Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir DEMOKRACIJA Spediz. in abb. past. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta '18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno U 1.200 — Za ino-zemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 32 Trst - Gorica, 9. avgusta 1957 Izhaja vsak petek Sestanek Tito ■ Hruščev Veljaki slikajo glave - Solidarnost za ohranitev režimov in položajev - Ali bo sporazum držal? Glavno glasilo KP Italije, »Unita«, je v nedeljo pod velikim naslovom, tiskanim z mastnimi črkami, sporočilo, da sta se v Komuni ji srečala '»t o v a ,r i š a Hruščev in Tito. 'Nekoč tako obsojani komunistični krivoverec Tito je torej za »Unita« in a njo vred tudi za KP Ita-li'e prav tako častivreden »tovariš« kot Hruščev. Ali ,so to prebrali vsi tisti mednarodni ».strokovnjaki«, ki gledajo komunizem samo od daleč ter so prerokovali, da je ponovno .zfoližanje med Titom in Moskvo popolnoma izključeno? Isto novico kot »Unita« so že v soboto javile radijske postaje1 in popoldanski dnevniki. Dogodek je zavzemal prvo mesto tudi v nedeljskih številkah nekomunističnih listov. Vsi .so podčrtavali tri značilnosti tega sestanka: njegovo taj- nost, srečanje na .za Jugoslovane in Sovjete nevtralnih romunskih tleh in dejstvo, da je .sovjetsko delegacijo pri' razgovorih vodil Miikojan /ter je ibii v njej Hruščev, medtem ko je .bila .zapažena odsotnost ministrskega predsednika Bulga-nina. Tito, s svojim spremstvom, je prišel v Romunije iz ladjo po Donavi. Na isti način se je tudi1 vrnil. ‘Tako so se delegatje tja in nazaj grede lahko mirno in obilno pogovorili. Kakor je ibil v Beogradu .tajen odhod delegacije, tako ni ibilo nobenega slavnostnega sprejema niti pri povratku1. Tudi jugoslovansko časopisje je pri obravnavanju, srečanja, fci‘ je v ostalem svetu vzbudil takšno pozornost, zelo skromno. Verjetno je to naročeno, da bi tujina ne dobila vtis, da se Tito z odprtimi lokami vrača v moskovski objem. Zato so jugoslovanski .dnevniki objavili1 samo zaključno poročilo o zaključkih ■razgovorov, in še to — v primerjavi z Moskvo, ki je spregovorila že v soboto — z enodnevno zamudo. Uradno poročiloj Dne 1. in 2. avgusta 1957 sta se sestali v Romuniji delegaciji CK Zveze komunistov Jugoslavije in vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije ter dele-, gadja OK Komunistične partije Sovjetske izveze in vlade Z veze sovjetskih socialističnih republik. 'V razgovorih so sodelovali z. jugoslovanske strani tovariši Josip Broz-Tito, Edvard Kardelj, Ale-. ksander Rankovič, Veljko Vlahovič in Veljko Miču.novič, s sovjetske strani pa. tovariši N. S. Hruščev, A. I. Mikojan, O. V. Kusinen, B. N. Ponomairev, N. P. Fir-j.ufoin in J. V. And.ropov. Predstavniki obeh Partij; in vlad. so proučili več vprašanj, ki se nanašajo na stike med FLRJ in ZSSR, kakor .tudi na dejavnost obeh Partij ,in na splošne koristi socializma ter miru na svetu, zlasti pa tista vprašanja, ki ovirajo nadaljnji u-ispešni razvoj .medsebojnih stikov. ‘Delegaciji sta tudi proučili vprašanja s področja mednarodnega položaja, vrsto problemov mednarodnega delavskega .gibanja ter 'boja za mir in varnost narodov. Med razgovori je bilo potr jeno soglasje, da delata obe strani za nadaljnje vsestransko razvajanje medsebojnih stikov in za odstranitev ov.ir, ki otežujejo takšen razvoj. Potrjeno je bilo tudi1 soglasje v temeljnih problemih sodobnega mednarodnega položaja. Poudarjeno je bilo tudi, da je posebno važna vsestranska okrepitev enotnosti 'in bratskega sodelovanja komunističnih in delavskih partij ter narodov vseh socialističnih dežel, miroljubnih in naprednih isil vsega sveta .ter enotnosti mednarodnega delavnega gibanja. lObe delegaciji poudarjata, da se bodo stiki med FLRJ in 'ZSSR tudi v prihodnje razvijali rna podlagi enakopravnosti, medsebojne pomoči in sodelovanja, spoštovanja suverenosti *S. nevmešavanja v notranje ‘zadeve. Pri tem sta delegaciji 'Potrdili aktualni pomen beograjske in moskovske deklaracije za raizvoj prijateljskih .stikov med obema deželama, za 'sodelovanje med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Sovjetske zveze na podlagi načel marksizma in leninizma ter izrazili svojo pripravljenost, da tudi v prihodnje izpolnjujeta določbe, ugotovljene v teh deklaracijah. O-oro. V tem smislu nas tudi ne sme čuditi, če .bi v »duhu sodelovanja med o-foema partijama« prišlo celo do obnovitve nekakšnega Kominforma. Kriza med amerišhimi komunisti Padec Malenkova,in poraz moskovske struje - Slari predsednik je pogorel Komunistična stranka v Združenih državah, ki s svojimi 8500 člani ne združuje več kot 0,005 odstotka ali pet sto,tisočink prebivalstva Združenih držav, je vkljub temu; zelo glasna. Največ hrupa, ki ,ga dviga, prihaja od. njenega glasila »Daily Worke;r«. List /izhaja v New Torku v 7500 izvodih, ki jih razpošiljajo širom države. No, in zgodilo se je, da so Johna Gatesa, .glavnega urednika .tega lista, močno prizadele obtožbe, s katerimi je Hruščev obračunal s Stalinom .in sta-linovsitvom. Gates je 'začel res,no dvomiti o nezmotljivosti Kremlja. V svojem listu je začrtal novo linijo, ki je veliko bližja Go-mulki kot Hruščev.u. To njegovo, usmerjenost je dokazovala tudi napetost, ki je .zavladala med njim in starim Williamom Fosterjem ter drugimi komunisti, ki so ibolj naklonjeni Kremlju. 'Nasprotje med obema skupinama so dolgo prikrivali. Joseph Clark, nekdanji dopisnik »Daily Wa.rkerja« v Moskvi, ki je sedaj glavni urednik ,za zunanjo poli- tiko, pa je nedavno v svojem komentarju o izključitvi .Malenkova in prijateljev iz (Preizidija zapisal, da bi tako Hruščev kot njegovi nasprotniki .morali stopiti pred javnost z javno izjavo in da bi nasprotniki Malenkova ne smeli obtoževati, ne da foi istočasno iznesli konkretne dokaze. '»Neumno je misliti — je zapisal Clark — da bi izključeni ne bili soodgovorni' /za .nekatere' .zločine, ki so se zgodili v Stalinovi dobi, toda prav tako neumno je misliti, ,da niso Hruščev, Mikojan, Bulganin in Vorošilov, ti nekdanji Stalinovi sodelavci, prav .tako .soodgovorni za leningrajsko čistko leta 1949 in razne čistke pred 'letom 1940, za katere danes obtožujejo Molotova,_ Malenkova in Kaganoviča.« Tako je »Dailv Worker« enkrat skočil čez ojinice *fn sam. glavni urednik Gates je moral prijeti, .za pero. 24. julija je izšel njegov članek, s katerim skuša dokazati ,da je »sovjetska demokracija najčistejša demokracija na svetu«. Pri tem pa si ne more kaj, da ne foi v istem u-vodniku te trditve tudi sam ne pobil, ko Molk o kolektivnem vodstvu Odkar so Malenkov, Molotov in prijatelji odleteli z vodilnih položajev 'Stranke iml sovjetskega režima, se v Sovjetski zvezi ne .govori več ^'»kolektivnem vodstvu«. P,rej se je za njšgovo hvalo razlilo toliko črnila, /zdaj pa je vse prekril molk. Iz tega /bi se dalo sklepati, da je v o-zadju psihološka priprava za. ponovno vzpostavitev osebne diktature enega samega moža. Ali .stremi Hruščev res za ■tem ciljem ali ne, je še vprašanje, toda lahko se. zgodi, da ga bodo v to prisilile okoliščine. 'Sam .sovjetski sistem je tako rekoč ustvarjen za osebno 'diktaturo. Povsod, kjer .so iga. doslej. .skušali omiliti, liberalizirati, kakor se temu pravi, je večja svoboda imela za posledico vrenje in .slabitev ugleda obstoječe oblasti. Za presojo morebitnih Hruščevih teženj; je značilen pošto,pek proti Malen-kovu. V resoluciji, s katero je bil izključen tiz, Centralnega komiteja KPb, so ga obdelovali še nekam s. rokavicami. Kmalu nato pa je bil imenovan za direktorja •neke elektrarne, torej, praktično konfini-ra,n y Srednjo Azijo. Hruščev pa >ga je-poleg tega brezobzirno obtožil, da je e-'den izmed .glavnih 'krivcev krvave likvidacije 'boljševiških voditeljev, ki jo je Stalin izvedel .leta 1949. Pri tem ne smemo spregledati, da je Malenkov osem let mlajši od Hruščeva in. da, uživa precejšnjo popularnost /zaradi svoje zahteve po večji produkciji konzumnih dobrin. Ni torej izključeno, da vidi Hruščev v njem glavnega tekmeca in .zato skuša doseči, da bi se Malenkova najbolj, 'kaznovalo to najbolj očrnilo. Konfinacija in izključitev 'i.z Centralnega komiteja mu ne zadostujeta.. Jakost udarca., ki ga bo Hruščev 'zamogel zadati Malenkovu, bo torej-v določeni- meri merilo njegove politične moči. _ (Zaenkrat je sicer težko, da bi si Hruščev upal odkrito nakazati svoje stremljenje po osebni diktaturi. Sigurno je samo, da bi .ga vsak poskus za lasilno likvidacijo tekmecev, po starem Stalinovem receptu, dovedel j; .spor z vojsko. V.se namreč kaže, da so prav vojaki, to je višji častniki in maršali, danes v Sovjetski izvezi .največji .nasprotniki krvavih čistk. Ne morejo pozabiti, da je Stalin prav a takšnimi čistkami neposredno pred drujgo svetovno vojno oropal Rdečo armado iza 30.000 .njenih najboljših mož. 'Sovjetske oborožene sile torej ne marajo, da foi v Kremlju zavladal nov diktator 'Stalinovega tipa. Prisotnost Zuko-va v Prezidl ju na j foi bilo jamstvo, da se ■kaj taikega me ho 'zgodilo. Tako sta Zukov in vojska pravzaprav dve zavori, ki ju mora Hruščev pri svoji politiki v polni meri upoštevati. Pri vsem se bo pa seveda šefle izkazalo, ali sta sedanje1 ravnovesje moči in medsebojna kontrola v sovjetskem sistemu na dolgi rok sploh možna. Prav v razčiščevanju tega, vprašanja predstavljajo samostojna ,pot Hruščeva v Berlin in razgovori s. Titom važen mejnik. Najnovejše ves« že napovedujejo personalne izpremembe. Bulganin naj bi kot aktivna politična figura doigral. Nekateri pravijo, da ga foodo izvolili iza. politično nevažmege predsednika republike. 'Predsedništvo vlade pa naj bi prevzel Zukov, medtem ko foi Mikojan postal politična osebnost 'št. 2, takoj ,za Hruščevom. V>se ito so .seveda samo ugibanja, kajti v (Sovjetski zvezi ,se politično življenje še vedno razvija na srednjeveški način, v najožjih krogih in v največji tajnosti. se vprašuje, »ali ni zdaj morda prišel čas, da se sovjetske množice pritegne- k oblikovanju političnih smernic ,in .fta. ,se vzpostavi ljudsko nadzorstvo nad oblastjo voditeljev?« Kjer vse to manjka- im bi se šele moralo zgraditi, je pač naivno govoriti o demokraciji! Toda komunistični možgani prebavijo tudi takšna protislovja. Gates je sicer o-prezno pristavil, da je s tem .iznesel samo ilistovo, .torej svoje mišljenje, me pa tudi mišljenje stranke. Dodaja .še, .da bi izključenim sovjetskim voditeljem morala tudi po njegovem biti dana možnost, da se javno /branijo in da javno izpovedo svoje stališče. »Nedvomno je prišlo med sovjetskimi voditelji do spora — pi-;še —, toda ali ne bi' bilo prav, da bi se dalo sovjetskemu ljudstvu neposrednej-šo možnost izbire med nasprotujočimi si direktivami, kakor tudi možnost, da samo iz,bere voditelje, ki naj odobreno direktivo izpeljejo?« .Z drugimi' besedami glavni .urednik a-meriškeiga komuni,stičnega dnevnika mi napravil nič manj, kot da je Sovjetski zvezi predlagal, naj zamenja, komunizem z demokracijo! S tem je spor, ki je dotlej tlel v vrstah ameriških .komunistov, postal javen in je dosegel ostrino, pri kateri so postale nujne politične odločitve. Pretekli četrtek je ameriška komunistična stranka iončno objavila, da so i.z Centralnega komiteja izključili bivšega predsednika partije, Posterja, ki ise je ;še na. februarskem občnem zboru ameriških komunistov zavzemal :za tesno sodelovanje z Moskvo. Obenem so pa objavili, da je na ii-.stem kongresu večina delegatov poudarila samostojnost ameriške komunistične stranke. Zmagal je itorei urednik glavnega partijskega glasila »Daily Wonker« in z njim protistalinisitična, pa tudi pno-itikremelj.ska struja. Atomshi poskusi v Nenadi V Nevadski puščavi (v ZDA) so po večkratni odložitvi v sredo razstrelili novo atomsko (bombo. Bomba je visela na balonu, 450 metrov nad zemljo. Njena eksplozijska sila je odgovarjala. 20.000to-nam tritoia. V Las- Vega.su, ki je oddaljen okrog 130 kilometrov, je svetloba eksplozije ra deset sekund razsvetlila nebo. Oblak dima, tki je nastal pri eksploziji, je zavzel /značilno obliko /gobe, prah pa je 'Zatemnil nebo daleč naokrog. Eksploziji je prisostvovalo nekaj časnikarjev in okrog 500 opazovalcev. V Budimpešti aretacije in procesi V Budimpešti se nadaljujejo množične aretacije in obsodbe oseb, ki so sodelovale pri lanski oktobrski revoluciji! Lovijo tudi elemente, za katere domnevajo ali vedo, da so 'Sovražno razpoloženi do režima. Pri tem prav nič ne izbirajo. Zapirajo može, pa tudi starce, žene in otroke. Madžarska, vlada zame rja posebno pisateljem, da .so se tako rekoč strnjeno postavili na stran revolucije. Razorožite!) in propaganda Ameriški zunanji minister Dulles se je vrnil iz Londona, kjer je imel 'temeljite posvete z zahodnimi zastopniki v razoroži,tvenem pododboru in z drugimi zastopniki atlantskega zavezništva. Sporazumeli .so ,se o letalskem nadzorstvu ter o kopenski, inšpekciji za izvajanje morebitnega sporazuma o razorožitvi. Izoblikovali so ga v skupen predlog, ki ,ga je nato sam Dulles predložil na seji razoro-žiitvenega pododbora 'ZN. Z vzpostavitvijo zahodne enotnosti je Dulles nedvomno dosegel velik uspeh. Zahod ponuja, .Sovjetski zvezi, dvojno izbiro glede področij, ki bi bila dostopna ra- letalsko in kopensko nadzorstvo. Prvi predlog predvideva nadzorstvo za celotno ozemlje .Združenih držav, Sovjetske zveze in Kanade. Ce foi ite predlog Sovjetom ne bil .pogodu, jim nuidi Zahod' še drugega, ki predvideva, nadzorstvo le nad arktičnimi ozemlji, ki so pod vrhovnostjo (Združenih držav, Sovjetske zveze, 'Danske .in Norveške. Ce foi Sovjeti sprejeli prvi ali drugi predlog, se zahodni zastopniki obvezujejo, da bi se nadzorstveno področje razširilo tudi na večino Evrope, z izjemo južne Grčije in Jugoslavije, majhnega dela Italije ter južne Španije lin Portugalske. To področje bi obsegalo .skoro ves prostor od 'Britanskih otokov do 'Urala. Ce bi se zdelo 'Sovjetom preveliko, foi ga- lahko zmanjšali, vendar; foi moralo vsekakor obsegati del .sovjetskega ozemlja in vzhodnoevropskih držav. Nadzorstvo foi i.zvajale ‘letalske skupine ter leteči kopenski oddelki. V zahodnem predlogu je tudi rečeno, da foi moral odpravo jedrskega orožja spremljati sporazum o prekinitvi izdelovanja jedrskega, materiala, v vojaške namene. D.ul-les je govoril tudi po 'britanski ,televiziji in je izrazil upanje, da, 'bo Sovjetska /zve-,za ta načrt sprejela,, če nima ničesar skrivati. Sovjeti so sprejeli izahodni načrt precej hladno. 'To sledi predvsem iz .besed Zorina, ki. je izjavil, da zahodni načrt ne predvideva nadzorstva nad atlantskimi o-porišči v Severni Afriki, v Pakistanu in na Japonskem. K temu moramo pripomniti, da bi bile zahodne- sile gotovo pripravljene pogajati se tudi o (tem, če foi seveda. (Sovjeti pristali tudi na nadzorovanje ararzaih fooljševi,škifo_ strateško, pomembnih področij izven, Sovjetske zve-ize in njenih evropskih satelitov. Moskovski radio je očital DuHesu, da nadzorstvo še ni razorožitev. Zdi se, da niso Sovjeti pripravljeni sprejeti ničesar drugega, kot prekinitev jedrskih poskusov, pa še to le pod takim nadzorstvom, ki bi imelo polno lukenj. Izgovor, da vsebuje Duillesov predlog le določila o nadzorstvu, je prazen, in de-mogoški, saj je na dlani, da je ravno nadzorstvo potrebno kot jamstvo ra, izvajanje dogovora ts delni ali celotni razorožitvi. Nemčija podpira brez pridržkov zahodni, razorožifveni. predlog odnosno Dul-lesove predloge. Enako tudi Francija in cela Atlantska zveza. Na (Sovjetski zvezi je zdaj, da dokaže, da je res tako miroljubna dežela, kot vedno zatrjuje. "V 'Ameriki, kjer si res veliko prizadevajo za razorožitev, še niso izgubili upanja, da bo Moskva po izačetnem obotavljanju sprejela zahodni predlog. Evropski .komentarji .so manj optimistični in gledajo precej .skeptačn*. na ameriški optimizem, ki se je proti Sovjetom le prepogosto že pokazal za ne utemeljenega. Nekateri časopisi pišejo celo že kar odkrito, da se je razorožitvena. konferenca izjalovila- /in da je že jasno, da je šlo Sovjetom le iza propagando in zavlačevanje ter se vprašujejo, kdaj se bo lahkovernost umaknila trezni pameti in presoja. Boji v Omanu V sultanatu Omanu so v sredo zjutraj suhozemne britanske čete začele nastopati proti uporniškim oddelkom, katere je doslej 'bombardiralo britansko letalstvo. Uporniki imajo -svoje glavno o-porišče v trdnjavi Izwia. Britanske čete so že prvo dopoldne brez bojev 'zasedle vas Izz, ki je oddaljena 20 km od trdnjave. Britanci upajo, da bodo upornike hitro premagali in da ne bo hudih bojev. Nemirom v Omanu se je pridružil še incident na meji med Jemenom in, britanskim protektoratom Adenom. Jemenski oddelki so vdrli'v adenski protektorat in so zasedli položaje na njegovem področju. Te oddelke je napadlo britansko letalstvo. V tem primeru gre zai področje, ki si ,ga Jemen že dolgo prisvaja. Hruščev v Berlinu Hruščev in ostali člani sovjetskega odposlanstva' so prispeli v Berlin, kjer so že v sredo začeli uradne razgovore. Hruščev se -je v četrtek .udeležil seje vzhodnonemškega parlamenta. Ho Či Minh v Jugoslaviji (Predsednik komunističnega Vjetnama Ho Ci Minh, se mudi te dni na. obisku i Jugoslaviji, V Beogradu so mu. priredil slavnostni sprejem. Iz Beograda je H« Ci Minh odpotoval na Brione, kjer je a mel razgovore s Titom, Popovičem, Kar deljem in Rankovičem. VESTI z GORIŠKEGA Narodne manjšine in Gronchifeve besede Odkar -smo Slovenci prišli, pod Italijo, nismo imeli sreče glede razumevanja za naše posebne pravice in za zaščito. 'Pod, pritiskom razmer je po izgubljeni vojni v drugem svetovnem spopadu- Italija slovesno obljubila zaščito pravic vseh narodnih manjšin v svojih m-eja-h, dn -tozadevne izjave kulturnikov, politikov, ministrov in vlade zvene kot srebro. Resnica je vsa druga, kajti samo Nemce in Francoze ter deloma -tudi Ladince .so zakonodajci zaščitili, i-n še -te tako-, da Nemci niso zadovoljni in tožijo nad politiko počasnega, -toda gotovega- raznarodovanja. Zakon proti rodomoru Te dni je bil v Rimu, pripravljen zakon za .pobijanje rodomora. Sestavljen pa je tako, da kaznuje -samo tiste, ki fizično morijo d-rugorodce in ne tudi -tiste, ki d-rugorodee raznarodujejo, -kot da bi raznarodovanje ne stremelo po odpravi nekega rodu-. Tako -se n. pr. ne bodo mogli sklicevati nanj Slovenci v videmski provinci, ki nimajo- niti enega- samega -razreda slovenske ljudske šole in so živ primer raznarodovanja. Kaj pravijo Nemci v Poadižju Italija je potrdila pariški De Gasperi -Gruberjev sporazum .glede Poa-dižja, ki. pravi med drugim, da bo Italija zavzela vse -ukrepe, da -se v Poadižju ohrani et-n-iški značaj nemškega- prebivalstva. Ker pa ;se v Poadižje naseljujejo- Italijani, pravijo Nemci, da jih bodo Italijani enkrat preplavili ih udiušiii. Kje so torej .ukrepi za -ohranitev etniš-kega značaja nemškega prebivalstva.? Oblasti se izgovarjajo, da. so dolžne dati nemški manjšini, kar ji jezikovno pri-tiče. Preprečiti naseljevanja Italijanov iz drugih provinc pa da, ne morejo,, ker je po ustavi naseljevanje in preseljevanje v državi prosto. Iz .tega jasno izhaja, da je .besedilo mirovne pogodbe, to je De Gasperi - Gruberjevega dogovora,, ki tvori .sestavni -del Iste, v -kali -zgrešeno, ali pa, kršeno. Gronchijeve besede in avstrijski odgovor Spor zavzema- v Poadižju vedno večji obseg in v Avstriji se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo revizijo mirovne- pogod.be. Prav -te izadnje dni se taki glasovi zaporedoma -vrstijo tudi v visokih krogih in hočejo morda predstavljati nekak odgovor na -besede predsednika republike, Gronehija, ki je 20. julija obiskal vojake na letnem vežbanju v Poadižju- in izjavil, da daje voja-ška .služba priliko medsebojnega spoznavanja mladine raznih dežel Italije in -za .utrjevanje medsebojnega razumevanja in spoštovanja. To dejstvo naj slehernega prepriča-, da Italija nima satira-lnih namenov. To velja -zlasti za legitimne .težnje ljudstva- v Poadižju-, ki se ne sme zapreti, v neplodno- sovraštvo, kot v nekako oblegano trdnjavo-. .Besede predsednika Gronchiija so bile -gotovo izrečene v dobri veri in so imele -dober namen. Niso pa odgovarjale dejanskemu položaju manjšin v Italiji. Mladeniči, podvrženi vojaški, službi, se .tej dolžnosti odzivajo disciplinirano in vedo, da v vojski ne morejo poudarjati svojih posebnih pravic ali jih iznašati. Doma pa se njim in njihovim družinam, kakor kaže primer Slovencev, ne godi -dobro, ker niso -zaščiteni niti toliko, da- bi lahko govorili svoj jezik v javnih uradih, ,daja-li slovanska imena svojim otrokom itd. Na vsak način ,bi bili Slovenci zelo zadovoljni, da b-i predsednikove besede -zadele na- odprta -ušesa krajevnih oblasti, ki o kakih- jezikovnih pravicah slovenske,ga ljudstva nočejo ničesar slišati. V ostalem pa menijo, da so avstrijski ostri glasovi, ki namigujejo na mednarodni -značaj vprašanja v Poadižj.u, verjetno namenjeni samemu predsedniku Gronchijiu, ki bi .gotovo rad vide-l, da bi v.si- državljani res uživali popolno enakopravnost. Ce je tako, bi Slovenci, ki živimo v Italiji, seveda radi videli, da- bi se predsednik Gronchi spomni-l 'tudi na, n-as!... Nova trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo V soboto 3. -avgusta so v Rimu podpisali -n-ovo trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, ki .predvideva :za 2 -milijardi lir večji kontingent v -trgovini i-n posebno listo blaga- za- uvoz, in izvoz v obmejnem pasu. Podjetje za luč, voda in plin izkazuje IV milijonov prebitka Goriško podjetje -za luč, vodo- in plin (Aziende muni-cipaliz-zate) izka.zuje v poslovnem -letu 1956 kar polnih 14 milijonov lir -prebitka. Menimo, da bi ,se -s tem -denarjem dalo napeljati vodo v kraje, kjer manjka in katerih prebivalci .si jo -tako močno želijo. Osebni in blagovni obmejni promet 'Preteklega meseca, julija je na gori-š-kem področju prišlo iz jugoslovanskega v -italijanski obmejni pa,s 66.088 oseb, o-ibratno pa je iz italijanskega v jugoslovanski pas šlo 24.595 oseb. Blaga pa je v juliju -prišlo iz jugoslovanskega področja 165.972 stotov, obratno ga je šlo iz Italije pa .samo 10.750 stotov. -Kdor se želi srečati -s sorodniki in znanci iz Brd, Soške doline, Banjške planote in spodnje Vipavske, naj pride v Gorico ob četrtkih, kadar je semenj. Tedaj, pride v -Gorico navadn-o do tri tisoč Slovencev iz omenjenih krajev. Ob petkih ,pa prihajajo na semenj v Krmin Slovenci iz zapadnih Brd. Nepotrebno razburjanje 'Nedeljski »Prim. dnevnik« se strašno huduje nad ».Demokracijo«, ker ne odobrava -sklepa, občinskega, sveta, naj .se podeli nogometni enajsterici »Juven-tini« i-z Standreža pomoč 100.000 -lir, in si -razlaga to njeno .zadržanje kot plod- nevoščljivosti do društva, ki da ,si kljub težavam dobro utira pot v nogometnem športu in s -tem častno .zastopa Standrež. Prav nc-benega ne moti, če se -kdo u-veljavlja na .tem ali onem polju, toda resnici na ljubo moramo povedati, da se marsikateri Goričan stoodstotno strinja z »Demokracijo« in izjavlja, da nima pra.v nobenega namena plačevati -davke občini, če .bo ta podpirala žogo-brcarje, namesto da bi skrbela za- vodo, -kjer je še ni. Ob trditvi, da zasito-pa »Juventina« častno Standrež, bi pa radi vedeli, koliko pristnih Standrežcev igra v njej. Pošfns urada v Štandrežu in v Štrašicah .Goriški občinski o-dibor je dogovorno .s poštnim ravnateljstvom sklenil odpreti -poštni urad v Stan-drežu in v Strešicah. Da -bi se to ,zgodilo v najkrajšem času! Pritok beguncBV iz titooine Pritok beguncev iz Titovine, -to je iz komunističnega raja, j-e vedno enak in ne kaže, da bi ,se ustavil. Vsakdo si želi .svobode in b-lago-stanja, človeku dostojnega- življenja. .Značilno in pomembno je, da ,iz Titovine, kjer naj bi vladal .socia- Srečanje po Pad večer nekega dne preteklega meseca julija sem mirna stopal po pločniku goričkega Travnika in že skoro dosegel škofijsko palačo, ko me ustavijo veselo doneče beseda moškega, ki je naglo stopil s kolesa in se mi radostnega obraza bližal: »O, kako sem srečen, da Vas vidim7« Spoznala sva se, tesno si stisnila roki v pozdrav in se takoj odločila za kratek pomenek v bližnji • gostilni. Oba doma iz Brd, oba istih misli in želja, verjetno že od rojstnih dni do danes. On je po letih sicer mlajši od mene, toda po izkušnjah zrel mož. V borbi, za časa druge svetovne vojne, je on izbral tisto zapeljivo pot, ki so jo v siju »zlate bodočnosti« komunisti prikazovali in obljubljali delavnemu briškemu ljudstvu, ne da bi pri tem pozabili blatiti in klevetati nas nekomuniste, češ da smo proti ljudstviu in njegovim pravica m, p)'oti napredku in osvoboditvi delavcev, proti dvigu revnih slojev. Zato je on, moj sorojak, in že zaradi tega dragi prijatelj, izbral tisto pot, pravzaprav veroval v tisto zmotno propagando, kajti za naše slovenske pravice sva bila oba, oziroma smo bili vsi. Sedla sva k mizi in naročila vina. Prijatelj živi nekje v Sloveniji, v obmejnem, V VINOGRADU — Kdor bo v prihodnjem letu cepil trte, mora sedaj -zaznamovati y vinogradu trte, od katerih bo ,rabil cepiče, in to .bodi za, s-u-ho ali zeleno cepljenje. -Zaznamujemo trte, ki so bolj rodovitne, močno rastoče in dobro razvite ter imajo polne -grozde. ZELENO GNOJENJE — ”>r bomo gnojili zeleno, je sedaj, pa vse do polovice septembra čas, da, v ta namen posejemo primerne rastline, ,to- so rdeča- detelja ali pa graščica. Pozneje, pred zimo-, pa lahko .seje,mo -tudi .bob. Zeleno -gnojenje je zlasti priporočljivo v hribovitih legah, kamor je težko dovažati hlevski gnoj, in pa it-ud-i, kada-r nam za, -gnojenje primanjkuje hlevskega gnoja. Za .zeleno -gnojenje -namenjeno .zemlto preorjemo a-di prekopljemo ter pognojimo z umetnim -gnojilom PKN 60- 80 kg -na 1.000 kvadr. metrov, ali pa- z -zmesjo su-perfosfaita, a-moniaka in -kalijeve soli, katere damo 30 odnosno 20 in 10 kg na 1.000 -kvadr. metrov. Sejemo lahko i-zluščeno -deteljo po 2 - 2 in pol kg na 1.000 kvadr. metrov a-11 neiizlušče-no po 8-10 kg na 1.000 k v. metrov. Prav je, da sejemo tik pred dežjem. Ako sejemo i.zluščeno seme, ga moramo takoj dobro izabranati; nelaliUščeno .seme pa ni za za,branati. Na- isti način sejemo tudi .gm-šči-co. "Ce pa .bomo sejali bob, -ga posejemo v leh-e -kakih 10 cm globoko, Spomladi, ko bodo te setve v polnem cvetju, jih pobranamo ali kako drugače stlačimo ,in nato podorjemo. Orati moramo v isti- smeri kakor smo branali, da se ne .bo nabiralo -na, drevo. SETEV RDEČE DETELJE ZA KRMO — Kakor za .zeleno -gnojenje, tako lahko sejemo .sedaj -rdečo deteljo tudi za- pomladansko krmljenje -živine. To setev na-j. ne opusti kmetovalec, ki .predvideva, da mu bo pomladi primanjkovalo krme, in pa tudi sicer je prav, da pomladi pok-la-damo živini raje rdečo deteljo kakor kakršnokoli, zeleno -krmo, ker s tem živino pomladimo in osvežimo po dolgih mesecih zimskega, suhega krmljenja. Ce pa nam v ta- namen posejana, rdeča detelja preostaja preko potrebe za zeleno krmljenje, jo pokosimo in posušimo. Se ra- mme, da j-e način setve enak kakor za -zeleno .gnojenje. BELA GRIZA PRI PISCETIH — Belo grižo pri piščetih, ki ji pravimo .t-udi ba-ci-lma griža, pripisujemo nekemu .zajedavcu (parazit), tako imenovanemu »bac.il-lu-s pullu-lorum«, ki živi v črev-esj-u perutnine in napada bodisi piščeta, -kakor tudi odraslo domačo perutnino. Prav odrasla perutnina prenaša zajedavca,. Okužene kokoši prenašajo bacil bele -griže potom jajc, t. j. iiz okuženega jajčnika se* izleže okuženo jajce in iz okuženega jajca- se izleže že okuženo pišče. V primerih težke obolelosti so v dveh do štirih dneh izgube -zelo visoke. Okužba ,-se prenese na odrasle kure in na mlada piščeta' potom pitne vode in -hrane, ki sta bili okuženi od odpadkov obolele perutnine. To črevesno bolezen piščet nam izdaja pogosta- griža z belkastimi, sluzastimi, lepljivimi in včasih tudi nekoliko krvavimi -odpadki, ki ostajajo prilepljeni, na peresih zadnice, in ko se posušijo, otež-kočijo izločen je odpadkov. Obolela piščeta, so pobita in -zaspana,, grebenček postane- plavkast. -V .takih primerih nastopi pogin v treh do štirih dneh, včasih pa itiudi nenadoma. Ko ugotovimo opisano obolelost piščet, bomo po zemljišču, koder so se piščeta kretala, potrosili živega apna- ali kako drugo močno razkužilno sredstvo -ter nato zemljo prekopa-li do 30 cm globoko. V kuir-mikih, kjer piščeta, prenočujejo, počistimo vso slamo in vse odpadke ter jih sežgemo, Tla i-n zidovje pa. razkužimo -s kakim razkuževajnim sredstvom. Ko prehajamo na .zdarvljenje, moramo predvsem izločit,i sumljive elemente in popolnoma uničiti vse, ki so poginili. Vse, ki -so Iboleize-n prestali, moramo podvreči preizkušnji krvi, ker, če -so okuženi, bodo, ko odrastejo, prenašali bolezen. V-sa zdrava- piščeta, izločimo v poseben kuirnik. Kot zdravilni postopek svetujemo, poleg že navedenega: v pitno vodo dodamo železno .galico v .količini 5 na tisoč ali salicilno kislino (acido saliciliico), Chinosol, ikis-lo mleko itd. iZa vailenje moramo izbrati samo jajca od- zdravih, in -neokuženih kokoši. pasu, in je prišel, da si ogleda in pozdravi našo Gorico. Mislil je, da se mora o-pravičiti, zato je takoj pričel: »Razočaranje, ki sem ga preživel, mi še vedno greni življenje. Boril sem se z vsem srcem za našo stvar in sem zaradi tega. pretrpel marsikatero gorje. Garal sem kot živina in zaupljivo upiral oči v bodočnost. Upal sem v popolno, resnično svobodo in videl vse brate našega rodu povezane v enem samem objemu. Bil sem gotov, da nam kruha ne bo manjkalo in da nam bo sonce sijalo gorko skozi leta iji veke. Toda upi so minili ob bridkem spoznanju, da so nas komunisti varali in spravili na beraško palico. Taki reveži smo — je prijatelj nadaljeval —, da se naši tako imenovani voditelji niti ne zavedajo, da vodijo slabo in da ni izhoda iz zagate, v katero so nas zapeljali. Morali bi delovati ogromno v industriji in v poljedelstvu, pa imamo slabe voditelje in še slabše delavce. Delavci so namreč z voditelji razočarani in poleg tega še sramotno slabo plačam: trideset do štirideset dinarjev na uro.« »Pa imate socialne doklade« —• sem mu pripomnil. »Da, da, pa vse to nič ne. zaleže in ur tegne kvečjemu tako ali drugače samo želodec nasititi. Pa kje je vse drugo, kar potrebujeta človek in družina?« — mi je zavrnil. »Pa pustimo to mizerijo, meni je drago, da Vas le vidim in da Vam lah-. ko odkritosrčno povem, da sem razočaran, da sem se stokrat in. stokrat žalostno' razjokal, ker sem tako lahkomiselno verjel v ta nesrečni komunizem. Saj se ne kesam, da sem se boril, ker se zavedam, da sem izpolnil vso svojo dolžnost. Bilo je tragično in romantično, grenko in veselo. Po končam borbi, prve dni, ko so prišli k nam zavezniki, sem jo mahal iz Gorice v Brda. Pa sem naletel na zavezniški odred. Zavezniški vojaki in oficirji so me povabili k sebi in mi ponudili kosilo. Po kosilu so me obkolili in prosili, naj jim povem kaj iz naše borbe. Seveda sem začel govorit o našem trpljenju pod fašizmom in upiranju njegovi politiki raznarodovanja. In dalje. Rosne oči so imeli vojaki in oficirji, ko sem jim pripovedoval o naših požganih vaseh in talcih, ki so nam jih fašisti in nacisti streljali. Pa se jim nismo vdali! Vabili so me, naj stopim v njihov odred in se Z njimi preselim v Ameriko. Iz samega ponosa na naše trpljenje im borbo, pa iz ljubezni do domovine sem vabilo odklonil. Toda danes se neizmerno kesam, da ga nisem sprejel, ker se ma zdi, da našega trpljenja ne bo nikdar več konec, ali pa, da nas čaka še hujše gorje.« »Tudi jaz mislim — sem pripomnil —, da je Titov režim v gospodarskem pogledu najslabši od vseh komunističnih režimov, ker nima dobrega kadra. Kmet komunistom ne zaupa več in ga, oni ne bodo nikoli prepričali za svojo stvar. Delavec pa si pod njimi svojega položaja nikoli ne bo znatno zboljšal. Komimisti vladajo s policijskim ustrahovanjem in pomanjkanjem, da ne rečem ravno z lakoto. Kaj pa vaši delavski sveti v podjetjih, ali niste zadovoljni, da se sarmi vodite?« — sem vprašal prijatelja. »Kaj še, delavski sveti so prazna bajka. Oni imajo le toliko pravice, da potrdijo, kar komunistični voditelji odločijo.« »Nevarnost je Zdaj v tem je nadaljeval moj prijatelj —, da bodo sovjetski komunisti obkolili Tita in mu vzeli oblast iz rok. Potem je konec s propustnicami in s pobegi čez mejo. Danes ne maram več po svetu, kot samo za slučaj, da bi takoj našel zavetišče, delo in kruh. Ali zelo se kesam, da nisem šev v Ameriko z zavezniškimi vojaki ali se izselil pred 15. septembrom 1947.« »Da bo naše ljudstvo razočarano sem vedel — sem povzel jaz —, toda da bodo komunisti tako slabi gospodarji, si niserrt niti sam predstavljal. Upajmo, da se bo svet spremenil in da se bodo naši nekdanji upi uresničili.« Posloviti sva se morala. Stisnila sva si roke in obljubila trajno zvestobo sver tlim idealom demokracije, človekoljubja in gospodarskega napredka za blagor vseh slojev naroda. »Se nekaj, predno se ločiva,« je dejal moj dragi in trpeči prijatelj. »Ko so Vas preganjali im. Vam ,očitali izdajstvo nad narodom, sem jim verjel. Tudi zaradi tega sem se mnogokrat kesal, ker sem spoznal, da so- lagali. Vi ste jih poznali in ste vedeli, kam nas vodijo. Zato niste idejno z njimi! Koliko nas je, ki Vas danes razumemo, ki smo Vas razumeli kmalu po 15. septembru 1947. Zdaj sem vesel, da sem Vam povedal tudi to resnico, ki mi je težila vest in se čutim olajšanega.« Slovenski človek je pošten in pravičen. Taki, kat je ta- moj prijatelj, so vsi Slovenci, ki se niso vdali komunizmu. In ker je takih poštenjakov velika večina, verjamem, da se jim sreča še povrne v deželo, da jim bo ognjišče še gorko, družine srečne, in vaški trg še veselo, zbirališče riarodnozavednih, svobodnih in pridnih delavcev in kmetov. — o ližem, bežijo -delavci ,in kmetje, ki bi morali biti steber .socialističnega režima! To pomeni, da je -režim slab i-n skrbi samo 'za to, da se -komunisti ohranijo na vladi za vsako ceno. Ce -se- z -begom čez mejo -manjša- moč naroda, so temu krivi le komunisti, -ki s takim režimom vladajo. Birma v Doberdobu V ponedeljek 5. t. m., na praznik Marije -Snežnice, j-e Doberdob sprejel v svojo sredo -goriške-ga nadškofa, ki je prišel iza -birmo in t-udi, da se osebno seznani ,z verskimi razmerami te kra-šfce župnije. Bo lepem sprejemu, ki so mu ga domačini priredili pod vodstvom gospoda župnika, ob prihodu v va se je nadškof podal v cerkev, -kjer je najprej, daroval sveto mašo, pozneje pa podelil sv. birmo več kot šestdesetim deklicam in dečkom. Med nagovori -se je nadškof zahvalil vsem, ki so ga, sprejeli kot božjega namestnika na-zemlji, ni pa pozabil tudi na tiste, ki božje besede več ne poslušajo, v upanju, -da bodo vendarle spregledali in se vrnili na pravo pot. Le žal, da, ni pri tem spregovoril vsaj pozdravne besede v slovenščini, kar bi na slovenske vernike res prijetno vplivalo, saj so to -tudi pričakovali. 'Po blago,sloviui in po obisku pokopališča, ter nekaterih -bolnikov se j-e -nadpa-siti-r proti večeru poslovil od Doberdob--cev, ki s-o preživeli izreden dan. Vend&r med njimi ni bilo tistega pravega razpoloženja, ki so -ga pokazali že v razn-ih drugih prilikah. To je popolnoma razumljivo, če -pomislimo, da ,so jih v teh zadnjih tednih 'zadele številne hude nesreče in da se je na njihovem pokopališču odprl marsikateri prerani grob. Naval breskev Letos je izredno- dobra letina breskev, ki ,so prav lepe, debele in okusne. -Zaradi velike ponudbe se povprečna cena na debelo suče okoli 45 - 50 lir za kg. Kmetje so zelo ,zadovoljni in menijo, da bo treba gojiti ibreskvine nasade s po-sebno paž-njo. Goriški itrg pa ne more sprejeti vsega pridelka, izato bo dobro, da si preskrbijo obrtnico za leteče1 prodajanje sadja, (c-ommercio ambulante) po krajih, kjer primanjkuje tega- pridelka. Obešenec v Štarancanu Predpretekli teden -se je v Štarancanu obesil 60 let star Anton Blažič, oče tistega- 29-le-tnega Humberta Blažiča, -ki ,gai je pred letom dni žena Alda Vižintin ubila. Vzroki, te- njegove tragične odločitve niso znani. Tatovi na delu V n-oči na torek 6. t. m. so neznani tatovi vd-rl-i- v fobakarno Fa-gio-li v u-1. IX agosto in odnesli, za- 200 tisoč lir vrednosti v blagu, in -denarju. Isto noč so tatovi vdrli tudi- v .trgovino Jožefa Gorkiča v Rašte-lu št. 28 in odnesli za 50 tisoč lir moških srajc. Ptičja razstava v Gorici V nedeljo 25. avgusta bo v Gorici, v vrtu za občinsko hišo, razstava pričev z .bogatimi nagradami, ki gredo od 500 do 6 tisoč lir. NOVICE IZ SLOVENIJE TURIZEM V SLOV. PRIMORJU MESECA JUNIJA V mesecu, juniju -je obiskalo turistične kraje v -kopenskem okraju 7100 -ljudi s .skupno 35.800' prenočnin. Od .tega odpade na tujce 13.500 nočnin. Tujcev je bilo namreč v fcopers-kejn okraju meseca junija 2374. Treba je pa -še omeniti, da odpade mnogo prenočnin na- razne delavce, ,ki so prišli na- počitnice v svoje počitniške domove, in na otr ške kolonije. V .primerjavi a lan-skim letom, -ki je ,za ,turizem po vsej- Jugoslaviji- bilo malodane katastrofalno, je letos v i-stem mesecu približno za eno tretjino več turistov kakor la,ni v istem, obdobju. Postojnsko jamo je do 24. julija letos Obiskalo 103.453 turistov, kar je za 29.000 več kakor lani i-n za, 460 več kakor leta 1955, ko je Postojnska jama zabeležila rekordno število obiskovalcev. Leito-s ,je obiskalo Postojnsko jamo 27.340 tujih turistov, ki so prišli iiz 77 držav. POMOČ MADŽARSKIM BEGUNCEM Visoki -komisar Organizacije združenih narodov je podelil 1. avgusta- za vzdrževanje Madžarov, ki so pobegnili v Jugoslavijo, 400.000 dolarjev. Do sedaj je J-u-igos-lavija dob-i-la- od Združenih narodov ,za pomoč madžarskim beguncem poldru-,gi milijon dolarjev. PREDILNICE IN TKALNICE Da je jugoslovanska tekstilna industrija -zelo šibka-, -ni itre-ba na dolgo in na široko praviti. Poglejmo sedaj, -kakšno je razmerje med -tkalnicami in -predilnicami po vsej Jugoslaviji. V Jugoslaviji je v-se.ga skupaj, 27 predilnic, od teh osem v Sloveniji. Predilnice v Sloveniji imajo 158 -tisoč vreten in proizvajajo na leto 17.000 ton preje ali 45 odstotkov vse -jugoslovanske produkcije. Tkalnic pa je po -vsej, državi 84, od katerih pripada Sloveni j i 28. S te-mi -tkalnicami proizvaja Slovenija 48 odstotkov vse jugoslovanske produkcije 'tkanin. Stanje tkalnic in predilnic v Jugoslaviji je torej zelo slabo, še posebno če pomislimo-, da .za, 100 kg 'bombažne preje j,e 'potrebnih 42 ur in pol dela, medtem ko j-e evropsko povprečje 22 ur. -Na ti-soč vreten je v Jugoslaviji- zaposlenih 7,2 delavcev, medtem ko znaša evropsko povprečje le 4,2. Pari tem je -treba, omeniti, da je velik del strojev -starih nad 50 let, 'zato tudi ni čudno, če -je proizvodnja -nizka in, seveda, t-udi draga. PROIZVODNJA PREMOGA NARAŠČA V prvih šestih mesecih letos so v jugoslovanskih premogovnikih -izkopali 8 ■milijonov 800 -tisoč ton premoga, za 800 -tLsoč 'to-n vec -kot lani v istem razdobju. Vse kaže, da bodo letos izkopali, v Jugoslaviji več premoga kakor lani. Lanska .proizvodnja- premoga je znašala 18 milijonov 200 tisoč ton. LJUBLJANSKI KULTURNI FESTIVAL 29. juni-ja -se je začel v Ljubljani V. 'kulturni festival, ki bo 'trajal do 21. t. m. 'Na sporedu s-o -nastopi ljubljanske Opere, -baleta 'ljubljanske Opere, pevskih zborov s Koroške in iz Trsta, Opere i,z Zagreba, folklorne skupine »France Marolt« im drugi. Na. železnicah je dovoljen 25-ods-toten popust. TURIZEM V PRVIH SESTIH MESECIH V letošnjem letu ,se -tujski .turizem v Jugoslaviji -ugodneje razvija. To je verjetno odvisno od- -zelo -lepega vremena, ki je trajalo pozimi in poleti. V -prvih šestih mesecih 'etos je obiskalo Jugoslavijo- okoli 165.000 tujcev, kar je za približno 50.000 več kakor lani v istem roku. Šejkouine ob Perzijskem zaliuu Na poti iz Qatarja* ob obali Perzijskega zaliva proti jugovzhodu pridemo v deželo, ki še ne* pozna nobenih petrolejskih dobičkov in je izato ohranila še mnogo svojih, »tariibi šeg in* običajev. Ce pogledamo na zemljevid, vidimo, da moli v .morsko' ožino pri Hormuzu kopna ositro-ga, ki je razdeljena v sedem šejkovim, ki so vse že skoraj' 200 let povezane s pogod-ibaimi z Veliko Britanijo. Notranjost polotoka, je popolna puščava in zato nenaseljena. Samo ob obali so .mesta ali vasi. V notranjosti je1 le nekaj oaz,, na primer Buraim-i ob omamski meji, ali Liwa na severu ostroge, pa še palme teh zelenic so v stalni nevarnosti, da jih zasuje pesek. Obalne vasi a ,svojimi palmovimi gaji, ki jih je treba stejio braniti pred puščavam peskom, in vodnjaki, ob katerih Zblodi in voli nenehno dvigajo vodo B ..njenimi vedri, živijo, le borno življenje. Vodna gladina, vodnjakov stalno u-pada. Zapuščene, s peskom pokrite razvaline potrjujejo pripovedovanje kmetov o že leta trajajoči suši in izumiranju palmovih gajev. Od morja živijo domačini kot ribiči, lovci na bisere in prevozniki z malimi arabskimi jadrnicami. Najbolj donosen poklic .teh arabskih gnezd, od pamtiveka je bilo pač morsko razibojništvo, ki pa je po prctefctorskih, z Anglijo sklenjenih .pogodbah zdaj' prepovedano. 'Ni čuda, da so nekateri šejki zasanjali o petroleju. I-raška petrolejska družba ima zdaj že tri, leta izključno pravico iskanja petroleja ob vsej tej obali. Njeno prvo vrtanje v Marbadu je prineslo v deželo: do zdaj nepoznano trgovsko živahnost, pa tudi politično trenje. Meje med posameznimi išejkovinami so točno določene le v bližini olpale. Ker je bila peščena puščava do zda*j brez vsake vrednosti, so- se zadovoljevali z ugotovitvijo, da spada ta ali ona oaza k tej ali oni kneževini. Petroleja ni veliko Cim ,so se pa pojavili geologi in drugi petrolejski strokovnjaki so se naenkrat spet pojavile na raznih že leta in leta zapuščenih okroglih stražniih stolpih, ki so jih sezidali pred mnogimi rodovi, da z injimi zavarujejo nekdanje palmove gaje pred .roparskimi beduini, dolge belordeče. zastave .raznih šejkov. In za zobčastimi nadzidki je spet videti, kot nekoč v časih morskih razbojnikov, divje gledajoče vojake, ki so vedno pripravljeni, da streljajo S svojimi glasno pokajočimi rnan-chesterkami na vsakogar, ki se približa. Danes se pa zdi, da ne bo petrolejska mrzlica dovedla do nobenih večjih us-pe-jhov in da bo ves dobiček teh krajev od petroleja ostal ^ malih vsotah, ki jih plačuje .družba šejkom za rudosledne pravice in pri kratkem1 trgovskem razmahu, ki so .ga povzročili tujci s svojimi deli. Od treh vrtanj je le eno pokazalo nekaj petroleja, pa še to v količini, ki ne dopušča, donosnega izkoriščanja. Družba je sklenila da zaenkrat ne nadaljuje z vrtanji, vendar se pa še ni odpovedala svojim rudo,slednim pravicam. Družba je namreč postala previdna ‘zaradi tega, ker se je lani odpovedala itak im pravicam v Oman-skem zalivu, kjer so tudi ostala vsa vrtanja brezuspešna, pa si je te pravice takoj zagotovila neka ameriška družba. Sanje o milijonskih dohodkih, civilizacijskem razkošju, lastni policiji, lastni pitni vodi, bolnišnicah, šolah in vsem, kar prinašajo petrolejski vrelci v tem delu sveta, so se torej v šejikovinath ob Perzijskem zalivu razblinile. Krajevni oblastniki in naprednejši del mestnega, prebivalstva so se s tem, kot se zdi, sprijaznili in se poprijeli spet skromnih, tradicionalnih domačih virov. Kako si pomagajo Eden od šejkov, Abdullah Ibn Mak-itum v Dubaiu, je bil pri tem zelo spreten. Medtem ko pristanišče mesta Abu Dhabi, kjer vlada njegov večni sovražnik in tekmec, vsako leto vedno bolj za-suva pesek, se je Abduiiahu posrečilo o-sredotoči-ti ladijski promet vseh voda or koli morske ožine " svoji luki. Velike ledje družbe »Br-itish India Line«, ki redno pristajajo v Dubaiu, se morajo sicer zasidrati daleč zunaj, pred luko in presenetljivo velike količine blaga, ki ga vsakokrat raztovarjajo, prevažajo v mesto mali arabski čolni, katere spremljajo kričeči, na pol goli mornarji, ki kažejo pri iskanju ravnotežja in obračanju jader prave cirkuške umetnije. iZdi se, kolt da imamo pred seboj sliko iz starega sveta, pomorščaka Sindbada: črnorjave lesene ladjice z izbočenimi latinskimi jadri, na krovih se med nakopičenimi balami in vrečami gnetejo temno rjavi mornarji a. rdečefoelimi predpasniki. Med njimi stojijo dostojanstveno trgovci1 v snežnabelih, vihrajočih srajcah, z omanskim turbanom ali perzijsko ruto na 'glavi, za pasom pa imajo papir, pisalno orodje in zakrivljeno ‘bodalo. Zadaj se nad temnomodrim izalivom dviga mesto Duibai s svojimi belimi stolpi, ki prestrezajo hladilni morski vetrič ter- ga odvajajo v notranje prostore hiš; na o-kroglihi, štorastih sitražnih stolpih vihra* jo ogromne, zastave. Na obali stoujo šej-kova palača, hiša britanske »Political A-gency« in carinarnica. Takoj za mestom se razprostirajo belorumene se bleščeče peščene sipine. Radovedni tujec kmalu, zve, kaj pomeni živahno vrvenje baearih, v liuki itn v skladiščih dubajsikega mesta. Blago, ki ga izfcrcujejo v Dubaiu britanske, japonske, grške in južnoameriške ladje, seveda ne ostane v deželi. Vse ,to blago spet izvažajo, i nsicer večidel v malih arabskih ladjicah kot tihotapsko blago v no- voindustrializirane dežele Vzhoda, v Perzijo, Pakistan, Indijo, ki so naložile na uvoz določenega tujega blaga visoke zaščitne carine. 'Tako potujejo ameriške cigarete, indijski čaj, riž i.z Hongkonga, japonske bom-ibažaste tkanine, angleška volna, nemški cement, optični predmeti, nalivna peresa in svinčniki, jekleno orodje, avtomobilski nadomestni deli vseh znamk sveta preko morske ožine v zakotna pristanišča in iz-krcevališča — in od ‘tam dalje na tržišča Karačija, Bombeya in Teherana. Dvomljiv ugled uživajo med tihotapci ladjice, katerih posadke si upajo prevažati zlato v Indijo' ali alkohol v Saudsko Arabijo. Take posadke tvegajo po starodavnem izročilu morskih razbojnikov svoje življenje in se zato tudi ne menijo preveč za življenje drugih. Z vsem tem blagom v Dubaiu popolnoma zakonito trgujejo. Za vskladiščenje v Dubaiu' i,e treba, plačati ^-odstotno carino. S temi carinskimi dohodki skuša šejk uresničiti svoje sanje in modernizirati ‘Dubai. Civilizacija in zaostalost V stranskih ulicah mesteca si je treba sicer še svetiti s petrolej,sko leščerbo, na glavni ulici in v palačah mogotcev pa že sveti elektrika. V bližini obale se dviga ponosna stavba nove mestne ‘bolnišnice. Sole so i»iz previdnosti« odprli le v skromnem obsegu. Dubai potrebuje mir in dobre odnošaje z britanskimi zaščitniki, če hoče še dalje vršiti svoje trgovsko »poslanstvo«. Podjetni trgovec iz Qata.rja- je lani odprl kino, lufcsus, ki je v njegovem rojstnem mestu strogo prepovedan, ki pa pomorščakom in tihotapcem iz Dubaia, ki se vračajo domov, mogoča, da lahko prebijejo vsaj na filmu in v duhu večer z egiptovskimi pevkami, indijskimi plesalkami in angleškimi policisti. Kapital, ki se izbira v Dubaiu iz tihotapskih dobičkov, nima v mestu velikih naložbenih možnosti. Zato so začeli me-ilorirati peščeno okolico mesta. Danes že delujejo prve motorne črpalke. Konservativni trgovci posojajo beduinom iz zaledja! velblode, ki jih ti vodijo na pašo. Trgovine v Dubaiu so polne blaga. A-meriški avtomobili se vozijo po edini cesti, ki pelje iz mesta v sosedno kneževino Sharja in na tamošnje letališče. Vzpostavili so ituidi redni letalski promet s, Qatarjem. ,Za okoličane je postal Dubai tako pravo pravcato svetovno mesto in pripravljeni so prodati svojega edinega velbloda, da dobijo sredstva za zabavo v teh »Benetkah Orienta«. Izlet na Štajersko Za izlet na Štajersko, katerega organizira pevsko društvo »Avgust Tanče« iz Nabrežine, vlada-vedno večje zanimanje. Posebno skupni pevski koncert v Gradcu bo nekaj izredno zanimivega. Izlet se bo vršil od sobote do ponedeljka, 14. - 16. septembra. Skrajni rok za prijavo poteče v sredo 14. t. m., izato vabimo vse, ki se mislijo izleta udeležiti, da se nemudoma javijo. Odbor 0 napačni prehrani zaposlenih žena Zene, ki imajo svoj poseben poklic, pogosto tožijo o glavobolu, živčnosti in potrtosti, včasih tudi, da vedno težje; delajo. Zdravnik, h kateremu se zatečejo, v večini primerov lahko kmalu ugotovi vzrok težav: napačna prehrana, napačen način življenja, mučne vegetativne motnje, vendar še nobenih organskih obolenj. Danes živijo v resnici milijoni žena, ki imajo najrazličnejše poklice, pa niso poročene, popolnoma napačno. Začne s3 s prehrano. V opoldanskem odmoru navadno . 1»jedo samo kak sendvič in malo sadja, kvečjemu še skromen obed v kantini podjetja, ki pa ne vsebuje vseh potrebnih hranilnih snovi. Seveda nima nihče ničesar proti obloženemu kruhku ali obedu y menzi, če bi žena potem vsaj zvečer v redu jedla. V večini primerov pa temu ni tako. .»Zvečer sem preveč trudna, da bi si še kaj skuhala, obed v restavraciji je pa predrag,« pravijo naše znanke. In tako jedo tudi zvečer milijoni žena nekaj, rana hitro«. Ta napačna prehrana telesu ne more ugajati. Pojavljati se začnejo glavobol, utrujenost in razne druge težave, veselje do življenja izgineva. Zato bi morala vsaka žena, ki je zaposlena v tem ali onem poklicu, in ki mora dati od sebe is,to kot mož, pri čemer so pa njene rezerve moči manjše kot pri moškem, jesti vsaj enkrat na dan v redu' in toplo. Samo tako bo lahko ostala pri moči. Napačno je seveda tudi, če gledajo žene zaradi svoje »linje« na: hrano kot na nekaj^ievažnega. Milijoni ženž plačajo svoje pretirano shujša nje iz uničenjem živcev. Seveda, se ženi ni treba debeliti, vendar se mora žena, ki ima svoj poklic, izdatno in različno branati. Zdravju škodljivo je tudi, če si hoče Skrivnostne zvijače čarodejev Pred kratkim so v. Londonu proslavili 50-letnico ustanovitve »Magičnega krožka«. Kliub ima ckolii 1400 članov-amater-jev — žene ne morejo -biti članice —, ki drug drugega zabavajo s svojo spretnostjo, ne da bi odkrili skrivnost svojih zvijačnih prijemov. Ne skrivajo se morda za kako nadnaravno silo, vendar je njihova umetnost presenetljiva. Živijo v, vzdušju nenavadnosti in neredko izginejo ali umrejo pod okoliščinami, ki se niso nikoli pojasnile. Na slavnostnem zborovanju je Trevor Anderson opozoril na madžarskega čarovnika Raoula Hinaya, ki se je pojavil 13. marca 1956 v italijanski vasi Suimo-na. Njegova posebnost je bila, da se je pustil pokopati v ,z vijaki zabiti krsti zvezan na rokah in nogah. Po koncu, vojne je to napravil stokrat. Grob so' pokrili s plahto. Po desetih urah, kot je bilo določeno, da pustijo krsto pokopano, se je Hinay naenkrat pojavil od drugje med ljudmi. Krsto so dvignili in odprli, v njej so bile pa- le še vrvi, s katerimi je bil Hinay zvezan. Kako e je razvezal in kako je prišel iz groba, ki so ga ljudje neprestano stražili, niso mogli nikoli pojar sniti. Bile je prava senzacija. ‘Nekaj dni nato, 16. marca 1956, je poskus ponovil v Rimu vpričo policijskih častnikov, ki so domnevali, da gre za prevaro. Vsi so se prepričali, da je bil pokrov krste v resnici pritrjen z vijaki in da krsta ni imela dvojnega dna. Tudi možnosti, da nastopa dvojni, niso prezrli. Minilo je 10 ur, .pa tudi 12 in 18. Ljudje, ki so se udeležili nenavadnega »pogreba«, .so postajali nemirni. Sklenili so počakati še do jutra. 38 ur po ».pogrebu« so krsto odprli. Krsta je bila prazna. Tudi vrvi, ki jih je Raouil Hi.nay vedno pustil za seboj, ni bilo. Od takrat dalje je Hinay izginil. Poglobil je s tem skrivnost, ki obdaja indijskega jogija Parbhaia Ras-soola, .ki je prav teko 16. marca, vendar pred leti na podoben način brez sledu izginili iz krste, v kateri so ga pokopali. Imel je precej denarja v banki, vendar ni odtlej nihče dvignili niti pemnyja. Naj omenimo od nepojasnjenih primerov, o katerih pripoveduje Herbert Collings, predsednik »Magičnega kluba«, le dva. Kitajski iluzionist C-ung Ling-soo je imel slovit trik: ujel je dve krogli, ki jih je kak pomočnik iz občinstva navidezno izstrelil nanj. Med dejanjem se je zaščitil s kovinskim sčitom. Zvijača je bila popolnoma nenevarna, puškina cev je bila namreč zavarjena, itako da je bila ■vsaka nesreča izključena. In vendar je nekega večera prodrla izstreljena krogla njegovo srce in ga usmrtila. Preiskava dogodka ni mogla pojasniti in je končno prišla do zaključka, da je to bil najbolj zagoneten in genialen samomor, kar se jih je kdaj dogodilo na odru. In zvijače z igralnimi kartami? Neki čarodej, ki se ni nikoli mešal med di*uge, pa je bil morda največji med njimi — imena zaradi njegovih sorodnikov niso objavili — je užival ° tem, da. je zabaval v kaki zakotni gostilnic' s svojo spretnostjo goste, med katere so se večkrat pomešali poklicni rokohitreci, da bi se od njega kaj naučili. Nekega jutra se je slučajno srečal s klubskim predsednikom 'Collinigsom- na kolodvoru. Mag je potegnil iz žepa karte, Collings je iz snopiča potegnil križevo šestico. Mag je pustil še-stico izginiti. V tem je prispel ob 8.15 na postajo redni osebni vlak. In glej — na lokomotivi je pa bila pritrjena križeva šestica! Tega 'do zdaj še nihče ni mogel, napraviti. Omenjeni rokohitrec se je namreč vdal pijači in»ie nekoč pijan padel s kolesom v Temzo, kjer je utonil skupaj s svojimi skrivnostmi. Z Leta 1951 je objavil. Centralni zavod iza statistiko v Rimu na podlagi podatkov, od katerih so v resnici nekatera segala nazaj v leto 1939, seznam mest, katerih prebivalstvo je preseglo milijon. Število milijonskih mest je bilo takrat 44. Danes je takih mest 53. Evropo, ki ima 19 milijonskih mest, je zdaj prekosila Aziija z dvajsetimi. Mogoče nas ibo presenetilo, da je Amerika s svojimi 11-milijonskimi mesti daleč zadaj in še od teh odpade skoraj polovica na Južno in Srednjo A-meriko (Buenos Aires, R,io de Janeiro, Mex.i,ko, Sao Paiulo in Santiago de Chi-le). V Avstraliji imata' čez milijon Si-dney in Melbourne, v Afriki samo Kairo. Vodila še vedno* Veliki London in Veliki Nevv York z 8,334.000 in 7,892.000 prebivalci. Berlin, ki je bil nekoč tretje največje mesto sveta, je zdaj mo devetem .mestu za Šanghajem, Tokiom, Parizom, Moskvo, Chicagom *■ Buenos Airesom'. Leningrad' i,e prekoračil trilimijonskq mejo že 1. 1939, nad 2 milijona prebivalcev imajo Bombay, Peking, Tientsin, Kalkutta, Rio. de Janeiro, M-ukden, Mexi-ko, Kairo, Philadelphia, Hongkong in Sao Paulo. Najmlajša* milijonska mesta so Kopenhagen (s predmestji), G,lasgow in Istanbul. Resnično prijateljstvo Z nepopisnim radostnim laježem je na bavarskem 'letališču K-iem irski pes Ka-mako, seterske pasme, planil proti triletnemu dečku, in šestletni deklici, po pristanku potniškega letala iz Madrida. Se-iter Kamako je takoj* spoznal svoja prijatelja, s katerima se je pred nekaj tedni igral v Madridu. Alfred N., oče obeh otrok, se je 1. 1933 izselil iz 'Nemčije v Španijo. Pred nekaj tedni se je vrnil nazaj v domovino. Pri povratku pa ni imel dovolj denarja, da bi vzel s ,se,boj tudi psa, zato ga je moral pustiti v Madridu. Kamaka je izročil nekemu uradniku, nemškega poslaništva v Madridu, kateremu pa je pes že po nekaj dneh ušel. Od tega<časa dalje je Kamako ležal pred praznim stanovanjem svojega nemškega gospodarja in čakal na njegov povratek. Prijatelji so Alfreda N. obvestili o zvestobi njegovega zapuščenega pse. Alfred N. se je odpravil na uredništvo nekega monakovskega večerinka, ki je objavilo »poziv na dobra monakovska srca«. V osmih dneh je večemik nabral dva tisoč mark darov. Za letalsko vožnjo je bilo potrebnih le 120 mark. Z letalom Lufthansu je Kamako srečno prispel iz Madrida v Monakovo. Za njegov sprejem se ,je zbralo na letališču; nad tisoč otrok in številni prijatelji živali. žena pristradati počitniško potovanje' ali novo drago obleko. Lepo je potovati nekam .daleč, če se pa moramo zaradi tega odpovedati za, 3 mesece ‘toplemu kosilu, je taka vožnja predrago plačana. Iz zgodovine začimb Vanilija Vanilija spada v veliko družino orhidej. ‘Njena domovina je vzhodna Mehika. 2e stari Azteki so uporabljali vanilijo kot dišavo za svoje pijače iz kakava. V Evropi je postala vanilija znana šele v XVI. stoletju iz opisa nekega španskega zdravnika. Konec XVII. stoletja, so vanilijo uporabljali v Španiji in. Franciji kot dišavo za, čokolado. Ker je bila vanilija izredno draga, so jo kmalu začeli gojiti kot kulturno rastlino na plantažah in farmah v jugovzhodni Aziji. Zanimivo je, da so morali cvetove presajenih rastlin umetno oprojevati. Žuželk, ki opravljajo to nalogo v domovini vanilije, namreč na Javi in otoku Reumiion, ni bilo. Tudi v evropskih rastlinjakih pridelujejo danes dobro vrsto vanilije. Danes pridelujejo vanilin, dišečo snov vanilije, tudi umetno, vendar učinkuje naravna vanilija na človekova čutila mnogo močnejše in prijetnejše ket sintetični vanilin. Poper Poper je ena od najstarejših začimb človeštva, omenjajo ga že najstarejše indijske pesnitve. Domovina popra je Indija in Ceylon. Kot zelo zaželena dišava je prišel poper za- časa Rimljanov .in Grkov v Evropo. Kako visoko so cenili poper v tistih časih, -dokazuje dejstvo, da je moral plačati Rim leta 408, ko ga je oblegal Alarih, kot odkupnino poleg zla,-ta in srebra tudi 3 tisoč funtov popra-Tudi v srednjem veku je spadal poper med najdragocenejša darila, iza visoke o-sebnosti. Poper je bil nekaj časa, sploh pojem iza vse dišave in, so imenovali trgovce z dišavami kar »poprovce«. V trgovski zgodovini Benetk igra poper veliko vlogo. Tekmovanje med Benetkami in Genovo za trgovino s po,prom je končno itudi dovedlo do odkritja Amerike. V trgovini razlikujemo črni in beli 'poper, ki sta, ja, oba sad iste rastline. Ce pohi-ramo poprova zrna v nedozorelem stanju, doib-imo črni poper, drugače pa belega, ki je boljši iin dražji. Moč tornadov Ali veste, da, je v preteklih 50 letih v Ameriki -zaradi tornadov izgubilo življenje 10.000 ljudi in je bilo povzročene nad 1 milijardo dolarjev škode? Noben vihar ni .tako silovit kot je tornado, ki je mnogo hujši kot sta. hurrikan in tajfun. Gaz tega vrtinčastega viharja je na srečo razmeroma kratka, in ozka. 'Tisoč v zadnjih letih raziskanih tornadov je imelo -povprečno hitrost 70 km na uro, povprečno dolžino gazi 20 km in širino 350 m. V tej sorazmerno kratki in ozki gaizi j-e najti -razlago, da iti vrtinčasti viharji ne napravijo še več škode. Do danes še niso mogli ugotoviti, kako pravzaprav nastane tornado. Vedo le, da je v njegovem jedru nizek zračni pritisk, -torej vakuum. Cim zadene ta vakuum na. primer hišo, ki je napolnjena seveda z zrakom pod mnogo večjim pritiskom, prisesa jedro viharja ta zrak od vseh strani. Zrak, ki je v hiši, nekako eksplodira in dobesedno razpiha hišo. Sesalni učinek tornada je tako anočan, da je na primer že dvignil lokomotivo, iz železniškega tira in jo postavil obrnjeno na drugi tir. Torna-di nastajajo predvsem v deželah ameriškega srednjega .zahoda in ljudje imajo tam pod hišami, ki so skoro samo lesene, posebne kleti, v 'katere se zaprejo ob prvem svarilu o približevanju tornada'. Mož, ki se nikoli ne obrača za ženskami, najbrž izgloda tako, da se tudi xm njim ne obme nobena, ženska. * C asa imamo vedno takrat, ko smo ga najmanj zapravili. llllllll!llil!IIIIIWI!ll!IIHIl!lill!llll!!!lll!lil!lil!ll!l!lll!l!llll!ll!!!lW!IIIHI»!ll!!l!llll!IIM POD ČRTO Partija taroka (Resnična madžarska zgodba) Zgodba, ki vam jo bom povedal, ni izmišljena.. Je resnično poročilo iz dežele nemogočih doživljajev: z Madžarske. Štirje starejši ‘gospodje igrajo tarok. Ze mnoga- leta se shajajo vsak četrtek od 16. do 20. ure in tarokirajo. Izvrstno se razumejo med seiboj. O Kadarjevi vladi in tovariših se ne razgovarjajo s posebnimi simpatijami. Pripovedujejo si na-j-novejše smešnice, ki jih stalno proizvaja neuničljiv ibudimpeštainski humor na- račun- -komunistične- strahovlade. Pri tem popijejo po nekaji kozarcev to-kajca. Predi nekaj tedni se je zgodilo, da je gostitelj, nekdanji zelo ugledni odvetnik, našel, potem* ko se je poslovil od, svojih prijateljev, na tleh hodnika izkaznico. Odprl j" v platno vezano neznatno kartonasto stvarčico, da bi ugotovil, kateri izmed' prijateljev je izgubil izkaznico. Tedaj pa je- pobledel. Izkaznica je bila last tajnega, vtihotapljenega vohuna, zločinske tajne policije AVO (madžarske UDBE). V njej seveda ni bilo nobenega imena, samo številka, in poleg običajnega besedila štampiljka' AVO. Eden izmed njegovih prijateljev je bil torej v tajni službi krvnikov. Kateri izmed treh? Odvetnik ie komaj, pričakal naslednji četrtek taroka. Visi trije so prišli, ko.t navadno. Posedli so se okrog mize, se norčevali, smejali, ‘kritizirali, pili. in igrali. Odvetnik ni niti z najmanjšo* gesto izdal svoje skrivnosti. Ko pa. so gostje odhajali, je mimogrede vprašal, ali ni morda e-den izmed* gospodov ob zadnjem obisku pozabil izkaznico. Vsi trije so odkimali. Nihče ni ničesar vedel o kaki izgubljeni izkaznici. V najboljšem razpoloženju so se —■ kot navadno — poslovili. Tisto noč je odvetnik slabo sp'.l: kateri izmed treh prijateliev je policijski vo-hiiin? Vedel -je, da se on sam in oba*pri-jatelja nimajo ničesar bati. »V.tihotap-ljanci« policije niso zato najeti in plačani, da, b^ prisluškovali zasebnim razgovorom, pa čeprav bi ‘bili iti razgovori še tako »reakcionarni«. Naloga vtihotapljenih vohunov je izvohati, ali in -kje se pripravlja kaka nova zarota prati režimskim samozvanim zajedalcem. Ce bi A. V. O., NKVD. UDB ali 'kakor se že imenujejo naslednice Gestapa, Ovre i. p. inkvizicijskih tolp po komunističnih kolonijah hotele nadzirati vse zasebne razgovore, bi bile potrebne armade vohačev, in milijoni bi dnevno -romali v zapore. In vendar . . . odvetniku ni bila ravno prijetna zavest, da i« edem .izmed njegovih dobrih, ‘Starih prijateljev špijon. V eni izmed naslednjih -noči se je o-glasi.1 električni zvonček. Odvetnik je-prestrašen skočil pokonci. Takoj mu je bilo jasno, da. to ni mlekarica ali pismonoša tz brzojavko v roki. Poznal je nočne ‘obiskovalce »ljudskodemokratične« Madžarske. Pred vreti je -stal mlad častnik AVO. Odvetnik se je- oddahnil: če stoji-en sam vohač, stvar ne more biti, preveč nevarna. Ce bi jih bilo več, bi, bil izgubljen... »Vi ste pretekli teden našli v stanovanju osebno izkaznico,« je pričel častnik. '»Da, našel sem jo.« »Prosim, da. mi jo izročite,« je dejal častnik s hladno vljudnostjo. »Tega pač ne bom storil,« je odgovoril odvetnik. »Seveda pa sem pripravljen izročiti izkaznico oblasti, ki bi mi prejem tudi pravilno potrdila, in to seveda pismeno.« Častnik je skomignil z rameni: »Dobro,« je dejal, »potem morate pač z menoj. Prosim, da se oblečete, moj' avto stoji na vogalu -prve ulice na desni.« (Gospodje vseh komunističnih .tajnih policij so namreč izredno taktni ljudje: s svojimi črnimi in modrosvetlikajočimi. vozili, ki so strah in trepet mirnih meščanov, ne stoje nikoli pred hišo ‘žrtve, ki -jo je treba ugrabiti in odpeljati, pač pa previdno skrivajo svojo tatinsko malho.) .Odvetnik se je oblekel in sledil častni- ku. V vozilu je častnik dejal: »V ostalem vam moram povedati, da mi je povsem jasno, zakaj* vztrajate pri zahtevi, da bi izkaznico osebno izročili. Radi bi izvedeli za ime lastnika. To se vam pa ne bo ‘Posrečilo.« Odvetnik je mirno odgovoril: »Nisem tako naiven, da bi verjel v folebetavost ljudskih oblasti. Želim samo uradno potrditev prejema izkaznice.« ‘Dospela sta pred ogromno poslopje tajne policije. Odvetnika, je častnik odpeljal y 'močno razsvetljeno sobo. Častnik je rapartiral. Odvetnik je izročil izkaznico in prejel potrdilo. »Lahko noč,« je dejal višji policijski častnik. ‘»Lahko noč,« je odgovoril odvetnik ves srečen že med na pol odprtimi vrati. Tedaj .pa- je višji častnik še dostavil,: »Rad bi vam še svetoval, da ne prekinite s ia-rokiramjem.« i»Tega tudi ne bom storil,« je odgovoril in odšel. Odšel, je v prepričanju, da tako hitro še ne bo ifcvedel, kdo izmed njegovih starih, intimnih prijateljev je pomagač krvniškega režima. Spoznal pa je tudi še naslednjo trpko resnico: od sedaj dalje bo šlo tudi za* njegovo osebno varnost, za razgovore pri taroku, za ves njegov krog prijateljev in znancev. In vendar se mora igra nadaljevati. Vi resnici se tudi nadaljuje. Ali smo pred novimi obč. volitvami? Župan v Rimu Tržaški župan Bartoli se je mudil /zadnje dni julija v Rimu, kjer se je sešel •tudi z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Pello, z notranjim ministrom Tambranijem, •» ministrom za javna dela Tognijem in finančnim ministrom Andreottijem. Razpravljal je tudi z >zakladnim ministrom Medicijem, in sicer o poenotenju plač [uslužbencem krajevnih ustanov 'ter je obiskal senatorja Storža in nekdanjega tržaškega škofa Fogarja, ki je slavil 50-letnico svojega mašniškega posvečenja. V splošnem pa. je treba reči, da je bil pretekli iteden za Bartolija teden velikih razočaranj. Glede vprašanja poenotenja plač, ki se tiče okrog 5 tisoč uslužbencev .tržaške občinske uprave, se je dejansko vrnil praznih rak. Minister Medici je sicer rekel, da ima vso dobro voljo, a da organi njegovega ministrstva nasprotujejo ugodni rešitvi tega problema. (Na obisku pri Fogar j.u je tako navdušen nacionalist, za (kakršnega velja in nedvomno je Bartoli, moral stisniti roko možu, ki je vse drugače pojmoval svoje poslanstvo na narodnostno mešanem Tržaškem. Kat škof je bil Fogar nepristranski, do vseh pravičen, ni se predajal čustvenim 'zanosom in mu vsi Tržačani te.r okoličani bili enako .pri srcu. Zaradi tega je pod fašizmom tudi izguibil svoje mesto v Trstu ter se je moral umakniti v Vatikan. Toda. še vedno živi spomin nanj in ob njegovem mašniškem jubileju mu tudi tržaški Slovenci pošiljajo najiskrenejše čestitke. Kako se je počutil Bartoli pri don SturzU, pa kronika ne pove. Upamo pa, da najbrž nista 'govorila o raznih strujah v Krščanski, demokraciji, kajti sicer bi tako dosleden predstavnik zasebnega gospodarstva in podjetnosti, kot je dor, Sturzo, težko razumel, kako je1 mogel ing. Bartoli presedlati v. krilo mladih, ki i-majo pomemben .naziv »in.iizia.tiva sociale«, in to v trenutku, ko je to socialno usmerjeno krilo na zadnjem občnem zboru 'tržaške Krščanske demokracije zmagalo. Tržaški proračun zavrnjen Naj večje ra zočaranje pa je čakalo Bartolija doma. Medtem ko je on lepo potoval .po svetu in se je zavzemal za rešitev raznih velikih problemov, se je namreč v občinskem svetu razpravljalo o občinskem proračunu. Kaj mislijo e gospodarstvu ter politiki sedanje tržaške občinske uprave demokratični 'Slovenci, smo slišali iz ust občinskega svetovalca dr. Agneletrta. V izivlečkiu je njegov govor objavila 'zadnja »Demokracija«. Dr. Agneletto je sicer izjavil, da zaradi odsotnosti ne more prisostvovati nadaljnjim razpravam o proračunu1, je pa že vnaprej dejal, da glasuje proti. To svoje stališče je tudi obrazložil in utemeljil. Dr. Agnelettova kritika sedanjega gospodarjenja na tržaški občini ni bila o-samljena. Kritike so sploh močno prevladovale. Temu primerna jo bila tudi končna odločitev: po zaključku razprave o preračunu je občinski svet pretekli petek zvečer proračun, zavrnil. Za proračun je glasovalo 22 svetovalcev, in sicer 19 de-mokrščanov, 2 monarhista in 1 liberalec,-.proti pa so glasovali komunistični svetovalci, svetovalci Unita popolare in MEN, oba ititovca, italijanski socialist ter načelnik socialno - demokratske skupine. Vzdržala sta se republikanska svetovalca ter socialna demokrata Dulci in Be-nussi - Gam.be!. Svetovalci italijanskega socialnega gibanja so pred .glasovanjem zapustili dvorano. Tako je Bartoli jeva občinska uprava sicer zbrala nadpolovič-no večino oddanih glasov, vendar ni bila dosežena po zakonu predpisana nad-polovična večina vseh izvoljenih svetovalcev, t. j. 31 glasov. Dogodek, do katerega je pnšlo v tržaškem občinskem svetu, je enakovreden nezaupnici sedanjemu enostrankarskemu občinskemu odboru. Oblasti bodo morale odločiti o nadaljnjem zadržanju, temu primerno morajo zavzeti svoje stališče tudi posamezne politične skupine. Brez proračuna namreč občinski odbor ne more voditi svojih poslov. Ce proračun ne bi bil v sedanji ali izpremenjeni obliki, z novim ali sedanjim občinskim odborom odobren, potem bo pač Visoki vladni komisar moml občini imenovati .komisarja in v predpisanem roku bodo sledile nove občinske volitve. Potek seje Za presojo stališča, ki so ga in ga bodo v tem vprašanju zavzele posamezne tržaške politične stranke in skupine, je treba vedeti kako se je zgodilo, da je bil občinski proračun; v zadnjem trenutku in tako rekoč nepričakovano zavrnjen. Med kritikami, ki iso letele na župana Bartolija in njegov odbor, je bila. poseb-> ■no boleča tista, ki je prišla iz samih de-mokrščanskih vrst. Prejšnji tajnik KD, ‘Romano, ki je izgubil svoj položaj, ko je v stranki zmagala mlade garda, kateri se je pridružil tudi Bartoli, je namreč iznesel dvome in .ugovore proti načinu, s katerim naj bi Bartoli upravljal tako imenovane »posebne uprave«, to je one občinske ustanove, ki jih župan osebna nadzoruje. .Zadeva je bila .skrajno neprijetna, še posebno ko je občinski svet že pred petkom sklenil, da bo razpravljal o »posebnih .upravah« že pred .zaključkom dnbate o proračunu. Zato se je Bartoli pred1 petkovo sejo dogovoril z misini, da g", bodo podprli v zahtevi, da naj se zdaj o stvari ne razpravlja, pač pa .naj se sat-mo dopolni odborov a komisija, ki se u-kvarja s posebnimi .upravami, tako da. .se. vanjo izvoli še predstavnike1 levih in desnih skupin. Ta komisija naj bi proučila vprašanje »posebnih uprav« s pravnega stališča in predlagala njihovo primernejšo ureditev. Torej nobene preiskave o tem, kar je bilo, oziroma naj bi bilo. O-pozicija pa je 'zahtevala prav takšno preiskavo', da se ugotovi resnica, utemeljenost ali neutemeljenost sumov in očitkov o dosedanjem upravljanju .s temi ustanovami in upravami. Z demokrščansfcimi, misinskimi in o-stalimi desničarskimi glasovi (32 .glasov), bi Ba.rtoli spravil svojo zamisel in tudi proračun skozi občinski svet, .toda v zadnjem trenutku se je temu uprlo, demokr-šcansko vodstvo. Ko je misinsfci svetovalec MoreUi postavil predlog o dopolnitvi odborove komisije, ki se ukvarja s »posebnimi upravami«, ie načelnik demokr-ščanske skupine, Stopper, izjavil, da se s tem predlogom ne strinja. Poleg Mo rellijevega ta bila nato predložena še dva predloga, komunistični in republikanski. Največ glasov je dobil predlog 'republikanca Geppija, ki ie predlagal u-stanovitev komisije občinskega sveta, ki na!j prouči stanje v ustanovah »posebnih uprav«, nakar naj o tem poroča občinskemu svefli. Zmagalo j,e torej, čeprav formalno omiljeno, načelo preiskovalne komisije. Zanj so glasovali tudi mnogi demekrščansfci občinski svetovalci. To je bil za Bartolija, pa tudi za misi-ne hud udarec. Prvemu se je postavila, po robu lastna stranka, drugi so pa smatrali, da so, demokrščani prelomili preko Bartolija sklenjeni dogovor. Dejansko so demokrščani s tem odkrito prenehali s prakso .sodelovanja z misini v tržaškem občinskem svetu. Ko je nato, demokrščan-ski vodja Stopper v svoji glasovalni izjavi podčrtal, da ie Krščanska demokra- cija še vedno za sodelovanje z vsemi demokratičnimi strankami, ie bila za misi-ne mera polna. Niso dobili odkritega priznanja za .svoje zavezništvo in še .takšna izjava! Zato so užaljeni zapustili dvorano. Pri glasovanju za. proračun so nato , njihovi glasovi manjkali in tako ni bila dosežena z zakonom predpisana na-dpolo-vična večina vseh izvoljenih občinskih svetovalcev. Stališča strank in ostavka odbornikov Reakcije, ki jo ie izzvala nenadna in po s-vdji naravi Izredno kočljiva kriza občinskega odbora, je seveda različna. Krščanska demokracija :e nalepila po mestu lepake, v katerih meče odgovornost za 'zaostritev krize na ostale politične skupine. Njeni predstavniki nagla,šajo, da se dela politični problem iz vprašanja, ki je zigolji upravne narave. V ostalem si pa demokrščanski tržaški izvršni odbor ni upal sam zavzeti končnega stališča v tako važni zadevi ter je to prepustil pokrajinskemu plenumu, ki se .bo sestal šele danes (petek) zvečer. Desničarji — misini, liberalci in monarhisti — se seveda razburjajo nad tem, da se jim je občinska uprava, za katero so že mislili, da jo imajo na pol v svojih rokah in jo lahko začno izsiljevati, kar na lepem izmuznila. .Zato zagovarjajo odločnejšo naslonitev na desno ter celo o-čitajo misinskim svetovalcem, da so se prenaglili, ko so .užaljeni zapustili sejo občinskega sveta. 'Opozicija pa je .zadovoljna, da so de-mokrščani končno pretrgali svoj »konku-binat« z misini, kakor se je izrazil predstavnik republikanske stranke. So pa njeni predstavniki različnih nazorov. Socialni demokrati n. pr. zagovarjajo razpis novih volitev, 'komunisti in socialisti bi pa raje videli, da pride samo do sestave novege odbora., kateremu naj načeljuje odločno protifašistična osebnost. Pri tem menijo, da je odbor lahko enostrankarski, samo Bartoli naj bi ne bil več župan. 'Kaj se bo iz tega izcimilo, je seveda v največji, meri odvisno od stališča najmočnejše tržaške stranke, od Krščanske demokracije. Težko si je misliti, da bi se njeno vodstvo po vsem dosedanjem razvoju izreklo za tesnejše sodelovanje z desnico. Prav tako je težko, da bi pristalo na odstranitev Bartolija. na katerem je doslej, tako vztrajalo. Najlogičnejše bi torej bilo, da pride do novih obč. volitev. Toda tega mnoge stranke ne marajo in zato še vedno ne smemo izključiti možnosti, da bi primerno popravljeni občinski proračun z novim občinskim odborom končno le bil izglasovan. Potem, ko ■so občinski odborniki na torkovi seji podali v. roke županu Bartoliju svojo ostavko, preostaja pač — poleg novih volitev — samo ta možno,st. Pri vsem pa ostaja, da je ing. Bartoli na. občini politično do-igral in da je njegovo trmoglavo vztrajanje na županskem stolčku škodljivo tako za skupnost, kot za Krščansko demokracijo. Proslava 60*letnice godbenega društva u Nabrežini Godbeno društvo iz Nabrežine ‘bo proslavilo šestdesetletnico' svojega obstoja z javnim koncertom, katerega priredi na dan praznovanja vaškega patrona. sv. Roka v nedeljo, dne 18. t. m. od 16. do 22. ure. Pri koncertu, ki se bo vršil' na .glavnem trgu v 'Nabrežini, ibodo sodelovale tudi godbe iz Sv. Križa, Proseka in Doberdoba. Vabimo že sedaj vse prijatelje naše /godbe iz Nabrežine in okolice, da se te proslave gotovo udeležijo. Odbor Načrt za izbolišeuanfe in povečanje zmogljiuosti tržaškega pristanišča (Pristojni vladni organi proučujejo zdaj načrt velikih del za povečanje zmogljivosti tržaškega pristanišča. Ta iz- 'boijševalna in izpopolnjevalna dela so potrebna zaradi vedno ostrejše konkurence drugih pristanišč, s katerimi se mora Trst boriti za promet. Posebno na .zadnjih italijansko-avstrijskih razgovorih o prometu skozi Trst so se Avstrijci eelo pritoževali nad pomanjkljivostmi tržaškega pristanišča. Upoštevati je treba nadalje, da je Avstrija pred kratkim napovedala, da bo postavila lastno trgovsko mornarico .in vsaj en njen del bo imel za svojo matično luko Trst. Poleg tega imajo v Trstu .svoje izhodišče vedno številnejše ladijske proge, ki vežejo naše pristanišče .z drugimi jadranskimi lukami, Bližnjim, Srednjim in Daljnim vzhodom. Pričakujejo, da s“ bo število teh zvez še povečalo, ko .bodo pravičneje razdelili redne ladijske linije, ki so jih doslej pristransko osredctoeevali v pristaniščih Tiranskega morja. Za predvidena izboljševalna dela v tržaškem pristanišču to država prispevala celotno ali delno podporo. Tako bodo zgradili sedmi pomol, ki 'bo stal milijardo lir; novo pristajališče dobi tudi petrolejski pristan pri Sv. Soboti; urejeno bo tako, da 'bodo ob njem lahko pristajale naj večje petrolejske ladje. To delo bo veljalo 340 milijonov lir, trajalo pa bo 12 mesecev. V načrtu je tudi zgraditev pristanišča na južnem delu drugega pomola v starem pristanu. Stalo bo 150-180 milijonov lir. Splošne skladišča bodo v okviru teh del poskrbela za- potrebne strojne naprave it er bodo postavila štiri velike žerjave' za premog in rude, .za katere bodo Izdala okrog 250 milijonov lir. Preuredili bodo staro pristanišče Ob tržaški mestni obali bodo v krotkem začeli preurejati staro pristanišče, tako imenovano Sacchetto, ki bo odslej služilo kot ribiški pristan. Med drugim bodo napravili zaščitni pomol, ki bo urejen tudi za pristejanje ladij ter še en pomol pred novim pokritim trgom na debelo. Načrte bo izdelal Civilni tehnični .urad. S tem .bodo tržaški ribiči, kakor tudi tisti, ki jih opravki, prodaja rib ali nabava, potrebščin ali slabo vreme' privede v naše pristanišče, dobili varno in primerno zavetje. V ta novi pristan se ibodo preselili tudi čolni, ki so zdaj zasidrani v Velikem kanalu sredi mesta1. Iz tržafhlh ladjedelnic Pretekli .ponedeljek so Združene jar dranske ladjedelnice izročite družbi »Pro-ra« 'm Palerma, turbinsko petrolejsko 'ladjo »Adriana Augusta«, ki. je na poskusnih vožnjah dosegla odlične rezultate. »Adiriana Augusta« ima 32.000 ton ter PočIfnilhB holonija d Devinu Tajništvo Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu obvešča starše otrok, ki .so v obmorski počitniški koloniji v 'Devinu, da se deklice vrnejo v Trst v sredo 14. avgusta ob 9.30 zjutraj. Sprejem bo na trgu pri sv. Antonu. Novem. stroje, ki so jih izdelali v tovarni strojev pri Sv. Andreju. S polnim tovorom bo vozila s hitrostjo 16.8 milj na 'uro. Izdelali SO' jo v dobrem letu. splovili pa so jo 7. .aprila letos. To je 23. petrolejska ladja, ki so Jo izdelale Združene jadranske ladjedelnice. Prve dni septembra- bodo v ladjedelnici sv. Marka splovili drugo veliko petrolejsko ladjo. Spopad na meji s cono B V spopadu ~z miličniki koprske Ljudske zaščite je preteklo soboto zvečer padel istrski begunec Carmelo Jurissevich Giorgiesi. Po jugoslovanskih poročilih je Jurissevich padel pri Brezovici, kjer je skušal skrivaj spraviti čez mejo neko družino iz Novega grada. Ko so ga mi- ličniki zapazili, se je skušal braniti in je streljal s samokresom. Ni znano, kaj se je zgodilo z družino, ki je hotela, pobegniti. v Iteli-jo. Carmelo Jurissevich se je sploh pečal z raznimi »posli« med Tržaškim ozemljem in cono B. Dober del svojega, časa je preživljal v Trstu. Posebna določila za telovadne učitelje Tržaško šolsko nadzorništvo sporoča, da je Prosvetno ministrstvo uvedlo spremembo o dodelitvi poverjenih in suplent-skih mest .za telovadne učitelje. Za prihodnje šolsko leto lahko prosijo za potrditev poverjenega mesta tisti učitelji, ki so službovali kot poverjene učne moči v šolskem letu 1956-57 in so dobile oceno najmanj »dobro«. ŠESTI TABOR SLOVENSKE PROSVETE 0------------------------- »Deseti brat“ na Repentabru Preteklo nedeljo je starodavna repen-taborska vzpetina spet postala cilj na sto in sto Slovencev, ki so se zbrali na šestem taboru Slovenske Prosvete. Zelia po 'slovenski umetni besedi, potreba' po pregledu števila lastnih vrst in narodna samozavest: vse je pripomoglo, da je bil že precej pred začetkom predstave ves prostor nabit skoraj do zadnjega kotička. Napeto pričakovanje pred igro, živo spremljanje dejanja in zadovoljstvo ob razhajanju po končani predstavi so jasni enaki, da vsa ta .množica nikakor ni bila .razočarana in da je tudi kakšno šibko točko velikodušno prezrla. Tabor je ©tvoril, .Saša Martelanc, ki je v imenu prirediteljev pozdravil zbrano občinstvo. Takoj zatem pa se je dvignila zavesa in pred gledalci .se je začela odigravati popularna igra Jurčiča in Govekarja, ‘»Deseti brat«. Predvsem moramo pohvaliti Slovensko Prosveto, da ,se je po daljšem odmoru spet odločila za veliko igro. Bližnja preteklost je namreč pokazala,, da, sicer tudi .revija zborov, recitatorjev ter krajših prizorov zapusti lep vtis, neprimerno lepšega in polnejšega pa zapusti- igra, kot je iblil letošnji »Deseti brat«. Želeli bi, da bi pri tem ostalo (tudi v naprej. Popraviti bo -treba' le še kronični nedostatek, to je akustično plat igre. -Potreba po brezhibnih' zvočnikih je res že skrajna. V o-stalem pa se lahko o celotni prireditvi izrazimo pohvalno in spodbudno. Igro je režiral prof. Jože Peterlin, pomagal pa mu je Gregor Pentot. Režiserjeva roka j,e bila občutno .razvidna skozi ves razplet dejanj. Mnogi igralci, ki so seveda nepoklicni kot Slovenski oder v celoti, kair je treba pri ocenah poudariti, so se pa tudi .individualno izkazali, seveda eni bolj, drugi manj, kot je pač njihova igralska praksa oziroma izobrazba že preizkušena ali pa šele na, izačetni odnosno razvojni poti. Omenili bomo samo glavne igralce, ker je vseh nastopilo nad trideset in bi bilo posamično obravnavanje skoraj nemogoče. 'Naslovno vlogo desetega brata je -igral ■Drago Stoka, za katerega lahko rečemo dve besedi; zelo dobro! Njegova igra je prišla posebno do izraza med dolgimi samogovori, zlasti še ob prizoru, ko deseti brat umira. Stoka se bo lahko, razvil še v dobrega igralca, ker je v nedeljo pokazal izrazit talent. Prav tako sta1 bila na visoki ravni Gregor Pertot v vlogi Marijana ter Li-vij Valenčič kot inštruktor Kvas. Simpatije občinstva so bile seveda na. Kvasovi strani, izato, je bila Pertotova naloga še težavnejša. Maruškai Ravnikova, je v vlogi Manice izbrala Kvasa. Njena igra je bila nežna in prikupna,. Skrivnostnemu in temačnemu Petru Piškavu je dal posrečen lik Angel Praše!. Patetično igranje je bilo povsem na mestu. Tudi Saša Rudolf se je spretno vživel v vlogo Maničinega očeta Benjamina. Prav tako sta med stranskimi vlogami izstopala zapiti čevljar Krivec, katerega lik je a mogočnim ba.som podkrepil Marijan Bajc, ter krčmar Obrščak, kateremu je Sergij Bandelj, uspešno pomagal do pristne odrske oživitve. Glavno težo razigranih prizorov pa je kar se da uspešno prevzel .»veseli tercet« Krjavelj, Krivčevka in ‘Dolef. Hvaležno in simpatično vlogo Krjavlja. je mojstrsko in duhovito odigral režiser prof. Peterlin. Skoda, da ga večkrat ne vidimo na odru! Stana Oficija se je predstavila občinstvu kot žena čevljarje Krivca. Ustvarila je godrnjavo in -zasoplo ženščino, ki je pa na tihem dobra duša, kar dokazuje njena .toleranca d-o nu-jne kapljice — se-vedai, kadar gre .zanjo in ne za njeno slabšo, polovico, Krivca. Zapitega filozofa- - veseljaka Dolefa je igral Slavko Rebec, ki je bil zlasti v mimiki izboren. Občinstvo bo še dolga pomnilo pijanega 'Dolefa, kako- se .zaman trudi, da bi ustvaril »sožitje« med trezno voljo in pijano stvarnostjo. Po prvih negotovostih -v prvem dejanju so se mladi igralci prav kmalu znašli in dejanje je steklo z živahnim tempom. Vmes so ‘Zapeli nekaj pesmi fantje iz Doline, ki so .pokazali mnogo dobre volje in veselja do lepe pesmi. TRŽAŠKI PREPIHI Fickarsko slovenstvo iFickarska zajedalka, ob koritciu. .ljudskega premoženja pri »Pr. dn.« cuza svoje vrstičarske zaslužke ob pomanjkanju možganskih sokov kar iz, oteklega palca. Tako je v nedeljski številki poskušala o-vreči izrabljeno lajno o nacionalističnih pobudah demokratičnih Slovencev, katero sta dolgo časa, vrtela oba komunistična trobentača, »Delo« in »P.r. dn.«, in podvomila v pristnost slovenstva demokratičnih Slovencev. V svoji impotenci in senilnosti trdi, »da so> tekli ses nemca-mi pred partizani«. Kdo so dejansko tisti junaki po imenih in priimkih med .demokratičnimi. Slovenci, tega. vaška o-pravljivka. in denuncianika seveda ne •pove. Seveda tudi ne pove, da so njeni gospodarji s tajnim barantanjem izsilili raztegnitev .komunističnih zakonov tudi na -naše ozemlje, in to v kolikor ti zakoni zadevajo skupno slovensko premoženje. Tak zakon pravi; Kar je tvoje-, je moje, in -kar je moje, tebi nič mari! Kot v domovini, .tako tudi tu ropajo revolucionarni užitkarji in vojni dobičkarji krvave žulje delovnih, požrtvovalnih in zavednih'slovenskih demokratičnih prednikov.. En^.ga samega bakrenega vinarja niso položili niti komunisti niti socialisti na oltar slovenskih Narodnih domov v času, ko slovenski narod ni poznal današnjih političnih trapolerjev, ki jim je politika, narod, značajnos.t — kramarska' roba. O-kupaci-jsko prravoi, to je fickarska zakonitost, rekvizicija, to je fickarska morala. Prav o tej zadnji bomo verjetno povedali še marsikaj. Kje so med tržaškimi Slovenci, zbrani velekapitalisti pa smo izvedeli prav v zadnjih dneh ,iz dnevnega časopisja. Partijska politika je! za izbrance donosen posel. To je .povedal že sam 'Dj.ilas, in te njegove trditve bomo ob gotovem času odkrili tudi tržaškim Slovencem. * Spolaka fratelanca, odpoved dvojezičnosti po mestu- pri 'zadnjih tržaških volitvah, potop titovskega goriškega slovenstva, to so značilnosti titovskih zaslužkarskih vetrnjakov. In ta kameleonska navlaka še steguje svoj. kameleonski-jezik, da bi prikrila svojo bogato polpreteklost s klevetami. Profesionalnim stalinovcemJ Giulio Seniga, bivši tajnik komunističnega poglavarja KPI, ki se piše Pie-tro Secchia in član vodilnega odbora partije, je objavil vrsto člankov. Medi drugim je izjavil, da .so komunistični voditelji vsega sveta že od leta 1953, to je polna tri leta pred objavo Hruščevih odkritij, v podrobnostih poznali vse Stalinove zločine. Seniga, ki je v okviru partije, izvrševal važne funkcije, zatrjuje, da so italijanski in francoski komunistični poglavarji, ko so bili julija 1953 poklicani v Moskvo, iz ust .nekaterih kremeljskih veličin izvedeli iza »vse zmote, ki sta- jih izvršila Stalin in Berja«. Ko si je načelnik italijanske komunistične delegacije v Moskvi upal ugovarjati trditvam, da bi bil Berja že od 1. 1919 dalje imperialistični agent, ga je Molotov nahrulil: '»To vemo mi, in ito vam mora tudi zadostovati!« Seniga nadaljuje: »Po mnenju sovjetskih komunistov je bil Stalin, nara-vnos.t ■obseden od želje po. samopoveličevanju ,in od strahu, da ga bodo pokončali. Določeni Stalinov naslednik je bil Malen-kov, ki je prevzel mesto generalnega tajnika partije in ministrskega predsednika. Najtežja je bila zadeva *» Berjo. Politične korifeje so se izato s pristankom 2u-kova povezale z armado.« Leta in l-e-ta .po teh ugotovitvah so italijanski -komunistični poglavarji, in prvi med njimi Vittorio Vidali ter papige o-krog »Dela«, prepevali slavo. »Stalinu in prikrivali resnico, komunistični raji. Kako veliko spoštovanje gojijo komunistični poglavarji .do svojih podanikov! + ZAHVALA Tem, potom se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pospremili k zadnjemu počitku našega predragega Zdenka Lokarja Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovniku za žalni obred, pevskemu zboru za ž