Gospodarske stvari. Trsoznaustvo. (Dalje.) 8t. 16. Jalovec zeleni, se tudi krhlikovec, rebola, vrbika hrustec, neraško, grliuer Kanigl, grliner Kracher, Scbmalztraube, lat. virgilia serotina imenuje. Trs sreduji; rožje rdečkasto rjavo, pikasto, s debelimi bunkicami, 3 — 4 palce vsaksebi. Listje podolgasto, svetlo, srednje narezano, ravno, špičasto zobčasto; veruge stranske malo razširjene, peteljna skoraj celo zaprta; močna petlja 3 palce dolga, proti solucu rdeča. Grozd mal, gost, enojen; recelj kratek. ^Jalovec se najde v Slovenskik in nemških vinogradih po Stirskein posaraezno nasajen, v cvetu je celo občutljiv m se bitro posmodi, tako da komaj polovico jagod obdrži, daje sicer odviše sladko pa neobštoječe vino, ktero se naj kmalu porabi ali s drugim zmeša, drugače je prazno siratkasto, m ker tedaj ni za vino, ne za zobanje, ga zalirajmo, in zavolj nerodovitnosti pa se prav imenuje jalovec. Št. 17. Jalovec beli, vveisser Kanigl, Ungeschickte, lat. Eugenia albida. Trs srednji; rožje beložolto, z velikimi, volnatimi okami, Listje 8 palcev veliko, tenko, uialo narezauo; veruge, stranske nekaj razširjene, peteljna večidel zaprta; listje se od prejšnjega naj bolj loči, ker so cape na vse strani zvite, kodrave, in rob nazaj zavit, zato se lahko pozna. Doma je na Ogrskem, posebno pri Požunu, za nas nima vrednosti, ker se ruraza boji, in jenerodovit, pa še gnije rad. Št. 18. Pomorančar žolti, vveisse Orangentraube, Trs prtličast; rožje šibko, kostanjevo. Listje malo, okroglo, kakor pri žlahnini, kratko, kakor s 3. capami, ali ua eni strani globokeje narezano, topo in kratkozobčasto; veruge stranske neenako razširjene, pri petlji tesne, potem na koncu odprte. Grozd mal, gost, enojen, klešecu podoben, recelj srednji. Nova, izvrstna, prav rodovitna trta, grozdje posebno za zobanje, ker so jagode sočne, nenavadno prijetuo sladke, prav zrele po pomorančnem cvetu dišavno okusne, le škoda, da grozd in jagode niso debelejše. Tinograd dobro Kopati, je pol gfiiojiti. Leta 1864 sem pušo, kmetijo prav soljeno kupil. Na ti je bila mala krpa vinograda, po domače: dajnščak-domščak imenovan, jako zapuščen in zanemarjen, k temu še veliko slabih plitvo rastočih trt prav visokih. Iz sedem majhnih grabic dam le dve narediti; k čemu nek toliko praznega prostora? Že leta 1865 v jeseni in skoro skozi celo zimo dajam rovati in delati v ti krpi. Boljšib. pleraen zavkažem vse trte pogrobati prav globoko z dobro podlago; vejnikom, zemljo in gnojem, kolikor je le mogoče bilo, ostale trte pa ni soko rezati, dobro okopati ia povrhue zemlje pristrigati. Kar je pa bilo obsojene trte za izruti, narod rezati; toda spomla- danski mraz je storil, da se je grozdje skoro vse osipalo in po preobilnem dežju zgnjilo, akoprem trta ni pozebla, kar me je vtrdilo, da vtegne prihodnji nov vinograd dober biti. Prazne prostore so z rivčekotn, s sajenkami, mušico, klešecetn itd. zasadili, kolikor se je dalo. 0 ti priložnosti še dostavim sledeče, kar se tiče zasajevanja. Ko se jamc iskopljejo za sajenke s koreninicami in se v jame naj prvo vejnik polaga, deva, se mora na vejnik precej 3 do 4 palcev naj nianj dobre zemlje naraetati in na to sajenko postaviti s prikrajšaninii koreninami do 4 palcev, a ne potisnoti konec sajenke do vejnika — sicer ne more rasti, ker v vejniku še surovem ne najde nobene moči, dokler ne strobni, iu potem se naj dobro potlači z zeniljo sajenka in jama napolni. Dobro okopana trta je lani tako lepo rožje, mladike pognala, da sem še skoraj vse ostale dobre trte pogrobati zatnogel. Na tak način se vsako leto več in več prideljuje, kar se ne bi doseglo, ako bi bil dal vso krpo prekopati trto izruti, in potlej s ključi, sajenkami ali vlačencami redotna zasajevati. Kar se tiče rajd, itua svoje dobro, da se ložej obdeljuje, pregleduje itd. pa tudi še več sitnega posebno, kadar kopači ne gledajo na rajde, arapak en trto sera, drugi svojo tain nagne in potisne, in tr.ko brž rajdepopačijoin pokazijo. Tudi je tako v rajdab zasajeni vinograd vsako 50. leto naj manj ves pregrobati, ako še je le les za to; rivček pa še veliko pred. Zato se jaz za rajde mnogo iie brigam, tem več pa za dobre rodovitne trte, krepko obdelovanje in gnojenje. Letos se že nadjam naj manj 3 do 4 polnjakov vina na oni krpi, bleku pridelati. Tudi vmes zasajeni re ni revček je uekteri že prav ploden in s kavrnki obložen. Naj mili Bog dopusti, da v lepem vremenu grozdje ocvete ia nas toče nesrečne obvarje, bomo vsi vinorejci z letošnjimi pridelki prav veseli in zadovoljni. Izabelo sem že videl 12. maja cvesti. Jančar. j