V Trstu demonstracija proti železarni in lokalnim upravam W\/ffIwsiwwk tmj * /7 ñ i Ugledni diplomat Valentin Inzko za krmilom manjšinske koroške organizacije NSKS? /2 Srečanje o solidarnosti in integraciji v sodobni multietnični družbi Primorski dnevnik SREDA, 21. APRILA 2010_ št. 94 (19.801) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Utrujeni nogometaši in politiki brez letal SandorTence Zgodba o vulkanskem pepelu, ki je več dni ohromil letalski promet v Evropi, je nekam čudna. Res je, da je treba vedno na prvo mesto postaviti varnost ljudi, dejstvo pa je, da je evropska politika tudi tokrat odpovedala. Namesto skupnih odločitev smo bili priča popolnemu kaosu. Nastradali so potniki, ki so ure in dneve čakali na letališčih brez informacij in oskrbe, nastradale so tudi letalske družbe. Ker so v glavnem državne, bodo največje breme, kot vedno, nosili davkoplačevalci, torej mi. Občila so v glavnem pozorno spremljala dogajanja in opisala težave ljudi, ki so čakali na letališčih. Hvalevredno je tudi, da so se novinarji še kar potrudili pri obveščanju potnikov o njihovih pravicah, kar je resnici na ljubo naredila tudi Evropska unija. Čeprav morda nekoliko prepozno in površno. Ta tehnološko razviti svet je spet dokazal svojo veliko ranljivost, podobno kot se je zgodilo s t.i. pandemijo nove gripe, za katero so stali veliki farmacevtski koncerni. V tem kaosu s pepelom bi se lahko novinarji izognili podrobnim opisom potovanj z avtomobili, na katera so bili, ob pomanjkanju letal, primorani državniki in politiki. Hvala bogu, da so lahko kdaj doživeli prometne zastoje, hupanja in zamude. »Celo« nogometaši Barcelone so se do Milana pripeljali z avtobusom oziroma z dvema avtobusoma. Njihov trener Guardiola je radovedne novinarje, ki so ga spraševali, če je bilo potovanje naporno, utišal, da je bilo gotovo dosti bolj naporno za potnike, ki so čakali in marsikje še čakajo na letališčih. letalstvo - Medtem ko se dejavnost vulkana na Islandiji umirja Letalski promet v Evropi se obnavlja Med državami, ki so odprle zračni prostor, tudi Italija in Slovenija BRUSELJ, RIM, LJUBLJANA - Več evropskih držav, med njimi Italija in Slovenija, je včeraj odprlo zračni prostor, z nekaterih večjih letališč pa so prvič po petih dneh poletela letala. A kaosa v letalskem prometu kljub temu še ni konec, saj nekatera letališča, med njimi tista v Londonu, zaradi napovedi nadaljnjega širjenja oblaka vulkanskega pepela z Islandije ostajajo zaprta. Evropska organizacija za varnost v letalskem prometu Eurocontrol je ocenila, da so v Evropi opravili polovico oz. 53 odstotkov predvidenih letov, kar predstavlja občutno izboljšanje v primerjavi z minulimi dnevi. Na 18. strani Pismo iz Benečije po radiu Onde Furlane Na 3. strani Bernheim zapušča krmilo krilatega leva Na 4. strani Repentabor: odobren obračun 2009 Na 7. strani Novogoriška univerza čaka na novi kampus Na 16. strani HIT posluje z izgubo in pripravlja stabilizacijo Na 16. strani Liga prvakov: Inter premagal Barcelono Na 20. strani fiat - Po sanaciji podjetja Montezemolo prepustil krmilo Johnu Elkannu EDILFRIULI S.P.A. RALAZZETTI a CALOHE CHE PIACE ALLA NATURA tržaška podružnica, trg Legnami, 1 - Trst | tel. 040 3803911 - fax 040 3803930 predstavlja v sodelovanju s Palazzetti S.p.a. TURIN - Luca Cordero di Montezemolo je končal svojo nalogo, ki jo je leta 2004 sprejel z imenovanjem za predsednika Fiata. Dan pred sprejetjem novega petletnega podjetniškega načrta je odstopil in predsedniško mesto prepustil predstavniku družine Agnelli, Johnu Elkannu, ki je doslej zasedal podpredsedniško mesto. S 33 leti je El-kann najmlajši predsednik avtomobilske hiše, Motezemolo pa je prepričan, da je dozorel za tako veliko odgovornost. O svoji prihodnosti je odhajajoči predsednik dejal, da zagotovo ni v politiki, ampak še naprej v podjetništvu. Na 6. strani MARINI G H I t wnfyltMí/ J Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Torek, 20. aprila 2010 ALPE-JADRAN / koroška - Narodni svet koroških Slovencev Bo novi predsednik ugledni diplomat Inzko? Načelno je na funkcijo pod določenimi pogoji pristal - Sturm (ZSO) in Sadovnik (SKS) pozdravljata izbiro ZNP CELOVEC - Kot vse kaže, je ugledni diplomat in trenutni visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko iz Sveč v Rožu najverjetnejši kandidat za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Dokončna odločitev o novem predsedniku NSKS naj bi padla v nekaj tednih, do tedaj pa bo organizacijo še naprej vodil predsednik v odstopu Karel Smolle. Inzko, katerega oče je v 60-tih letih prejšnjega stoletja že bil predsednik NSKS, je bil na ponedeljkovi (za javnost zaprti) seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP) NSKS v Celovcu edini predlagani kandidat za predsedniško mesto. Seje se je tudi osebno udeležil, ni pa še dokončno sprejel položaja. Pred tem je treba razčistiti še nekaj stvari, je po prekinitvi štiriurne seje dejal Inzko. »Konkretno bi bilo treba formirati dober tim, zastopane bi morale biti vse doline,« je dejal. Nadalje bi rad imel bolj jasno sliko, »kakšne so finance in kakšen je kadrovski položaj pri NSKS«. Potreben bi bil tudi poslujoči tajnik, je še pristavil ugledni diplomat, ki se mora o zadevi pogovoriti tudi še »s prijatelji, otroki, ženo in mojim delodajalcem«. Opozoril je tudi, da je njegova naloga v Bosni in Hercegovini »strahovito zahtevna« in bi lahko bil le malo časa na Koroškem. Zato je potrebuje »močan tim«. Do Inzkove dokončne odločitve in nadaljevanja seje ZNP bo NSKS še naprej vodil nekdanji predsednik Karel Smolle, ki je na seji ZNP 29. marca letos odstopil skupaj s celotnim predsedstvom. Kot je znano, je ZNP s prepričljivo večino zavrnil predlog predsedstva o samorazpustitvi NSKS. Čeprav Inzko še ni dokončno sprejel kandidature, je že sama napoved izzvala številne reakcije. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je o napovedi, da bi Inzko postal novi predsednik NSKS dejal, da bi bilo imenovanje Inz-ka za predsednika NSKS »veliko odlikovanje za to organizacijo.« Ugledni diplomat da bi prav gotovo pozitivno vplival na odnose med organizacijami koroških Slovencev, je menil Sturm, ki je še pristavil, da je Inzko človek dialoga, s katerim bi bili mogoči konstruktivni odnosi in pogovori. Inzkovo imenovanje za predsednika NSKS pa bi po mnenju Sturma prineslo korist tudi za reševanje odprtih poglavij slovenske narodne skupnosti na Koroškem, saj pozna veliko ljudi in je ugledna osebnost. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadov-nik je v izjavi za tisk dejal, da so pri SKS »zelo veseli« z odločitvijo za Valentina Inzka. Dejal je, da s pričakovano izvolitvijo novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev pričakuje hitro rešitev vprašanja dvojezične topografije. »Diplomatske izkušnje in zelo tesne navezave desigini-ranega predsednika Valentina Inzka do avstrijskih vladnih krogov bodo prav gotovo prispevale k hitri konsenzni rešitvi vprašanja dvojezične topografije in s tem tudi do bistveno večjega števila dvojezičnih napisov, kot je bilo doslej v raznih kompromisnih modelih predvidene,« je še dejal. Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je v prvi reakciji poudaril, da bi Inzko zagotovil, da bi se v vprašanju rešitve pro- blema dvojezičnih krajevnih tabel uveljavile »stvarna in vsebinska stališča«. Predsednik koroške ljudske stranke (OVP), deželni svetnik Josef Martinz, pa je menil, da bo NSKS z Inzkom »odstopil od svojega radikalnega nastavka« in da bi z njim prišlo do napredka pri reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. V ponedeljek zvečer ob istem času kot ZNP NSKS pa je upravni odbor ZSO razpravljal o nelagodju, ki je zajelo kulturna društva po izjavi tajnika Valentina Sime, ki je na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da je Narodni svet v zadnjih dvajsetih letih narodni skupnosti bolj škodoval kot koroški Heimatdienst. Predsednik Marjan Sturm je v zvezi z izjavo dejal, da »ni bila povsem posrečena in da je prizadetost nekaterih s tega vidika tudi razumljiva«. Obenem pa je opozoril tudi na »verbalni radikalizem«, ki se je pojavil pri NSKS. Sturm je po seji še napovedal, da bodo situacijo pojasnili in nesporazume razčistili na treh krajevnih sestankih v Rožu, Podjuni in na Zili. Ivan Lukan Ugledni diplomat in nekdanji avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko je edini kandidat za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev davčne prijave Gabrovec: Kje so slovenski obrazci? TRST - Konec maja zapade rok za prijavo osebnih dohodkov z obrazcem 730/2010. Ze nekaj let so bili na spletnih straneh Agencije za prihodke na voljo tudi italijansko-slovenski dvojezični obrazci 730, letos pa o njih ni ne duha ne sluha. Kot poudarja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec v tiskovnem sporočilu, so ga na ta problem opozorili številni slovenski davkoplačevalci. Ga-brovec je zato pisal deželni ravnateljici Agencije za prihodke Paolo Muratori in jo seznanil, da je trenutno razpoložljiv le obrazec v nemščini, kar zadeva slovenščino pa so le obrazci za različna plačila vezana na DDV, prošnjo za dodelitev davčne številke in še nekateri drugi. Gabro-vec upa, da gre le za tehnični spodrsljaj in prosi vodstvo deželnega urada, naj čimprej popravi napako, ki je že povzročila je že nevšečnosti tistim slovenskim davkoplačevalcem, ki so se doslej posluževali pomembne pravice in so zaradi pomanjkanja pričakovanih dvojezičnih obrazcev odložili sestanke s komercialistom oz. davčnim svetovalcem. ceste - Direkcija za ceste RS že pripravlja projekt za sanacijske posege Prevoznost ceste preko prelaza Vršič pozimi morda kmalu ne bo več vprašljiva BOVEC - Direkcija RS za ceste je zaradi problematike neprevoznosti ceste čez prelaz Vršič v zimskem času pristopila k iskanju rešitev za vzpostavitev celoletne prevoznosti ceste. Tako je že lani naročila izdelavo projekta za izvedbo sanacijskih posegov za zagotovitev prevoznosti na določenih odsekih. Projekt za izvedbo sanacij-sikih posegov za zagotovitev prevoznosti se nanaša na regionalno cesto Kranjska Gora - Ruska cesta - Vršič - Trenta - Bovec na odsekih Ruska cesta (Erika - Vršič), Vršič - Trenta in Trenta - Bovec. Projektna dokumentacija za izvedbo ukrepov bo izdelana predvidoma do konca letošnjega avgusta. Popolna zapora ceste, ki bo trajala približno dva meseca izven turistične sezone, bo vzpostavljena le zaradi izvajanja del na odseku Trenta - Bovec. Na območju pod Ruskim križem je predvideno zavarovanje regionalne ceste z namestitvijo več vrst snežnih mrež na treh lokacijah. Na območju pašnikov pri Starem Tamarju je predvideno zavarovanje regionalne ceste s postavitvijo stružnih plotov v več vrstah na pašnikih izključno v zim- skem času. Na lokaciji 17. serpentine je predvideno zavarovanje regionalne ceste s sistemom za nadzorovano proženje snežnih plazov na vrhu plazišča, v območju 17. serpentine pa je predvidena izgradnja usmerjevalnega nasipa, ki preprečuje zasipanje regionalne ceste. Na odseku Vršič-Trenta je na območju Osojne police predvideno zavarovanje regionalne ceste s sistemom za nadzorovano proženje snežnih plazov. Na območju med nekdanjim predorom in Šup-co je načrtovano zavarovanje regionalne ceste z namestitvijo več vrst snežnih mrež v vseh treh drčah in dodatno še z eno vrsto snežnih mrež nad obstoječim opornim zidom pri Šupci. Območje pri 29. serpentini pa bo zavarovano z namestitvijo več vrst snežnih mrež. Za območje od Erjavčeve koče do vrha prelaza sta izdelani dve različici na ravni idejnega projekta. Prva predvideva na tem območju nadzorovano proženje snežnih plazov ter dve krajši galeriji, Druga pa predvideva predor. Odločitev še ni sprejeta, navajajo v direkciji. (STA) Bo problem prevoznosti ceste čez Vršič kmalu rešen? vesolje - V Astronomskem observatoriju Črni Vrh nad Idrijo Odkrili nenavaden izbruh kometa Doslej najpomembnejše odkritje observatorija na Črnem Vrhu, ki je pritegnilo izjemno pozornost znanstvenikov - Komet dobil oznako P/2010 H2 IDRIJA - V Astronomskem observatoriju Črni Vrh so v petek odkrili neobičajno svetel objekt, podoben asteroidu. Po dveh dneh opazovanj iz številnih observatorijev po svetu, se je izkazalo, da gre za precej nenavaden komet, ki mu je komaj nekaj ur pred odkritjem močno narasel sij. V noči na petek je sodelavec ob- servatorija Črni Vrh Jan Vales na slikah neba odkril nenavadno svetel objekt, ki je bil še najbolj podoben asteroidu. Nahajal se je na delu neba, ki ga je manj kot dan prej posnel ameriški iskalni program catalina, ki vsako noč snema nebo in išče mala telesa našega osončja, so sporočili iz observatorija. V soboto v večernih urah je ameriški Center za male planete izdal cirkular, v katerem je dobil objekt oznako komet P/2010 H2. Njegova orbita sicer še ni natančno določena, se pa giblje po rahlo sploščeni elipsi z veliko polosjo premera 3,9 astronomske enote in obhodno dobo nekaj nad sedem let. Orbita kometa je podobna orbitam asteroidov iz družine Hilda, ki se občasno približajo Jupitru. Zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra pa se njihov tir okoli Sonca lahko precej spremeni. Vales je v petek meritve poslal v Center za male planete (Minor Planet Center). Objekt se je takoj znašel na spletnih straneh centra s pozivom ostalim opazovalcem, naj naredijo dodatne meritve. Z njihovo pomočjo je kmalu postalo jasno, da je objekt od Zemlje oddaljen približno dve astronomski enoti. V opazovanje kometa se je vključilo 40 observatorijev, ki so centru za male planete skupaj prispevali 226 opazovanj. Medtem so opazovalci ameriškega programa catalina potrdili, da na njihovih slikah neba, posnetih komaj 15 ur prej, tega objekta niso našli. Astronomi so se poenotili, da gre verjetno za močan izbruh prej neznanega kometa. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da ima objekt nekoliko širši svetlobni profil kot podobno svetle zvezde v njegovi okolici. Za odkritjem kometa C/2008 Q1 avgusta leta 2008 je komet P/2010 H2 drugo odkritje kometa na observatoriju Črni Vrh. Kometa sta bila odkrita s 60-centimetrskim robotskim teleskopom Cichocki, ki v okviru projekta PIKA na Črnem Vrhu redno obratuje od septembra 2002. Projekt PIKA je najuspešnejši slovenski astronomski opazovalni projekt, v okviru katerega je bilo odkritih preko 400 asteroidov. Odkritje kometa P/2010 H2 je doslej najpomembnejše odkritje obervatorija na Črnem Vrhu, ki je pritegnilo izjemno pozornost znanstvenikov, ki se ukvarjajo z raziskavami našega osončja. Nedvomno bodo v naslednjih dneh in tednih astronomi ta komet intenzivno opazovali in skušali ugotoviti njegovo naravo, zato nadaljnja presenečenja niso izključena, so še sporočili iz observatorija. (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 20. aprila 2010 3 benečija manjšina - Od petka dalje redna tedenska oddaja na radijski postaji Onde Furlane Pismo iz Benečije Inštituta ^^ za slovensko kulturo iz Špetra zašoio Oddajo bosta vodila Marina Cernetig in Davide Clodig - Na sporedu bo vsak petek ob 14. uri VIDEM - Na furlanskem Radio Onde Furlane ((90.00 MHz; 90.20 in 106.50 v Karniji; 96.60 v kraju Colonia Caroya v Argentini) bo od petka vsak teden na sporedu nova slovenska oddaja, ki jo prireja špetrski Inštitut za slovensko kulturo. Ob 14. uri bodo lahko poslušalci prisluhnili Pismu iz Benečije (Lettere dalla Slavia friulana). Urednika Davide Clodig in Marina Cernetig bosta v 10-minut dolgi oddaji poročala o vesteh, ki zadevajo slovensko jezikovno skupnost na Videmskem, in predstavila glavne pobude Beneških Slovencev, ki bodo potekale v tistih dneh. Novo oddajo bodo uradno predstavili jutri, ob 9.30, na valovih popularnega furlanskega radia, ki prav letos slavi 30-letnico delovanja. O Pismu iz Benečije bodo spregovorili urednica Marina Cernetig, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolo, odgovorna urednica Jole Namor, ki bo obenem predstavila še mednarodni projekt Jezik, pri katerem bo s slovensko manjšino v Italiji sodelovala tudi italijanska narodnostna skupnost iz Slovenije. Slovenska oddaja je namenjena vsem tistim, ki so, večkrat zaradi službenih obveznosti, morali zapustiti Benečijo in se preseliti v Videm ali furlansko nižino, poleg tega pa bi pri Radiu Onde Furlane radi širili zavest o pluralnosti in kulturnem bogastvu tega območja ter prispevali k boljšemu poznavanju slovenskega jezika. Ob tem pa predstavlja Pismo iz Benečije tudi začetek sodelovanja med furlanskim radiom in Inštitutom za slovensko kulturo, ki želita na konkreten način dokazati, kako se furlanska in slovenska jezikovna skupnost medsebojno podpirata. (NM) čedad Novo slovensko okence ČEDAD - Center za zaposlovanje v Čedadu, ki ga upravlja Pokrajina Videm in nudi različne vrste storitev vsem tistim, ki iščejo možnosti za dodatno izobraževanje in zaposlitev, je odprl slovensko jezikovno okence. Uslužbenec jezikovnega okenca bo, kot je povedal pokrajinski odbornik Daniele Macorig, zadolžen za promocijo rabe slovenskega jezika. Prevedel bo del for-mularjev in obveščal javnost o dejavnostih centra za zaposlovanje, s tem da bo na primer v slovenščini opozarjal na nove možnosti za zaposlitev in druge pobude. Na tak način želimo še dodatno pomagati slovenskim delavcem, ki bi se radi posluževali svojega maternega jezika, je zaključil odbornik Macorig. (NM) Na posnetku desno, od leve Marina Cernetig, Carli Pup, Mauro Missana, Bruna Dorbolo in Paolo Cantarutti med snemanjem predstavitvene oddaje; zgoraj Davide Clodig nm SLOVENIJA - Interpelacija proti ministrici za notranje zadeve Izid bo tesen, a Katarina Kresal bo najverjetneje ostala ministrica LJUBLJANA - Poslanke in poslanci DZ bodo danes odločali o interpelaciji, ki so jo zoper notranjo ministrico Katarino Kresal vložile SDS, SLS in SNS. Čeprav Kresalova pri glasovanju ne more računati na glasove vseh koalicijskih poslancev, saj je ne bodo podprli poslanci DeSUS-a, interpelacija najverjetneje ne bo uspela. Bo pa izid verjetno tesen. Za izglasovanje interpelacije posameznemu ministru je potrebnih večina glasov vseh poslancev, to je 46. Tri opozicijske poslanske skupine imajo, če odštejemo Srečka Prijatelja (SNS), ki je v priporu in ne more glasovati, skupaj 37 glasov, kar pomeni, da bi se jim moralo za izglasovanje interpelacije pridružiti še devet poslancev koalicije oziroma sedem poslancev koalicije in oba poslanca narodnih manjšin. Če bi se 37 poslancem pridružilo še pet poslancev DeSUS, bi opozicija še vedno potrebovala štiri dodatne glasove koalicijskih oziroma manjšinskih poslancev, kar pa se ne zdi preveč verjetno. Interpelacija zoper Kresalovo tako najverjetneje ne bo uspešna. Interpelacija zoper Kresalovo je bila v vložena v državni zbor 23. februarja. Poslanci SDS, SLS in SNS ministrici očitajo politično, poslovno in klientelistično vplivanje in delovanje, predvsem pri vrniti bulmastifov pokojnemu Sašu Ba-ričeviču ter najemu že omenjenih prostorov za notranje ministrstvo. Poslanski skupini SDS in SNS sta včeraj še enkrat spomnili na enega izmed glavnih vzrokov za interpelacijo - najem prostorov na Dimičevi. SNS je zaradi tega včeraj Kresalovo tudi kazensko ovadila. Kresalovi očitajo storitev kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja oz. uradnih pravic in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi pri sklepanju pogodbe za najem prostorov. Prepričani so, da je ministrica s sklepom pogodbe za najem prostorov oškodovala slovenski proračun, saj da je sklenila za državo očitno neugodno pogodbo. S tem se strinjajo tudi v poslanski skupini SDS. "Morda bo ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal ostala ministrica, a prihaja nov čas, ko ne bo več ministrica in ko bo potreben njen kazenski pregon," je na današnji novinarski konferenci dejal poslanec SDS Vinko Gorenak. Podjetje Ram Invest, ki prostore oddaja, je včeraj namreč razkrilo višino mesečnega obroka za lizing. Ministrstvo za notranje zadeve od podjetja Ram Invest najema prostore za Nacionalni preiskovalni urad na Dimičevi ulici v Ljubljani. Mesečni obrok najema 10.450 kvadratnih metrov prostorov mesečno znaša 136.175 evra oz. letno 1,63 milijona evrov. Sicer pa Ram Invest s Hypo Leasingom sklenilo pogodbo o finan- Slovenska ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se ne boji današnje interpelacije čnem lizingu ter prodajno pogodbo, s čimer so pridobili dodatna sredstva za gradnjo poslovnega objekta. Ram Invest Hypo Leasingu plačuje mesečni obrok v višini 125.000 evrov, kar letno znaša 1,5 milijona evrov. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je po včerajšnjem sestanku s koalicijskimi poslanci optimistična. Kot je dejala, na sestanku ni ostalo nobenih odprtih vprašanj, saj so bila pojasnjena z dokumenti o višini mesečnega obroka lizin-ga Ram Invest. Zato gre na interpelacijo povsem dobre volje, saj pričakuje podporo koalicijskih partnerjev. Po drugi strani pa je predsednik koalicijskega DeSUS Karl Erjavec dejal, da bodo njihovi poslanci ob interpelaciji Kresa-love glasovali po svoji vesti, a ministrice, kot predvideva Erjavec, ne nameravajo podpreti.Kresalova namreč tudi včeraj ni pojasnila sporne najemnine za Nacionalni preiskovalni urad, ki je višja od lizing obroka, kar Erjavec označuje za absurdno in negospodarno. Prvak DeSUS sicer ne pričakuje, da bi ne-podpora Kresalovi s strani poslancev DeSUS utegnila povzročili koalicijsko krizo. Po njegovih besedah namreč nikjer v koalicijskem sporazumu ne piše, da morajo podpreti ministra, "ki v konkretni zadevi ravna dvomljivo". Da Kresalove ne nameravajo podpreti, je Erjavec večkrat povedal tudi premieru Borutu Pahorju. (STA) v Špetru VIDEM - Videmski prefekt Ivo Salemme bo v kratkem sklical sestanek vseh pristojnih uprav in institucij o prihodnosti špetrske dvojezične šole. Visoki vladni funkcionar je to potrdil tudi predsedniku paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojanu Bre-zigarju, ki ga je opozoril na pomen ohranitve prostorske celovitosti šole v špetrski občini. Paritetni odbor zelo pozorno spremlja dogajanja okrog šole, ta problem pa je vključil tudi v poročilo, v katerem ocenjuje zadržanje Italije pri izvajanju konvencije za varstvo manjšinskih jezikov Sveta Evrope. Prefekt Salemme je Brezi-garju jasno povedal, da videmska Prefektura podpira ohranitev celovitosti dvojezične šole in torej odklanja prostorsko razdrobitev, ki bi nedvomno negativno vplivala na prihodnost šolske usta- deželni svet Ballaman brez službenega avtomobila Edouard Ballaman TRST - Predsednik deželnega parlamenta Edouard Ballaman se je odpovedal službenemu avtu in bo odslej prihajal v Trst s svojim devet let starim vozilom rover 75. Zaradi tega bo upravičen do povračila potnikih stroškov, ki za svetnike iz pordenonske pokrajine (predsednik je doma od tam) znašajo 3.260 evrov mesečno, kar ni ravno majhna vsota. Ballaman, ki pripada Severni ligi, se je službenemu vozilu s šoferjem odpovedal prvega aprila. novico pa je objavil včeraj. »V tem času sem hotel namreč preizkusiti to novo izkušnjo. Brez službenega vozila se moram zbuditi uro prej kot ponavadi,« je dejal Ballaman. Podobne odločitve noče nikomur vsiliti, pravi pa, da se morajo politiki in javni upravitelji obnašati kot navadni državljani. Franca Brusso (Demokratska stranka) je predsednikova odločitev še kar presenetila. Po njegovem bi moral Ballaman vprašanje postaviti predsedstvu deželnega sveta ter z njim oceniti tudi možnost odprave drugih privilegijev deželnih svetnikov. Mednje najbrž sodijo tudi tako visoki potni stroški. 4 Torek, 20. aprila 2010 GOSPODARSTVO obračuni - V soboto v Trstu skupščina zavarovalne družbe Generali Bernheim bo krilatega leva (nerad) prepustil Geronziju V petek je na programu večerja starih in novih članov upravnega sveta TRST - Konec tedna bo pozornost italijanske in mednarodne finance usmerjena v Trst, kjer bo v soboto letna skupščina družbe Generali. Poleg izrazito boljšega poslovnega obračuna za lansko leto, kot bi bilo glede na gospodarsko in finančno krizo pričakovati, bodo delničarji tretje največje evropske zavarovalniške skupine odločali tudi o novem upravnem vrhu družbe krilatega leva. V Trstu so priprave na ta velik dogodek v polnem teku, v nasprotju s tradicijo pa se bo predaja poslov med dosedanjimi in novimi upravitelji odigrala že pred skupščino. V petek zvečer je namreč na programu skupna večerja starih in novih, čeprav uradno še ne potrjenih, članov članov upravnega sveta zavarovalnice. Staro »postavo« bo - ne glede na javno izraženo nezadovoljstvo zaradi prisilnega odhoda - vodil aktualni predsednik družbe krilatega leva Antoine Berheim, ki ima za seboj osem upešnih poslovnih let. Krog na novo določenih članov upravnega sveta, med katerimi sicer prevladujejo tisti, ki bodo potrjeni, pa bo vodil predsednik Mediobance Cesare Geronzi. Bernheimovo sodelovanje na večerji sicer še ni potrjeno, saj je vprašanje, ali bo 86-letni menedžer znal preseči nejevoljo, ker je bil izključen tudi kot član novega upravnega sveta. V zameno mu je bilo ponujeno častno predsedstvo zavarovalnice, vendar odgovora na to ponudbo ni bilo. Na sobotni skupščini, ki so potekala v kongresnem centru Pomorske postaje, bo zasedanje še zadnjikrat vodil Antoine Bernheim, po izvolitvi novega upravnega sveta pa si bodo njegovi člani porazdelili funkcije in zadolžitve. Glede tega ni na programu novih sestankov med zasebnimi delničarji krilatega leva, ki so se zadnjikrat sestali pretekli petek v Milanu. Vendar ni izključeno, da se bo »težko« jedro nove uprave, ki jo sestavljajo Lorenzo Pellicioli (De Agostini), Leonardo Del Vecchio (Luxottica), Francesco Gaetano Caltagirone, Roberto Meneguzzo (Ferak), Angelo Miglietta (turinska Fondazione CRT) in Petr Kellner (PPF), odločila, da izrabi predvečer tržaške skupščine za novo izmenjavo pogledov in za dogovore o že evidentiranih temah. Tako kot je izšlo z milanskega sestanka na sedežu družbe De Agosti-ni, naj bi namreč nosilno delničarsko jedro v soglasju z Mediobanco predlagalo, naj bo pooblaščeni upravitelj krilatega leva Giovanni Perissinotto jasno do- ločen za prvega moža podjetja. Več teže naj bi si skupina izborila tudi v različnih odborih družbenikov, s čemer naj bi med drugim omejili pristojnosti bodočega predsednika Geronzija. Cesare Geronzi, izkušen bankir s pomembnimi zvezami, je torej prišel, kamor je želel. V Trst. V zameno za krilatega leva je zapustil Mediobanco, »gosposki salon« italijanske finance, kar pomeni, da Geronzi v Trstu ne bo počival. Njegov vzpon na Generali je bil vse prej kot posut z rožicami. A mu je na koncu uspelo doseči skoraj soglasno podporo delničarjev Mediobance, kot tudi bolj ali manj ekspliciten žegen premierja Ber-lusconija, zakladnega ministra Tre-montija in vladnega podsekretarja Gian-nija Lette. Geronzi v Generali ne bo imel operativnih pristojnosti, ki jih bosta ohranila oba pooblaščena upravitelja, Peris-sinotto in Sergio Balbinot, pomagali pa mu bodo trije podpredsedniki, za katere bodo predlagani Giovanni Perissi-notto, pooblaščeni upravitelj Medio-bance Alberto Nagel in vplivni francoski finančnik Vincent Bollore. Število članov upravnega sveta ne bo skrčeno na 15, kot je bilo načrtovano, ampak jih bo 19, od katerih so tri mesta rezervirana za manjšinski krog delničarjev. Antoine Bernheim skrajno nerad zapušča krmilo zgodovinske tržaške zavarovalnice arhiv podjetja - Z nepotrjeno oddajo nezavezujoče ponudbe Hrvaška živilska skupina Atlantic si želi prevzeti družbo Droga Kolinska LJUBLJANA - Hrvaška skupina Atlantic je včeraj oddala nezavezujočo ponudbo za nakup družbe Droga Kolinska, je za hrvaške medije povedal lastnik in direktor družbe Emil Tedeschi. Kot je dejal, bi z združitvijo nastala ena najmočnejših živilskih družb v regiji. V Drogi Kolinski so za STA povedali, da o tem nimajo nobenih informacij. Kot so pojasnili, postopek prodaje Droge Kolinske vodijo lastniki, družba Istrabenz. Koprska družba mora do konca letošnjega leta poplačati približno sto milijonov evrov dolgov. Prodajo premoženja predvideva program finančnega prestrukturiranja Istrabenza, s pomočjo katerega bo koprska družba postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, upnikom pa bodo terjatve poplačane v celoti. Iz družbe Istrabenz so za STA pojasnili, da je postopek zbiranja nezave-zujočih ponudb za Drogo Kolinsko še vedno v teku, zato podrobnejših informacij v zvezi s tem ne morejo posredovati. Zainteresirani lahko nezavezujoče ponudbe na podlagi informacijskega memoranduma, ki ga kot pooblaščena družba za izvedbo postopkov za morebitno prodajo posreduje BNP Paribas, oddajo predvidoma do konca aprila. Na podlagi preučitve prispelih nezavezujo-čih ponudb bo koprska holdinška družba sprejela odločitev, ali bo začela s postopki prodaje družbe Droga Kolinska. Kot je za hrvaške medije v telefonski izjavi iz ZDA zatrdil Tadeschi, bi združena družba zaposlovala več kot 4500 zaposlenih in ustvarila okrog 700 milijonov evrov dohodka. Zdaj sta družbi Atlantic in Droga Kolinska po prihodkih približno enaki - Atlantic letno ustvari približno 320 milijonov evrov prihodkov, Droga Kolinska, katere najbolj prepoznavne blagovne znamke so Cockta, Do-nat mg, Barcaffe itn., pa približno 300 milijonov evrov. Če bo Tadeschi uspel kupiti Drogo Kolinsko, bodo načrti družbe Atlantic za prevzem hrvaške Podravke zamrznjeni, saj, kot poudarja Tadeschi, si dveh tako velikih prevzemov ne morejo privoščiti. Morebiten prevzem Droge Ko-linske bi bil sicer prvi resen prihod kakšne hrvaške družbe na slovenski trg. To je do zdaj, sicer neuspešno, poskušal le Ivica Todorovič oz. njegova družba Agrokor z Mercatorjem. (STA) obala - Včeraj nekaj pred poldnevom Pri Izoli steklo vrtanje predora pod Markovcem IZOLA - Cestno podjetje Maribor (CPM) je včeraj začelo z vrtanjem predora Markovec. Prvi stroji so na izolski strani leve cevi zabrneli malo pred poldnevom. Predor naj bi bil po napovedih vodje projekta za podzemne izkope Enverja Šiljiča izkopan čez leto in pol. Čez mesec, ko bodo z izkopom začeli na koprski strani, bo na gradbišču delalo 210 ljudi. Izkopavanje predora bo po napovedih Marjana Ortarja iz podjetja DDC svetovanje in inženiring potekalo z vseh štirih vhodov v predorski cevi oz. z vseh štirih napadnih mest hkrati. Dnevno naj bi, odvisno od kategorije hribine, napredovali od metra in pol do treh metrov. Predor bo vkopan od 50 do 60 metrov pod zemljo, najbolj pa se bo približal površju na globini 15 metrov. »Dela se bodo izvajala po principu nove avstrijske metode. Na izolski strani bomo uporabili konvencionalno tehniko bagerskega izkopa v kombinaciji z miniranjem, na koprski strani, kjer imamo opraviti z nizkim nadkritjem in več poseljenega območja nad predorom, bomo delali s tehnologijo rezanja,« je pojasnil Šiljič. Omenjena tehnologija po njegovih besedah zagotavlja manj poškodb in vplivov na hribino v predoru, posledično pa tudi na objekte na površju. Rezalna stroja, ki so ju v CPM v ta namen nabavili, sta trenutno v koprskem pristanišču, kjer čakata na prevoz na gradbišče. Gradnja predora bo po Ortarjevih besedah z izjemo božičnega časa potekala nepretrgano, podnevi in ponoči. Zato po njegovem zagotovilu tudi ne bo težav, da ne bi dobra dva kilometra dolg predor dokončali v predvidenem roku, torej do septembra 2012. Izkopni material bodo za zdaj odvažali na deponijo Železni most pri Kozini, v kratkem pa naj bi bila odprta tudi deponija Šared pri Izoli. Izkopni material bodo pozneje uporabili za gradnjo bodoče ceste proti izolskem zaledju. Dnevno bo po obstoječi cesti proti Šaredu vozilo okrog 36 tovornjakov z materialom. S krajani Šareda, ki so se pred časom združili v civilno iniciativo proti gradnji ceste, so dosegli dogovor. Material naj bi na deponijo odvažali v času, ko je na cesti manj prometa, tudi ponoči. (STA) Tržiško pristanišče tudi marca s padcem pretovora TRŽIČ - Skupni pretovor v tržiškem pristanišču je marca doživel nov upad, saj so v primerjavi z enakim lanskim mesecem pretovorili za 7,4 odstotka manj blaga. Skupni promet v prvih treh mesecih leta pa se je v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem zmanjšal za 10,8 odstotka (januarja -3,5%, februarja -21,6%). Marčni podatek je vsekakor boljši od februarskega, čeprav je še naprej negativen, zato v Tržiču upajo, da gre vendarle za pojenjanje upadanja, ki bo povedlo k zasuku negativnega trenda. Marca so v tržiškem pristanišču pretovorili 273 tisoč ton blaga, v enakem mesecu lani pa ga je bilo 295 tisoč ton. Od pretovorjenega blaga je bilo 197 tisoč ton blaga v paletah, 73 tisoč ton je bilo trdega razsutega tovora, pretovorili pa so tudi 21 TEU (kontejnerskih enot) kontejnerjev. Kraški podjetniki za nakup družbe Turizem Kras pridobili pet večjih investitorjev SEŽANA - Podjetje Turizem Primorske, ki združuje skupino kraških podjetnikov, zainteresiranih za nakup Istrabenzove družbe Turizem Kras, je po navedbah njihovega predstavnika Edija Fabjana do zdaj pridobilo pet večjih investitorjev, ki bodo v družbo vložili nekaj 100.000 evrov. Za zdaj so v teku pogovori z bankami, koliko denarja vlagateljev bi potrebovali, da bi se jim finančna konstrukcija izšla, pa Fabjan ni želel razkriti. Zaenkrat so za prevzem družbe Turizem Kras po njegovem še »prelahki«, sicer pa se o sodelovanju pogovarjajo tudi z nekaterimi drugimi, ki so oddali nezavezujoče ponudbe. Med njimi je omenil Občino Postojna in konzorcij postojnskih gospodarstvenikov. Za nakup bo sicer po Fabjanovi oceni potrebno odšteti precej manj od napovedanih 20 milijonov evrov, saj naj bi bile vse prispele ponudbe nižje od 10 milijonov evrov. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se bo iztekel 17. maja. Takrat bo tudi jasno, ali bo zavezujočo ponudbo oddala tudi goriška finančna družba KB 1909, ki je med prijavljenimi na razpis za prevzem podjetja Turizem Kras. EVRO 1,3486 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. aprila 2010 evro (povprečni tečaj) valute 20.4. 19.4. ameriški dolar 1,3486 1,3432 japonski jen 125,32 123,50 9 1698 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,2047 39,2535 60,0060 39,2675 60,0880 II IUIIJKO 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti ini" 7,4423 0,87650 UlJpUOOU 7,4427 0,88050 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nAn c ^ 1/rAna \J,0/ UJU 9,6450 7,9475 9,6980 7,9830 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,309 1 4334 25,250 1 4345 jVILoIjKI llallh. estonska krona inan7?ircKi trtrint 15,6466 264,93 15,6466 265,38 1 1 Ia VIDEM O B/20 O PORDENON T/1T JÊul TRBIŽ O 3/11 ČEDAD O 9/19 CELOVEC O 6/12 O 3/10 KRANJSKA G. q Ca^I ¿V TRŽIČ ^ xr 7/ii KRANJ O 6/11 S. GRADEC PTUJ O CELJE 7/12 MARIBOR O 8/11 M. SOBOTA O 7/12 O u LJUBLJANA B/12 POSTOJNA O 7/11 KOČEVJE N° REKA 11/17 N. MESTO T/12 O ZAGREB Ö/12 O Jutri bo povsod po deželi spremenljivo do oblačno vreme. Pojavile se bodo krajevne plohe, v prvem delu dneva ob morju, nato tudi v hribovitem svetu. Možne bodo nevihte. Ob morju bo pihala zmerna burja. (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, ki bodo čez dan slabele in proti večeru prehodno ponehale. Hladneje bo. V petek bo pretežno oblačno. Ponekod bo občasno rahlo deževalo. Last Minute Center® { 00386 5 7301210 Sežana • 00386 5 333 2416 Nova Gorica • www.lastminutecenter.si NOVA GORICA Cradnikove brigade 7, 1 tel.: 00386 5 333 2416 | SEŽANA S Kosovelova ulica 4b, II tel.: 00386 5 7301210 11 KOPER ff Pristaniška ulica 17, f i tel.: 00386 5 663 05 81 J J 'ARIZ BERLIN AŽURNA OBALA ZLATA PRAGA TERME OLIMIA IMJ www.potovanjalastminute.si italiJa - Posmrtne ostanke so v kraju S. Sv. Pij odslej počiva v slovenski mozaičar in Giovanni Rotondo slovesno prenesli ta ponedeljek kripti, ki jo je okrasil teolog p. Marko Ivan Rupnik SAN GIOVANNI ROTONDO - Ta ponedeljek so posmrtne ostanke sv. Pija iz Pietrelcine slovesno prenesli iz kripte starega svetišča Marije Matere milosti v kraju San Giovanni Rotondo v Apuliji v bližnjo novo cerkev posvečeno temu priljubljenemu svetniku. Svetišče je zasnoval znameniti italijanski arhitekt Renzo Piano, z mozaiki pa jo je okrasil slovenski mozaičar in teolog pater Marko Ivan Rupnik. Telo sv. Pija je od pogreba 26. septembra 1968 počivalo v kripti majhnega svetišča Marije Matere milosti, kjer je bil med letoma 2008 in 2009 tudi na ogled vernikom. Novo svetišče je bilo dokončano že leta 2004, stalo pa je 35 milijonov evrov. Oltar v njem je delo italijanskega kiparja Ar-nalda Pomodora. Svetišče obsega tudi pozlačeno kripto, ki bo odslej hranila posmrtne ostanke italijanskega svetnika. To kripto je 21. junija lani blagoslovil papež Benedikt XVI. Kot rečeno, je kripto z mozaiki okrasil p. Rupnik. Gre za 54 mozaikov s prizori iz evangelijev ter iz življenj sv. Frančiška in sv. Pija. Skupno obsegajo 2.400 kvadratnih metrov. To je nedvomno eden največjih podvigov slovenskega umetnika, ki je sicer s svojimi mozaiki že poslikal kapelo Odrešenikove Matere v Apostolski palači v Vatikanu ter številna druga svetišča in stavbe po Evropi, pa tudi v Siriji in v ZDA. Posebno odmevna sta bila v zadnjem času nova mozaika v Fatimi in Lurdu. Sicer pa je tudi na Slovenskem več Rupnikovih del. P. Rupnik se je rodil leta 1954 v Zad-logu pri Črnem Vrhu. Jezuit je postal leta 1973, v duhovnika pa je bil posvečen leta 1985 v Kopru. Od leta 1987 do 1991 je živel in deloval v jezuitskem centru v Gorici, zdaj pa živi in deluje v Rimu, kjer uči na raznih papeških univerzah. Prejel je že več priznanj, med drugim leta 2000 Prešernovo nagrado. v. britaniJa Pismo s Titanika za 55.000 funtov LONDON - Pismo, napisano na luksuznem parniku Titanik, je bilo na dražbi prodano za 55.000 funtov (62.600 evrov). Tri strani obsegajoče pismo je redko pričevanje o vsakdanjiku na ladji. Napisano je bilo pet dni pred brodolomom, je v nedeljo povedal predstavnik za stike z javnostmi avkcijske hiše mestecu Devizes v južni Angliji. Pisec pisma je v njem svoji soprogi poročal o hrani, ki so jo stregli v prvem razredu. Zapisal je tudi, da se zaradi izjemno mirne vožnje komajda zaveda, da je na ladji. Titanik je potonil na krstni vožnji po tem, ko je v 14. aprila 1912 zadel ob ledeno goro. Parnik se med potapljanjem prelomil na dvoje in po dveh urah in pol izginil pod površje. Od 2208 ljudi na krovu jih je 1503 umrlo. Na dnu jezera žare s človeškim pepelom ZÜRICH - Potapljači, ki so se v nedeljo potopili v z&iško jezero, da bi z dna potegnili senčnik, ki je lastniku čolna padel v vodo, so bili osupli, ko so na dnu jezera našli 13 žar s človeškim pepelom. Način pokopa svojcev, kakršnega so si ga privoščili neznanci, je že obsodil lokalni urad, pristojen za upravljanje z energijo, vodo in smetmi. Neimenovani predstavnik omenjenega urada poudaril, da je takšen način "pokopa" umrlih popolnoma nesprejemljiv, saj da je ziiriško jezero vir pitne vode, mnogi pa se v njem tudi kopajo. (STA) POREČ