1 ^SS^^So^S	(Ho. 666) author »8<1 by the Act of October 6.1917, on flla it the Port Office of Hew York, H. Y. - By order of the President, 3L B. Dcrlegon, Portmagter Owen*
IJ[ Največji slovenski dnevnik |	"W" A ^ A Tfc T\ A	f^SS^Sy" 1
Bill v Zedinjenih državah :- ill	M 1 ■ /1 ^^^ I^Ll A ■ ^ M A ■ M M	jih in the United States:- JjL
liTl Velja za v.e leto ... $3.50 M	\Jl X^XiLk«/ JL i M 1 \ W M 9 1 m	|9| k«™* every da^ except Sundays ffi
HI Za pol leta......$2.00 ft	^^	and Legal Holiday*. M
I	___list slovenskih delavcev v Ameriki.
j Telephone: COBTLAWDT 4687._Entered as Second Olas« Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York. N. Y„ under the Act of Congress of March 3. 187».	Telephone: COBTLANDT 4687.
I N° 210 ~ ŽTEV 210__NEW Y0RK. SATURDAY, SEPTEMBER 7, 1918. — SOBOTA, 7. SEPTEMBRA, 1918.	VOLUME XXVL — LETNIK XXVL
I Preki sod v Berlinu
Iv BERLINU, VRATISLAVI IN ŠTEVILNIH DRUGIH MESTIH I SO PROGLASILI PREKI SOD RADI NEMIROV, KI SO NASTA-I LILI VSLED PORAZOV NA FRONTI. — RAZKOL V ARMADNEM I VRHOVNEM POVFLJSTVU — ODSTOP HERTLINGA. — RAZ MERE V NEMČIJI.--MORALA PREBIVALSTVA.
Nemir v Nemčiji, povzročen vsled poraza nemškega orožja *er vsled strahu, «ia nemška trgovina n»" bo mogla obstajati ne vojni, je imel za posledico proglašcuje preke-ga soda v Kerlinu. Vratislav. in drugih nemških mestih.
Poroča se, da je odstopil cesarski kancler ilertling in sicer radi slabega zdravja.
Govor** tudi o razdoru v vrhovnem armadnem povelj stvn. Nemški krotiprinc ter bavarski krotiprinc sta haje nasprotovala nemški ofenz«vi v preteklem marcu. a njih protesti <o naletel, tia gluha ušesa ter sta zmagala Ilinden-buig n Ludendorff.
V	svojem zadnjem govoru pred ustavnim komitejem pruske go^podske zbornice je kancler von Hertling prizna i. da je nemška «-esarsk.a dinastija ogrožena ter je «»b
ljubil volilno reformo.
V	vseh svojih zadnjih govorih govori nemški kajzer le o oh ranjen ju domovine potom uspešne defenzive Lit ne več o zdrohljenju zaveznikov. Nemški generalni štab j«' obvestil kanclerja von Hertlinga, da bi bila vsaka debata v nemškem državnem zboru glede sedanjih vojaških dogodkov usrdepolna za moralo nemške armade in nemškega naroda.
Amsterdam, Nv.ozrmsko. ti. septembra. — Dekret, katerega je polpisul general von I.insingen. vojaški povelju k brandeuburške province, v kat"ri ■><■ ualnija Berlin, stavlja mesto ii»*rliii ter provin eo Brandenburg pod vojaško po stavo slično p rek emu sodu. ki določa globo iiii zaporni ka/en za osebe, ki si izmišjlajo ali š rijo ne resnična poročila, kojih namen je vznemirjati prebivalstvo.
V pripombi k «.«!Ioku se |nizivlja pozornost na kroženje frivol .:ilt ii včasih zlobnih in izdajalskih govoric, s katerimi se pretira vi. ya.'-asen uspeh zaveznikov ter stavlja v dvom nemško moč za ekonomski od j >o ter ob« nem zmanjšuje vrednost čudovitih uspehov nemških čet, ki baje zmagoslavno vstavljajo sovražnika.
General von Linscingen dnje izraza upanju, ila bo to svarilo za io^tovalo in da ne bo treba izvesti odloka.
Kolinska " Volksezeitung" pravi, da so bili slični odloki izda i i v Vratis'avi in drugih mestih in da so stopili takoj v veljavo.
London, Anglja ii. decembru. Grof von llertling, nemški ci-fu i kanci t resigniral ter navedel slabo zd ra vj<> kot vzrok svojega odstopa. T-ko je sporočil ženevski poročevalec "Daily Ex I res*a ter navedel l:ot vir brzojavko, ki je dospela v Ženevo i/. -Moli a kova.
Nemčija je imela izza izbruha vojne tri kanclerje. Bethmann Jlolheega, dr. Jurja Michaelisa ter grofa von Hertlinga.
Curih, Švica G. septembra. — Nemški generalni štab je obvestil kanclerja von Hertl liga. da bi bila vsaka debata v državnem zbora glede sedanjih vojaških dogodkov usodepolna za armado ter moralo nemškega naroda.
Amsterdam, Nizozemsko, G. sep- i tembra. — Nemški listi, ki priha- « jajo sem, so polni ugotovil, tika- i jočih se številnega nadkriljevaJ, nja zavezniških armad, kar se pri- i pi.suje sodelovanju Amerikanev. > Obenem pa v člankih očitajo za- 1 vernikom, da skušajo blatiti du- ; šo Nemčije. Hindenburga in Lu- ] dendorffa so v Nemčiji še malokdaj tako splošno kritizirali kot ; ga kritizirajo zdaj med narodom, i Najmanjša kritično pripombo gle- i de glavarjev glavnega stana v ča-| »opisih takoj kaznujejo s zatrt jem -dotičnega lista ter aretacijo nezadovoljnega pisca.	ji
Potniki z Nemčije pravijo, da gre val nezaupanja preko nemških delavskih razredov in prav i posebno z ozirom na Hiudcnbur-govo taktiko.
I mikanje za ohranjenje nemško krvi pomeni sedaj umikanje z najtežjimi /gubami kar so jih imeli dosedaj v vojni. V nemških voja-| ških krogih vlada velik nemir z o-ziroru na bodočnost. Vojaški kritiki priznavajo .da bo Hindenburg mogoče prisiljen še nadalje skrčiti svojo fronto, mogoče celo preko Hiiidenburgove črte v namenu, da bo mogel udariti na zavezuike z obnovljeno silo.
Vsakega nemškega vojaka. ka»' terega so mogli pogrešati na Ruskem. Uuiuuuskem in Finskem, so naglo prevedli na zapadno fronto, da se izpolni strašne vrzeli v vrstah nemških armad, k *o nastale vsled strahovitega ognja Franco [ zov. Angležev in Amerikaneev i Privedli so vojake nazaj iz Bol-1 garske. Turčije in Palestine in veliko število domočih posadk \ Nemčiji so skrčili za dve tretini. Municijske tvomice so oropali vsakega delavca, katerega so even-1 tuelno lahko pogrešali, in ranjence so poslali na fronte v njih civilnih oblekah.
Denar obenem s popolno svobodo obljubljajo nemškim dezerter-jem v nevtralnih deželah, in na fronto so končno odposlali kaz-!
njenec in prejšnje kaznjence, ki ( soglasno z nemško vojaško posta vo. nimajo pravice obleči kajzer-jove uniforme. Nemčija bo sedaj ■ vprizorila nadaljen poskus, da dobi:' še več avstrijskih, bolgarskih in turških čet, ki naj bi vojevale kaj-; zerjeve bitke na zapadu. Talaat bej. turški minstrski predsednik in bolgarski Malinov, »ia bila pozvana v Berlin, skupno z vojnimi ministri, da razpravljata žnjimi o novih načrtih.
I Dvomljivo je, če bodo balkan ski zavezniki voljni poslati svoje ljudi v zapadno klavnico. Nem čija pa gotovo ne bo pustila nobenega kamna noobmjenega v svojem naporu, «la dobi več mož. zvedelo se je, da delujejo rckruta«'ij-ski agentu na skrivnem na Poljskem, Finskem in Rumunskcm v namenu, da najdejo vojake, katc rim obljubljajo dobro plačo in že lezne križce.
Dočim se skuša na tak skrajen način sprav ti skupaj ljudi za Hin-denburgove armade, izdaja glavn; stan ugotovilo za ugotovilom. v
katerih '.poreka nadkriljevanjp zavezniških sil ter pritožuje nad tem. da pošiljata Francija in Amerika črne vojake proti civiliziranim Nemcem.
Listi objavljajo fantastične šte-vjke, da prepričajo m luški narod doma o tem. da je morala Nem-(čija opustiti ozemlje radi velikanske premoči zaveznikov glede šte-
Ivila, proti katerim stopi, Nemčija osamljena. Kaj drugega sploh ni biio mogoče pričakovati. Skušajo 'ustvariti uts, da si prizadeva Lt* dendorff in Hindenburg na vse načine preprečiti izgube. Vera v Hindenburga in Ludendorfa je res no omajana in tega dejstva se ne 'more prikriti. Najbojši dokaz te-, mu je izjava kanclerja Hertlinga proti naporom zavezn kov. ki hočejo razkosati Nemčijo ter ustvariti nepremostljiv prepad uko
I nemškim narodom in njegovim? sedanjimi voditelji. Tekom pogovorov in v časnikarskih člankih je
lo je ena izmed tisti redkih fot« grafij. ki pridejo iz-Avstrije v ze.vez.n šk-- države. Sestradani. Sen; in onemogli dunajski reveži so pričakali cesarja Karola pr<-1 vratni i »•••^r-.ki' palače. Pro ili niso niti pravice niti svobode, pač pa samo kruha. mi>leč. da iin <,n. ki poš Ija n iihove očete. brat-*, može in sinove v klavnic > vsaj to i ko moč:, 'a bo nasitil njih >ve prazne želodce. Nasitil jih je / 'teprebavljivo lira no: - Počakajte i:i vztrajajte, zmagali bomo; Na obrazih se natančno vid
kako so bili s tem odgovorom zadovoljni.
Koliko je bilo podpisanega 3. posojila Svobode s
--s
V naslednjem navajamo svote, ki ^ so jih podpisali razni narodi v Amer ki. — Slovenci, najmanjši slovanski narod, zavzemajo častno mesto.	I
| x
Škoti	$ n.oou v
I Albanci	230.150
Armenci	393.S50 c
Asirci	90.4.">0 J
Belgijci	875.000 h
Cehi	31,750.550 '
Kitajci	285,850
Bolgari	2.100
Hrvati	153,900 !
i Danci	2,353,950 s
Francozi	2,107,850 v
Finci	191.750 }
Nemci	,s7,295.00
Angleži	337,100 ®
Urki	G.838.700
Holandci	80.200 J
Ogri	8.246.900
Italjani	52,247.350 1
Japonci	28.25C
Židi	lH.737.55t. s
Lilvinci	4.334.35C 1
l*eti	4 0.1."K
Norvežani	-">,iKs7,."».">() '
Poljaki	37.583.70(j
Kumuni	272.100
iiutenci	13.100 '
Portugalci	1.711.150
Rusi	2.599.600 j
Srbi	142,150
Slovenci	1,569,900 '
Švedi	6.011.600
Švicarji	220.450 ;
Škaudinavci	72.950 :
Sirci	910.500,
1'krajine i	129.500
Kazni	43.988.400
i'
kancler ponovno iv.dal na narod poziv, na j zaupa vaditeljem, ki so i bili kos celo bolj težkim položajem \ .»edanji vojni kot je s«*d« nji.
Dejstvo, da nc je razbila Nem-i čija na kf»se v trenutku, ko so se i pričele njene armade umikati, ima
>	svoj dokaz v divjih storijah. ka. tere so kroiJe. Tako so naprimei
' govorili po c»1i Nemčijo, da je iz-
•	vršil Hindenburg samomor. Na-j daljna povest se je glasila, da se
» nemške armade niso hotele boriti' . in da so se vdale sovražniku, i Nad vse značilno je, da je Nemčija popolnoma pozabila prazno-'
-	vati obletnico Kitke pri Tannen-
>	bergu dne 28. avgusta ter bitke
*	j pri Sedanu. Ti dve obletnici so
-	smatrali dosedaj za narodna praz- j i nika.	'
Napad na angleški
konzulat I
-
Sovjetove tolpe so navalile na an bleski konzn.at v Moskvi. — Vsa Anglija je razburjena vsled umora angleškega vojaškega atašeja.
London, Anglija. H septem' ra Kakor naznanjajo danes 'Central .\\mvs". je bil angleški konzulat v Moskvi napaden.
Poročilo >icer še ni potrjeno, to-da v dipl'matičnih krogih se z vso gotovostjo smatra vest za resnic-( no. Zelo se boje za usodo generalnega konzula Loekharda. k: je čakal za varno spremstvo v Moskvi.
Sovjetova vlada je zahtevala, da pošlje Anglija boljševiškega poslanika v Londonu Litvinova prej v Bergen, pi"edno dovoli odpotovati angleškemu konzulu. Angle ška vlada ni hotela ničesar slišati
0	taki pogodbi. — Kakor pišejo "Evening News*' so bili Lit vino v j njegov tajnik in drugi uradniki boljševiškega poslaništva v Lon-i donu odvedeni v Brixton ječo.
1'mor angleškega vojaškega at/ seja stotnika Cromieja je izzval v Angliji veliko ogorčenje.
"Times" pravi, da je iz poročil, o tem napadu v "Pravdi" raz-j vidno, da to ni bil samo tolovaj i ski napad, temveč premišljeno de-; janje >ovjetove vlade. Zahteva se ^tnr Vi strogo kaznujejo. J "Daily Telegraph" piše:
1	"Boljševiški voditelji vedo. dn je njihova j>ot že na koncu in ker so brodeč po krvi prošli tlo oblasti. zato -«> odločni, da prelijejo še več kr\i. )»redno bije usodepol-
i na ur»i, njihov krvavi konec." !! "rhnmiele'* vprašuje ruski na-( rod. kako dolgo bo še trpel korupt-no in krvoločno tiranstvo. ki je j uničilo nekdaj tako velikansko državo. |
> Kakor poroča zunanji urad. se je stotnin ("romie postavil v bran boljševiškim vojakom, od katerih je ubil tri s svojimi rokami. Stotnik ('romie je bil nato ubit in nje-
■	govo truplo onečaščeno. Listine v i poslaništvu so bite uničene.
Boje se. da bo ista usoda zade-'a tudi francosko poslaništvo v • Petrogradu. Odredilo se je vse
■	potrebno in v Petrograd je }>rišlo ! že nekaj francoskih vojakov.
i j Stotnik Francis ("romie. ki je bil odlikovan za hrabrost, je b"l eden prvih častnikov, ki je prev-
-	zel poveljstvo nad podmorskim
-	čolnom. V začetku vojne je povc-; Ijevat brodovju podmorskih čolnov » v Honkkongu. 1915 je bil povelj--jnik podmorskega čolna E-19 v
'Baltika, kjer je torpediral neke*
<ra nemškega rušilea in križarko "1"mline"'* ter je potopil ali pa t v jel 10 nemških J tarn kov.
V novembru 1915 je ( 'romie j prevzel poveljstvo nad baltiškim i brodovjem. V moju 1916 je dobil j j posebno službeno odlikovanje, od j te« 1 ;i j naprej pa še več ruskih oil-.' 1 kovanj. Tekom revolucije je vo-|i .lil situacijo z največjo taktuost-j* j j o ; ekstn-misti so ga spoštovali« i zaradi njegovega stališča. I "niče- s nje anglešk h podmorskih čolnov t v llaltiku v aprilu 1918 je bil<» < njegovo «l«'lo. ker so Nemci dobili c kontrolo nad Baltikom.	\
Washingtoin, D. ('.. 6. sept. —J Cito. glavno in največje mesto m > (birske provinci je Trausbajkalije. i so zasedle češkoslovaške čete. To-j 1-zatb'vno poročilo je poslal držav-Ii uemu tajil ku ameriški poslanik v Pekingu.	\
Iz J\l;)>a prihaja vest. da je pri .1 šel v nek j pristanišče v severni ^ Kusiji oddelek italjanskili voja- ^ kov. Francoske in angleške čete (s° pomikajo proti jugu od Arhan- 1 gelska proti Vologdi, da se zdru- h i z jo s Cehn-Slovaki, ki operirajo v ? i evropski Rusiji.	1
j Boljševikoni ter njihovim zavez-'nikom prejšnjim nemškim in av- ^ strijskim vojnim jetnikom pre ost.«ja <»<i «*ele Sibir je samo ozek ' py.s ob \irurju.
London, Angiija, 6. septembra ; Atigiesk-j oficije no poročilo, ki j popisuje operacije okoli Arhan-::elska. nravi:
Po opetovanih bojih mož proti možu s sovražnimi četami, kate , Hm ».o poveljevali Nemci, so za-. vezniške čete zasedle Obozerska-. jo. Zajetih je bilo 15 ujetnikov. — j Sovražnik je imel težke izgube. J Za v ezniške i/.gub«' so majhne. I Amsterdam, Nizozemsko, 6. septembra. — Neko poročilo iz Mo-
-	>kve na Uheiniseh Westfaelisehe 1 Zeitung (»ravi. «la so «e uporni
-	kmetje polastili Nižjega Novjjoro-da. Mesto je bilod »doma porušeno|
r m sovjetove čete s<, se morale u-j \ makniti pr«»ti jugozajalu. i Harbin, Mandžurija. 6. sept. —
-	(ieneral Semenov je »losegel nov
-	uspeh s tem. «la je zavzel postajo k- Borgia ob transsibirski železnici
blizu maiulžursko-transbajkalske
-	meje. Boljševikom se ni posrečilo i" podreti mostu na tem mestu.
e
1	Brooklyn. N. V- je včeraj za
-	jet ko umrl rojak Zavrtanek. član a Samostojnega podpornega dru-
šav za Greater New York. Boiehal je dolgo časa in društvo ga je ves i- čas velikodušno podpiralo. Btano-v val je na 32 Central Ave., Brook-lyn, N. Y.	----- J
Oficijelna poročila
Angleško poročilo.
I
j London, Anglija. 6. septembra Na južnem delu b«»jncga (xdja se naši uspehi nadaljujejo v ozkem ■ siiku s francosko armado na naši «lesn ci. -Južno «»d Peronne smo že , skoro 7 milj vzhotlno o«l Sonime < t«*r napredujemo na celi črti Mon ehy-Lagaehe. Vraignes in Pin-court. kateri vsi kraji se nahajajo v naših rokah.
Odpor sovražnih čet. ki »o poskušale zadržavati naše prodira nje. je bil zlomljen in v ten; «>- ' krožjn je bilo za jet.h mnogo ujetnikov.
Severno od Nurlu j«' nudil sovražnik z«*lo hud odpor. Vnel se je ljut boj v dolini severno od Equancourt in zdaj je ta vils v naših rokah.
Severno od La Hassee kanala je 1 prišla do krajevnih bojev zapad- " |no d La Bassee in vzhodno od Sae-I St. Maur. Zajeli smo neka j ujet-J nikov.
I
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. f». septembra!1 Na celi fronti med Sonime n Ais ' n«* prodiranje naših čet ves dan ni ponehalo, navzlic sovražnemu i prizadevanju vstaviti naše napredovanje. (»osebno severno od Ai-lette.
Držali smo Ilam in Chaunv.
Vzhoilno <»d Canal ilu Nor«! smo potisnili našo fronto, do črte. ki te če za Laun« hy. skozi gozd Viilers-i St. Chrlstophe, Estiullv. vzhodne od am. Brouehy. Villesleve. I'gny-l«»-(iay. Viry-Noureuil in »evero-vzhoilno Of i Chaunv.
Od včeraj so naše čete na vr» krajih prodrle za 10 kilometrov.
Severno o.I Aillette smo zasedli gozd Couey do Petit Barasis. N"«'in-«*i so morali pustiti v g«>z«lu vojn", -mater ial in velika skladišča mu nieije.
Zavzeli snm tmli nase .stare za-kope na fronti severno o«l Aisne
Južno od Aisne so Amerikaiudj napredovali v okolici Villers-en-Prayeres iu Kevillon.
Nemško poročilo.
i Berlin, Nemč ja. 6. -eptembra Sovražni poizvedovalni oddelki ki so si poskušali priboriti pot me«l Vprec in La Bassee in ki so i prodrli naprej severno od Lens» pod zaščito hudega art lerijskega ognja, so bili odbiti. Proti večeru • so heške čete vrgle nazaj sovražnika med Ploegsteert in Armen tieres. V teh operacijah so zajeli vee kot sto ujetnikov. Blizu Hul-
lucha smo uspešno vdrli v angle .ške za kope.
Od Peronne in nad Som me je sovražnik le polagoma >le«i 1 ::.!-š"m zadnjim četam. Med Sonime in <)i»M je prodiral iiolj drzno > j«' ?tai proti večeru zapadli' o<: črte llam-("hauuv.
\ zotlno ♦ k 1 Soi>sons nam .i" - ■ vražnik sleilil «*•«•/	Naša .*
fanterija in artilerija. k >ia *_r.i dolgo zadržavali. sta {»o\zr«»' i!a sovražniku velik«- izgube.
Severn o «<d Filsmes bi , n: biti močni ameriški napadi.
Good bye, ječme-novec!
PO PRVEM DECEMBRU LETOS NJEGA LETA NE BODO SMELL
! PIVOVARNE VARITI PIVA.
-
I Washington, D. C., 6. sept. — Po prvem decembru letošnjega le ta bo prepovedano var ti pivo v Združenih državah.
To določa nova vojna odredba. To izjavo je izdala nocoj živilska administracija.
V poročilu ie nadalje omenjeno, da je ta odredba posledica konference, ki se je vršila med predsednikom Wilsonom ter zastopniki kurilne, živlske in železniške administracije te-* med vojno-indu-strijskim uradom. j Washington, D <".. (i. >.-pt. -Danes sprejel <-euat nujno poljedelsko ajiropriaeijsko po>tav<> ki dolfM-a i»rohil>ieijo za čas vojne, j P«»sebej je bil še spreiet am*ml meiit, k. <loločii vstanovit«'v suhih /on v bližini la«lje«lednii-. (»remo-g«»r«»vov itt munieijskih t«»varn. .] < e bo predlogo ^prejela tudi po-slaiiska zbfirniea in če jo bo podpiral predsednik Wilson, bo p-> stala zakon ter bo stopi!;i v v<-djavo že prvega julija pr .'..njega leta.
I j Sprejemu je nasprotovalo bt
šest senatorjev, med tefi tudi d\4i j iz države f»hio in Californijc.
Poslanik .Mihajlovic odpotoval.
A' soboto no. avgusta ob štirih popoldan je zapustil poslanik .Mi-, hajlovič Washington in se podal J v New York, kjer misli osiati par kjdni (»redno odpotuje v Evropo, i Na kolodvoru je bil sprejet od j članov Jug. Nar. Sveta in celo
-	jugoslovanske kolonije \ Washington!]. ki ga je želela še enkrat
i j pozdraviti m mu zaželeti srečno
-	pot in vspeh v bodoče delovanj-u.
ftLAS X .VR OD A. 7. SEPT. 1018.
"GLAS NARODA"
ISOX1III PUBLISHING QOMFAKI
D»flj.)	i
^	-	a and pnMUhod by tM
£0 fOrpoiAtiOB.)
>liWI BAKBM. PHilflMl_' IiOtn8 BBNBPIK. Trmmnwr.
Place of Bnsineei of the corporation and addresses of above offlceqj 83 Oortlapdt Street, Boroqgfc of Manhattan. New York City, N. X.__
■a eelo leto velja Hat m A—l>> Za celo leto ca mesto New To«* ft.00 ta	$8JK> Za pol leta sa mesto New Toric«* LOO
Ea pol let* ...._______________2.00 Zs četrt lete sa mesto New Tor* UO
ga četrt leta.....1.00 Za inosemstvo «a celo leto...... t.00
"QLJL8 NARODA" lshsja reak dan IsvsemSl nedelj ln prasalfcov.
-GLAB NARODA"	™
("Voice of the People") IMI irtey day except Sundays and KalMaW
_Snbsciiptlop yearly $3JtO.
_AdraUfarf so HfWiMt
Dopisi bree podpisa In osebnosti ss ne prlobSoJeJa Denar naj se blacorbll poSUJatl po Money Qrdcc. _._l fH nrtMnM ftoaJa naročnikov prosimo* da ss nam tudl pieJfcM IMflb _da hitreje najdemo nfslovnlka.
*«LA1 NAXODr
_ ________-_
TWefon: 2876 Oortlmndt.
gyp*
Vlada morilcev
Najbrže ni še nobena vlada dobila takega diplomatskega odgovora od druge vlede kot ga je dobila Velika Britanija pd holjše-vitkr "vlade'* v Moskvi.
Tako ne sporoča vlada vladi svojega mnenja, tako govori le policist s profesijonalnim morilcem.
Vsi, ki so dozdaj smatrali boljševiško vlado kot vlado, morajo spoznati, da to ni vlada, pač pa le — bauda lopovov in morilcev. —
Napad na angleško poslaništvo je odredila teroristična klika, ki vlada v Moskvi in Petrogradu, ki je za nekaj časa zaslužnjila ru-y le o .javno mnenje. Ta b.inda jc vse svoje delovanje uredila v tej
»uierl.
Zadnja poročila celo pravijo, da so ti ljudje poskušali prepričali nerazsodno u:uso da sta povzročili angleška in francoska vlada atentat na Mirbacha in Einchorna ter da so po njunem naročilu poskušali ubiti Leuina.
Moskovski poročevalec " >Yankfnrtcr Zeitung". ki je gotovo dobv»> informiran o namenili boljševikov. jo poslal svojemu liotu por »čilo. da je sklenila boljše viška "vlada" sledeče:
—	Boljše vi ki bodo vsak poskušen napad na člane ruske vlade povrnili /. napadi na — zavezniške državnike v njihovih, iastnih mestih.
Boljše viki prepričali svoje pristaše, posebno pa rdeče garde, da so oklenili zavezniki pomoriti vse člane sovjetske "vlade" ter da >o v ta namen organizirali tudi skupino socijalnih revoluei-
jonarjev.
V	soboto je bil ustreljen še en član boljševiško "vlade", nam-reč M ose s I'ritsUy. k: je bil načelnik urada "Narodne komisije za domače zadeve". 1'slrelil <ra je najbrž kak soeijalni revolucionar.
Istega dne so m pa rdeče garde osvetile — ne nad morilcem — pač pa nad angleškim poslaništvom ter umorile kapitana Cromie.
<> bodo soeijalni revolucionarji ustrelili še kakega boljševi-!,a. bodo rdeče garde začele najbrže kar v splošnem masakrirati Francoze in Angleže
Angleška vlad.i dela popolnoma prav, če občuje z ljudmi, ki so zakrivili take zločine kot z — roparji in morilci, ne pa kot s člani vlade.
A ko bo umorjen se kak francoski ali angleški podanik, ne bo ;'UMb ska vlada dollila umora samo morilca, pač pa celo bando. ki .-i ji' nadela ime -ovjetove "vlade".
Knski narod j" izvolil ustavotvorno skupščino, katere člani I upadajo večjidel .-oeijalnim revolueijonarjem. Boljševiki so zdaj \ manjšini in mora.'o prej ali slej podleei.
To j»* pravi tu'iodna vlada, katere resni namen je oprostiti llusijo izood boljševfškega jarma m nemškega tiranstva.
-OOO-
Delbrueck in kajzer
Nemška vlada j<* kaznovala dr. Ilansa Delbrueeka, profesorja zgodovine na berlinski univerzi, zaradi nekega članka glede sedanje vojne.
Delbrueck je s!aven učenjak. Njegova dela so mu pripomogla, da je dobil častna mesta na raznih univerzah.
V	svojem članku je razpravljal o zvezi Nemčije z vzhodnimi sosednjimi narodi.
Pravi, da bi bilo za Nemčijo zelo dobro, če bi se mogla trdno /.vezati z raznimi manjšimi sosednjimi narodi, toda vse to ni ničesar drugega kot — snn.
ln zakaj je to sant
Profesor Delbrueck odgovarja:
—	Zato, ker uživamo sumljivo čast kot zatiralci nialili narodov. ..
Delbrueek j" govoril eisto drugače kot pa nemški kajzer. ko je reke! finskim delegatom:
Mi natuera\amo ono, česar ne nameravajo zavezniki nikdar vrcMitičiti, namreč podpirati male narode v njihovem boju za —
pro«* ost.
Delbrueck je govoril o zatiranju Poljakov tekom zadnjih desetletij. o drugih nemških zločinih pa ni omenil ničesar.
Ce ga bodo zaprli, bo imel dovolj časa, da bo razpravljal o zločinskem prega/.enin Belgije, o zločinih, ki so se dogajali na Ru-muiiskem in v Armeniji.
Najbrž mu pa kajzer ne bo tega dovolil.
. • *
Vodja I. W. W., katerega so zdaj zaprli v dvajsetletno ječo j»- lukoe izjavil:
Boljše je tla izdaš domovino kot da izdaš svojega tovariša.
Ker je vlada Združenih držav zaprla precejšnje število teh krivih apostolov, so njihovi tovariši, ki se še nahajajo v prostosti, vprizorili atentat na Federal Building v Čikagi. Pri tem so bili mrtvi štiri navadni delavci in veliko število njih je bilo ranjenih.
Prenapeti soeijalisti torej ne izdajajo samo svoje domovine, ampak pobijajo tudi svoje tovariše...
KEMETIBER THE TMVSl
roflj^^^eSttgg l ikiDflf ^toSbdm
i TOESDff- I MTDWWf ^^ TOMESj ^ v >
Dopisi
South Bethlehem, Pa.
Dne 10. avgusta je tukajšnji Hrvatski Sokol razvil svojo dru-, št veno zastavo. Tega dne jc bilo na nogah vse. kar čuti jugoslovansko. -"sokoli, katerim na čelu je sviia'.a godba, so korakali po lre&tuHi ulicah. 1'ri sol.olski dvo-rani se je sprevod vstavil, nakar je brat Obradovič iutcl pomenljiv govor z n Sokolstvo. fk>dha je igrala ameriško in hrvatsko himno. Nato je govoril slovenski duhovnik, ki je rekel, da so zdaj prišli časi. ko se lahko Slovenci. Hr-, vati in Srbi rešijo avstrijsko-ogr-ykega jarma. Ne maram več omenjati njegovega govora, temveč rečem samo to, da jc župnik ostal ■ v naših srcih.	(
Slavnosti se je vdeležila mestna uprava, dva srbska in en slovaški Sokol ter mnoga druga društva.
Po slovesnosti je šel sprevod v crlavni pax*k. kjer smo se sestali s srbskim konzulom, fgralo je tam-buražko društvo Balkan poti vodstvom g. Marka Furjar.iča. Sokol-j ska župa Petar Svačič je nato proizvajala proste vaje.
Vsa slovesnost je potekla v najlepšem rodu in vsi smo se vrnili zadovoljni domov.
*	Marko Jelin.
Forest City, Pa.
Pevsko društvo Zvon iz Forest City ve najiskreuejše tzahvaJjuje za čast. katero nam je naklonilo tkivno članstvo Z. J. P. D. dne 2. septembra v New Yorku. Gledali bomo, da naše članstvo bo postrežem) enkrat tudi v Forest City. Po svojih močeh so nam bili na roke še dosedaj povsod, torej tipajte, dratri rojaki, da vam bomo vse povrnili drugo leto tudi mi. ko bo koncert v Forest City.
Torej, dragi pevci in pevke Z. J. P. D., ne glejte na človeka, ki misli. du je glasba politična organizacija, temveč vedite vsi, da to je napredna, izobraževalna m zabavna organizacija.
Slednjih čestitamo g. gl. pevo-vodju Ignaciju Hadetu in predsedniku g. Primožu Kogoju, kajti poznam dva moža, katera »ta vneta za .slovensko petje 7. dušo in telesom. Naj iskrene jša hvala g. Pr. Kogoju, ker se je 'postavil v bran vsi politiki na javnem shodu. Cast njemu, ker ni samo pevec, ampak ve. kaj je petje.
Zato javno z«?kličemo vsi člani, spadajoči pod pevsko društvo Zvon v Forest City -. ŽLvio naš predsednik Primož Kogoj in gl. pevovodja Ijrnacij Hude!
Frank Košir,
tajnik pevskega društva Zvon v Forest City, Pa.
Detroit, Mich.
Marsikateremu pevcu iai pevki je gotovo še v spominu drugi koncert Zveze jugoslovanskih pevskih društev v Clevelaudu. Ohio, kjer se jo videlo, da seme. ki sxa ga vsejala naša neumorna delavca na pevskem, polju gg. Ignacij Hude in Primož Kogoj, bo obrodilo obilen sad.
Lansko leto jc sodelovalo pri koncertu tudi naše društvo Ljubljanski Vrh; z našimi pevci in z izvrstnim pevovodjem smo dosegli rekord, saj take .se je pisalo po dovensk^ii časopisju. Marsikdo
bo pa tudi mogoče vprašal, zakaj se nismo vdeležili letošnjega koncerta v New Yorku. Vzrokov za t^> je kar na kupe. najslavnejši pa je: vojna. Vojni najbližja sestra je pa draginja, in ako še omenim, tla par našla članov služi l"n-vle Sama. bo vsak razsoden rojak, posebno pa oni. ki pozna težkoče pevskih društev, pripoznal. da sc ?iam je ailo nemogoče vdeležit' koncerta v New Yorku kamor bi ::as sama vožnja stala okolu štiri-1 -to dolarjev. Pripomniti je pa tudi I rub a. da je mnogo naših pevcev zaposlenih v Fordovi tovarni, kjer ^ \ sedanjih rate mer ah zelo težko dobi dopust. To naj torej služi kot pojasnilo vsem, ki morda s«»dijo pesimistično.
Da pa lepše praznujemo naš "veliki dan", ko -se naša pesem' razlega po tuji zemlji, naš-i nov i J domovini, in da tudi mi kaj pri-pomoremo k skupnemu koncertu,! tmo napravili na dan 1. se^»t. dru-j štveni iz!;-t na bližnjo Travnikar-j jevo farmo. Kdor je bil navzoč,' lahko pripozna. da zabava je bila j briljantna. Ako pomislimo, da jej država Michigan suha ter ž njoi seveda tndi Detroit in da smo ime-j li namesto pravega ječmenove a le takozvani "near beer", smo se. vseeno izvrstno zabavali. Med drugimi smo imeli tudi goste iz J sosednih mest, kakor g. Brtoncel j j tz družino iz Barbertona ter prist-
ne slovenske cvetke iz Barbertona. Clevelanda m Chicago, i led raznimi igrami, dirkami itd. pa se je razlegala slovenska pesem po krasni Tvavnikarjevi taiini in še dalje rj«-. do vas. cenjesii pevei in pevke v daljni New York. "Do-| bro nam je tukaj biti", -sem zdih-i mil enkrat, ko mi je prijatelj po-j kazal nir.ihuo stekLiuičico. Mi^Lil se"m. <la i:na parfum in da me bu, poškropil, da bom dišal kot kaka koketka. Ker mi je pa po kratki debati povedal, d« je to prepove-j dan sad v naši državi in ker je, vse, kar je prepovedano, boljše od dovoljenega, sem tudi jaz pokusil nekoliko te kapljice, katera spravi mnogega v dobro vc Ijo, pre-j mnogega pa v grob. In tako nam je potekal čas; solnee je zašlo tfa gorami, mi smo se pa skobacali na avtomobile, v zavesti, <la smo se (izvieit.no zabavali ter da smo sosednje rojake in rojakiuje postregli. In zo|rt*t je zadonela pesem: j "Sem pevec in peti ini vse je na ■sveti..."
Pavel Bartel, tajnik.
Portland, Oregon.
Portland je maj večje indu^Lrij-(f;ko mesto v državi Oregon. Pred' deseti leti je to mesto štelo lTo 'tisoč 'prebivalcev, danes pa ima do 275,000 prebivalcev, ali pa še več, ker (natančnega števila prebivalcev nisem mogel izvedeti.
Poglejmo nekoliko, kakšne narodnosti ljudje žive tukaj. Prvo mesto zastopajo seveda Atneri-kanci; kar se pa tiče drugih narodnosti, pa mislim, da je pravo število težko najti, ker tukaj je prebivalstvo zastopano od celega s-eta. Kamor se obrneš, se slišijo vsakovrstni jeziki. Tudi Slovencev je precejšnje število.
Zdaj pa nekoliko popišem, kakšna so tukaj dela. Največ delavcev dela po ladjedelnicah, poten: ic veliko parnih žag in parnih mlinov, se vet'; pa je drugih malih tovarn, ki vse obratujejo s polno paro. Kdor tedaj hoče de>iati, mu ni potreba biti niti e:i dan brez dela. Tako tudi oblastvo zahteva, da mora vsak delati, rad ali nerad. samo da je le sposoben /ax delo. Ako,pa kateri noče delati, ga pa vtaknejo v vojaško suknjo. Plače so različne, mislim, da manjše plače nI kakor na uro; to j so navadni delavci. Kar je pa ro-j kodeleev, pa imajo od 50$- do $1 j na uro. Dela se večinoma 8—9 url na dan. To se prav lepo sliši. ka-| ko so visoke plače. Ali žalostno je poslušati, ker družinski očetje in matere tarnajo in zdihujejo radi draginje. Torej delavcu ne pre j ostane drugega kakor prazne in j Žuljave roke.
Za prvo silo. mislim, da sem zadosti popisal mesto Portland.
Če se pelješ 1"» milj proti zapadli no železnici, se pripelješ v precej prijazno mesto Oregon City. Vem. da je čuateljem «e v spominu, ker jo pred enajstimi meseci izbruhnila velika stavka v papirnicah in ta stavka je doletela tudi v Ca mas. Wash. Na veliko veselje delavcev se je pa stavka končala ravno sedaj in v popolno zmago delavcev. Družbe Crown Willamette in Hauley Paper Co. so pripoznale vse. kar so delavci zahtevali. Veliko «mo morali delavci težkega prestati v tako dolgem času. ker smo si morali drugod dela iskali, sedaj se pa le vsak veseli, ker bo zopet- lahko \saK. če bo bolel, šel na svoje rc delo, katerega je opravljal več let. Kar se pa gre radi stavkoka-, zov, bodo pa zaposleni še vseeno, , ker nekaterih starih delavcev ne bo več nazaj na staro nnsto. Slovenskih stavkokazov pač ni, bilo veliko, to se jc pa zahvaliti največ slovenskim društvom, potem tudi nekaterim Slovencem, ker so vsakega, kdor je mislil iti oprav Ijat to jadeževo delo. pregovorili za pošteno delo.
Tisočera hvala vsem slovenskim I društvenim postajam, katere so (nam priskočile na po-iuoč in daro-jvale za društvene prispevke. Uav-jno tako bo naše društvo sv. Jo-iželia Š1. 76 JSKJ. preskočilo na pomoč, kadarkoli bo potreba. J S tem končam moje malt po-i drobn os t i in zakličem vsem orga-^ nizacijam ? Na zdar!
i	Mihael Stružnih.
i ^TTi^Sg ^ fflp
Slabotni Hudje |
potrebujejo večkrat kako krepčilo, P predno se jih ne prime bolezen za ■ trdr.o in predao Se ni prepozno. Vi potrebujete torej toniko. ki bo utrdila ves vaš telesni sestav. Ne odlašajte torej. Nikdar vam ne bo žal, ako poskusite
Severa's
I Balsam of Life
(Severov Živijer.ski balzam). To zdravilo je znano, kot izbor na. toni-ka in pravo zdravilo v slučaju če ste zabasani. če ne morete prebas vljati. če vas tare mrzlica, če ste v obče slabotni ali če imate neprilike na jetrih. Mi pnporočamo to zdra? vilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. Cena 85 centov v vseh lekarnah.
Pismo s fronte
Francija, 12. a v g.
Dragi prijatelj:—
Prej ko Ti nadalje pišem. Te lepo pozdravi j i<m in Ti naznanjam. da sem že prebredcl vodo. Zdaj sem na Francoskem, kjer se mi prav dopade. samo ko bi. človek znal govoriti ta jezik. Mesto, kjer se nahajam, je zelo lepo; ljudje so z vojaki prav prijavni in nam dajo vse, za kar jih prosimo. Tukaj lahko dobimo vina, kolikor ga kdo hoče, če ima kdo kaj denarja. Vino je poceni^ saor.o dva franka • 4<V) steklenica. Kruha in drugih jedil pa imamo vsak d::n dovolj; za naprej pa ne vem, ako bo vedno tal.o ali ne.
"Clas Naroda"' ne morem tušem dobivati, ker sc vedno premikamo in ne stojimo nikdar dolgo na enem mestu.
Prosim Te, da mi odpi?i\š, ako si dobil od mene kako pismo ali do-'pisiiico po 4. juliju.
Pričakoval sem Te. da me obiščeš v campi: tudi jaz sem Te nameraval obiskati, ko Te ni '»ilo, toda nitjem mogel dobiti dopusta. Mislil sem tudi, da bom mogel iti za nekaj dni domov, pa mi ni bilo «lo\ oljen«*.
Driiireua Ti zdaj ne aioi m poročati. kot da sem zdrav in tudi vesel. Samo pevsko društvo bi še iv.id ciik* at slišal peti kako sloveu-j sko pesem. Boljše pa bi se bilo, j ako bi v*i skupaj zapeli kakor t-a-i krat. ko si nas Ti učil. Zdaj več-j.krai tpomisliM. kako je bilo tedaj prijetno. k<j smo sedeli po pevski vaji v kleti pri sodu ječnicuovea. Ko smo poind; ])t> par kozarcev, I pa smo t^iio zapeli. Tukaj pa ni ju".;.' tega. Ko zjutraj vstanemo, i malo molimo; zvečer pa ravno takt*. Pa saj veš. kako rad molim in v kakem jeziku. Mislim pa, da bo potem, ko zopet pridem čez votlo, bolj prijetno; tedaj bomo zopet j katero zaoeli ravno tako lepo kot; nekdaj, ali šc boljše.
Prosim Te. da preskrbiš. da >e. bo <ilas Naroda pošiljal na M; r; ! ako je floplačala. Meni ga ni tre-j ba pošiljati, ker ua ne dobim v j roke. < e ga bom hotel imeti, Ti: bom pisal.
Piši mi, kako ste imeli 4. ju-[ lija v Washingtonu. Kak«* st^ i:ajj zapeli	'
Imel sem tudi že en dopis zložen in se ni ga mislil odposlali. Ko sen-j ga pa nosil pr: sebi, mi ga jc premočil de', in ni«em imei kaj poslati.
Pozdravljam v-«» Tvojo družino! in vsa pevska društva, kateri. |>o-učujeŠ. Pa še drugič kaj ve"-. Pro-j sini cmIgovor.
Private Gregory Na^lich.
Co. K o-nd Infantry.
Vmcr'u an Kxpeditionarj Km«-«'.
Franc«.
Nemška megalo-
manija
► --
Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.
Za one naše rojake, ki so še vedno Avstrijaki. Habsburgovei ali . jazbeci iu kakor se šc zovejo i i nesrečniki. ki so popouoma nepoučeni o pomenu in namenu našega gibanja, hočemo navesti uekoliko citatov iz knjige "Gross Deutsch-land*katero je spisal neki Oto Rirhard Tanuenbeijr ju ki je izšla v založbi Bruna Voglerja v LLp-sko-Ra>»chnitz na Nemškem leta 1911.
Tannenberg piše. da nima smisla. govoriti in pogajati se s Čehi in Jugoslovani, ter inore-pomaga-ti samo ielen* til*.
Išl	=	—	!3
Jugoslovanska ^gjm Katof. Jednota
-
Ustanovljena leta 1898 - tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ^LY, MINN.)
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 1, Conemaugh. Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, box lOti, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: CEO. L. BROZICil, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOL'lJS COSTELLO, S;i|i(|a, Co!o.	•
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAIIEK. 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI: JOHN GOFŽE. Ely, Minn.
ANTHONY .AIOTŽ. »<>41 Ave M*. So. Chieago. 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley. Pittsburgh. Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. POR EXT A, box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK box 4S0. El v. Minn. JOHN R UPNIK, S. R. box 24. Export". Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St.. Calumet. Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave.. Duluth. Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St.. Room tiO.'j, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, (J02G St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAREC. Stk. Yds. Sta. box 63. Denver Colo. GREGOR HREŠCAK. 407-sth Ave., Johnstown. Pa.
•Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma yd strani članov se ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota sc priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvic*. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnln je že izplačala do :sl,.")00.000 fen miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora jc centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinr.h. Tam. kjer jih še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna posojil i se je obrniti na glavnega tajnika.
4'Doba pripravljanja je dovolj I dolgo trajala, od 1871—1911, št i- 1 rideset let preračunanega dela na ! suhem hi n« morju. Sedaj pa po- \ meni boriti ^e v težkem boju. zmagati in osvojiti, dobiti nove dežele za nemške kmete, očete bodočih boriteljev.
Mir jc grda beseda; mir med, Nemci in Sovani je kot dogovor na papirju med ognjem in vodo. 1 (Stran 18.)"
Vsled tega jc tudi treba tolči. 1 osvajati iu ponemčevati. kar {»a se ne da ponemčiti, s,> mora izse- •' liti, kajti (Jross Deutsehland se i mora razširiti o^l jedne^a do tiru- t gega in tretjega morja, toraj tja do Jadrana. Zato se morajo umakniti s pot i Slovene i in Hrvat i, pa tudi — Italjani. "Mi Nemci ima ' mo na otokih dalmatinske obale mnogo lepše področje (od Trien- j' ■ ta in Rive), kateremu manjkajo I sedaj samo kulturne uredbe, ka-j ! tere moremo po pravici zahteva-1 I ti. (Stran 28. "
i Kranjska. Gorica. Gradiška | i Istra in Trst. zatem severna j»oio-, jvica Hrvatske ima i-totako pripa-|sti Prusiji. Tt» bi bila pokrajina I Sued mark z okrožji Zagreb. Ljubljana in Trst. (Stran 61. '" j Področja južne Hrvatske z oto-iki in Dalmacija brez potlročja Ne; , retve z otoki Brač. Korčula in, j Lastovo spadajo istotako Pmski |l»od imenom Neiuško Pri:uorjc. i »pravna okrožja bi bial Sen j. Za-der in Split, i trati i»4. ■ J Saškemu plemenu Nemcev je jOdredjeno. da se presadijo v nas-jjužne kraje, »stran 60. i. Slovenci j j Hrvati in Dalmatiuci pa naj m-i preselijo v Srbijo. Bosno in Her-j' eegovino. < ki naj tvorijo Velike? Srbijo . inedti-m ko bi Italijani jpvgnali v Tiiuis in Tripolis. 1 Posest Slovencev. Hrvatov in > Dalmatiiiccv v zemlji in hišah -e jima preceniti po strokovnjakih po |vrednosti, katero j«> imela v sta i rih časih. Vrednost hiš naj &c iz j plača v gotovini. z*'ui!4iš<'-a pa z |zadolžn-cami. katere ima Srbija odkupiti, i Stran 74.
Potrebni denar za novo uredi 11: v Gross D "iCschlHiida bo dobil tleh ma v 12-railjardneni ruskem dolgu, katerega ima Franci j a odstopiti Nemčiji. Stran 7:».
Obal-, Jul rana naj >c uas«di o-1, brezno p: ebiva'stvo Severnega in Vzhodnega morja. (Stran 69. It 1. Itd.
Vse to se j.- čitalo leta 1911 kot šovinistično fantaziranje, v seda ( njem času pa so štajerski Nenn-i in nemčurji sami uasvelovali. da' naj bi izselili Slovenci na Šta | jer.skcm v — Srbijo, ako hočejo imeti1 wo jo Jugoslavijo, da bi' se ■ tako Nemci polastili nase dežele.)
Isto bi se :'gcd:io tudi s Hrvati in Dalmatinci, tla bi prišli Nemci i?a ta način v i.'«>o.t naše obali, pred vsvhi pa Tnta in Jadrana.
T2 Collinwooda.
Suitt .i«- precej razsajala med našimi mladimi. Tako je. umrl Edvard Grm: k. star 11 mesecev: pogreb je bil 23. a v-4. — Zofija G ros. .tara 7 mesecev : pogreb je bil 26. :iv<jr. — Johaua Kustele. stara t dni: pogreb je bil 27. avg. — Viktor Erid«.t?*ik Sinkov^* star 6 mesecev: posr'vb je bil 27. avg. — Jožef Creiror. star 4 metsece: po-•ri f l> je ''il 2*. avg. — Kristina Poje. stara IU mesecev pogreb je j bil 2*. avg.
Sta riše 11 Novak jc umrla hčerka Alojzija, j ponesrečil --c je n«1 Lake Siiorc jztdtziiiei Anton Aužlovar.
V > ■ d'*!jo je pr«'jelo prvo sveto ; "okajilo-J4T» .»t: ok t. j. lin dečko \ 1:;-"» de", li«-
VLADNA ZEMLJIŠČA V COLORADI ZASTONJ.
Izkažttc se s prvim papirjem in dobili boste farmo in lastno hišo.
Zi-mljtš. .i >ii> ubii^tjiio i .ouaLjn.i. |.r< 1 koji.tn.i /. j.I. ki <-.. ir <"'»• vlj«'v .šir> !vt i Z.-!riijii rwlovitim. i«mIi na ;ik»-r 4tt <1 . i Uu^ljfv pttiin -. «»v.-n, rži. >-<"i]i> iid. 8ej<-
'	lahko. il--t<-Ija ncn.-ka lit nln-.i in
i druga tia\:u Samo 5 milj <i<l mc-^la >■> j i-erkve. šole t it pristajalne. Klitua izvrat-j fa. ljpa piilika. Main na ra<-un, <»m';i1ii j na Z <1<. 7, le« l'«išljit»- t i-eiitov v srebru j za map.. «>•! i •..!■. m d«" it: raziiiL pojaj<ii:l.i.
1l>r»-z omenjene avote t:«- odgovarjam oa pisma.
.	H. W. HILTON
^ 1624 Cut tis Street.	Denver. Colorado.
P InTiei-WHeatless Kitchen
Bw^.^ tft»lp win
jj^ |
i Are yuu doin^ yours ?
j t _ >aM>N.»in» c-	. |
GLAS NARODA, 7. SEPT. 1913. V boju z viharjem in nemškim submarinom.
I Mi vstajamo!
______ »
I < •	(JtifiT. Urad. Washington, D. C.,) 9
■	Ob priliki proslave obletnice maj.ske deklaracje je objavila
■	EilinoM" naslednji krasni članek:
—	(iotovo s polno zavestjo nam je zaklieal jrenijalni pokojni l>kere v svoji znani pesnitvi: Mi "sta jamo! — Današnji dogodki v
■	ovvnsk: domovini pri.'ajo. da nam j*1 /akli.*al jako proroski duh. Hoda, tedaj masa Slovencev ni razumela resničnosti Ask^nVvepa H^klika. Drli in klali smo se ir-ed seboj in se zato nismo zavedali,I Ht vendarle — vstajamo...
Niti prosvetljeni duhovi u.cd nami niso mo*rli pritrjevati bla-Hivestju. ki je je pesnik Ašker«: svojim vsklikom poslal v sloven-! Hi svet. liavno ti ne. — Ker videli in gledali le našo nesrečo — j Hstrupljenost naših medsebojnih razmer; videli tolik fanatize v Heusebojnih strankarskih borbah, tako razsulo vsega našega na-■adnejra življenja, toliko osebnega sovraštva, da se jim je prepad. Hi se jo odprl med brati z rzlieiiimi političnimi in kulturnimi nazi-Hi.'iji. po pravici zdel nepremostljiv.
Zdelo se je v resnici, da slovenskega narodnega življenja ni Ht'<-. ker so razbite prav vse vezi, ki bi je mogle spajati v celoto... Hko je gledalo !c veliko pogorišče, le razvaline, le še razbite kose H^kdanjoga slovenskega narodnega življenja. Pred očesom je bil H*zor opustošenja, kakor da je vseunieujoč vihar vseh zd vjanih Hementov besnel preko poljan našega življenja, podirajoč vse po-Hoje in možnosti dcia za bodočnost naroda. Temna slika, ki ni pa-Ha! nanjo noben žarek nade v preobrat na bolje.
V	glavnem pa je jemalo vsako nado očividno dejstvo, d so čl Hilelji, ki so znali pritegni i k ^bi vodstvo naroda, ki so imeli od-Hčilno besedo z absolutno močjo kakega potentata, da ^o ti čini-H lji ravno "na"' To" raz.Te j an ost iiar«Mla oprli vse svoje na<"rt#- iii"Ha~RO-Hia-i naroda tako /"temnili pogled, da niti opažala ni dejstva. <la Hod tel ji tirajo !e s\ojo politiko, politiko, ki jej koncept ni bil se-B a vi jen z ozirom na koristi naroda, ne v namen, da bi se narod po-Hti-no šolal in jačal. da bi dozoreval in spoznaval, česa sme in mo-H zatevati; marveč ^o ga tisti voditelji tirali z vsemi demagoški-Hii sredstvi v nasprotno smer: da bi narod ne prišel do izpoznanja H'ojih pravic in do samozavesti, ki bi ga vsposobljala za krepak. Hrčan polet.
In tisti voditelji so bili dobri psihologi: poznali so dušo naro-Ba. Ker so hoteli, do Slovencem bodi soviaštvo do v tem ali onem
■	rugaee mislečega brata edini eilj, niso postavili narodu nikakega velikega končnega cilja. nobenega ideala...
Ravno zato, ker narod ni imel tega, se je prerival in pehal v Hi?d&ebojnem trvenju.
Zato je bila slika tako temna, odjemajoča vsako nado. Zato se
■	c * idi prosvitljenira duhom zuela Aškerčeva fanfara le izliv bla-} Hje, čuteče, hrepeneče pesniške duše. —	I
In vendar je bi! Aškerc s svojim vsklikom — prorok.
Njegovo proročanstvo se vresničuje. Tudi tisti našinei, ki so Re obupali nad teir našim narodom, ki so mu definitivno odrekal* Bsako bodočnost, sodijo o njem danes drugače. Danes vidijo, da je
■	>ila le vnanjost slaba, a jedro dobro: da so se pač na površini pe- j Bili umazani in smrad lji vi valovi, da pa je bilo dno na dnu zdravo' ■('•nje. i/, katerega je že tedaj klilo — vstajenje.
Kakor da je prišlo čudo iz nebes — so zavele preko naših poljan sveže, zdra\ ilne sape.
Danes vidimo pred seboj narod, kakoršen je v resnici: v zdravili in poštenju, z vsemi sposobnos t in i za krepak polet — z velikim kon'nim ciljem pred seboj, s svojimi ideali.
Zato p roki in ja sedaj čase svoj" zmote, ko je zaupal in veroval krivim prorokon:. ko se je klal m»-d seboj in ubijal samega sebe. tep pošilja proklestvr. na glave tistih, ki so ga zavajali v tako sa-moubijalstvo.
Naš narod — ozdravljn.
Proces zdravljenja še ni dovršen, ali razvija se s presenetljivo brzino. Zdravljenje povspeaujejo nzorni zdravniki, možje, ki hite od kraja do kraja med narod, poživljajoč ga:
—	U.JEDTNI SK, KAKOR SE JE ŽE UJEDINILA TVOJA P A R L A M E N TA RX A DE LEO ACT JA !
Poslanci zovejo narod k ujedinjenju, a na veličastnih, inipozant n h shodih jim izraba narod v svojih resodueijah enodušno hvalo ravno na tem: DA SO SE UJEDINILI...
Ujedinjen naroi z ujedinjeno delegacijo in z velikim ciljem pred seboj: to je sinteza tega zdravilnega procesa, tistega preobrata. tistega prebujenja iz tmine zmot in onemoglosti k jasni luči iz-p jznavanja potreb iti pogojev za našo bodočnost!
Danes moremo pa vsi, tudi ne kdanji najhujši skeptiki, vsklikati z Aškercem .-
—	MI VSTAJAMO!...
O tem govore tudi pojavi izven okvirja našega naroda. Poslali..- dr. Korošec je mogel na našem manifestaeijskcm zborovanju 30. maj i govoriti o treli dobah "nase deCTaraeljske" politike?
V	prvi. so nas skušali pregovoriti z lepo in sladko besedo, da bi odnehali od te politike. V drugi, ki jo jc poslanec Korošec označil kot zlato dobo. se jei je odprla pot tudi v najvišje kroge. V tretji pa ,ie prišel čas srditih napadov in groženj.
Intonaeijo je dal bivši minister za vnanje stvari, grof Cernin. s svojim znanim divjim govorom. Drugorodni naši nasprotniki so pobesneli proti nam. Vse te tri dobe in vse metode prve in tretje so !• g'a.sne priče, da mi res — VSTAJAMO.
Doživljamo največje zadoščenje v tem. da se je naš narod v tem miiiolem letu povspel na tako višino politične zrelosti, da so r*-ese-nečeni prijatelji in sovražniki. Prvi govore o njem z ljubeznijo in navdušenjem, drugi ne morejo prikrivati, kako jih boli in peče.
Dobili smo TRT>NO VERO v svojo bodočnost, v zmago svoj* pravične stvari; prišla v nas zavest moči in veljave.
To je naš triuc;f, naše zmagoslavje, ki pa nas ne sme omamiti,
.	O** T. M E -• 1» O NBON 5PH EH£ - Q »N ONITEDSTAT£S BY N.V M O.-
da ne bi ostali hladni računarji. Kar smo dosegli, nas ne sme zava- ! jati v krivo vero. da je že odpravljena vsaka nevarnost.
Poslanec Korošce nas je opozarjal, da bo drugo leto naše de-j jkluracije leto težkega dela. Sedaj Šele bomo morali pokazati, da smo močan narod, ki hoče razrrgati okove, v katere je bil vklenjen '<*o sedaj.
Mi VSTAJAMO ali VSTALI ŠE — XISMO.
Se bo treba velikih trudov težkih borb in velike požrtvovalno-sti. predvsem pa EDINSTVA MED NARODOM, l\ j.-.linjeni in >tr-i .mem v trdne vrsje morama pr praviti /•< naporno in veliko ,}h-! |1.» »la dosezaiijii k.menega .-ilj.i. ker sieer bi se mo»lo zgoditi, da bi 1 vstajajoči zopet — ;»:i«lli. Treba, da je vsakdo na * vojno mestu j iro/. z jekleno voljo ill polno /aveMjo. ,1a smo podrli za seboj vse■ mostove, ki bi mogli voditi nazaj k prejšnjim > steniom in meto-1 di.m naše narodne p >litike. da je sedaj pred nami le ena pot. ki vo ui — naprej, k cilj:i k .ureMiirenju našega ideala-
NARODNE HA"OR('H)E in DRŽAVNE SAMOSTADNOSTF.
(V smemo p«. prvem letu naše deklaraeijske polit ke s pravie.J m ponosom vsklikati: Mi vstajamo. — p« moramo preko vseh Mr-1 min. ki nam bodo š.. zagraja'e naše poti. ujedinjeni V neomajni volji. <!;» ne odnehamo dokler 11 ■ pride Čas. ko }»<mi<> mogli vskliknit z osrečiljočo zavestjo izvršene velike naloge-	*
— VSTAU SMO'
Zahteve češkega naroda
Po jubilejnih svečanostih v Pragi so poslali Cehi Jugoslovanom naslednjo zahvalo, ki je bila pri-obeena v vseh jugoslovanskih listih :
Dragi bratje Jugoslovani!
Na jublejni svečanosti češkega Narodnega Gledišča ste poslali v zlato slovansko Prago toliko svojih najboljših sinov, kolikor jih naša stara prestolica že zdavnaj ni imela časti pozdraviti v -svoji sredini.
Proslavili ste z nami naš narodni praznik prisrčno in bralsko, h v teh zgodovinskih dneh smo >e združili ponovno v sveti medsebo.; ni prisegi tako čvrsto in neraz-družljivo, da bo o>tal ta dogodek trajno uklesan v kamenitih letopis.h našega češko- slovaškega naroda.
\ aši predstavniki so prinesli v Prago ueštevilno prisrčnih vročih pozdravov od vseh strani vaše prostrane domovine, ki so našli v naših srcih bratski odmev. Vaši I časopisi so objavili ob tej priliki
toliko krasnih in gaiiljivili ."-hm-kov. da »nio Čutili, da i> je v teli dneh /. nami na tisoče in tisoči j bratskih -r- vašega naroda. Ni j
nam mogoči' zahvaliti se vsakemu izmed vas posebej, ki ste prihiteli k nam na naše svečanosti, kakor t ml i ne vsem vam. k. ste s»* doma spomnili nas in naših skupnih
slavnostnih dnij.
Pozdravljamo va> v vaši krasni j domovini in vam toplo zaliva ! I ju jemo za \ se. kar nas je v teh nepozabnih dneh tak » tesno zdrn žilo: za vašo bratsko ljubav. za vse izraze vašega zaupanja v nas. za pozdrave in vaše govore, za drago zagotavljanje, da je naša borba tudi vaša borba in da bo j mo vstrajali čvrsto v te j borbi.! krepko in nerazdružljtvo za časti in svobodo svojih krasnih dežel j in da bomo z vsakim dnem bolj in i bolj obvladali vse zapreke, ki soj nas dosedaj delile, nam na škodo. h tujcu na korist, | Verujemo, dragi bratje, trdno v vašo prisego, katero ste nam prisegli, pa smo prepričani, da bo-1 mo skupno prebrodili vse zanjke ^ katere nam postavlja naš skupn' 1 j sovražnik na pot do skupnega ci-|
ilja-
I j Danes vemo kakor mi. tako vi | in v to globoko verujemo. da tu | I di naš ni daleč in da bomo prej; I dosegli svoj cilj, čim složnejši bo-I mo in čim zvestejšl eden druge- J
3 n,,t-
| Praga 10. junija lf»18.	i
I (Vška Zveza v parlamentu. <V j j i ski Narodni Svet. Slavnostni o.i- ] I I bor za jubilej Narodnega (Jledi-šča 1 S68.-1918.
i	___y
i I
Koliko je veieizdaialcev. |
I Dunajski napredni poslanec	9
1 Zenker je napisal v 'Die Wage"'	I
sledeče:	I
— S kakšno pravico se označil-	■
iejo vsi ostali narodi kot velciz-	I
dajalci in kot društvo brez do-	S
movine ? Ali ne vidijo ti edini no-	B
sitel.il drža\Tie misli da s tem do-	I
. kazujejo pred celim svetom; da ;e	"
Vojna divja v Franciji.
% _
ljudje se ne moiejo boriti in obenem obdelovati
zemljo.
MI JIH MORAMO PRKiRANITI!
| namreč od .">16 poslancev avstrijskega parlamenta saun l(il pra-jVih patriotov in da ostalih 5 ne-'•e ničesar slišali o tej državi? —.1 Iv temu pristavlja S. Država 7. julija;	f
— K tej t ristopetintridesctorici ( pristejmo št- število njihov h vo-; [liieev. pa bod etc videli, koliko je v Av-itrij onih. ki "nočejo niče . isjir >1 iš;i 1 j j,.j državi". Trdogla-j jvor-t Nvmeev vveda ne računa -I š' evi'kami in s stanjem >tvari, —, • ak.. bi s t,.;,, računati, ne j bi padli na tako malenkost, na! ]ka!c«»ršni s.- nahajajo napram zu-' ;uaj in znotraj Nam je -irago. da' 'n* znajo računati!...
Borba za svobodo :
i
T—	i
j Koncem junija je začel zasedati hrvatski sabor, katerega zase- i danje je z ozirom na naš«» narodno borbo za osvobojenje in zjedi- J njenje zelo važno in zanimivo. — < Na v>aki. seji se kaže nezlomljiva 1 j volja našega naroda, tla zgradi na ' principu narodnega samoodločeva- 1 uja svojo bodočo državo.
V	dokaz temu navajamo reso-' lueijo. katero je stavil '11. junija • poslanec dr. Pave*.ič v imenu >v«> ' jih tovarišev;
1.	— Državni sabor kraljevine Hrvatske protestira kot tisočletni predstavnik hrvatskega kraljestva proti temu. tla rešujejo madžarska vlada v Bud mpešti. avstrij ska vlada na Dunaju in njiho\ skupni minister v Berlinu hrvatsko. oziroma jugoslovansko vprašanje brez vpraševanja in lire-, pritrjevanja najbolj poklicanega faktorja v tej stvari, to je sabora kraljevine Dalmacije. Hrvatske in Slavonije.	'
2.	— Narodni poslane! na brv saboru kot sinovi enega edinstvenega naroda Hrvatov. Slovencev in Srbov zahtevajo, da se reši hr-valsko. oziroma jugoslovansko v-prašanje na podlagi narodnega samoodločevanja v onem smi-lu kakor t<» danes izjav'jajo in priznavajo vse velike ill male, svobodne in demokratske države in narod: celega sveta.	I
Z a ta predlog zahtevamo nujnost.
V	Zagrebu dne 2(J. jun. 1'Jiy. j
--
I
Vrline Slovencev, Hrvatov in I j	Srbov.
' Tribunus v Ilrv. Državi od j MG. VII.) — Mi Hrvati imamo mnogo sprejeti o<l Slovencev in f Srbov. Od Srbov narodno zavest ! od Slovencev smisel za narodno ! »»rganizaeijo. Kaj jim naj prinese-' mo mi? Široko razumevanje na-! rodnega edinstva, ki je naš pro- | jdukt. naša kreacija in ki spaja vsp vri ne delov v eno močno celoto. Zavest Srbov, disciplina Slo-j vencev in duh edinsrva Hrvatov |tvorijo celoto, katero bo svoboda j tako zliti. <la črez par desetletij; j ne bomo vedeli, kaj pripada ka-^teremn delu. Samo hladno in trezno naprej!
r •
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov.
V "Hrvatski Državi" ud 7. junija piše '"Tribunus**:
- l'op Stipe Vučet č polemizira na dolgo in široko s škofom ilr. Mahničem. Misli, da je odkril novo **zvezdo", ker jc pronasel. da jugoslovanska deklaracija n»» pove. kako se bo imenovala država Slovencev. Hrvatov in Srbov. 1 Enostavno; Država Slovencev Hrvatov in Srbov!
Pop Stipe: Vi vprašujete, kako s« ima nazivati država Slovencev. Hrvatov in Srbov. VIdite-li. pop Stipe, vsa velika vprašanja imajo svoj enostavni odgovor, a za vaše vprašanje evo vam odgovora *
l'o volji naroda ( strinjamo in podpisujemo z obema rokama « p. uredil.) država Slovencev. Hrvatov in Srbov.
Amerikanci v ognju.
i Z amer ško armado v Franciji
o. septembra. — Francoske in ameriške čete so zavzele planoto severno od Vesle t*r dospele v b!i-ž;no reke Aisne. Poročajo, d so nekatere patrule tako napredovale da sr> dospele na južni breg pre-• «tpa. Peta pruska garda se Je strahovito vstavljala na črti Mon-rival-Romain. j>a ji vse skupaj ni nič pomagalo.
| Z ameriškimi armadami ob A~s-
ne, r». septembra. — Nemška ar-mada se je umaknila na severni .breg reke Aisne. Na južnem bre-|t:ii so pustili Nemci samo par od | del kov strojnih pušk in potrebno moštvo, ki se je moralo žrtvovati, da se je ostala nemška sila umak ! liila.
J Ameriške in francoske čete so le umikajočemu sovražniku neprestano za petami. Z zadnjimi *tra-Jžami so se vršili vroči boji. kar je zelo zavlačevalo .sovražnikovo u J mikan je.
j	IŠČE SE
dogarje za delati francoske ("lar^t doge. .laz plačam $."»0 za IIMM) po .'lt> in £60 po 42 iučev dolj:»\ Imam izvrsten les. — Max Fleischer. 2'j8 Lcivis St.. Memphis. Temi.
t
Rojaki, naročajte se na "Glaa Naroda", najvedji slovenski dner. bik v Zdrui. državah.
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let venavadno zaupanje. — In lu 5isto po pravici, kajti vestnost izdeiovatelja dobiva zaupanje in
posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene._
Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so naa prisilili nekoliko zviiati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdraril bo izprevidel, da mora tndi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temn na noben način ni mogoče izogniti — Toda izvrstna kakovost In pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
aieriiki fliiir grukega vlia
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen l svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. iTrinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-■ ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Triuerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja itmsk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-llj^ie, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah.
f Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE., ^ ,	CHICAGO, ILI,
r ■
~ms SAT»>b& TrSBPT. 1918.
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Ca na d i.
Ustanovljena 1. januar- /^»žrk
ta 1903 v Calumet, ^KH, Intawii^-ll Jo* ... . .	rrp&BKhr? 1906 v državi Mich.,
Michigan.	ir^r
GLAVNI ODBOB: PradMdAlk: ST1ANK UliEGORICH, Box 2», DodcevUle. Mick. Podpredsednik: GKOKGE KOTZE, 115 C ran t Avenue, E vele tU, Mina. Trvl tajnik: «MON GESHEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATIIIAS OZANICI1, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ABBANAS, First National Bank, Calumet. Mich,
NADZORNI ODBOB:
I.	nadiuralk: ANTON GERZIN, Eveletb, Minn. (I. nadzornik: JOHN B. MALNAB, Calnmet. Mich.
I1L nadsornik: PAUL SHALTZ, 1*09 Seventh St . Calumet, Mich,
t
POROTNI ODBOB:
L porotnik: MATH. ZGONC, Box 423 Ely, Minn.
II.	porotnik: VILJEM MIHELIČ, Calumet. Mich.
III. porotnik: FRaNK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Mine. ^
POMOŽNI ODBOB:
JOHN KAMBICH, 417 Osceola St.. Lanrlum Mich. EUKAS STEFANEC, Calumet, Mich. MARKO JOTICH. Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DB. JOHN S STEFANEZ, 268% First Avenue, Ullwsakee, Win.
ODVETNIK:
AUTHONT LUCAS, Calumet, Mich.
Opomba.—Vm dopisovanja, k&kor tudi spremembe Članov in Banle n*J se pofilljajo na glavnega tajnika: Anton Gesbel, Slovenic Croatian Union, Borgo Block. 5th St., Caliimet. Mlcb.
Denarne pošlljatve na] se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbaaaa First National Bank, Calnmet. Mich.
Prošnje za noro prlstople člane In flsnlce nsj se poftlljajo na vrhov-nega sdravnika: John S. Stefanez, 2fi8U» First Ave., Milwaukee, Wis.
Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zgonc, Box 423. Ely, Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
Poročila tajnika
Brni je in sestre! Slavni /bor:
Moje poročilo bi b lo lahko zelo obširno, a ko bi holel poročati vse malenkosti o svojem poslovanju. Ker vem. kak«> j-- -'-as drajr na konvein-iji in win. da mora bili plačan le z žulji revnega delavca. bodein poročilo naredil kolikor krajše mogoče. t»-r poročal le to. kar smatram potrebno za konvencijo
Zadnja konvencije je imela nalogo. da ukrene v>e v svoji moči v gospodarstvu /a bodoča tri leta. Noben pravično misleči človek tu ! di ne more zanikati, da ni zadnja [ konvencija izpolnila svoje nalojre.'
Zadnja konvencija je bila se-: stavljena i/ članov, kateri »«> poz-j nali razmere naše organizacije. — Bili so tudi ljudje, kateri so znali soditi pravico od krivice, kateri se posluževali svojih moči v vseh ozirih.
Torej istejra pričakujem tudi' od vas. A ko vidite, da je moje { delovanje od zadnje konvencije1 pa do sedaj vredno priznanju. — dajte mi priznanje, v slučaju p:* nasprotno. Želel bi pa le. da bi ne bilo tukaj osebnih tnrženj. Pričakujem od vas le pravične in pra vilne sodbe.
Delo, katerega mi je naložila zadnja konvencija, je bilo težko breme. Breme sem prenašal po poli. katem m j je začrtala za tin j a konvencija. Nisem ^e ogledal ne na levo niti na desno, ne na prijatelja uiti sow»dnika. ampak spoštoval sem vselej sklepe konvencije. kjerkoli mi je bilo mogoče.
Marsikje je bilo nezadovoljstvo in prigovarjanja zaradi strogega postopanja, ampak ni bilo pomagati: pravila v se morala spoštovati v vseh ozirih.
Breme, katero mi je bilo nalo. ženo n;< zadnji konvenciji. *em — vam kot gospodarjem zopet tu prinesel s podatki. kakšno je bi-, lo moje poslovanje.
Pripomniti moram, da danes j tajniški posel pri organizaciji nI-J so nobene igrače. Kakor se danes) posluje pri podpornih organizaci j juh, bi delo tajnika zahtevalo ne samo navadnega knjigovodjo. —] ampak moral bi biti strokovnjak in zraven tega še advokat. Tajniški posel pri organizaciji ni samo navadno knjigovodstvo. ampak tudi poslovodstvo. Vzemimo napri
mer:	*
Konvencija naredi pravila ip jili predloži tajniku, rekoč, tako se bo poslovalo, to ti je pot. Ampak stem ni \>e urejeno, Tajnik si mora narediti načrt, izdelati j razne forme, urediti sistem, da se lahko posluje, da odgovarja zahtevam.
Drugo je. da država zahteva dayes tudi od podporne organizacije zanesljivosti in točnosti. — A ko bi hotel tajnik znati vse postave, katere ima drŽava za podporne organizacije, moral bi biti advokat. *
Država danes zahteva razen letnega računa, katerega se mora narediti vsako leto-, da se nared:
tudi letni proračun solventnosti" Valuation report i. Naznanjam vam. da to je veliko delo. katero je pa popolnoma nevidno in neznano članstvu. Valuation report i/.dela strokovnjak, kajti navadni i knjigovodja ga ne more izdelati.
Tajnik mora dati strokovnjaku vse podatke, s kater mi je pa veliko dela. — Če ^e hoče pravilni Valuation report narediti, je treba preračunati vso starost in zavarovalnino. leta pristopa In sta rost rdt času pristopa. To pomeni koliko je v katerem letu. odkai | se je organizacija vstnnovila. članov pristopilo, katere starosti, ko-•liko znaša njihova zavarovalnina | koliko je bilo vseh skupaj v katere letu. v kateri starosti in koliko znaša njihova zavarovalnina. (
Ravno tako je treba zopet preračunati umrljivost, koliko je članov umrlo, katere starosti in ko jliko je znašala zavarovalnina. — .Torej to je veliko delo ter zabit eva treznosti in paznosti inn veliko časa, p redno ga more človek narediti.
Sedanja voja povzroči tudi veliko sitnosti in dela v glavnem u-radu. Poročati je treba vojnim; oblastim v Washington vse dele-j že. kateri spadajo sovražnim dr-j žavljanom. Ne tega dolgo, ko smo i morali tudi i.plačati več smrtnim na omenjeni urad.
Poročati je treba vse iste. kate-i ri /a ost a ne j o z vplačili asesmen-j ta. ako so v vojaški službi. Zah-! teva se poročilo, kolibo članov na s» organizacije je v sovražnih deželah. V bodoče se bode moral tudi izdelati letni račun v državni urad v Wasliingtonu. kakor v u-rad države, v kateri smo inkor-porirani.
Zrven vsega tega dela smo imeli tudi pet tožb zaradi bolniške podpore, katere so povzročile tudi; j precej dela :u sitnosti, j Vzrok, da so prišle zadeve pred !civilna sodišča, so bili štiri izmed; j slučajev stmulanli in eden slučaj,} | ko je bila bolezen povzročena sa-1 ' movoljno. Rešene so bile tožbe na sledeči način:
Prva: Ana Klanjšek bila je najdena opravljati svoja hišna! dela. Sodnik ji je določil podporo do onega dne. ko so jo našli o-pravljati dela.
Math Majnerieh, član društva sv. Roka št. 3. je pohajal po prostorih. kjer prodajajo opojne pijače. Tožba rešena popolnoma v' korist Zveze.
Tretja, Josefina Stimae. najde j j na opravljati farmarska dela. —; Zvezin odvetnik je sklenil pogod-i bo, da se ji plača podpora do časa. ko so jo našli opravljati dela. ,pod pogojem, da prestane bitT članica SHZ.
Četrta: Alojz Klanjšek. član j društva Podp. Zveza SI. Fantov.! štev. 23. pohajal je po prostorih.® kjer se prodajajo opojm» pijače i Tožba ni prišla na obravnavo. — Odvetnik tožitelja je preklical to tožbo.
Peta: John Champa, Član draš-
; ^ 1
tva sv. Štefana, št. 23. Omenjen; je bil poškodovan od postavnega čuvaja po lastni krivdi. Tožba še , ni rešena.
Izprevidel sem potrebo in moral sem prevzeti tudi ^avao nadzorovanje bolnikov. Potrebno je bilo. da se naredi nov sistem za nad zoro vanje bolnikov. Upeljal sem in izdelal vse potrebno v- tem ozi-ru. Izdelal sem dopisnice. N katerimi je društveni tjnik obveščal člane za obiskovanje bolnkov.
Dostavljene dopisnice, v katerih je moral obiskovalec poročati | v kakšnem položaju je našel bolnika. Dalje, dopisnice, v katerih je tajnik prijavil bolnika na gl. urad Zveze, tako da mi ni mogel niti edeu vnesti, vsak se je moral ravnati po pravilih. In ravno to je držalo simulante od bolniške podpore.
Znano vam je. da je strogo nadzorovanje bolnikov zelo potre-, bno in ako se hoče to izvrševati, mora poseči glavni tajnik vmes. Društveni tajniki se sploh boje zameriti, drugi so zopet radodarni. nekateri malobrižni itd. Resnica je pa tudi. da nekateri ta j niki zelo pazni ter strogo nadzorujejo bolnike in pazijo, da se ne. trati zvezina blagajna in da se podpora plača le istim, kateri so potrebni podpore.
Imeli smo od zadnje konvencije več slučajev, katere sem sam prevzel v nadzorstvo. Neko članico po imenu Josefhia Stimae. stanu-jočo na farmi, o kateri sem po-i ročaJ. da ej dolžila Zvezo, sem našel spravljati pridelke, dočim je trdila v raznih pismih, da leži tla ^mrtni postelji.
Math Malnar v Ahmeek. Mich., sem našel kosti seno. Omenjeni je imel zadobiti približno za dva meseca podpore, za katero ni nikoli vprašal.
In še drugih več slučajev smo takih imeli, kateri so bili vsi rešeni na is!» način. Ko so razni si--mulanti prišli na sled mojemu nad. zorovanju. mislili so si. da je boljše delati, kajti podporo je bolj težko dobiti.
Mislim, da sem naredil svojo dolžnost v tem oziru.
Poslovanje nekaterih društev: je d anes še neredno. Temu so kriva povečini pravila. Pravila da nes dopušča jo vsakemu članu, da ima čas do zadnjega dne v mese-en za plačevanje asesmenta. To je popolnoma nepravilno in s,- nikakor ne strinja s zavarovalno po-; ' stavo.
Zavarovalna postava zahteva da mora biti pristojba za zavarovalnino plačana vnaprej. To sem pojasnil večkrat ter prosil tiru-j št vene tajnike in članstvo, da n-krenejo v tem oziru ter ust režejo zahtevam. Znano vam je. da v vsakein društvu se dobi nasprot-nežev. kateri nalašč nasprotujejo. Društveni tajnik mora v takih slučajih <*akati zadnjega dne in potem vzame zopet čas. dokler j sklene račun in izdela poročilo. Potem pride asesment v glavni u-i rad teden prekasno. i Za^ rovalninski oddelek pa zal,' j teva. da morajo biti knjige sklenjene vsakega zadnjega dne v j ; mesecu. Torej priporočal bi. da se j nekaj ukrene v tem oziru.
V	mesecu januarju leta 1917 se' je odpoveaalo lasništvu hrvatske-; ga glasila, da jim ^e nemogoče nadalje oglaševati Zveze pod po- j goji. katere je določila zadnja; konvencija glasilom zaradi po-1 draženja tiskarskih potrebščin. — j Ker glavni odbor ni mogel povi- j sati plače, je list prenehal bti gla-' šilom SHZ. Zadevo smo dali na
j splošno glasovanje. Rezultat je i j bil. da je članstvo z veliko večino i porazilo predlog. Torej drugega j ni preo.stajalo kakor poslovati z j enim glasilom naprej.
V	mesecu maju je pa prenehal • izhajati tudi slovenski list Narod Vestnik. Bili smo v zadregi, orga- j nizacija brez glasila. Obrnili smo j
j se na več slovenskih in hrvatskih, j listov s ponudbo a^i vprašanjem.! ali prevzamejo oglaševanje poc1,: pogoji, katere je določila zadnja konvencija.
Ker pa ni bilo mogoče lista do I biti za isto ceuo. je glavni odbor sklenil pogodbo z listom Glas Naroda v New Vorku pod pogoji za j $15.00 mesečne plače, j Ista plača je bila dovoljena told: hrvatskemu glasilu, katero je tudi takoj počelo z nadaljnim o-glaševanjem. tako da sedaj imamo i' zopet dve glasili.
Razmere od zadnje konvencije m »o se zelo izpremenile, kar me je . privedlo do tega, da sem bil pri-. morau ^vprašati za povišanje moje plače. Nisem se rad ptylal do te- j ga koraka, ali ni bilo pomagati. ► Preostajalo ni drugega, kakor v-1 Pfašati za povijanje plače ali sij iskati boljše službe. ■ ■ - !
Glavni odbor je to pripoznal ter sklenil, da se stavi predlog članstvu na splošno glasovanje za pevišanje plače. Tudi članstvo je pri po znalo to ter glasovalo s tri četrt insko večino za povišanje, kar mi je b Jo v popolno zado voljstvo.
Torej sedanja plača tajnika je $90.00 mesečno. Če eden natančno. preračuna, lahko uvidi, da je ta! plača še -zelo nizka, ako se jo primerja drugim delaveem. in ako se računa na stroške, katere ima ; tajnik.
Znano vam je. da ilna glavn« tajnik vselej priložnost potrošiti razne s vote. Pridejo razni poto-vjftcl v urad ogledati si naše poslovanje. s katerimi se tudi vselej mora nekaj potrošiti. Tajnik ima vselej izrednih stroškov.
Kar se tiče članstva, mislim da se je v Zvezi naredila lepa slo-,ga in zadovoljstvo. To je razvidno iz tega, da tudi nt ene kritike ni bilo od zadnje konvencije od strani članstva.
V	glavnem uradu je povečini vse v lepi slogi, brez vsakega stran karstva ali politike. Prišlo je včasih do mlih kritik, katere so se pa mimo poravnale, izvzemši enega slučaja, katerega vam tukaj pojasnim. ker mislim, da sem bil o-škodovan.
Dnevnice za §eje glavnega odbora so bile plačane vsem. kater? so prisostvovali sejam, izvzemši glavnega tajnika. Vse redne ali izvanredne seje so se vršile USed peto in deesto uro popoldne. Ta čas sem smatral za svoj prosti čas. Drugo je. da do se daj je bilo vselej v navadi, da je bil tajnik opravičen do dnevnic kakor kate ri drugi uradnik. Dalje ne vidim nikjer v pravilih, da bi bil tajnik izvzet. Torej po moji sodbi se smatram opravičenim do dnevnic kakor kateri drugi uradnik.
V	premoženju napram vsem tem kritičnim časom je pa Zveza ver»-
.darie lepo napredovala. Premoženje od zadnje konvencije se je podvojilo, kar smatram za lep napredek. Napredovali sin o tudi nekoliko v članstvu, vendar pa ne kakor se je pričakovalo. Vzrok te mu mislim, da je sedanja vojna.
Torej toka i vam bodem poro •al povprečni račun o napredku Premoženje dne 31. decembra 1915:
Sjjjrtninski sklad 24.:{23.23 Rezervni sklad	149.3r.
•Poškod. sklad	1.299.60
Bolniški sklad	1.377.04
strošk. sklad	1.3.35.13
Skupaj	04.31
Prejemki od dne MI.	d.-eeinbra
191 ~> do dne 30. junija	191s:
Smrtniu. sklad	-"»0.741.6ti
Rezervni sklad	393.40
Poškodu. .»klad	1.718.HO
Bolniški sklad	28.612 52
Strošk. sklad	10,035.43
Skupaj	91.501.61
Izplačali smo od	31. decembra 1915 do dne 30. junija 1918:
Smrt nine	26.327.42
Rezervne podp.	140.00
Odškodnine	2.050.00
: Boln. podpore	26.059.39
i Raznih stroškov	9.535.17
Skupaj	• 64.111.98 Premoženje dne 30. junija 191S:
Smrtninski sklad	48.337.47
Rezervni sklad	402.70
Poškodn. sklad	968.20
1 Bolniški sklad	3.930.17
Stroškovni sklad	1.855.39
| Skupaj	55,893y93
Napredovali smo:
j Smrtn. sklad	24.414.24
Rezervni sklad	253.40
Bolniški sklad	2.553.13
Stroškovni sklad	500.26
Skupaj	27,389.63
Nazadovali smo v poškodnin-jskem skladu 331.40. i Pregled čistega napedka :
Premoženje dne 31. dec 1915: 128,504.30.
Dolg na neizplačanih smrtnika h 2.994.32.
(.'isto premoženje 25.509.88. Gotovina dne 30. junija 1918: 55,893.93.
Dolg na neizplačanih smrtni-liah: 3,837.75.
Čisto premoženje 52.026.18. Čisti napredek od dne 31. dee. 1915 do dne 1. julija 1918: $26 546.30.
Izkaz članstva:
Število čtlanov dne 31. decembra 1915 — 1514 članov.
Skozi isto dobo je pristopilo 408 novih članov.
Suspendiranih in umrlih je bilo 275 članov.
Torej napredovali smo za 133, j članov.
I Število planov dne 30. > junija l.
ms WV&4L ___________
Sibirija in sVetoyna vojna
i.
Požrešni plameni svetovne vojne so posegli tudi preko Urala in puščave gobi ter zanesii požar tu-[di v osrednjo in zapadno Sibirijo, j Izid boja tamkaj sicer ne bo odloči luega pomena, vendar pa go tovo velikega upliva na usode voj skujočih s/* narodov.
Ko se je sesedel carski prestol, »so Romanoviči zaman obračali svoje pričakujoče poglede proti Sibiriji. Niti ena gubernija ni imela požel jen ja igrati nlogo francoske Vendee. V kolikor je znano, se -je tudi Sibirija z drugimi provincami vred izpremenila v — republiko.
Ko so prišli v Petrogradu in v Moskvi na krmilo boljševiki, se je domnevalo, da bo zašla kudi Sibirija v boljše viški tek. Pa tudi če bi se bilo zgodilo nasprotno, bi zunanji svet ne izvedel tako kmalu kaj o tem. kajti viada sovje-j tov se je nahajala v posesti brzo-javov in kablov.
Z mirom, katerega se je sklenilo v Brest-LLtovsku, pa je postala Sibirija pozorišče Velikih preobratov.
Sprva je bilo čuti o nemških^ nemško-avstrijskih in madžarskih, vojnih jetnikih, ki so skušali spraviti deželo pod pikelhavbo ter o njih bojih z vojnimi jetniki iz J slovenskih kronovin Avstro-Ogr-1 ske. Nato so nastopili Čeho-Slova- j ki in konečno so prišle tudi čete! zaveznikov.	!
Kako pa nastopa večina sibirskega prebivalstva proti temu sporu popolnoma tujih elementov* V kakem razmerju se nahaja to prebivalstvo proti političnim stran kam v Rusiji?
Nikdo ne more reči tega z goto-stjo. kajti vsi viri so skaljeni ter tečejo razen tega še zelo počasi Lahko pa dobimo par opornil) točk. če si ogledamo deželo in narod.
S?■
H.
Sibirija je skoro še enkrat večja kot so Združene države. Zavzema preko pet miljouov kvadratnih milj. a večji del tega veli-ka:iske«;a ozemlja ni še videlo človeško oko ter ga tudi ne bo nikdar videlo. Na severu setra Sibirija daleko preko polarnega o-zemlja. kjer je najti le par raztresenih ribiških vasi ob rekah. Na jugu pa raztezajo puščavam podobne stepe, v katerih je najt i ( le neznatne oaze.
Narodno gospodarsko sestoja Sibirija iz treh velikih pasov:
Iz gorskega pasu v Uralu, ki p» oficijelno ne spada k Sibiriji ter iz AI raja in Transbajkala.
Poljcdslsko ozemlje se nahaja med 55. in 58. stopnjo širine ter je dolgo 3.500 milj ter 250 milj široko. Geološko je ta pas nadaljevanje črne zemlje v južiti Rusiji. To ozemlje predstavlja sibirsko žitnieo. vendar pa je obdelan le majhen del. Pogosto nastop) suša in ta ima zap osledico lakoto, kajti umetno namakanje je za prebivalce Sibirije še vedno knjiga s sedmimi pečati.
Temperatura sega do 50 stopinj Fahrenheita pod ničlo do 114 stopinj nad ničlo. Živina ne uspeva prav posebno na teh stepah. Včasih pogine vsled mraza cele črede.
Severno od poljedelskega pasu .sega gozdni pas. Iztočno ležijo Taiga ali pragozdovi z velikimi močvirji.
Železnica teče na različnih mestih skozi Taigo. vendar pa se dotika le roba severnega gozdnate ga pasu. Čiščenje se vrši na primitiven način, potom požiganja. Ta gozdni pas obsega nekako 60 milijonov akrov.
S trgovskega stališča je poljedelski pas najbolj važen. Sredi tega pasu stoji mesto Omsk, sibirski Čikago. Mesto leži ob Ir-tiču, reki. ki je skozi 15,000 milj plovna. Štirje glavni predmeti izvoza so: surovo maslo. meso. kožuhov ina in kože.
Trenssibirska železnica je pospešila rast mesta, dasiravno leži kolodvor cele tri milje od pravega mtsta. Pred otvorjenjem železnice je štel Omsk 37 tisoč prebivalcev. a leta 1913 jih je imel že 100 tisoč. Omsk, ne pa Tomsk ali Irkutsk je mesto bodočnosti v Sibiriji.
III.
I Prebivalstvo Sibirije se ceni r>a 10 do 11 milijonov ljudi. Večji del prebivalstva obstaja iz potom cev kaznjencev in prognancev.
Domaač plemena pedstavljajo' 11 ie majhno skupino. V zapadni in j z srednji Sibiriji je mogoče 100 ti- L soč Tartarjev iti ti so povečinija inohainedanci. Kirgizi, Kozaki in s Sibirija k i — potomci prvih pri- *. scljencev. ki so se pomešali z domačini. — se pečajo vsi z živino- i rejo. Kirgizi so preostanek sta i rib. turško-inongolskih tolp, ki so \ hoteli ob gotovem času preplavi- i ti celo Evropo. Pozneje pa so jih j Kozaki vedno bolj potiskali nazaj t ter jih končno podjarmili. Današnji Kirgizi žive v jurtah ali šoto-u rib iz klobučevine ter se pečajo 'a živiuirejo.	j
,Ob Bajkalskem jezeru stanuje- s jo Bur jat i in pri Barnaulu in Mi- 1 nusinsku Kalmiki.	i
Ti so nomadi in vsi napori ru ske vlade, da jih izpremeni v po- ' Ijedelce. so ostali brezuspešni. — Carjeva vlada je zgradila s pre- ] jeejšnimi stroški uzortio farmo in ! j poljedelsko šolo na robu puščave 1 Gobi. a ni našla nikakc protilju. ' bežni pri nomadih. Konce pesmi je bil ta. da je agentura neke a-meriške tvrdke za poljedelske I stroje kupila to farmo.	i
Severno od Bajkalskega jezera 1 ,v guberniji Jukutsk stanujejo — 1 (Ttuigu zi, Ostjaki in Samojedi J Preživlja ;o se z lovom in ribolo-
.VOID.
j Kozaki so zavzemali pod reži- 1 j mom carjev neko izjemno stali-jšče. Vsak Kozak, ki se je naselil :v Sibiriji, je dobil v srednji Sibiriji 60 akrov. ob obalah jezerov pa sto akrov. Kozaki so imeli vojaško organizacijo ter stali pod oblastjo svojih hetmanov. Razdeljeni so bili v tri razrede:
Prvi so bili mladeniči, ki so v starosti 18 let nastopili triletno vojaško službo. Drugi so bili oni ki so pričeli služiti šele z 21. letom in tretji rezervisti, ki «=o najmanj pet let aktivno služili.
V	zapadni Sibiriji tvorijo Kozaki dobro desetino celokupnega prebivalstva.
Večino prebivalstva tvorijo — kot ž»- omenjeno — jetniki in njili; potomci. Med leti 1H23 in 1^98 se je pregnalo v Sibirijo 700 tisoč oseb in z njimi jih je šlo 216 tisoč prostovoljno.
V	iste času se je poslalo v Sibirijo 187 tisoč zločincev, s katerimi je šlo 107 tisoč oseb.
Sibirci so živahno protestirali proti uadaljnem odpošiljanju kaznjencev in gibanje je zavzelo tak obseg, da je izdala carska vlada leta 1900 postavo, potom kate-.re sme poslati v Sibirijo Ie polltv čne in verske zločince. Te postave pa se ni vpoštevalo. Med leti 189*» ' in 1812 se je poslalo v Sibirijo —> 1 160 tisoč oseb. vključno revolucionarje iz leta 1905.
Carjev režim si je na vse mogoče načine prizadeval, da napoti svoje mužike k izseljevanju v Sibirijo. Kmet je dobil prosto vož- 1 njo zase. svojo družino, živino in premično lastnino. V Sibiriji je dobil vsak možki član družine štirideset in pol akrov zemlje. Dobil jc nadalje predujem za pokritje ovratnih stroškov v prvem letu. Prva tri leta mu "i bilo tre- • ba plačevati nikakih davkov, na-daljna tri leta pa le polovico davkov. V prvih treh letih ni bilo vo- 1 jaščine obveznim članom družine treba odriniti k svojim polkom.
Kljub temu in drugim ugodno- ' stini se je naselilo med leti 1870 J in 1890 le nekako pol milijonov ! raužikov. Do vršenje železnice pa * je tudi pospešilo izseljevanje v Sibirijo in med leti 1893 in 1901 se je izselilo v Sibirijo 1.318.000 oseb. Svoj višek je doseglo izseljevanje leta 1908, ko se je izselilo 758 tisoč oseb.
Suše in slabe letine naslednjih let pa so imele za posledico reakcijo v tem oziru. Leta 1910 je znašalo izseljevanje le še 322.950 o-seb in leta 1911 — le 226.000. Od teh pa se jih je 80.000 zopet vrnilo domov.
Ponavadi noče, iti Rus dalje koi do gubernije "Tobolsk.
Ruski kvekerji. to je razkolni-ki ter Finci, Poljaki ter Židje so se nahajali med prvimi izseljenci v Sibirijo.
IV.
Industrijalni razvoj Sibirije je popolnoma zaostal.
Tam viadajo še vedno časi rokodelstva. ki pa ni kaj dobička-1 nosno. Nasprotno pa zapazimo ču-l dno prikazen, da rokodelec ni stalno nastanjen na enem mestu.. temvec da potuje naokrog v skupinah- po dneat ali več. Te skupine se imenujejo arteli in med nji-1
mi vlada komunizem, kajti ved zaslužek se razdeli na enake dt S le. Celo voditelj takega oddelka.H artelčik. ki dela proračune tokH sklepa kontrakte, lic dobi več koti ostali.
Ce potrebuje kdo le enega ro-H kodelea. naprimer za postavlje-l nje okna. ne. prevzame artelčikH nikake odgovornosti za kakovosti izvršenega dela. vendar pa jamčil za poštenost svojega moža. kar jel tudi nekaj vredno.
V Sibiriji igra še vedno velikol ulogo hišna ali domača industrija.!
Preja in tkanje lanu, izdelova-l nje čevljev iz klobučevine ter zim-1 skih s u ken j iz ovčjih kožuhov, —I nadalje vsa kolarska in kovaška ■ dela predstavljajo hišno delo, se-B veda v majhnem obsegu in brtvl pomočnikov.
l'!C:ustrijalne delavce v moder-1 nem smislu je bilo najti ie v Kra-I snojarsku. v carskem žganjeku-1 bu ter nadalje v tvornieah /al steklo, opekarnah in žagali.
Železnica in pomoli so imeli se-1 veda zaposleno veliko armado de-1 laveev. Dnevna plača za delavce« na progi in na pomolih je znašala I pred vojno nekako tri Onis ali 50 I centov. Izurjeni delavci pa so bi-1 !i boljše plačani in če je kdo kaj I razumel o knjigovodstvu, je do-1 bil lahko $25.00 na mesec s celo I preskrbo.
Pretežna večina slovanskega I prebivalstva v Sibiriji obstaja, —I kot smo videli iz kmetov, ki so prinesli s seboj staroruski komunalni sistem, takozvaui Mir.
Zemlja je la»t občine in vsaka družina dobi hišo in dvor ter sto desetin zemlje z nadaljnimi petimi desetinami za vsakega možke-ga člana družine.
Del zemlje služi kot občinski pašnik. Kmet sme dati odkazano mu zemljo v najem, a j' ne sme prodati. Vsakih petnajsti let se izvrši novo razdelitev zemlje, da pride na ta način do svoje pra- I vice tudi novo vzrasla generacija.
Glavar občine je selski starosta. katerega se izvoli za dobo treh let. Značilno za sibirskega knteta je. da ne pride nikdar do kakih volilnih bojev, temveč j" treba nasprotno kandidate za tak urad naravnost privleči za lase. To je t m I i vzrok. <la se je oproščene voj-nike jetnike tako hitro postavilo v urade m dostojanstva.
Sibirski kmet. če sploh zna pisati in citati, se ne peča rad s tem. Starosta je pred vsem od poslanik svoje občine, katero mora zastopati pri različnih vladnih u-radili ter v družbi z drugimi občinskimi delegatu Nadalje mora odobriti potne listine ter poročati glede krajevnih spornih in za-dolžnih ;,rašanj.
Po ustavi Mira je vsaka družina obvezna za vsak prestopek in vsako obveznost vsakega svojegy člana. ('ivilno-pravne slučaje, v ključno tožbe do 1000 rubljev. "se spravi pred mirovnega sodnika. — Miro vi Sudje.
Politična brezbrižnost sibirskega niužika je razvidna najboljše iz dejstva, da ne pozna nobenih Zemstev kot jih pozna kmet v evropski Rusiji. Njegovo politično in zemljepisno znanje o Rusiji neglede na druge dežele — je iz-vanredno pomanjkljivo in ponavadi slično ničli.
Vsled tega j»» domnevati, da str bo sibirski mttžik v sedanjem spo rn strank postavil na stran onega. katerega bo — zadnjega poslušal.	t
Aretiran radi vojaške obveznosti.
TJicuiits Gurkuwicb i*. Houpli-tona, Mich., je bil prijet v Mil-v.tnikee. Wis., ter poslan s stražo v Fort Sheridan kert dezerter, ker ni izpolnil svoje iaprasevaliie pole radi vojaške obveznosti.
John lAieick se zelo boji vojaške suknje. Pred enim mesecem jc HI poslan v Columbus vežbališče. i toda je skočil iz vlaka ravno p redno je vlak pi-ipeljal na, postajo v Columbus. Prijet je bil takoj ter poslan v Milwaukee, odkoder je bil poslan v Fort Sheridan z vojaško stražo.
Pri
spahnegju ip gdfrobljeojg
▼drgnite takoj ■ Dr. RScfater-Jevcm
PAIN-EXPELLER
V tM io & lft »rt ilovffMkih'£raiio>h in prit jwh1J«» ko* doaai* ittditio.
Jediao pravi s varstveno znamko •
35e. »flSe. tMvhAU aazafBMt «d P. Ab. faCHTER a CO. U-9* Willi mi«« mm, NmVAItV
. GLAS'XAKOPA 7.'SEPT. V91S. -
NEMŠKE ČETE V AKCIJI.
Iz naše krvave zgodovine
■-o 00--
GOVOR LJUBLJANSKEGA ŽUPANA IVANA HRIBARJA. KI GA JE IMEL V DUNAJSKI POSLANSKI ZBORNICI 16. M4RCA LETA 1909.
V	-000-;
(Nadaljevanje.)
Ta del izpovedbe lajtnanta Maverja, ki govori o kamnih v .Miklošičevih iu v FrančUkuskili ulicah, je, gospoda moja. edina njegovih depozie i j, ki ne govori direktno proti njemu.
Razvideti je namreč tudi iz i z-povedi vojaštva, ki je stalo pn»v njegovim poveljstvom, da so bili v Miklošičevih ulicah vrženi kamni. Kaže se. da ni bilo mnogo kamnov, ker ni bil nobeden izmed j vojakov količkaj resno ranjen. — Tudi so vojaki govorili le o tem | <la je bilo dvoje, troje. pet in večj kamnov zagnanih, kar dovolj pri-1 e«, da eelo tu. na najnevarnejšem; mestu še govora ni o dežju kame I nja. o katerem je pravil c. kr. vojni minister v delegaciji.
Tisti del izpovedi, ki govori o kamnih iz prvega in iz drugega nadstropja Pogačnikove hiše — lajtnaut Mayer je imenoval hišo med Irbancem in novo stavbo — ne sme ostati nezavrnjen. Xe eden njegovih vojakov ni tega videl.
pa sta baje bobnar Al. Reich vuter m j>esak Marko Kbncr vi-1 dela. da so prileteli kamni iz nove stavbe Ljudske posojilnice in sicer govori prvoimenovani o — dveh, drugoimenovami pa o treli kamnih.	1
Izpoved imenovanih vojakov po 1 trjuje nekako izpoved osmošolca Zvonka Pirnata, ki je nekako ob poln 9. zvečer — p riše d ši iz hotela Union — videl četo vojakov, ki so cevi svojih pušk obračali pro ti tretjemu nadstropju nove hiše Ljudske posojilnice.
Iz izpovedi bobnarja Al. Reich vaterja, o katerih bom še pozneje , govoril, se sicer razvidi, da je bil j mož tisti večer bolj mirne krvi j kakor lajt nant Maver in se zato , sme njegovim trditvam priznati več vere. kar naglašam zategadelj , »la rešim east v Pogačnikovt hiši j prebivajocim strankam, glede ka- , terih je popolnoma izključeno, da , hi bil«1 zmožne dovoliti si metanje ( kainno\ i/ oken svojih stanovanj ] na vojaštvo.
Oni večer --o namreč tam s!h- 1 ttovali v prvem nadstropju okrož- ; ni zdravnik dr. Peter Košeniuh i in hišni posestnik Alojzij Pogač- j nik: v drugem nadstropju ofieija- I lova vdova Marija Vrančie in re- 1 vide ud deželne naklade Anton 1 Semčič.
Domnevanje, da sn bili vrženi \ kamni i/ nove stavbe, -kamor lah- 1 ko pridejo ljudje, ki se jih ne da S kontrolirati, je na sebi bolj ver- 1 jetno, kakor da so leteli kamni i/ t obljudenih hiš.	I
— Pri Frančiškanski'- ulicah t *— pravi dalje izpovcif lajt na nt a 1 Maverja, — sem vsled metanj«, c kamnov dal puške nabiti pa iz j humanitarnih nagibov nisem pu- 1 stil streljati, ker je bilo med množico mnogo žensk. Obrnil sem se 1 11a to nazaj in šel čez prazni Marijin 11 « na frančiškanski nio^t j kjer so bili ljudje.
Množico sem potisnil na desni v breg Ljubljanice in sem se na konci mostu ustavil. Tudi tu so j nas obmetavali s kamni in sicer c iz Šolskega drevoreda, kjer je hi- 1 la največja množica. V Stritarje- r vih ulicah je bilo malo ljudi, na t rraneovem nabrežju najmanj. Xa t lastne oči sem videl, «la so prileteli kamni pred nas. oziroma bili c vrženi iz množice. Števila ne mo- t rem imenovati nobenega.	L
Ali vain, spoštovani gospodje,L no priča ta odstavek izpovedi v lajtnanta Mayerja. da je imel na-| 1 men streljati, da je hotel kri pre- č 1 i vat i 11 da je v to svrho tudi sto- \ ril vse priprave?	]
Posl. Marckhl: To je nezasliša- > no! To je nezaslišano očitanje!.. ] Vi niste izpolnili svoje dolžnosti! 1
Kdo pravi to? — Pustite me go-voriti! Dokazati hočem to očita- v nje i/ njegovih izpovedi. Rek(- i je, da iz humanitarnih nagibov ni dal streljati a- Frančiškanskih V ulicah, ker je bilo med množico — mnogo žeusk. Da hi pa tam v cevi 1 pušk vtaknjene patrone ne poči- 2 vale v ceveh, krenil je — kakor 1 sam priznava čez prazni Marijin j trs: — proti frančiškanskemu mo stu, kjer so bili ljudje. j Vprašam: j Kaj ga je moglo gnati razpoditi j ljudstvo -z itak za promet -*apr 1 tega mesta? c (Med poslancema Marckhlom ii s Buriva lom nastane prepir.)	j
Prosim, gospoda moja, pustit4 1 me govoriti. Mogel bi bil.. (Med- t klici) Gospod predsednik, prosim s napravite mir... . __________i
i f Mogel bi bil enostavno ostati ob i- M klošičevi cesti, če je že zapustil i- odkazauo mu stajališče. Z raz-?- ganjanjem na Franco vem mostu i-Izbranih ljudi je hotel očividno doseči, da bi se ljudje pozabili do — neprevdarjenih dejanj. Pa tudi -, to se mu ni posrečilo, lij Pravi sieer. da je bil njegov oddelek tudi u obmetan s kamni, pa l> more le dostaviti, da Je na lastne 1 oči videl prileteti kamne le pred — vojaški kordon. I Tudi trdi, da je bil obmetan -1-j kamni samo iz Šolskega drevore--jda. kjer je bila največja množili ca in dostavlja.-
I	— V Stritarjevih ulicah je bilo - manj ljudi, na Franeovem nabrežju najmanj...
) Proti t"j trditvi stoje izpovedi 1 drugih prič — pred vsemi izpoved deželno vladnega tajnika dr. Pr i ► Mathiasa. — iz katerih je razvi-j dno, da je bilo v Šolskem drevo-1 reilu malo. na Franeovem nabrež ju ob tistem času mnogo ljudi.. Kako nedolžne so bilo demonstracije v Šolskem drevoredu priča okolnost, da od vojaštva — pod poveljstvom lajtnanta Maverja — ni bil niliČe od Kakega kamna zadet, kar tudi soglaša s preti navedenimi izpovedbami posamič-1 nih vojakov.
Toda lajtnat Maver je imel očitno namen, povzročiti krvoprelit-je iu je hotel ta svoj namen na vsak način izvršiti.
Obrnil se je zato proti demonstrantom v Šolskem drevoredu.
Cemu? — vprašam.
Po vojaških pričah je dokazano. da je iz Šolskega drevoreda proti oddelku lajtnanta Mayer jt priletel le en kamen ali dva in padla sta. kakor priznava lajtnant Mayer sam, pred vojaškim kordo nom na lla. Večina vojaških prič in vse civilne priče trde. da de-monstrantje v Šolskem drevoredu sploh niso kamnov metali iu da je priletelo nekaj kamnov od Prešernevega spomenika, da pa so obležali na desnem obrežju Ljubljanice.
Meni samemu je lajtnaut Maver, ko sem po nesrečnem dogodku prišel na lice mesta, rekel, da j«' bil v nevarnosti vsled metanja —\ kamnov "celo od nasprotne stra-i ni", kakor se je izrazil.	i
("e se vse to uvažuje in se spo-' minja na prejšnji del izpovedi lajtnanta Maverja, da pri Frančiškanskih ulicah iz humanitarnih! nagibov ni streljal, ker je bilo j mnogo žensk, potem je jasno, za-J kaj je smrtonosne cevi obrnil pro- " ti demoiisirantoni v Šolskem drevoredu. Najbrž je bilo v tej množici manj žensk, vsled česar so ugasnil: humanitarni pomisleki lajtnanta Maverja.
^ Posl. Marckhl: To je brezpri-( meruo cinična sofistika!	•
To je prav lahko sklepati iz iz--po veli lajtnanta Maverja.
Toda poslušajmo lajtnanta Ma- i yerja dalje:
—	Metanje kamnov me je na- 1 potilo, d«; sem krenil na stran iu dal po ve i e '.streljati'. Med kre-j njenjem se je množica v polukro- i gu umaknila v šolski drevored, tako da je bila množica v ulici 15 do 20 metrov oddaljena. —
No. spoštovani gospodje, iz te-j ga bodete spoznali, kako nedolžna je bila demonstracija, zakaj če so bili demonstrant je po izpove-I di lajtnanta Mayo rja oddaljeni od vojaškega kordona 13 do 20 metrov. potem je vendar čisto izključeno, da bi bili akcijsko zmožnost vojaštva ovirali ali preveč utesnjevali. kar ima po paragrafu 72 službenega regleinenta ad margi-
II	al na številka 516 veljati kot vzrok za rabo orožja.
Lajtuant Mayer priznava tore' v tej svoji izpovedi sam. da ni — ' imel 11 i kakega vzroka in podpisuje s tem sam obsodbo svojega lah ' komiseluejra ravnanja.
—	Zapoved 'streljati* sem dal med kretnjo. — pravi lajtuant Maver dalje. — lako da je moštvo na levem krilu že streljalo, ko se je desno krilo še obračalo. — 1
Med vami. spoštovani gospodje jih je mnogo. _ki so sami služili pri vojakih in ki natanko pozna- . jo predpise službenega in vežbal-nega reglementa. Kake nazore bo- i do ti gospodje tovariši imeli o di- . serplini vojaštva, ki že strelja na 1 povelje 'streljati* in med kret- I njo. ne d bi čakalo poprej na zna- 1 men je 'naskok*, kakor je predpi- • suje marginalna štev. 518 mnogo- : imenovanega par.- 72. služebenega j
) reglementa i. del iu ne da je bilo 1 dano znamenje za streljanje.
Znamenju za naskok in zname-1 nju za streljanje sledi še povelje
-	Feuer*. Moštvo, ki v mirnih ča-
-	sih pri nevarni demonstraciji pro-i,ti sodržavljanom lastne države
;tako postopa, zasluži brez dvoma
-	j na jost rejšo kazen in oficir, ki mn 1 {j«' zapovedoval, gotovo tudi ne po-1 h val nega dekreta.
I i Velecenjeni gospodje! ! Priznali mi bodete, da mora tudi lajiku d. ovoljeno biti. si napravici samostojno sodbo o. taki stvari kakor je bila prav kar razpravlja na. o sem storil tudi jaz. 1 Ker pa sem se bal, da je ta sodba morda preveč subjektivna, sem si štel v dolžnost obrniti se do nekega visokega oficirja naše armade s prošnjo, Jiaj mi pove svoje mne-jnje o postopanju lajtnanta Ma-jverja.
Ta visoki oficir je bil tako prijazen iu je to storil. Njegova sodba, ki jo bom prečital. je jako zanimiva. Glasi se dobesedno -
(čita) :
— Držati se je tega. da za presojo. če je bilo streljanje potrebno iu zakonito dopustno, sme biti merodajna samo situacija nu prostoru, kjer se je streljalo, nikakor pa ne dogodki in situacije v drugih ulicah in mestnih delih.
l>okazano je že. da se 111 zgodilo nobeno dejansko žaljenje in nobena poškodba vojaštva s kamni ali na kak drug način.
O kakih nevarnih grožnjah sploh ne more biti govora. Neobo roženo, sploh neštevilno občinstvo. obstoječe iz mož. mladih fantov, žensk in otrok se vendar ne more smatrati kot nevarna grožnja, samo zato. ker je bilo navzočno. ker je delalo hrup in ni moglo takoj izginiti.
Hrup in razburjenje navajati kot opravičbo. da so bili neobo-roženi. umikajoči in bežeči ljudje postreljani. to je — milo rečeno.
-	nedopustno. Tudi možnost sub jektivnega domišljanja o nevar-
j nem položaju vojaštva se mora zanikati. ker sploh ni bilo sredstev za grožnje in jih ni bilo videti.
I	_
(Pride še.) 1	__
I -
Samostanska zgodba
j Spisal dr. Ivo Česnik. > __
L
Pater Gervazij je sedel na samostanskem vrtu. tam v kotu je sedel med lovori ter gledal po dolini. ki je ležala pred ajjm kakor,
dlani, vsa lepa iu blagoslovljena. obsejana od tox»li'i solučnih! žarkov, odeta v pinijevo cvetje iuj Velemje. Jleka se jo opijala njunih grudi, duhteeih vinogradov, niz-' kih gričev. Nevesti je bila sličua' dolina, nevesti na poročni dan. Kako krasno je bilo njeno pisano' krilo in njena nielika volnena jo-1 jpiea. kako žareče njene bistre, ča-' robne oči!	•
"Oh. dolina, moja draga domovina". jc vzdihnil pater Gervazij l^er si pogladil sivo bndc, "moja radost, ponos dežele! Ni je doline, ni kraja :ia svetu, podobnega tebi, ni cvetja, ni zelenja kot jc iu. Vsemogočni te je pobožal ob stvarjenju z ljubečo roko in an-£T -li so ti peli sladke melodije. I11 navzela so se brda teh glasov. 11a-vžile so se jih brajde, napiti vinogradi iu ljudje. Vse je sveže, mlado, le jaz sem betežen, slaboten in reven, da ue moiem služiti (Jospo-du. kot setu služil v mladih dneh m v zreli moški doha.*' \ Težavno je mislil pater Gervazij in težko govoril, l;er «ra je pred dvema mesecema zadela v desno stran kap. ko je šel v gore pridigat. Na nosilih sta ga prinesla dva moža v dolino in s solzami v očeh sta ga izročila bratom in očetom v samostanu. Pater Bernardin. mlad kapucinee. gnilega obli-* ja isi usmiljenja pesnih oči. je bdel ponoči pri bolniku in mu dajal gorke obkladke, ga kopal ter molil zanj. Vračale so se bolniku moči, a vmitj se niso hotele. Vsta' .?♦' pač. a ni mogel i^aševati, pridigati ter spovr-dovati. Po berg-Ijan je lezel čez dan na vit in lan* m« Li! ter se pogovarjal s ptički in če"belami, bral &vete knjige in — gledal po dolini ter obhodil vse gredice, posajene s krompirjem in
GERMANS FfMHG TRENCH MORTAR ž) M KM /
fižolom, kumarami in šparglji. lio-^ dil je ob dolgih vrvtah cipres, o-rany„ akacij iu hrušk, pod latniki jo hodil in se čudil obilnemu! grozdnemu zarodu.
Pa.ter Gervazij je videl dolino,' obilo blagoslovljeno, in iz srea se mu je izvila iiidivakna molitev:
"Velik si. o Gospod, ki dobrot-j Ijiv! Že dvajset let nisi tako bo-j gato poškropil brajd. vinogradov 1 in latnikov. Zahval jen IkkU vekomaj !*'
^lolil jt zahvalnico liogu. ui-dil za srečo !.iudst\a. ki nui jc bilo •drago, kakoi* puueiea lastnega o-česa. Med njim jc bil rojen, zanj in njegove duše se jc trudil. Zuo-daj. /.godi,.) je s!;lenil da bo služi! le liogu \ tihi samoti, da ho «>sre-čeval le druge ter pozabil popolnoma mase. Tej misli je ostal zve>i i ti^di. l:o je dozorel njegov um ter! je zadehtelo pondadno cvetje 11 je-, gcvega življenja. Z molitvijo iuj po3toiM je utrjeval svojo voljo ter) odganjal skušnjave, s prcniišl.je-j vaujcni verskih resnic sc je i>o-i •rlatjljal v krščansko mistiko. Ljudstvu jc govoril "UUo lepo ii = j tz: iš. 110. s takim »ignjem. da drhtelo ob njegovih pridigali. Ko; ua je gnala dolžturst ii: zapoved.; je hodil ;»-> dolini ter leči 1 dušev-; ne in telesne rane. \'si>u starec- g.« je poznal. \ sak otrok mu je hite! poljubljat i*ok«>. Pravili >0. da je sveiulk. Samostanski bratje so g:-ljubili ii: :-pošt(^vali kakor svojega' očeta in patvr gvardijan se je pogosto ž iijiui posvetoval v težjih urah. Ljudst\o je priha jalo v tru-' 'mah v samostansko cerkev na bo/.-' j(» pot častit Marijo, ki >e je ozi-; '*ala milosti polna / velikega t a rja, 111 iskat duševne tolažbe. iVi.Liiiiil se je ljudem samosian na hribčku	okrog njega če-
pele ponižne hiše, kakor bi se ti-j ščala deca krila ljubeče matere: prikupil se je samost.m. ki se je oziral na desno in levo v nedogled, ki so mu za hrbtom ležali J veliki fckludi skalnatoapnenih hn-j bo v, ki so se pred njim dvigala ! slemena, \inskih goric I "Dobi-o ljudstvo prebiva v do-1 •lini. blagoslovljeni od božje roke. A bojim sc zanj. elu ga ne preslepi zvil sovra.žuxk z laskavo, slad-j ko besedo. Živjenjska vrata so o<ii>ita na t teža j, da je treba sauio' vstopiti ter sesti k bogato obloženi mizi. Veli! o boljše 'bi bilo včasUi, da bi jih moral odpiiati is znojem. Trdo ilclo zaiišc ostre črte v obrazu. okrepi mišičaste roke, iliapne t-elesue - i1 c ; globoko zamišljene v skrbi sc topeče oči. v duševnih uu-i»orLh jirečule noči ustva.rijo gigante z odločno voljo. H111, živ-Ijeiiskc ograje so preveč razdrte! Pozna sc to po dolijii; iigijiila je ponižnost, šiii te ošiibno<t. izgini-] !a je priprostost. Širi se razvaje-j injst *je mislil pater Gervazij.
Zazvoiii'.o jc poldne. Po vsej dolini so brneli zvonovi v prazni-j škem. nedeljskem veselju. Tudi samostanski zvon je zapel in vabil v refektorij (obednieo).
Jto pat it. Gc-rvazija je prišel br. Tomaž, dobrohoten starček, '.ii je živci že nad petdeset let v samostanu delal po vrtu, v kuhinji in pobiral miloščino okrog usmiljenih ljudL
V refel:toriju jc čakalo pet patrov pri dolgi mizi patra Gcrva-' zija. osia!i so odšli po dolini ma--*evat in pridigal, ker je bila nedelja.
_* Kako je danes, pater Gerra-1 zij T' "	i
"Lepo. lepo in dobro bratje'"' , j'- odgovoril ter šel na svoje me- ; Ao. '	i
Otlmolili so, sedli iu jedli, lek-' tor je pa začel svoje branje k rtifca-komernim glasom.	}.
- Tišina je vladala povsod komaj'.
-jbilo čuti drsanje žlic. vilic in ^nožev ter brenčanje muh. ki so le-t taie okrog svetiinice. viseče z le-Jsenega stropa. Žalostno jc gh-dal j Kri.-tus s slike na levi stnuii, kjer . se .j" milo oziral po svojih učencih
I pri zadnji večerji.
Dokmil-ali so »patri s kosilom hi i od mol i It.
j Tetlaj je vstopil v refektorij ža-
jlosten in potrt pater gvardijan.
l*ii je vitek mož, z dolgo ern«» bra-
v najlej»ših letih. žive. luovlre
oči >0 gledale z ljubeznijo v svet.I
1 "Hvaljen bodi Jezus Kristus!
Pax vobiscum'*'	j
"Ny v-.komaj! — Kaj vam pa
je. pater gvardijan.'"
"Ah. !;aj mi je. bratje' Žalost;
me je potrla. globoka žalost. ?la-
val se:*) iu pridigal v Dobravi
i pa je bilo tako malo vernikov v
•jcerkvi! Trije ciganski godci s-j
,pri.-ii v vas t r so godit od jutra
1111 ,.'ed svetim »»pravilom. Koliko
jovčic je o-talo ziinaj cerkve, mla-
jdine jc biiu tako malo pri božji
• s?.»žKi. Jokal sem. bratje, jokal.
. l-e je ijndstvo pozabilo na IJoga
j in ^a je /ačelo lako žaliti. — I11
, p»»;n:sJlite. kaj se n-i je Še pri»ne-
jrilo! Ko s-*,!! šel mimo gostilne.
, kjer je bil ples in i-azs.;ijanje, je
i stal eden godcev na pragu ter se
cd je smejal: "Ha-ha. ]>aterček,
!".<ii<o ti je šlo (Lines ' Malo duš te
je poslušalo. Tvoje besede so pu-
' vte in prazne. Tri nas j,« pomlad.
' ljubezen in veselje, mi smo imeli
poslušalcev in jih bomo š«'* imeli
ier s j limiti sreb-rne grošc. Kj, ko
j zažge n::->.i pesem	i:,i zazvene
j cimbale iu zadom bas ko vsplaniti
viiLs:.i sok v sicih mlailine. tedaj
bo plesala vsa dolina. Ha-ha!" —
i a!;o me je zasmehoval, jaz >em
pa šel proti sam«.stanu s težko lu-.
šij in uloboko žalostjo." i . J ... ' j 1'ali > jiatri iu so \izdihnili.
Malo iiato je prišel ]>ati!r lier-nardin. obrazu in očeh se mu je brala žalost, njegov glas se je tresel.	)
j "Hvaljen bodi Jezus Kristus! i Pax vobiscuui (Mir z vami;!*' > j "Xa vekomaj! Tudi ti si ž.ilo-Jsten. dragi brat. Kaj se ti jt pri-, pttilo;"'	j
"Žalost me je potrla iu me še (tare. Zavihom sem maše val iu pri-jJigal ter vem zvedel trpko novico.1 Sinoči fantje ipili ter vasovali in ra^»agali ter eiuga ubili."
v'uli s«j pati-» ter vzdihuili.	i
In kmalu potem je stopil v re-' fektorij pater Valentin, suh in majhen kapuc in s sv^tlikaj«>čiuii očmi iu jezo na bledih licih.
"Hvaljen bodi Jezus! Pax vo-biseum ! Mir z vami! Z menoj ga ni danes", je hitel. "Pomislite, kaj sem zvedel1 Tisti mlinar Mar-tko. tisti bogatin, ki je proklel Bo-!ga. ker uut je umrla žena, zbira j nedeljah mladino okrog sebe 111 'ji bere peklenske knjige ter ji go-jvori umazane stvari. Veliko jili 'hodi k njegovim pridigam, mesto da bi hodili v cerkev. Mnogo je j št udira L učen je. Ljudje pravijo, da ima več v glavi kot gospodje po žv.puiičih. Izpridi nam mladino ter naseje ljulike, da jo bo težko kdaj poruvati.'
Culi so patri in vzdihuili. j Pater gvardijan se j-; ozrl po ■svojih bratih in vprašal: 1 "t^uie faeiamus": Kaj naj sto-rhuo.' "
Tedaj je :/.p!-egovoril pater Ger-[ vazi j počasi 111 premišljeno:
"Otožne . novice ste prinesli, bratje. Hudih časov nam je pričakovali. Ljudstvo greši in bojim se. di ga Gospod udari, silno udari. Z a vzdigni- je že čeri ok rat svoj bič: povodu ji so prtiplaivile vinograde. su?:». je spekla polja, kobi-lic^ so požrle travnate bilke ter! okle-tile perje na dr«\-ju m trtah. J Turki so morili, palili vasi tc'r go-)
nili v sužnost dekleta, fante iu zrele može. Čujmo, molimo in svarimo! Morda še ni prepozno."
"Da. čujmo, molimo in svarimo!" so vsi ponavljali ter odšli k skupni molitvi.
j Ko je zvečer s»tal pater Gervazij sredi vrta med gredicami ter se je jvspcniala krvava >/arja nad gorami tam na jugu. sta od severa švignila čez dolino dva bliska in za njimi jc trepetalo deset, dvajset. trideset dmgih. I . Pater Ge- vazij je to videl in iz prs »nit je prišel težak vzdih: "Su-•šar" Povedal je bratom v reiek-toriju, na.; jiouče ljudstvo, da se ; bliža snša. ki udari vso dolino
"'.M'ditev' in pokora nas reši", jc pristavil, ko -i je podsiavil ' bergljc iii odšel v svojo celico; tu je poklelnll j»red razpelo, poljubljal petero Kristovih ran iu molil za svoje zdravje, da bi mogel zopet med ljudstvo in ga odvrnil od pogubne poti.
"Sus. ::;is ivši. i> Gospod! Tako ».»bilo si letos blagoslovil dolino. Vsemogočni, ne uniči nam upov!"
__H.
'1 rije g 'dci cigani -o šli čc>! |>o-!je ter peli iu vt ipkali. Zidana volja je biln ž njimi, ker so mislili na srebrne g rose in goldinarje, ki si« jih ei .služili pretekle dni. iše vred i>i»r.i's prijeli za cimbale, ■josli 1« r klaiiuet in preko vinogradov so zadrt; te I i prijetni gl:t->ovi. 'T'ostajala jc <i!*ca. oo-iutiniL s-o iuuije iu dekleta starke in starci. Spomnilo se jc ljudmi vo godcev, ki so pred leti vzradostili ».lo'*ii.o. s; > o m 11 i 1 •» se jih jc iu zaplesalo pri trdem delu >i;> travnikih.
Godci cigani so >li od vasi do . vasi. romaJi so po vsej dolini te'* ' vznemirjali src;* Ki čmarji so iih liili veseli, objemali so jih iii poljubljali ter jim stiskali v roke dvajset ice.
! Najbolj jih je pa bil vesel mlinar Marko, največji bogatin v do-jliui. Gostil jih je iu jim napijal 1'ii nobciu'iH plesu ga ni manjkalo. A itjcgovo srce ni i ii«-io }>o 1 "a/vpeljevanju, želel je le g».v*o-'iiti ter ueiti. učiti vero čr-"e pamet i.
1 "Imel sem ženo lejio in srčkanoj kakor roža vitnua. Komaj petin-dvajs1 t let je štela, pa mi jo umr ila. Kotil sem i»oga iu ga i>u>sil \ ' p»-ahu sei;t se valjal pred njim, pa tr.e nI uslišal. Iv<j je umrla ona. je umrl zame tudi	Na mri va-
škem odru je ležala, tudi jaz sem 1 :;oložii boga na mrtvaški oder. v' • grob s11 > deli, v s v.-že izkopan j grob. tudi jaz sem del tedaj Hoga v grob. Zame g:i ni bilo. Če '»i bil bi bil moral rešiti Alenko smrti Ali ni ga bilo iu ga ni. Sami pred-' sodlvi so ga ustvarili ter v uh ste rojeni in vzgojeni vsi. Veliko sem bral in Študiral, saj me je oče z obiluini denarjem v tujino, iu vi-j del sem. da smo varani, krut > varani od rodne matere, od duhovnikov iii javnega umerja. Treba nam je nove vere ljub*-/.n;. edinosti. bratst*. a in napredka. Vrzimo proč vse spone, ki ujs oklepajo, vse nravne predsodke in bodimo svobodni, pa nam zašije luč."
Govoril je Še veliko, ljudje so poslušali ter včasih pritrjevali, včasih s!:omigali z rameni ter pravili. da se 11111 morda meša.
V dolino sc je naselilo petje iu prt je. godbft. preklinjam je. zmerjanje in nevoščijivost. Berač jc zavidal beraču ščepec moke. sosed je zameril sosedu vsako besede, blat se je jezil nad bratom, če ^e mu je živina dobro redila. In zgodilo se je. da mso žen-ke nikdar tako brusile jezikov kakor tisto, ib io Kanala obilna letina, zato je bilo življenje brezskrbno. I iizvedeli so patri, videli duhov-
s
niki. kaj se «zodi po dolini. Molili so in govorili, pripovedovali so opomine patra Gcrvazija, ki je prerokoval sušo. Zaman so bile vse besede. Hudobneži so sc smejali, dobri so molčali.
"Suša, suša! Kdo jo bo dal?" "Če pr^de, je ne odvrne nih-e razen dežia; dež pa pade iz obla ikov, oblaki se dvignejo iz vede morja; Bog ne da suše. ker ga ni", je modroval mlinar Marko.
"Veseli bodimo! Letina bo obi-la. Kdo bo mislil na sušo!" tako so vpili ?odei eigaui ter vriskali m izvabljali iz svojih godal po iskočne gfar.ove.
Poldrugi mesee so že svarili duhovniki iii patri ter naznaujy'i sušo, kakor je prerokoval pater Gervazij LnHstvo je ostalo zakrknjeno. Poldrugi mesce je molil pater Grrvazij t°r bo«til na vrt in s -trahom opazoval, kako venejo rože. kako drevje poveša jiei je in j vt jc, ka!:o bogato sadje klavrno [steguje svoje peel je k tlom. kak«*
I	se zvija koruza v bolečinah po po-
II	ju. kako rjave pokošoni travniki, •kako se žaloste ponosni vinogradi, j kako ljudem znuanjkuje voile. — Solitec je dan za dnem huje p«'i-i pekalo. separica je dušila ljudi in
čivino. Ta in oni sc jc zvrnil ob poti na tla. ker ga je zadela soln-i carica.
V tistik dneh je iskreno molil pater Gervazij k Bi^gu, naj tati da i zdravje, da po.kle ijk) dolini med ljudstvo, po nnlni zemlji, ki jc vzdihovala pod prikajočimi žarki : in lil"]>ebi po blagodejnem dežju i kakor žejen jelen po studenčnici, : po rodni zemlji, ki jo je tako sitim ll.hihi! in za katero sc- je tako zelo j bal.
In Bog ga je uslišal. Okreval je in prepotoval s palico v roki vso dolino. Odprl je ljudem «či. da mj videli kaf.or nekdaj, da so opazili sušo ter posušene studence in potoke, rjave travnike iu vinograde. I11 pustili so ra.'.veseljevanje ter se spomnili Maduue in njene mi-, lostne slike visi v velikem ol-tarju samostauske cerkve. 1 "<ior pojdemc i; Mariji vnebo-; vzeti. Med angeli plava proti uc-besom in j-trprosi za nas reveže pii nebeškem Očetu. V tolikih ti zavali in nadloguii smo sc zate'"ali k n jej h; uslišala nas je
In dolge procesije so se v;Ie na hribček k samostanu. Spredaj so ne>li križ, zadaj so pa stopali fantje iu možje, dekleta in Žene s sklonjenimi glavami in skrbjo na obrazu ter molili iu peli >o.
In pokleknili so pred Mado.10 in se trkali na pr.sa kot ce-tniuai v temjilu ter obljubljali samostanu in revežem bogatih »pridelkov, če jih Beg usliši. Ta tara < bljubil ; d^ čebrov vina. orni petnajst., trnja !■• jal.olk iii lirr.'Vk.
'i iste ..ini izL;;!iili godci iz d<>-lii:«*. Jezili s«• se Had p:-t'-..ie lie -Vazijcili. ki ji.u je odvze: dužek iii dobiček, ter »o -c tolažili:
**Viue»i(o -e! In tedr j >o jraše prizadevanje še bolj popb auo.
Mlinar Marko j.- gledal novo pobožn«-*: \ j m; čet k u z začudenjem. potem s smeli 'in.
"To I »r» šele voda na moj mlin' Suve ne bo l.ooec in palm* Gervazij J"i d';:gi pridigat ji o :auejo la... :n odprejo ija Istvu oči", si je mislit. 'Oprav ol>čuti moj žep sušo, kaj to! Bogat sem iu denarja ne rabim več kot ga ■mam. s<ij nimam ottok. Ah, uobt nega spomina nimam več na svojo Alenko'"
Dežja ui bib» in v ljudska srca se je selila vedno večja skrb in žalost. žalo.-t uad sedanjostjo, skrb zn bodočnost.
* * *
Ti-ii večer pred Poreijuukulo je stal pater Gervazij sredi samostanskega vrta in gledal po dolini, ki je ležala tiho pred njim, kot bi izumrla. Tista sveža mladost, kipeče veselje jc izginilo: nevesta j« izgubila ves žar. vse cvetje in rože. njeno obličje je bilo otožno.
Nebo jc bilo jasno, nikjer ua vsem oli'-orju niti obiačka ni bilo-Soliice je zahaj.do iu opasato hribčke. brajd e in vinograde z lahno svetlobo nebeških trakov. Vsa narava je oil a podobna obiw.u moža, ui ječi v mogočni. bole>tui, zavrženi ljubezni, ruhnil je iuuž iu podpira svojo glavo z dlauuxi Ur je podoben kipu bolesti. Taka je bila dolina.
Ko jc gledal pater svojo rodno zemljo v neizmerni globoki bolečini. se tna je oko zasolzilo iu je razjokat.
(Dalje prihodnjič.)
■■ T?
GLAS NARODA. 7. SKPT. 1918.
SLOV. DELAVSKA ffifc PODPORNA ZVEZA j
Inkorportraaa 22. aprila 1900 |
Sedež: Johnstown, Pa.
flUVNI UBADNDUi Piadlaenalfc : r?aif PROSTOR, 1008 Norwood **<L. Gtovalaee. Otte rodprMlaMliilk : JOHIP ZOkKO. R f. D. 2, Bos Ut. ««t Nn»»—. H. •lami tajnik: BLAŽ NOVAK. M^i Main SL. Johnstown, Pa. L Pool tajni*: FRANK PAVtiOVČlC. 634 Main 8t„ Johnatowa, Pa. A Poa. tajnik: ANDREJ VTDRICH. 20 Mala Street, OcMM^k. Pa. Biacajatk : JOSIP ŽEUB 8B02 »t. Clalr Ara. Cleveland. Okla Na btajtajnlk: ANTON HOCBVAR. B. r. D. 1 Bm 29 Bridgeport, Okla
NADXOINI ODBOBt PraoMtelk aaOmar. odbora: JOHIP PETERNWL, Boot M. WHImA. Pa. L aad*omlk: NIKOLAJ POVfiB. 1 Grab 8U Nomre* H111. H. S. Pltta-
Icrfb Pa.
A aadaoralk t IVJJI flBOfiHJ, M M. l«7tb St. QmluC Okla.
POBOTNI ODBOB:
fiMM^iuk porot odbora. MARTIN OBBRŽAN, Box TA >ut Mlaera*.
Kana
t corotnlk: PRANO TEROPClC, R P. D. S, Bos 14t Pori Salta. AtfL R porotnik: JOHIP GOLOB. IBIS So I4tb St.. Sprlncflald. III.
VBHOVNI ZDBAVNEKi D*. KOBIP V. BBABBK. 84S B Ohio BU Plttebnrmfc. Pa
Gkaral arai: 04 Hala Bi, Mmtm, Pa
URADNO GLASILO: "«Lil BABODA". B Oortlandt BtnK, Na« la« Oty
Oeajoaa dniAtra. odroma njih uradniki. ao nljodno prnlWl, padUJatf »aa dopise naravnost na flaTnem tajnika In nikogar drama. Pnnar aaj aa poinja odlno potom Poitnlh, Bxpt^anin ali Bančnih denarnih aa kasni c, nikakor pa ne potom privatnih Čekov Nakaznic* naj aa nanlovljajo: Btal Novak, Title Troat A Qnarantee Co. tn tako naslov-ijene pošiljajo s mowtelm poročilom na naslov gl tajnla
V slnCaJo. da opasljo drnitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, na] to nomadoma ns sna nI Jo arada glavnoga cajnlka. da aa v prihodnje popravi
Magdalenina kita
Francoski spisal JEAN RAMEAU.
IG	(Nadaljevanje.)
—	To vendar i.t težko i/poznati. — Se včeraj nisem itnel nob© ii"!"„ b<*liO;i, danes 'inuui pa upanje, da si bom pridob'1 veliko pr<?
n.oženje.
—	Premoženje* - Kaj mislite s tem?
—	No, ^ svojim slapom.
Hej. kiij blebečete? — Z vašim slapom? Abbe je razprostrl roke kot je bil storil pred desetimi dnevi pred jamo.
7. vašim sl»prm* Kaj vam ne pade v glavo? — Ali res mislite, da je ta sla; vaš?
—	Seveda niIslun. gospod župnik.
Moj j»*. moj. «-e hočete že ravno vedeti. — Moj je, ali razumete? —- .la/ sem vam prodal samo travnik in ničesar drugega.
—	Dovolj m; je če je ^lap na mojem svetu.
N.i \.i-( iii sv. tii'.' — To je pa res lepo naziranje. — Dajti si \ Miii.tr dopov" ia'i da vi nimate ničesar, pr.iv n»če.>;>r..— Pred štirimi leti nn prodal ta košček zemlje za dvajset pistol Francoisu Montguilhemu
—	Onih dvajset pistol sem si jaz prihranil — je rekel Silvere.
—	To me čisto nič ne briga. — .Jaz nočem ničesar vedeti o tem. Vi niste bili polnoletni in niste mogli sklepati nobene kupčije. — Kupčija je b,la sklenjena na ime vašega očeta.
—	Za njegovega sina Silvera Montguilhema.
—	To me čiseto nič nc briga.
—	Mene tudi nič. -- Povem vam pa, če vam je prav ali ne, to- ! le, ta svet je moj in vsled tega je moj tudi slap, ki teče po njem.
—	Vi ste velik nesramnež!
—	Gospod abbe, vi stojite na mojem svetu in ste torej moj gost. C'e se ne boste spodobno obnašali, vam bom zapovedal oditi.
—	Glej ga glej. od samega ponosa ne ve. kaj bi počel. — No, le takaj prijatelj, se bova že /menila pri sodišču.
—	Kadarkoli hočete.
—	Da, v Ttirbesu so še sodniki. — Oni bodo povedali, komu pripada slap. — Da, pred sodnijo se bo izk.izalo.
Zatem je abbe potisnil klobuk še bolj na čelo in se obrnil. Vsled velike razjarjenoct i ni niti opazil, da drži brevir narobe v roki.
—	Presneta žaba ! — je mrmral.	, Ko je dospel do župnišča, je srečal elegantnega gospoda in mlado damo. Kila sta rajbrže prva poletna gosta v Aigues Vives.
—	Oprostite gospod župnik, — je rekla dama z angleškim naglasom. — Ali nama hočete pokazati slap?	'
Abbe je bil tako jezen, da ni vdel, kaj bi storil.
—	Saj se mora vas vprašati za dovoljenje, kaj nc?
—	Zaenkrat ne -- je odvrnil župnik in zardel.
—	Kje pa morava vprašati?
—	Slap hočeta videti? — Tam vprašajta.
—	Kje?
—	No, onstran cerkve. — Kar naprej po poti! — Sam pri sebi je pa zamrmral: — Ai mislita morda, da vama bom kazal pot in letel za vama kot psiček?
Ko je opazil v rokah dame dva franka, ki sta bila gotovo namenjena za vstopnino, je odprl vrata in jih zaloputn'1 za seboj.
—	Na sodni ji se bomo pomenili, na sodniji!
In ko je prišel v prvo nadstropje, mu je morala Pepita nato-j čiti več čaš najboljšega starega vina, da je prišel k sapi in si potola- ; žil jezo.
Peto poglavje.
i
Abbe se je zaprl v sobo ter odprl veliko hrastovo omaro.
—	Bomo videli, bomo videli — je mrmral.
Iz omare je za«"*e! jemati preperele cerkvene knjige in orume- : nele liste. Razložil jih je po mizi, vzel naočnike ter začel prelistova-ti rtare papirje. Slednjič- je našel zvezek z napisom: — Registra-tura mojstra Laburte. notarja v Argelez.
—	Da, to je, — je rekel, odprl zvezek in začel citati: — Proda : ja travniške pareele Montguilhemu Francoisu. — Prečital je dokument od vrste do vrste, misleč da bo našel v njem točko, ki bo določala lastninsko pravico do slapa, če bo slučajno začel teči po tem svetu. — Listal je in listal, pa ni našel ničesar.
—	Ah — je rekel slednjič. — Sam ne morem ničesar opraviti, i— K advokatu bo treba iti.
Listino je stisnil pod pazduho ter se odpravil naravnost v Ai- ' gueB-Vives. — Več kot pol ure je potreboval, da je prišel v vas. Zavil
je v ulico Gambetta ter se vstavil pred hišo mirovnega sodni r ga Balaruca.
Sodnik je čital časopis, ko je pa opazil župnika, je ve&el skočil ' k njemu ter ga vprašal, če je doma vse zdravo. .	;
1 . - ~ 1
! — Da. vse je zdravo, vse je zdravo. — Pepita je ponavadi, osel
jo pa vedno lačen
—	Kaj pa gospodi'-na nečakinja? — jev prašat sodnik.
- Jakobina? -- No, mislim, tla je zdrava. .— Pred »^miiu dne-jvi sem jo namreč poslal nazaj v samostan.
j Zatem je pa al.be razvil svojo 1 stino ter začel pripovedovati o svoji nesreči. — Sodnika se je smilil ter mu je nasvetoval, naj gre k advokatu.
—	PozdravPe gospodično Marcadieu — je Če upil za njim. toda >taree ga ni več slišal.
Na trgu je srečal gospoda Lacraba. vaškega župana in bivšega advokata. Vprašal ga je. kaj je novega in kako je v parlamentu. Ko je pa videl, da .ie je že začelo nagibati solnee proti zapadu, mu je začel tožiti o svoji nesreči.
Odkimval je z glavo in mu slednjič rekel, da ne ve, kaj bi se na-■ pravilo v tej stvari. Nasvetoval mu je. naj se obrne na vpokojene-ga obrsta. češ. da je on izvedenec v takih stvareh.
Obrst je sedel pred hotelom n čital časopis. Ko se mu je bližal župnik, si je z roko zasenčil oei in vzkliknil:
—	Ni mogoče, ni mogoče! — Ali ste res vi, gospod župnik? — Ravnokar sem eita! o vašem slapu. — To je pa res nesreča. — Kako pa drugače? — Ai! jc gospodična nečakinja zdrava?	j
Ves utrujen se je vrnil v župn šče in tisto noč ni zatisnil očesa.
—	Moj Bog. moj Bog! — Pravičen si! — Kaznoval si me za-stran mojega pohlepa. — Preveč sem bil volčji na denar! — je mrmral sam pri sebi.
Naslednjega dne je že zgodaj maševal. — Po maši je poklieal Pepito in se odpravil žnjo vred k slapu, j — Pepita, ali se ti ne zdi, da je slap manjši?
—	Ne. ravno nasprotno, gospod župn k.
—	Jaz pa vem da jc manjši. — Veliko manjši kot je bil včeraj.
—	Mislite, gosj-pd župnik?
—	Seveda, mislim.
Zatem se je odpravi! proti domu. Dospevši do prejšnje struge je rekel Pepiti:	.....	(
—	Vidiš, moj s!ap je začel zopet teči.
—	Sveta nebesa! — Kako morete reči kaj takega ?
—	Seveda morem reči. — Poglej strugo! — Ali ni bolj mokra kot je bila včeraj' — In vidiš tam kapljieo! — In tam je še ena!
—	Sveti Oče nebeški! — Ali se vam je zmešalo, gospod?
—	A, sedaj te šele poznam. — Dozdaj si se zatajevala. — Tebi bi gotovo ne bilo prav, kaj ne, če bi pritekei slap?	I
[ — govorite, gospod župnik? — Ali se tako govori z ubo-fgo žensko, ki vam jc pet ndvajset let vdano in zvesto služila?
Pepita je zajokala, in zabela na ognjišču se ji je začela paliti.
Abbe .je izprev;del, da ji je rekel preveč in jo je začel tolažiti:
—	Nikar ne zameri, Pepita. — Vrjemi mi, da me je sreča silno potrla. Saj sama dobro veš, da je bilo ono, kar mi je donašal slap. moj edini dohodoek. — S slapom sem toliko zaslužil, da sem vzdrževal svojo nečakinjo in da sem lahko vsako leto preživel par mesecev ob morju. — Sedaj je pa vsega konec, vsega konec.
Te besede so s-_- globoko zarezale v Peuitino sreč.
Medtem je mineva! dan za dnem. Že tri tedne je tekel slap na Sil vero vem svetu. — Stari abbe se je bil čisto posušil. Niti teka ni imel niti spati ni mogel.
Polovico časa jc preživel na skalah posušene struge. — Njegov' A rt se mu je zdel kot pokopališče. Tistega, kar jc bila duša vse^a ni bilo več.
Nekega jutra je pa moral zadostiti svojemu hrepenenju. Orna-' hdjočih korakov se je odpravil proti novemu slapu.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenske novice
Calumet, Mich.
Mrs. Mai v Filip v North Kear-sarge je Jobila od svoje sestre Mrs. Josepliine Puhek iz Walker ! vilie, Mont.. žalostno vest, da je tiien brat Anton Pospišil dne 20.1 julija umrl na Francoskem v voj-' ni službi. Kolikor je mogoče spo-' •cnati iz pisem, ki j-ih je pokojni pi-sal prej svoji sestri iz bolnišni-* ce, je bil pri nekem spopadu z Nemci prevzet od plina in todi sej da je temu tudi podlegel. Pokojni Anton je živel pred nekaj leti v Calumetu, kjer je bil znan kot vzoren, delaven mladenič. Poleg omenjeni« dveh sester zaputča še ene»ga brata Slavka, s katerim je služil v isti kompaniji in ki se baje tudi naihiaja v bolnišnici. Bodi nra lahka francoska gruda! |
Dveletni, notranji bolezni je-podlegel, previden s sv. zakra-' nienti, v torek 27. avg. zvečer v Houghton County Sanitariumu, kamor jc )/il prepeljan šele v pon-deljek, John Krali, rojen v Jurni vasi, fara Podgrpd. Pokojni je bil samski, star 42 let in je živel v Ca-himotu okrog 20 lc-t. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda J. S. K. J., ki ga je spremUo k zadnjemu počitku pri pogrebu, ki se je vršil v petek 30. avg. iz caluonet-ske slov. cerkve. Zapušča dva brata Antona in Aleša, živeča v Milwaukee, Wis., ki sta prišla v pon-deljek 26. avg. k bratovi bolniški postelji, in pa dve sestri v starem j kraju. R^iujki je bil zvest član naše cerkve. Naj v mirni počiva!
Dne :t0. avg. je odpotoval v Da-luth. M inc.. Jožef P. &terk, sir: znanega rojiaka Marka Šterba v Cahimetu. Mladenič je to poletje ?rraduira! na Bradley politehnični šoli v Peoria, 111., in nastopi sedaj službo učitelja na Washington High School v Dulutihu. Nad a rje nemu rojaku želimo obilo sreče in uspeha na njegovem izobraževalnem delu.
Dobrc vrečo se šel poskusit v Detroit mladenič Gregor Špehar iz North Tamaracka. Odpotoval jt 30. avg.
Miss Christine Sheringer, znana slovenska sopranistinja, je odpotovala 30. avg. v Freemomt, Mich., kjer bo tudi to leto poučevala ri-• anje in petje na ondotnih javnih ^oiah. Akoravno nam je žal, <ta ,bomo izgubili draiestno gospodično iz svojo erede, ji pa želimo, da
bi imeia obilo uspeha pri svojem napornem delu in da bi se drugo , poletje zopet zadovoljni in zdravi j sestali. Obenem se ji srčno zaliva.-' limo za pomoč, kamero nam je v j teh počitnicah dala pri cerkvenem petju, ko je skoro vsako nedeljo poviševala veličastnost službe božje s svojim prijetnim in milim glasom.	i
j Miss Calharine Kostelec iz Lau-riuma je odpotovala v nedeljo 1. sept. v Iron Mountain, Mich., kjer bo nastop;la svojo prvo služ«bo u-čiteljiee na omdotm javni šoli. Miss Kostelec je dokončala svoje študije to poletje na državni normalni šoli v Ypsilanti, Mich. Počitnice je prebila pri svoji materi. . Tudi njej voščimo mnogo uspeha t na njeni prvi učiteljski službi, j John Klobučar ml. iz Tanii-raeka, ki je zadnjih pet mesecev bdval v Flint, Mich., se je povrnil nazaj k svojim starišem v Calumet z namenom, -da ostane za naprej stalno med. nami.	j
Iz Plant, Mich., je iprifcel na po čitniee rojak Puhek k svojim sta-riaein v navnihaultownu. Namerava se vrniti na svoje staro delo.
Krščen je bil v slovenski cerkvi Rupreht Ludovik. sin Johna M. in Mary Vertin iz Kaymbaultowna.
Chisholm, Minn.
Rev. John JerŠe, prej v Hibbin-gu in nazadnje v Dulutliu, je nastopil svoje mesto kot kaplan pod župnikom Rev. J. Schiffrerjtm. j
Že čez 3 tedne se nahaja v ječi "slacker" Marko Padovan. star 29 let, 44Avstrije". Policija .pri-! čakuje navodil, kaj storiti ž njizu.1 Preje sc je pečal s prodajo žemljic tukaj. Ni se hotel registrirati.
Hibbing, Minn. |
Dne 20. avgusta je trč'1 z Mis-sabe vlakom prevozni avtomobil, last Kav fes bratov iz Bulila. V avtomobilu je bilo več potnikov,' toda k sreči ranjen ni bil nihče, j
Biwabik, Minn. I
Logar Woods je zaplenil 130C funtov pšenične moke in 600 funtov sladkorja Franku Ušna. I
r
Bsmidji, Minn, i
Fred A. Savic, eden lastnikov Savič bratje trgovine, ki je šel prostovoljno k vojakom decembra
I	f
lani. .ie jmstal drugi lajtnant v Qua »Ter master Department u.
Virginia, Mmn.
V'sekakor dober vzgled je podal •Stefan Plut. kateri je kupd za .^l(KK) voj no varčevala lih znamk.
Iz neke francoske municijske tovarne
Nek bivši ne\vyorški natakar, ki dela v veliki francoski muui-cijski tovarni v Marseille je pisal svojim star šem zelo zuačilnt? pismo, iz katerega navajamo sledeče :
| — Tukaj je zaoosljenih vsega skupaj petdeset ati šestdeset tisoč; delavcev. Del ivei so iz vsega sve-! ta. V oddelku, kjer sem zaposljenj jaz, so zastopana sledeče narodno- j sti; — Francozi ;n Francozinje,' Španci, Itali;ani Švicarji. Srbi, Crnogorc , Belgijci, Armenci, Grki. Anamiti, Kitajci, zamorci iz Martiuika in avstrijski jetniki, ki se dele zopet v razne narodnosti. Babilon>ki stoip je uboga sirota proti tej zmešnjavi. I Inozemcem so garantirali minimalno plačo šest frankov in sodem deset centimov za deseturuo del«) Ker pa vedno delamo čez uro, zaslužimo vsak več kot deset frankov na dan. Vojni jetniki dobiva-: jo 75 centimov na uro I V začetku so oustili avstrijss* in nemške jetnike skupaj delati pozneje so jih pa morali, ločiti. Če bi tega ne napravili, bi se gotovo pobili med reboj. Mržnje, ki jo go-je Čehi in Slovenci proti Nemcem, ni mogoče opisati
Francozi dovoljujejo vojnim jet nikom, da sami odločijo, če hoče jo izdelovati razstreljiva ali ne. Skoraj vsi Slovani so prosili za dovoljenje, da smejo izdelovati granate, da bo. kot sami pravijo, pobitih temveč nemških hudičev. I Grke in Italijane smatrajo za najboljše delavce. Tem slede Nemci, pa niso zaposljeni pri izdelja-(vi municije. Kabili in Marokanci so dobri delavci, če hočejo delati, toda ponavadi se jim ne ljubi, tako da jih morajo priganjati. Zelo' pridni in spretni so tudi Indijci. Pravijo, da bodo po vojni uvedli1 zdo veliko teh delavcev, kar bo imelo zelo alabe posledice. Nekateri Indijci, s katerimi sem se sestal, so zelo inteligentni in spoznavajo važnost in potrebo delavskih organizacij.
, Veliko šale imamo s Kitajci. Dosti sem slišal o njihovi spretno sti in štedljivosti toda pri teh, ki so tukaj, nisem opazili niti prve-1 ga niti drugega Kot delavci so; kvečjem srednje vrste, svoj zaslu-' (žek pa zelo hitro zapravijo. Vsak •si nakupi veliko evropske obleke; in eenenga nakita Vsak ima seboj, pa naj to lepo vreme ali naj; dežuje, velik dežnik, katerega sa- j mo pri delu odloži. Kot so mi po-! vedali, smejo nositi na Kitajskem samo boljši ljudje dežnike. Če ima navadni delavec v Franciji dežnik, se smatra najmanj za kakega; mandarina. To je smešno ali pa i tudi ne, če se pomisli na nekatere naše ljudi, ki si za drag denar ku- j pijo plemstvo da se morejo sma- [ trati za višja ljudi. Dežnik kitaj- j skega kulija je vsekakor bolj po-! ceni in bolj pora'ien kot pa av-j strijsko ali nemško plemstvo.
DnJ&oler
tU Ptti Pittifcanrk. ^ i
j^Hft iMMjn*1*!!M ISm v^MjMjIl« lakajuT kaa 2mST
Rojaki, naročajte m m "Glas Naroda", najraQi alvvmkl dnar. < Bik t Zdrvi, drtavafc___
Volkovi v Minnesota
Iz Brai'lerd. Minil., se poroča: Farmer ju Philipu Betzold so vol- « kf>vi ;»:*i h; !. m dnevu napadli čre- 1 lo ovac ter jih raztrgali osem *ri i milje južno od tukaj^uj.-ga mesta, i Po \scu» okraju farmerji prito- 1 žujejo. d:i so volkovi zelo krv«»- < 'očni ter !iapadajo ovce in kokoši, i
USTNICA UREDNIŠTVA.
Voiak v neki campi. — Bolje, da ne priobčimo, kajti le preveč /tlite, da Ii slekli vojaško suknjo.
J. F. F., Cleveland, Ohio. — s
prepiri sc ne pečamo, pa naj bo stvtar poštena, ali pa nepoštena Razgovorite m- na shodu Ako kak drug list sprejema napade na V.:", je to njegova stvar. Prepiri po našem mnenju ne spadajo v jj.v-imst. Napišite kaj stvaruega, pa
bomo radi priobčili.
. —,
Kje je MATIJA ŠMOLC? Doma' je iz Dr.iaatuša št. 5 pri Črnomlju na Dolenjskem. V novembru HM7 m* jc nahajal v Leativille, Colo., potem je pa (Klšel v pre-mogorove v državi folorado. Za njegov sedanji naslov bi rad izvedel Joe Musich, A. V. S. < 'o.. Lead vil! c, Colo. Cenjeni rojaki v Colorado so vljudno prošeni, da mi sporoče njegov setlanji njčtslov, ako pa slučajno sam ta oglas čita, naj sc zglasi na gori navedeni naslov. Joe Musich. I <7-11— 9)_
Rade bi izvedele za brata FRANKA B AM BIČ Tekavčev iz Travnika ^.t. 115 in za JAKOBA LACRIČ \z Travnika št. HI. podomače ta gornji. Pismo ruij se naslovi: Ivana Bam]>ič. Antonija Zvokel, e o Frank Sa-kser. Cortlandt St., New-
York, N. V. (7-10—9) __i
R:;d bi izvedel naslov svojega I brata FRANKA SKOK ter ANTONA in FRANKA KRKŠK-VIT. Vsi trije so doma iz Topole:! p:- Ilirski Bistrici na No-trail j skein. Slišal sem. da se nahajajo nekje v ('»dorado. Prosim ceh ione rojake, če kdo ve z.i njih naslov, naj mi ga javi, ali naj S'1 sami oglasijo. — Tonv 1 Skok. P. O. Rut h bu n. Pa.
I (7-10—9) __
Rad bi izvedel za mojega bratranca ALOJZIJA BENCINA. Doma je iz vasi Travnik, občina Loški potok, podomače Markov-eov. Pred 4 leti sva bila skupaj v RoUston, Pa., zdaj pa ne vem. kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, kateri ve za njegov naslov, da ga mi naznani, aLi naj se pa sam oglasi. Moj nasiov: Anton Kordiš, 127 L.lly St.. Mansfield, Ohio.	(5-7—9)
POZIV.
Podpisani sem bil na veselici društva sv. Jeronima v Canons-burgu. Pa. dne 31. avgusta. Tam pristopi nekdo k meni tw mi vzame klobuk z glave. Ostal sem brez klobuka dva dni ter taval naokrog razoglav. Naj mi ga prine-v: nazaj. - Anton Sterle (Razoglav). (6-9—9)
K-a-da bi izvedela za mojega brata ALOJZIJA PKTKRLIN. doma Lz Roba pri Velikih Laščah. Pred dvema letoma je bil v Kinney, Minn. Prosi in cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi blagovoli naznaniti. ali če mogoče bere ta oylas sam. naj piše svoji sestri: Mrs. Do rt he Zgonc. 314 Ohio Street, Moiham, Johnstown. Pa. (6-9-9)
, —---
' Iščem ANDREJA VIDKRGAR. doma iz vasi Zgornji Kapelj št. 2, občina Devica Marija v l*u-lju pri Zalem Logu na Kranjskem. Prosim, če kateri rojakov vc za njegov naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali na. če sani bere. na i se oglasi. — Ivanka Kotnik. 1800 Menard Street. Saint Louis, Mo. (7-10— ft)
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 30 let, i»e želi seznaniti s Slovenko v starosti od 20 do 30 let. Katero vese-li. naj piie in tudi priloži sliko. Vse podrobnosti se pismeno izve. — Frank Ross Gibbs City, Camp 2, Iron River. Mich.
' Rad bi izvedel za naslov JOHNA HOČEVAR. Doma je iz Bučke. Mislim, da se nahaja v italjan-skem ujetništvu. Če vc kdo za i njegov naslov, naj mi ga na-znani, ali pa naj se sani javi. — Louis Hočevar, H428 Meta. Ave . ^ N. E.. Cleveland, Ohio. 1*. S. America.	(5-7—9)
. Rad bi izvedel za svojega prijatelja MARTINA SPI L AR. Doma je 17. Male Pristave pri Št. Petni na Krasu. Prosim cenjene rojake. če kateri ve za njegov naslov, da mi ga javi. če pa sam bere. na j se mi oglasi. — Tho-nas Novak, Box 87. Onoville, . N. Y.	(5-7—9)
L	NAZNANILO.
Rojakom v državi Wis. na-t znanjamo, da jih bo obiskal nai . zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo.
Dr. LORENZ^k 644 Penn
EDINI SLOVENSKO lit ff GOVOREČI ZDRAVNIK	&V6DQ6
MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pau
MoJa stroka j« Bdrmvljenje ikntolh In kronl&ath bolezni. Jaa Mm ie adravim nad 23 let ter Imam aknfinje v vseh bolesnlh ln ker nam slovensko, zato vas moren popolnoma razumeti ln spo-snmtl Ttio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC tn adravjet Bkoal 23 let aem pridobil posebno sknfinjo pri adravljenja moiklh bolezni Zato ae morete popolnoma aaneatl na mene, moja skrb pa Je, da vaa poopolnoma ozdravim. Ne odlagajte, ampak pridite Slm-
peeJa-
Jaa oadravlm aastraplJeno kri, mzznlje In Use po telesa, bolmi v grla. Izpadanje las, boleOne v kosteh, stare rane, flvEne bolezni, oeiabelost, bolezni v mehurja, ledlcah, Jetrab ln ielodev, rmenlco, revmatlzem, katar, zlato žilo, navdnbo Itd.
V Uradne ve aa: V ponedeljkih, rredab ln petkih od 0. m« ajntraj do S. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. nra ajntraj do 8. nre zvečer, ob nedeljah pa do 2. nra popoldne — f« pnftl ne adravim Pridite oseboo. Ne pozabita Ime ln naslov:
Dr. LORENZ, 644 Penn ave„ Pittsburgh, Pa.
Nekateri dnud adravniki rabijo tolmače, da vaa razumejo. Jaa nam hrvatsko ie la starega kraja, sato vaa lalje adravla.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne pošiljat ve, s Številkami, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoce svoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera sms jim podali, ao aa nam povrnila.
Trrdki Frank Safcstr.
Bartol J.
No. 330738 Bear Dan.
No. 260638 Beaena Mary Miafl ! No. 330062 Bobič Vajo
No. 260583 ! Božičkovič Djnro
No. 260581 i Brann Mary I No. 260643 Dolar Valentin "
No. 330086 QrgnHi Rai
No. 960578 "" Onbert (HoMppt
vsilil ^J
Kaatelie John No. 44708
JLovač Frank No. 260641
Mikolich John No. 323252
Modie Iran
No. 329720 Novak Rod No. 45313
Oswald Joe.
No. 260621 Pinter
i m 18
Bamide Frank No. 330721 Sinčič John No- 330762 Spaničck Rod No. 328894 8tarcevič Johana
No. 331070 Tehler Anna No. 323896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej -
No. 829741 Iftftr Frank ff*. MOM