9TEV.-NI MBER 281 POSVETA | GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOlt MM UmV-TBAEHV j. M 00 itn A.«* oi for BAilinjr at ii*clal rate of piu tena, pravi te ipnnlftl MVT ■. UwmUU 4«% Chicago, 111., petek, 30. septembra (Sep. SO), 1*32. foTuTSuoa ^10Z. A0l o< Det i. 1S1T, attthfiaU «a Jun» U, lili. planirana ekonomij* pod sedanim brez nje P* j« ben kAM neisogi. wni kapitalizem, e evojo beda-U) kombinacijo spajanja kor-p^ij in »talnega vmešavanja Čilski rtirt ujeli |ti* rala Severne province v revolti proti milltsristični vladi vlade v njegovo "laiieez faire (Hooverjevo) filozofijo, je uso-ien poginu," pravi Norman SsomvoovI knjigi "Socialist planning and a 8ocialist Pro- g*»" m Knjigo je izdala Lfca sa industrijsko demokracijo, kateri naieiuje Thomas. Uredil jo je dr Harry W. Lsidler in vsebuje članke Stuart Chasea, Morji, Hillquita, D^niel W. Hoana, nilwauškega župana, in 26 dru-lih vodilnih socialistov poleg Thomasa. Nadaljujoč svojo kritiko sedanjega sistema, pravi Thomaa, •'da je nemogoče ometati kapitalizem z načrtom in »oživeti njegovo špekulacij sko orgij o nezdrave prosperitete, kakršno je predstavljala Coolldgeva doba. Nemogoče se je splaziti do kapitalizma in mu injecirati serum prosvetljenega planiranja v mišljenju, da se bo s tvojimi tehničnimi procesi podzavestno •analiziral. . . „,. "Možno si je sioer predstav ljati, da se kapitalizem posluži planiranih sredstev, ki bi bila koriitna sa cialisacije; praktično je pod k^i^i pitalizmom mogoče le faiistično planiranje, nobeno drugo, z vsem kar ta beseda pomeni in ki ograža svobodo, mir in celo pravo proa peri teto. Santiago, Čile, 29. sept. — Čilska fepublika je alarmirana zaradi rebelnega gibanja, ki je dobilo močan samah v severnih provincah. Vest se glasi, da se je general Pedro Vignola, poveljnik tamolnje vojaške posadke, pridružil vstašem in da je obvestil začasnega predsednika čilske republike Blancha, da so severne proviace združene v gibanju proti milltsristični inter venci j i v politiki in zahtevajo restavriranje civilne vlade. General Armando Marin, ki je na vladno odredbo poletel provinco Atofagasto, da odstavi Vignolo in prevzame poveljni-štvo nad garpiiijo, je bil ujet in rebeli so ga odvedli v vojaško trdnjavo. Vlada je odredila strogo cenzuro vesti( toda privatna poročila naznanjajo resno revolto proti militapističnim avtoritetam na severu. Polkovnik Marmaduke Grove, vodja skrajnega levičarskega krila, ki se je pred par tedni skušal povzpeti na vladno krmi lo in je bil potem deportiran na otok Pakua, je bil včeraj izpuščen na svobodo. Trije člani vrhovnega sveta or ganisaetje Meoee izjavili, da Daviš ni vedel ničesar o loterijski aferi "Edino naše upanje je v tem, da se delavci oklenejo socializma in zahtevajo, da mora planiranje služiti potrebam in ne profitu: za zgraditev federacije kooperativne človeške družbe. Drugače je br& pomena/' Zaključno poglavje ima dr. Uidler, ki sumira mišljenja o problemih, o katerih ni razlike med pri«pevatelji. Dasi imajo avtorji različna mnenja 0 socialističnem planiranju in taktiki, je zaključek glede nekaterih važnih problemov enak. Vsi se strinjajo: 1 Da ima Amerika vsega dovolj - naravnih da bi lahke vsadke živel v izobilju, komfortu in brez »trahu Klede bodočnosti. 2 Vzrok za mizerije in veliko tazpo < ln *t ni v pomanjkanju •wHev, ampak v naši krivdi, *er nimamo planirane ekono- | ®ije. katero cilj bi Ml blagoeU- »j* namda in ne profiti poetf- Lneznikov. New York, 29. sept. — Pogod ba, na kater« podlagi j« organizacija Moose vodila loterijo, n bila nikdar odobrena po članih vrhovnega sveta organizacije. Te izjavo so podali trije član vrhovnega sveta na obravnav proti zveznemu senatorju Davl-su, ki je obtošen kršenja zakonov proti loteriji. V smislu pogodbe, ki je bila sklenjena med T. G. Millerjem, načelnikom propagandnega de-partmenta organizacije Moose, In C. McGuirem, profesionalnim promoterjem, je slednji preje eno tretjino profita, ki ga je napravila organizacija i. 1981 pri Joteriji. Miller je izpovedal, da Je podpisal pogodbo šele potem, ko so jo odobrili člani vrhovnega sveta in senator Daves kot generalni direktor organizacije trije^ člani vrhovnega sveta, William F. Broening, W. J. Nast in WiUiam Smith. so na včerajšnji obravnavi zanikali, da so kdsj odobrili pogodbo, in da niso oni In senator Dsvls ničesar vedeli o loterijski aferi. rokafi blazni I3 I*' I kapitalizmom, kjer so industrijo, v privatnih >je tisoče podjetij v ^H • kmi za maksimalnim profm. J(, socialno planiranje u n I - n dobrobit nemogoče. 4 l i stno socialno planiranje * ^"iali stično po svojstvu. Za- da ljudstvo laatuje giav- * nnustrije jn >ih obratuje de-**rat,čno za dobrobH vseh. ••> L^HI I plariH y Zal potres razdejal 23 grških vasi in mest Število človeških žrtev naraslo na 338. Skoda znaša več milijonov dolarjev. Angleške ladje odplule proti polotoku | Atene, Grška, 29. sept.—Zadnja poročila se glase, da je 338 judi izgubilo življenje v seriji potresnih sunkov na grškem po-otoku Calcidice. Triindvajset vasi in mest je potres popolnoma raadejal, mnogo drugih pa , e delno uničil. Tej nesreči je sledila druga, ko je neka reka vsled potresa izkopala novo strugo in poplavila mesti Ierlssos in Tari. Generalni governor Macedoni-e in uradniki v ministrstvu za vzgojo in javno zdravje so dospeli v razdejane kraje s štabom zdravnikov in bolničark, da nudijo pomoč prebivalstvu, ki je ostalo brez strehe in živil. Potres je uničil veliko število zgodovinskih ^omenikov bizantinske civilizacije in napravil škodo za več milijonov dolarjev. London, 29. sept. — Vse brit-ske bojne ladje, ki se nahajajo na vzhodni strani Sredozemskega morja, so bile odrejene proti grškemu polotoku, kjer bodo pomagale pri reševalnem delu, se glasi naznanilo britske admira-Utete.____ Združene države bodo absorbirale Kanado? London, 29. sept. — John Ford Darling, poznan ekonom in direktor Midland banke, je v komentarju, nana#ajoč se na Imperij sko konferenco, ki se je ne-davno vršila v Ott*wl, rekel, da bo ekonomska "privlačnost" v doglednem času rezultirala v absorbiran ju Kanade po Združenih državah. Svoj argument Darling opira, na geograf ične razloge in na dejstvo, da mora Kanada plačevati Združenim državam 160 milijonov dol, obresti na leto. Rudarji protestirajo pri gevernerju Collinsville, 111. — Krajevna unija 685 UMW je naslovila na governerja, Emmersona protest proti šerifu Robinsonu, ker je nedavno zabranil čikaškim študentom preiskavo rarnner v o-kraju Franklin ter zaplenil živila namenjena stavkajočim rudarjem. "Operatorji se boje publlcl-tete o razmerah v južnem Illl-noisu," pravijo rudarji, ki zahtevajo od governerja, da pod-vzame akcijo, ki bi omogočila povratek študentov in svdbodno preiskavo rsamer/ter zunanjo pomoč. gentina vstopi v1 REVOLTA KITAJ- Liftb narodov \ ........ Poslanska sbornica odobrila načrt. — Liga v finančnih ss-gatah. — Mehika govori o izstopu t; • Buenos Alres, Argentina, 29. sept. — NlŠja »bornica argentinskega parlamenta se je včeraj z veliko večino fcrekla za ponovni vstop v Ligo narodov. Zadeva bo sedaj predložena senatu, kjer se pričakuje ugodna akcija. Argentina je Izatopils iz Lige narodov pred desetimi leti. Re-signirala je, ker je Liga odklonila članstvo Nemčiji na baji e-nakopravnosti z bivšimi zavezniki. . i Predloga, ki Je bila sprejets v spodnji zbornici, kritizira Mon-roevO doktrino. Argentina je že obvestila Ligo narodov, da ta doktrina ni učinkovita na zapad-nl hemiaferL, ■ Ženeva, 29.. sept. — Liga na-rodov je zabredli v finančne po-težkoče. To poHazuje zapisnik tajne seje Sveta Lige narodov, ki je bil včeraj dbjavljen. Tam je rečeno, da je Liga prejela v tekočem letu le 64 odstotkov od določenih prispevkov od včlanjenih držav. Na omenjeni seji je zastopnik Norveške Carl Ham-bro, član nadaorne' komisije, predlagal, da so o situaciji obve-Ati vse države^l^nlce. Meicico City, 29. sept. — V vladnih krogih, t $ sedaj mnogo govori o pripon šljlvostl, da If naj Mehika ša nadalje oatane članica Liga naWdov. Na konferenci, katero, je ifrlical minister za zunanje zadeVje Teller, so nekateri •enatorjll argumentirali, da so stroški |«0^,ka^n^ unif>llllHM( jm raSiehika olo kitajskih wjwl rodov, previsoki fn da bi bilo bo- Jftp<)ncl praviJo, da je I j o, Hko bi se tu vsota porabila za konstrukcijo cest in šol. SKIHtETV MANDŽURIJI Okupirale so več mest ob progi kitajske vzhodne želeanlco. * Japonski konzul apelira sa pomoč. Tokio dolžt sovjete, da dajejo moralno podporo kitajskim lojallstom ftangaj. 29. sept..— Kitajski železniški stratyiiki fn čete, ki so bile doslej lojalne novemu režimu, ki je bil ustanovljen v Mandžuriji pod pokroviteljstvom japonske vlade, so včsraj revoltl-rale in okupirale skoro vsa mesta in vast ob progi kitajske vzhodne Železnice zapadno od Harbina. Cicikar, kapitol province Hellungkiang, kjer je nastanjena japonska garnizija, je Še ostal v japonskih rokah. Japonska poročila se glase, da je prve vesti o revoltl vseboval telegram, katerega je japonski konzul v Mančuli poslal Toklju. Konzul je v telegramu apeliral za vojaške čete, ker so življenja japonskih prebivalcev y Mančuli In Halloru v nevarnosti. Japonska vlada je nato poslala vojaško letalo v Mančuli, ki pa se nI vrnilo. Vzdržuje se mnenje, da so kitajsko čete prisilil^ lftalo na tla in ga uničile. Japonske vojaške avtoritete so vznemirjene zsradi nove situacijo, ki je nastala v Mandžuriji. General Muto, poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, js takoj sklical konferenco vojaških poveljnikov v Mukdsnu, na kateri se je razpravljalo o načrtih glede ponovne okupacije province Hellungkiang, ki je prišla pod Obtodba $kih rudarjev Rudar ReynoMs obsojen v dosmrtno ječot pet drugih pa je prejelo manjše kasni Gibanje sa uveljavljenje pet-dnevnika počasi napreduje New York. — Iz pregleda, ki ga je objav« odbor narodne Industrijske konference, je rsz-vidno, da gibanje za uveljavljanje poldnevnika počasi nsprs-duje. Od 1,608 tovarn je samo 114 uveljavilo pet dni dela v tednu. V poročilu Je rečeno, da m obeta bitka, da 11 naj delavci prejemajo mezdo na pddlagi delovnih ur ali na bazi skrsjšsne-ga delovnega tedna, to Je, ali naj delavci ali delodajalci nosi jo stroške ispremembe. Poročilo tudi svari pred mezd nlmi redukcljsmi, ker bi pomenilo znižanje kupne sile in zahtev po manufakturnih produk tih. Ako ne bodo delavci mogl kupovati produktov, tedaj bo trg kmalu napolnjen In sledila bo še yečja brezposelnost. . maršal Cang Hsueh-llang, bivši govor-ner Mandžurije, na čelu robel nega gibanja. V zadnjih tednih je poslal več svojih emlsarjev lz province Jehol v Mandžurijo, kjer vodijo sgltacljb proti Ja-ponesm Situacija js povzročila obnovitev protisovjetske propagan de na Japonskem. Vladni krogi trdijo, ds sovjetske čete ob ru »ko-msndžurskl msji nudijo mo-rslno podporo rebelen). Sovjet so nedavno odklonili safctevo mandžurske vlsds glede umakni tve vojsške possdks, ki ss jo nsstsnils v notranjosti Mandžu m ^_ j Za talne nI denarja Kansas Clty, Kana. — Sklad zs podpiranje revežev v okraju Wyandotte Je bil v avgustu prs-kratek zs 116.826.78. Rezultat je bil, ds strsnke — vošinoms grocsrlstt — niso dobili Isplača-nlh nakaznic, za katere so v sv-gustu dali l>r< /|K>* wpa>Hi< Imm MU t Um MS« ** V Ui ertoUHi ,1». H m •attitoasfl •kmmrnm Mi* U SrftSV. Htgh Poki t, N, C. — (FP) — Stavka ivilnih dslavcev pri 8tehla Slik Corp. jo končana. Družba jo ifišala plače as 19%, kar Jo detao restavriranje utrganih plač, katere je v tam lotu znižala šs za 60%. To zvišanje volja aa vse tovarna to korpora-olj s. Plačo bodo kljub temu šs vodno stradalne. • Ker druiba nI priznala atmr ksrjsm pravles do tovarniškega odbora in bo uposlila Is dve tretjini stavkarjsv, oatals, najbolj aktivno pa vlktlmlzlrala, jo ta imaga trpka sa doUvoe. Družba Je namreč naznanila, da ns bo odslovila zkstov In uposHla b toliko starih delavcev, kolikor Jih bo potrebovala. In gc je, da ne bo uposlila najbolj aktivnih stavkarjsv. TI se bodo pridrožllžl tistim delavoem, ki ao bili viktimk^ raal v drugih stavkah zadnjih ist na Jugu. Dala ns bodo dobili, vsaj ne v domačem kraju. "Krščanski" kapitalizem na Jugu — kot drugje — Jo maššo-vslen do skrajnosti In tepta ovoje žrtve neusmiljeno v prah. Tudi od brutalnega peliclj akegs napada niso okravsts še vse Irtvs. Strupsni plin Js posebno vpllvsl ns zgsrsne In pod-hranjene delavke, od katerih mnoge blujejo kri kot rezultat zastrupljanje pljuč o plinom, a katerim so Jih kompanljsk! gar dleti učili — amarlkenizma osi-roma "južnsgs ksvalll-stvs" kot prsvl mlada Myrtle (6srd-nsv ns svoji bolniški postelji. Ker ao delavci izredno pobožni, praznovernl In "vzorni" državljani, ne morejo pojmovati brutalnega postopsnjs policije. Prsstali so prvi več j l krst kspi-taiizms. Predno ss otrsssjo no-vlh suženjskih verig, bodo naj brž morsM prestati šs več slišnih krstov. Ps nI drugs poti. Boriti ss ali ps živeti življenje, ki Je slabše od pasjega. somtte onemogočilo rr2av- no kontrolo ■ Plinski Interesi v Kanaaaa dabl-M Injunkcljo. ki prspoveduje državnim oblsetem intorvsn-cljo v Dohsrtyjeva podjetja Tepska, Kana. — (FP) _ Prizadevanje državnih oblasti, ds v smislu zakona regulirajo Javne napravs, med katerimi Je najmogočnejša Citlea Service kombinacija, ki zalaga mnoga mesta srednjega upada i naravnim plinom, ja prišlo na mrtvo točko. Cltles Service je dobi-la sodnljsko prepoved, ki Je pa-rallzlrala vso akcijo vlade pri reguliranju. Dršavni zakon zahteva, da mora imeti glavni urad ln vse po-slovne knjiga vsaka javnona-pravna družba, ki posluje v mejah države. Cltles Servloe — "holdlng" kompanlja okrog da-ostlh plinskih družb - ki jI pred par leti zgradila ogromno pllnako omrežje, omatra sebe m državo v državi In ss prav nič ns ozira na državna zakone. Governor VVoodrlng je vsled tega ukazal državnemu pravd-nlku, naj podvzamo sodno postopanja, da ss družbi odvzame čarter ali pa nastavi sodnega u-prsvltslja, kar aa noša pokoriti državnim oblastem In regulaciji. Proti tsj akciji jo družba dobila sodnljsko prepoved. Nedavno je državna regulacijska komisija skušala tudi gpj. žati oens plinu od M.6 centa na 80 centov zs tisol iliMfctik liV* Ijev. Cltfei Service, katero ton* trolirajo Dohertrjevl Interesi, jo ta odlok enostavno Ignorirala« Ta slučaj ja ponoven dokaz o bank rotiranju državna regulacije mogočnih gospodarjih imperijev, ki oo v privatnih rokah. Kjer ti interesi ne morejo kontrolirati regulaaijakih komisij in drugih vplivnih državnih funkcionarjev, so poelužljo sodišč ali jih pa onootavno Ignorirajo. Tudi zvoana kontrdla, katero Rooeevolt, nI ln ne mora biti u- spešnejšs, kar ja politična in gospodaraka moč teh interesov preogromna, Javno laataištvo ja edini izhod, atomilljonsklh In mflljardskih jBporaaij Ja nemogoče kontrolirati, kar dokazuje tudi slučaj Cltles gervioe kombinacije, Aranžlrantti j« tndl val shedev, vernik Cklcaga. — Prihodnjo nedeljo dne t. oktobra bo govoril Jsmss H. Maurer, podprsdsed-nlškl kandidat soelallstlčns strank«, na rsdlopostajl wcfu Chicsgo. Govor bo oddan ob 6:16 popoldne. Ob trsh popoldne bo CX govoril ns ssjl člkaške ds-vsks federacije In oh sedmih ivešer v Workmen's Cirde dvorani v Msywoodu, člkaškem predmestju. V pondeljek ob 8. popoldne bo govoril na banketu soclailstl-čnsgn kluba člksšks univerze v lds Noyes dvorsnl, ob 8. zvečer pn v Venetlsn dvorani, 189 Ksnsington st. V torek 4. oktobra bo govoril Cb 8. zvečer v Belmont dvorani. 3900 N. Clark st Ob 9:16 v Chleego Commons; 966 W. Grsnd svs. V sredo 6. oktobrs ob g. zvečer v dvorsnl HNPJ, Lawndals avs In W. 27th st Ob 9:16 v Labor Lyceum, Kedzle In Ogden sve. Ifoljskl vaditelj I llrljske kemMjo MI1wsukee. %ls. — 2upsn Hoan Je imenoval la člana poli- Jmk cljake komisije Johna wtesa. vodlUlja plel unije v tem mestu. PlOSVEfX Glasovi iz Ogden L. Hffle, federalni fhiančaJ tajnik, je pred nekaj dnevi poročal da je vladna Be-conitruction Finance Corporation peeodtte do 1 avgusta t L T86 milijonov dolarjev 4190 bankam in tMfenskim druibsm. To jo cm petina vseh bank v Združenih državah. Mag toga je pooodila brei malega M milijonov dolarjev okrog 800 drugim organizacijam: 4*-iosnlikim in zavarovalnim družbo«. poeojH-nlm stavbi r*ki m društvom itd. fceifKjraeije je poeodfla viefa skupaj do omenjenega dne fui9.000.000 (eno milijaido in 21t milijonov dolarjev). v Gornji vsota (»Mi »kupno vnoto poeojii voske privatne banke v Ameriki. Ohaae Na-tionaJ Bank v New Yorka, največje banka v Združenih driavab, Ima v posojilih okrof milijardo in 110 milijonov dolarjev, dota imajo ostale največje banke (National Clt?, Con«, nontal Blnois etc.) največ do 900 milijonov dolarjev. A to ie ai m. Vladna korporacija ima tri milijard« dolarjev na raspolsfe hi v zadnjih dvok meaeeib jo veota posojil najbrž narasla čez peWrt«o miiijnrdo. To snsči, da jo federalna vlada le 4anas največji bankir v "krepkem indlvidnalismo" to "največji nesreči, M zadene Ameriko, kadar so bo vladn vtikala v privatni businoM." Hnha! Vlada pa jo |o done« največje bnnkirsko podjetje I Vladna korporacija posojajo tvrdkam. katerim no bi nobena privatna banka laopaU niti enega 4o-iarja. Na »rij—r banke, ki ao na robu pno-padi — kdo M jim posodil? Vlada jfcn pooodi! Eno ss*s posojilo, M je snano, znala ossndo-sst miUjnnev dolarjev ; s lom posojilom Je vlad- NaJ lepit je pa tsls: največji "Msvi indi-VldiJi" v deftell — bsnklrji! — SO io prvi fes-tekll k vladi sa pomol, tnnkirji, ki le od nekdaj 4ajeJo ogled, kij smore "privatna inU čistiva" in ki vodim preklinjajo vsak poskus ^ kol (ijnp^^ vente|>lJo, so v sadnjih osmih mesecih odnesli — največji deleč ljudske "dole", bres malega mIHJerdo dolarjev! Ce ni v takem gospodSfVtvu največja kon-trsdlkeijs pod sobic**, največje hinavstvo, ki ei ga more človek mislIU, tedaj ne vemo, ksj j*- knntradikrija In kaj jo hinavstvo. Privatni kapitalizem propada na vseh koncih, rfcenem pa kriči kot jsiUtar, da je edino on zmoten voditi produkcijo In flnadnl kredit i tem, da nasute zvočne valove, toplejšo kovina djikovega dioksi-Oelzija. Najpri-tje »vokov so jek- Jasno je kot beli dnn, da sedanja k risa pri-nese drftavnl kapitalizem v Ameriki. No na vsej črti, nedvomno pa v glavnih potezah. Le poglejmo. Največji kreditor v doleti je danes federalna Vtldk. Javna federalna "banka" ee ne Imenuje banka, toda v bistvu nI nič drugega. Naj m močnik imenuje kakor hoče, glavno jo, da na«iti lačnega človeka. In to je, kar dsla svesna vlada — naalčuje propadle "krepko ImMvkMJe", tinte vsemogočne ljudi, ki Jih jo Bog izvolil, ds vladajo nezmolno in topo ljudstvo ! Ampak vlada pravi, ds Jim le pooo-juje; tako določa njen zakon Odkod pa vlada dobi denar za vsa ta posojila? Ali ga tlaka7 Ne — te bi bila Inflacija, ki vrfte dolar na ametiiče, da ne bi bU nič vreden. Vlada si iz-peoojuje vse te milijardo na svoje dolinice od največjih bankirjev, katerim plačuje obresti. Ti bankirji nočejo poeodRI centa kakemu "krepkemu Indivldlju", ker mu ne zaupajo, ampak — vladi posodijo. Na kaj pa vlada posojuje bankirjem, ieiez-nlikim družbam in drugim? Na tiete "vrednostne papirje'*, na katere nr dobe privatno od bank nobenega pooojllat Koliko so ti papirji vredni, oairoma koliko teh poaojll bo vrnjenih vladi dolar za dolar? Ali bo vlada Izterjala svoja posojila od vsok bank. od vseh bankrotiranih tHeznlc in bankrotiranih Insurance kompanij? Od vaeh — nikdar! Kaj pa potom? Ali Jim bo vlada posojila briaata? Ne bo mogla, ker mora izplačati dolinic* In nekje mora vzeti denar. Denar mora priti Iz davkov na naJvlAJe dohodke — ker drugih ni — ali pa Is podjetij, katerim zapadejo federalna pooo-j tla Prvo ali drugo bo udarilo privatni bual- V par letih bo vlada Imela cel kup podjetij — Meznle. poslopij, stavbi 16 atc. — katerim (Dsijt v dragi lotosi.) BABICA DOJI VNUCKA Dr. J. Evkh* poroča v neki ho-lamlski medicinski reviji o nenavadnem primeru dojenja v Južni Afriki, kjof nam deluje. Tu je bila neka mati ftitokfat ovirana v dojenju svojega novorojenca, ker se je morala podajati precej daleč na delo. Otroka je oitavljala »teri materi, Bete Je čestokrat Jokalo na vse pretnge, ker ni dobilo hrane i« materinih prsi, atara mati ga Je »kulala Moenepjevl demoimtrenti Um AngeGjFel. — Ttoom proti kotim fantom In dekletom, ki eo Bemonetrlrat! na svetovni olinrpljadl ta oprostitev Hoo neyja, se Je zaključil s obsodbo oModencev frocm je trajal dva tedna. Radi "kaljenja miru" 'ao dobili po devet meaeceV za pora. Proti obiodbl bo vloten prime« V drugem rairedu ljudske dole je dal učitelj lolako nalogo: Pomlad. Mali Tonček opisuje: "lopet je napočila pomlad, najlepši let-nI čaa. Drevje seleai. ptički ve-šolo pojo In goepod učlUlj lopet noaljo svojo "tistraeto suknjo." od doktor, peeet Imate \ — Gospod doktor, 0 nekaj bi vas it opoaorll, sačnote. Oe bi govoril v 0 svoji bUaaci, redim, 4 1 plod fantazijo. a platforme svojega vlaka. • Ivan JonUll Imigrant Janez Mihevc NAROČITE Si MffiVHU UST PROSVETA ilt« spodnji kap«. prfiatita potrakaa mt« terja iB Mn«j laaa ta* aaroftto Praavata, HUimhlaataiaa. ■flo:—Vsalaj kakor kitar« kateri tak Slano* proaaha biti Ran SNPJ, praaaU pro* od drnfiaa ia ko aakftaval a*a aroj Hat tada& M ;i Oaa ia tottfaa draiina, ki ja tako akapao aarofena na 4amA to takoj aaananiti upcaralitru Bata, ta akaaaas dopla&ti dotiki i Proarata. Ako tata aa itora, tadaj para apramilt™ anUa« 1 "■ "i iii v tiskarsko obrt spadajoča VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8LN.PJ OA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ^ ftt pojaanila daj« voditr« Uafcana / Cana amarna. onijako dalo pnr a vrata L * ■ >■ s. no p. x^intery M7-M S«. LnrM Anm CHICAGO, 1LU TAM SB DOBE NA £SUO TUDI VSA U8TM tN A PpJAIKILA » ♦ «