Pa peitl prajoMaa: sa cclo loto naprej 26 K — b pol leta , 19,-, ««trt , , 6 , 60 , mesec , 2,20, V apravaiitviT prejema*: za eelo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Setrt , , 5 , - , mesec , 1,70, Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. narauaini in inseraie iprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice St. 2. Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. — Uredništvo je v Seme-niakih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izviemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 225. V Ljubljani, v torfck 1. oktobra 1901. Letnik XXIX. V znamenju kamenja in krvi. S Koroškega. Na kratko ste o sramotnih dogodkih povodom ustanovitve »nemške« požarne brambe v Globasnici sicer že sporočili, a gotovo bo Vaše čitatelje zanimalo, kaj natančnejšega zvedeti o surovih činih nemšku-tarskih »kulturonoscev«. Ustanovili so v Globasnici tamošnji učitelji z vnanjo podporo novo »nemško« požarno brambo samo z r.amenom, da nasprotujejo že obstoječi slovenski. Kumoval je ustanovitvi znani deželni poslanec Plaveč, pijačo itd., s katero se love udje, pa plačuje gotovo »Sudmark«. Dne 15. t. m. je bila slavnostna otvoritev, pri kateri priložnosti se je tudi blagoslovila hišica in gasilno orodje. Napravili so Blavoloke v Mali vasi, kakor tudi v Globasnici, zastave male in velike so vihrale; da med temi ni manjkalo frankturtaric, to je umevno; bilo jih je vsega skupaj pet. Pre-drznoBt je res velika, da na čisto slovenskih tleh razobešajo izdajske, protiavstrijske frank-furtarske zastave! Naročili so za to slavnost tudi godce iz Pliberka, ki so že v soboto zvečer godli pri obhodu po vasi in tudi v nedeljo ob petih zjutraj. Pri tej priložnosti je neki kmet čisto prav povedal: »Moliti bi imeli, pa ne delati takšnega ropota.« Dopoludne ob pol devetih so šli »nemški« (kdo se ne smeje !) brambovci v cerkev, kjer se je brala slovesna sveta maša. Popoludne so začeli prihajati gostje brambovci kakor tudi druga gospoda iz Dobrle-vasi, Miklavca, Sinčevasi, Lovank, Velikovca, Pliberka, Prevalj, Guštanja, Možice, Črne itd. Ravno ko so vsi bili zbrani pred Pa-cherjevo gostilno, da odrinejo v Malo vas, pa pride iz cerkve jubilejna procesija, ki jo je vodil gospod kaplan. Požarne brambe napravile so prosto pot, da pa so se posme-hovali nekateri tej moleči množici, o tem imamo priče: nekdo je celo rekel: »„Heil" bi morali vpiti, pa ne moliti!« — Ta je res lepa ! Ko je odšla jubilejna procesija, odrinilo so požarne brambe v Malo vas, ž njimi vred precej radovedne množice. Iles, čudno je bilo videti, ko je šla na eno stran proti Podjuni procesija, na drugo pa vesela množica s spremljevanjem godbe. Ko so se po- stavile požarne brambe v red, pozdravil je prvi Kuhar od nove požarne brambe došle brambovce v nemškem jeziku, katerega pa ni dosti vešč, kar je kazal jecljajoči glas; ali je tudi govor zrastel na Kuharjevem zelniku, nam ni znano. Sklenil je svoj govor s trikratnim : Gut Heil! Na to je govoril deželni poslanec in okrajni načelnik požarnih bramb g. Plavec-Skrjanc. Zahvaljuje se za pozdrav nove požarne brambe; saj ee ga pa mora tudi veseliti, kajti s tem so novi brambovci pokazali, da so »možje napredka« (Munner des Fortachrittes). (Hu, hu!) Ustanovilo se je društvo, katerega naj se nihče ne dotakne, in se tudi dotakniti ne sme (eine Vereini-gung, die niemand antasten soli und auch nioht antasten darf). Nova socijalna struja prišla je v celo stvar, novo življenje, saj pri tej požarni brambi je povelje nemški. (Kaj so si mislili nekateri novih brambovcev in velemodri Plaveč sam, jo težko uganiti; bržkone so toliko razumeli o tem, kakor koza o višji matematiki.) A žalibože, da smo morali odstraniti one (t. j. štebenBko požarno brambo) od nas deseterih tišoč. Brambovec nima izreka: »Bogu na čast in bližnjemu v bran« samo na jeziku, ampak on ga tudi izvršuje. (Se je pozneje videlo, kako so to izvrševali.) Kristus pravi: Ljubite se, in ne: Sovražite se. (Glej, glej, Plaveč pa zna menda celo že evangelij na pamet!) In ¿je se to lepše pokaže, kakor pri brambovcu, ki vse žrtvuje, da more bližnjemu pomagati. To je prava ljubezen ! (Das ist die echte Liebe!) Zalibože, da je dandanes drugačna struja, da se hoče temota razširjati, toda luč je prišla in danes vidimo, da so se našli možje, možje luči (»Manner des Lichtes«). Ta je mož, ki temote ne trpi. (Der ist ein Mann, der die Finsternis nicht leidet) Obetajoč in zatrjujoč, da se nova požarna bramba sprejme v materino krilo vseh drugih, sklene svoj govor s trikratnim »Gut Heil!« Jeli zdaj res tako »svetlo« v Globasnici, pokazali so poznejši dogodki. Po dokončanem govoru blagoslovil je gospod župnik Eichholzcr brizgalno hišico kakor tudi brizgalnico. Na to je napravila nova požarna hramba majhno poskušnjo; brizgali so na neko hišo. Nekdo jo ne pravil opazko: »Glej no, Čemu pa tako škropijo streho, saj je že itak dovolj mokra, ko že štirinajst dnij dežuje « Z godbo korakali bo zopet nazaj v Pa-cherjevo gostilno, kjer se je še le začelo pravo gašenje — ognja v grlu. »Heulali« so kar se je dalo, in marsikateremu so se ogreli možgani od premnogo zavžite pijače. Bilo je ob kakih pol šestih, ko so na enkrat sliši krik : »Slovenci so napadli s kamenjem goste v Paarovi gostilni«. Nastal je seveda velik polom in splošna zmešnjava. Ljudstvo je letelo k Paarovi gostilni gledat, kaj se godi. — Nemčurji so torej takoj Slovencem očitali, da so jih napadli. Resnico izveš pa iz sledečega: Slovenci iz Štebna so se podali po dokončani popoldanski službi božji, ko so se bili udeležili tudi jubilejne procesije (ž njimi tudi cela požarna bramba) ob kakih štirih popoldne proti Globasnici. Hodili so po s t r a n s k i h potih, (!) da bi se ognili vsaki drugi požarni brambi; bili so tudi v navadni obleki, da bi nihče ne mogel reči, da hočejo koga izzivati. Šli so v gostilno k »Šoštarju«, ker je bilo v Globasnici ravno žegnanje, s tem namenom, da bi se malo razveseljevali, in sicer pri Šoštarj u, ker so vedeli, da tam ne bo mnogo ljudij, ker je ona gostilna na glasu kot bolj slovenska, bedeli so najprej spodaj, a ker je bilo premalo prostora in ker so tudi hoteli, da bi bili sami zase, podali so se v zgornje nadstropje, kjer so se razveseljevali prav po domače. Naenkrat pride kakih 10 ljudij v prvo nadstropje, ki so začeli kričati : Heil, Heil! G. Krajger, ki je vse to početje nekaj časa opazoval, in tudi sprevidel, da so ljudje užaljeni, in se je bilo bati še kaj hujšega, stopi pred one »haj-lovce« in jih opominja, da naj to opustijo, ker morajo vedeti, da s tem tukajšnje goste žalijo in dražijo. A oni rečejo: »To je naš pozdrav«. G. Krajger nato: »Gut Heil! jo vas pozdrav in ne »Heil«. Zoper »Gut Heil« mi ničesar nimamo, a »Heil« nas žali«. A oni so začeli le tem' bolj upiti in razgrajati. Nazadnje se vendar odstranijo, a pred hišo so začeli peti: »Griiss Gott mit hellem Klang«. Slovenci pa so zaklicali svoj »Ži-vio«. Nemčurji še vedno niso mirovali, ampak psovali Slovence in nadalje prepevali nemške pesmi. »Nemci« so Slovence so vedno izzivali in ko je eden od nasprotnikov Slovenca potisnil, prikipela je razdra-ženost do vrhunca, da bo se spoprijeli. V tem trenutku prileti od strani nasprotnikov prvi kamen, za njim ševeč drugih, jako debelih. Da Slovenci pri tej priložnosti niso mogli ostati mirni, in bodisi človek še tako ravnodušen, to mora biti vsakemu jasno. In tako so vrgli Slovenci kamenje nazaj, ki je priletelo od nasprotne strani. Vse to se je vršilo med »Šoštarjevo« in »Paarovo« gostilno, odkoder je priletelo tudi nekaj kozarcev, katerih so precej pobili. Jeden alo-vencev je imel še drugi dan otekel prst, kamor ga je zidel kozarec. V tem se tudi že zgrudi eden od Slovencev in sicer Št. Vrtu i k p d. Tratnik, posestnik na Če-pičah. Spravijo ga hitro z bojišča v bližnjo drvarnico, da bi bil varen prod hujšim. V Pacherjevi gostilni raznesla se je hitro vest o tem, kakor je bilo že omenjeno, seveda s početka čisto drugačna. Ljudje so se vsuli iz gostilne in dirjali proti Paaru kričeč, kakor divja druhal: »P o b i j m o jih, te bindišarjo, ob dajmo j i h o d v s e h stranij, da nam nobeden ne bode mogel uiti«. K sreči so prišli v tem trenutku tudi orožniki, katere so žo iskali Začeli so delati mir in tudi g. Krajger je opominjal Slovence, da naj so mirni. Od nasprotne strani letele so nanj grozno psovke, kakor: »Rauberhauptmann, Gauner, Falot«. Slovenci so se pokorili besedam orožnikov, kakor iudi g. Krajgerja, ter šli nazaj k Šoštarju. Na opomin orožnikov so se morali umakniti tudi nasprotniki. Ranjencu, ki je bil težko ranjen zadaj na glavi, in ki jo vsled tega tudi izgubil zavest, so sprali rano, jo zavezali ter ga peljali takoj domu. Šli so hitro po okrožnega zdravnika v Dobrlovas, g. dr. Grassl a ml., a ta ni hotel priti, četudi so mu je dopovedalo, da je nevarnost velika O polnoči bo so morali peljati v Pliberk po g. dr. Ilofferer • ja, ki j e tudi prišel in spoznal, da je črepinja prebita in da bolnik visi med življenjem in smrtjo. Ranjenec se je črez nekoliko časa zopet zavedel. Pozneje se je tudi izvedelo, da so oni hajlovci, ko so prihajali k „Šoštarju«, rekli: »Zdaj gremo na t e p e n j e. Tedaj jo bil namen jasen in iz tega so tudi razvidi, kdo je hotel začeti prepir. Da Slovenci tudi daljo niso hoteli dajati priložnosti k pretepu, se LISTEK. Pa res ne! (Češki spisal V. Kosmak.) Podolski gospod župnik je bil že star gospod in vrhu tega bolehen. Imel je navado, popoludne malo zadremati. Kedar pa ga je objel najslajši spanec, da mu je bilo, kakor bi srkal med, začeli so mu vedno ti poredni pastirji pod okni pokati z biči, da je ves prestrašen poskočil. Tam okoli župnišča je vedla pot na občinski pašnik, kamor so gonili dečaki vsako popoludne konje in krave. »Kako naj si pomagam ?« premišljal je gospod župnik. »Ako jim prepovem pokati, bodo vendar pokali — meni na kljub. Vem, kaj bom storil!« Drugega dno se je postavil gospod župnik, kar ni bila njegova navada — po obedu med duri in čakal, da dečki priženo past. Kmalu so je razlegalo po vaBici pokanje, bližalo se je, dokler mladiči niso prišli k župnišču. Zapazivši gosuoda župnika so se ustrašili, spravili biče pod pazduho in od-krivši se kričali jednoglasno : »Hvaljen bodi J. Kristus!« G1 župnik je pokimal v odzdrav z belo glavo, in zaklical smehljaje se dečakom: „Počakajte!« Paglavci ho zakričali: »Hej!« in se zvedavo obrnili k župnišču. »Ali, dečki", dejal jo gospod župnik, »kje pa ste so naučili tako pokati ? Takega pokanja še nisem slišal, kar sem živ. Kedor bo jutri najlepše pokal, dal mu bom čepico hrušek«. Dečki so gledali debelo, in vsak je mislil, da mora jutri zmagati. »Jakob«, rekel je Brudikov Francek, »da me jutri ne prekosiš!« »Oho!« dejal je Jakob. »Jaz imam boljši bič ! To bi pogledal!« »Jaz si bom svojega namazal!« „S čim pa?" vprašal je Jakob. »Kaj pak, misliš, da ti povem ? Sam naredi, če znaš!« Vsak je mislil, kako bi druge prekosil. Jedva so prignali s paše domov, jeli so plesti biče, mazali jih s smolnakom, jeden je priplel na konec nekaj ščetin, drugi žimo, in Francek je skrivaj materi odstrigel kes svilenega predpasnika, raznizal to in imel svile, da je bilo veselje! Drugi dan je izgnal vsak s čustvom, kakor da gro k skušnji. Po vasi niso pokali; ko pa so prišli do župnišča, začeli so vsi hkrati in so pokali, kakor da bi s puško streljal. Gospod župnik jih jo pričakoval, smehljal se zadovoljno, sel k plotu in poklical Francek a : „No, Francek, danes si ti najlepšo pokal. Pojdi po hruške! Kdor bo pa jutri najmočnejše pokal, dobi jih zopet!« Francek je poskočil kakor mlad kozliček in kmalu je prinesel polno čepico hrušek. Dečki so mu jih zavidali. Drug za drugim so prihajali k njemu: »Francek, daj mi jedno! »No dam! Zakaj ne znaš pokati ?" »Čakaj, drugič jaz tebi ne dam«. »Kakor hočeš; jaz to no bom prosil«. Drugega dne so dečki pokali še hujšo, če je bdo sploh mogoče: po enkrat, po dvakrat ali celo »v trojko«. Gospod župnik jo zopet poklical drugega paglavca, dal mu čepico hrušek in tretjega dn<5 zopet drugemu. — Med dečaki se je unela zavist. Ko so gnali četrtega dnč, so pokali, da jo bila groza. Gospod župnik je stal med vrati, smehljal so — poklical pa ni nikogar po hruške. Dečki bo debelo gledali, rekli pa no besedo, ker jih drug drugemu niso privoščili. Ko pa ni šel župnik niti peti dan po hrušek, rekel je Jakob, ko so prišli iz vasi: „Vesto kaj, dečaki? Ker nam neče dajati hrušek, mu pa tudi ne bomo pokali!« »Pa res ne!a pritrdil jo Francek. »Naj si poka sam, če se mu ljubi. Jaz mu no bom bril norcev! Skoda za udarce, ki sem jih dobil radi predpasnika«. Odslej so gonili dečki okoli župnišča tiho kakor duhovi, in starega gospoda župnika niso več motili v popoldanskem spanji«. Priložil A. D. vidi iz tega, ker so na to poravnavši svoj račun, odšli mirno, kakor so prišli po stranskih potih, na svoj dom. Očitalo se je Slovencem, da so oni nalašč prišli v Globasnico, da bi izzivali »Nemce« ; očitalo se jim je, da so oni najprej napadli Nemce, zatrjujoč, da 'ti sploh kamna vrgli niso ; očitali so jednemu, da je tudi metal kamenje, ko je nasprotno le letel po orožnike, ker je uvidel nevarni položaj. Da, celo tako smelo so mogli trditi, da so Slovenci sami Tratnika pobili (t!) No, čuda, da tega ne trdijo, da si ni on sam nalašč glave razklal ! Nemci trdijo, da so čisto nedolžni, da še z mazincem niso ganili, a dejstva, čisto dejansko navedena, za katerih resnico, in sicer za vsako posebej, imajo Slovenci priče, ta dejstva naj kažejo, kaj je resnica. Ustanovili so tedaj nasprotniki svojo požarno brambo samo iz zagrizenosti do Slovencev in sploh z namenom, da bi slovensko stranko uničili. V prihodnje bodo menda morali po celi globasniški občini na vsako hišo nabiti tablico z napisom : tu je Slovenec, tu »Nemec«, da bo ob času po-žara mogla gasiti pri Slovencu slovenska, pri Nemcu pa nemška požarna bramba. Ob koncu pa še nekoliko o govoru Plavca. Rekli ste, g. Plaveč, da je to društvo, »ki se ga naj nikdo ne dotakne in se tudi dotakniti ne sme«. Mislimo, kar velja o tej požarni brambi, to velja tudi o slovenski! A zgodilo se jo ravno nasprotno! Ali niso bili Vaši ljudje Vaše stranke, ki so napadli mirne Slovence, ki nobenemu niso hoteli žalega ? Pometajte najprej pred svojim pragom, potem še le pred tujim ! Rekli ste, g. Plaveč, da so to »možje napredka«, in mislimo, kar ste rekli o teh možeh, to velja za celo Vašo stranko. Ce imenujete to »n a p r e d e k«, da ljudje Vaše stranke pridejo s kamenjem in napadajo Slovence, potem moramo misliti, da je Vam pojem napredka še prav nejasen, potem morate o tern še kaj več študirati. Mi smo že srečno priveslali v dvajseto stoletje in nismo več v dobi poganov. Rekli ste, g. Plaveč, da so to «možje luči« in da je tisti »mož«, ki temote ne trpi, da je prišla luč, in mislimo, da to menite o celi Vaši stranki. Prišli ste »možje lnči«, a v čudni podobi, namreč s kamenjem v rokah, in začeli preganjati »temoto« z njim, metavši ga na glave Slovencev, da se je vsakemu posvetiio! Verjemite, »luč* v taki obliki, kakor ste jo prinesli Vi, to ni ona dobrodejna luč, ki človeka osrečuje in krepča ; ta Vaša »luč«, ta boli in skeli, in tam na Čepčah imate tudi žrtev svoje luči, ki visi med življenjem in smrtjo, in to je Vaše delo, to je sad Vaše takozvane »luči«, ali bolje rečeno »1 u č a n j a« — namreč kamenja. Rekli ste, g. Plaveč, daje Kristus rekel: »Ljubite se, in ne : Sovražite se«. Dobro ! Mirno sedeče ljudi, ki se razveseljujejo in ki so se s tem namenom, da bi jih nihče ne mogel motiti, odtegnili v posebno sobo, z razžaljivimi klici dražiti, psovati, priti med nje z namenom, jih natepsti, jih pobijati s kamenjem : To je vaša ljubezen ! »Das ist echte Liebe !« G. Plaveč, Vi in Vaša stranka ste pač pojem o oni vzvišeni ljubezni, ki jo nam oznanuje naš ¿veličar, čisto napačno razumeli, to se vidi na dogodkih, katerih ne morete tajiti. Lahko se da misliti, da se bo razbob-nalo od nasprotnikov v celi svet: vidite, takšni so Slovenci; napadli in pobijali so nas — a kdor ljubi resnico, ta bo sodil drugače! Nasprotniki sovsejali prepir, zanetili strast med prej mirnim ljudstvom in dobrega konca to ne bo imelo. A sedaj se pa morajo tudi odpreti oči vsakemu, le malo treznosodečemu človeku, kakšni so ti možje »luči« in »napredka« in mislim, da se bo obrnil proč od takih ljudij, ki razširjajo svojo »luč« v znamenju — kamenja in krvi! Politični pregled. V Ljubljani, 1. oktobra. Kompromis mej Staro- in Mlado-čehi so definitivno odobrili v nedeljo v Pragi zbrani zaupniki obeh strank. Staročeških za- upnikov se je sešlo do 120, ki so se pod predsedstvom dr. Riegerja posvetovali o kompromisnih pogojih. Kot poročevalec je nastopil dr. Sedlak, ki je mej drugim izjavil, da kompromis za Staročehe sicer ni po sebno ugoden, vendar pa je odobravati z ozirom na to, ker bo tvoril češko falango proti nemški povodnji. Govorilo je potem o stvari sami več govornikov, katerih večina je naglašala, da ta kompromis ne sme po-menjati fuzije obeh strank, marveč določati mora le način sodelovanja pri bližnjih volitvah. Konečno se je kompromis odobril z veliko večino, kakor tudi volivni oklic in lista kandidatov. — Mladočeškega zaupnega shoda se je udeležilo do 700 udeležnikov. Predsedoval je shodu profesor Blazek. Govoril jo najprej poslanec dr. Herold, in sicer o politiškem položaju. V svojem govoru je dospel do zaključka, da je pozdraviti skupno postopanje vseh čeških strank proti nemški iredenti. Pred volitvami se je sklenil kompromis s Staročehi in radikalci, le žal, da tudi ne z agrarci, ki sicer naglašajo državno pravo, a višje cenijo materijelne koristi. Vendar so pa tudi ti izjavili, da bodo pri stopili državnopravnemu klubu v državnem zboru. Konečno je govornik pojasnil volivni oklic. — Potem so se jeli oglašati govorniki za in proti kompromisu. Zagovarjali so ga mej drugimi dr. Kramar, dr. Herold, dr. Dvorak in dr. Celakovski, proti kompromisu je pa posebno govoril dr. Podlipny, ki je izražal mnenje, da je pokazala mladočeška stranka s tem neko slabost, in da se stranka ne sme vezati na nobeno stran. Konečno so zaupniki soglasno pritrdili prebranemu vo-livnemu oklicu, kompromisu pa z vsemi proti enemu glasu. — Na podlagi sklenjenega kompromisa je torej Staročehom zagotovljenih 9 mandatov, njih kandidata morajo podpirati tudi Mladočehi. Sneli o nemškem carinskem tarif u. Kot smo že včeraj na kratko javili, se je izjavil ogeraki ministerski predsednik bzell proti sklepanju trgovinskih pogodb z Nemčijo, dokler se ne premeni nemški carinski tarif, kakoršnega hoče uveljaviti berolinska ylada. Mož nima proti njemu pomislekov samo iz gospodarskih, marveč tudi iz po-litiških ozirov. Če Nemčija zapre svoje mejo ogerskemu uvozu, store isto tudi Ogri. — Isto vest priobčuje tudi poluradni »Magyar Nemzet«, ki se sicer ne spušča v podrobnosti, marveč le konštatuje, da ima ministerski predsednik, čeravno mu še ni bilo možno v javnosti se izraziti o tem vprašanju, že gotov načrt za svoje tozadevno postopanje. Szell v popolnem soglasju z zunanjim ministrom in z avstrijsko vlado ni ničesar opustil, kar more služiti nemški vladi v vednost, da ne moremo skleniti trgovinskih pogodb na podlagi objavljenega carinskega tarifa. Ministerski predsednik je odkrito in odločno pokazal na dejstvo, da bi Nemčija" s svojim tariiom izzvala proti sebi takorekoč celi svet in si sama zadala rane, za katere bi ne našla nadomestila v tarifnih postavkah. — Tako imenovani list. Njegova izvajanja so bržkone v prvi vrsti le reklama za Szella samega in nekako agitatorično sredstvo za njegovo stranko pri sedanjih volitvah. Najlepše pri vsem tem pa je to, da se Szell kaže svetu kot nekakega absolutnega vodjo avstro ogerske politike. Dunajski listi sami oporekajo pisavi ogerskega lista in pravijo, da je grof Goluhovski v sporazumu obeh ministerskih predsednikov takoj po objavi načrta pojasnil stališče avstro-ogerske monarhije. Odhod nemških čet iz Avstrije. Slovo na Dunaju je bilo kajpada zelo prisrčno. Predvčerajšnjim zjutraj odkorakal je nemški batalijon iz Albrechtove vojašnice na kolodvor severne železnice. Na čelu ba-talijona je poleg nemškega majorja För-sterja korakal avstrijski general Uexküll-Gyllenband se svojim štabom. Na kolodvoru je batalijon defiliral pred generalom Uexkül-lom in se potem podal v železniške vozove. Ko se je major Förster še jed enkrat zahvalil na prisrčnem vsprejemu, začel se je vlak pomikati proti Oderbergu. Občinstvo je aklamovalo nemške vojake. — V Pre-ravi na Češkem je nemški bataljon pozdravil fem. baron Albori z daljšim nagovorom. V Oderbergu ie moštvo ostavilo avstrijski vlak ter se p6 pozdravu od strani župana Portenschlaga okolu 8. ure zvečer s pruskim vlakom odpeljalo v Lamsdorf pri Nisi. Pred odhodom je major Foerster za-klical zbranemu častništvu: »Gospoda moja od drugega vzhodno • azijskega bataljona ! Sedaj ostavljamo gostoljubno avstro-ngersko monarhijo in kličemo v slovo: Nj. Veličanstvo Fran Josip I. naj živi!« F Španiji se bližajo, kakor kažejo vsa znamenja, novi ministerski krizi. Prvi povod zato daje mornariški admiral Valiarol, ki bo zahteval od kraljice, naj se dovolijo potrebna sredstva za obrambo španskega obrežja. Za slučaj pa, da se tej njegovi želji ne ugodi, predlaga ta mož, naj se razpusti cela španska mornarica. — Drugi in morda najvažneji povod krizi v bagastovem kabinetu jo pa bržkone framasonska klika, kateri menda ni všeč, da liberalec Sagasta vse prepočasi zatira cerkvene redove. Vsaj židovsko-libe-ralna glasila tako trdijo. Ker vladi primanjkuje potrebnega drobiža, bi si rada pri kon-gregacijah poiskala potrebnih sredstev. Turki. Iz Bombaja javljajo, da se del angleškega brodovja zbira ob perzijskem zalivu. Trdi se, da so v Koweitu pričeli se novi neredi in da v Bassorah stoji 30.000 turških vojakov. Ne veruje se turškim izjavam, da te čete nameravajo iti preko Arabije, da v Yemenu uduše nove nemire. Sumijo, da Turki nameravajo zavzeti Ko\vlit. Hevoliicija na otoku Malti. Na otoku Ilaiti je revolucija. V mestu Jeremie so prijete mnoge odlične osebe, katere so dolži, da se v zvezi z zaroto. Položaj je kritičen. ker se opozicija silno množi in zahteva, da sedanji predsednik Sam odstopi. Knjige in časopisi. ,,Slovenskega učitelja1' danes izišla 19. številka prinaša sledečo vsebino: Srce. Psi-hologiška študija. IX. Vera in srce. — Kaj ovira razvoj javnega pouka in vzgojno delovanje učiteljevo ?v (Konferenčno poročilo. Spisala T S.) — Šolske hranilnice. — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine. Dopisi. Iz Vevč, 80 septembra. (Pošteno delavstvo in liberalni hujskači). »Slovenski Narod« se dne 27. sept. prav ljubeznivo zaganja v krščansko delavstvo v Vevčah. Ce bere človek oni zlobni napad, priti mora do sklepa, da krščanski delavci delajo tovarni največjo krivico. In vendar ni prijetno za delavce katerekoli stranke, če ga odpuste na zimo, ko drugje ni dobiti dela. Bolj pa kakor odslovitev delavcev, je delavstvo razburilo novovpeljano a k o r d n o delo, in sicer zato, ker so po pravilnem računu in po izkušnji prišli do zaključka, da bodo pri sedanji podlagi akordnega dela na dosedanjem plačilu zdatno prikrajšani. Pomirili so se saj deloma, ko se jim je zagotovilo, da bo tovarna v slučaju, da bi akordno plačilo ne doseglo prejšnjega dnevnega plačila, primankljaj do prejšnje plače izplačala. Opomniti je treba, da so bili z odpuščanjem delavcev in z akordom nezadovoljni ne samo krščanski delavci, ampak delavci brez izjeme, razven onih, ki imajo itak dobre plače, in pa onih, katerih akord ne zadene. In ravno previdnemu in mirnemu postopanju krščanskih delavcev se je zahvaliti, da se je preprečila v teh razmerah brezvspešna stavka. Sploh pa naše delavstvo povdarja vedno in povsod, da se hoče vedno truditi za zboljšanje delavstva, toda vedno le postavnim potom. Kar pa se tiče reda v tovarni zlasti v delavni dvorani, o kateri govori »Narod«, pa lahko z mirno vestjo trdimo, da je omenjenega dogodka, v kolikor je resničen, kriva omika, katero zajemajo nekateri iz »Slov. Naroda". Jeli mogoče, da bi ostala mirna poštena dekleta, ko jih kedo zmerja z ostudnimi izrazi, najostudnejšimi, kar jih je sploh mogoče izumiti liberalni pameti ? Sv .. .k----itd. — to je izraz liberalne omike! Sploh čujemo, da je vodstvo odločno obljubilo, da se dotični mojster, o katerem govori »Slov. Narod«, v kratkem prestavi na drugo mesto. Da bi se pač to zgodilo, ker delavke nikakor niso voljne trpeti takega človeka med seboj. Neka nad 40 let v tovarni službujoča oseba odločno trdi: Ves čas, kar sem v tovarni, nismo imeli takega mojstra. Takega človeka prav prisrčno privoščimo liberalni stranki. Sploh opazujemo, da zajemajo tudi tovarniški liberalci, zlasti mlajši, z veliko žlico duševno hrano iz »Narodovega« korita ter jo brezobzirno brizgajo okrog sebe; kajti le tako nam je razumljiva kopica psovk, s katerimi psujejo liberalci naše delavce, zlasti tiste fante in dekleta, ki se predrznejo brez njihovega dovoljenja vstopiti v Marijino družbo. Da, razumevamo 1 Dekleta niso na razpolago liberalni ljubezni, odtod srd, odtod jeza in psovanje! — In poleg tega je delavec uboga para — liberalne glavice ga prezirajo, zaničujejo, in tudi tisti, ki so Ie »malo« nad navadnimi delavci; toda vedite, da je tudi navaden delavec človek, da ima tudi dela vi c svoj ponos in čast, katere ne pusti zakopavati v gnoj, po katerem rijejo liberalni rilci! In delavstvo spoznava liberalno zaničevanje delavskega stanu — in prej ali slej bo prišlo do trenotka, ko bo vse delavstvo brez razlike strank edino proti človeštvo ponižajočemu liberalizmu! „Narod« govori tudi o nekem p r e-t i 1 n e m pismu na g. tovarniškega ravnatelja in predstojnika pisarne ter namigava na krščansko delavstvo, češ, take so razmere v Vevčah! Jeli mogoča še večja podlost? V kakšni zvezi je krščansko delavstvo z onim pismom? Prepričani smo, da bo delavstvo tudi tukaj odločno nastopilo proti takemu podlemu, židovsko - liberalnemu napadu! Kaj pa bo rekel »Narod«, če mu povemo na liberalna dolga ušesa, da je to pismo, v katerem se omenja ubiti Remec, po mnenju nekaterih liberalno jajce, katero se sedaj podtika krščanskemu delavstvu, da bi se na zgorej očrnilo?! Da to je mogoče, tega je zmožen liberalizem ! Da, liberalci bi radi očrnili pošteno krščansko delavstvo na zgoraj — toda pazite, da se puščica, sprožena na krščansko delavstvo, ne vrne nazaj na liberalna strelce, da tudi vam ne bo treba iti po svetu s trebuhom za kruhom, ako se namreč razkrijejo vaše smrdljive rane; sami imate dosti masla na glavi, ne hodite preveč na solnce ! Prepričani pa smo, da povračilo za to vaše liberalno »človekoljubno« delo, za vaše blatenje poštenega delavstva, vam gotovo ne izostane, ker resnica mora zmagati prej ali slej! Razlagamo pa si lahko vašo umazanost in divjost; sami ste, grozno ste osamljeni, delavstvo ne mara za vase liberalne nauke in vašo liberalno omiko, s studom se obrača z drugimi stanovi vred od vas, in to vas peče, to vas boli, od tod vaša jeza in vaš gnjev! Ker nimate moči, zato kričite in razsajate! Delavci pa, dasi so samo priprosti delavci in nič več, oni prezirajo in obžalujejo vašo zlobnost in »omiko !« Seveda, ob delavski pevski zbor se mora obregniti »Narod«. Pravi, da sta dva člana tega zbora v neki gostilni napadla naprednjaka, potem zažuga, da pride stvar pred sodišče. No, menda bo preiskava pokazala, da je omenjeni naprednjak izzival dolgo časa, in slednjič se mu še nič ni zgodilo; v svoji »navdušenosti« je pa s steklenico udaril po mizi, da se je razletela — in pri tem junaškem činu si je ranil roko, da se mu je pocedila liberalna kri. Kaj ne, razbijanje steklenic, to spada tudi k liberalni omiki? Sploh bi svetovali liberalcem : Nikari ne izzivajte in ne norčujte se povsod iz poštenih delavcev; kajti ti niso tako omejeni, da ne bi razumevali neslanih dovtipov! Sploh pa moramo reči, da je naše ljudstvo še čudovito mirno; kajti neprestano napadanje in hujskanje v besedi in po listih, neprestano pogreto predbacivanje šnopsanja, ubojev, nasilstev je toliko, da bi potrpežljivost pošla slednjič tudi najmirnej-šemu človeku. In državno pravd-ništvo gleda mirno, kako se poštenemu delavstvu rekel bi dan na dan podtikajo hudodelstva, kakor slučaj Remec, napad na g. Wint«rja, pretilno pismo itd. Ce je delavstvo tako, kot je slika »Narod«, v ječo ž njim, če pa »Narod« laže — in temu je tako — potem zasluži lažnik večletno tamnico ! Ko ne bo liberalnega hujskanja, bo zopet mir v tovarni, v Vevčah in pri D. M. v Polju, kakor je bil poprej, predno so začeli hujskati liberalci in od njih zapeljani soc. dem.! Naše ljudstvo je toliko razsodno, da bi ostalo mirno, tudi če bi orožniki ne hodili za njimi, kakor hodijo sedaj ; tukaj skušajo mir delati, kjer je mir sam ob sebi; zasledujejo ljudi, ki s svojim vplivom vzdržujejo red. Mirni bodo naši ljudje brez orožništva — prizadete oblasti naj gledajo, da bo enkrat konec hujskanja in draženja liberalnega! Dnevne novice. V Ljubljani, 1. oktobra. Občni zbor »Slomškove zveze«. Nameravano je bilo, da se bodo vršil občni zbor »olomškove zveze« o Vseh Svetih v Ljubljani. Vsled prošnje idrijske podružnice in nekaterih gospodov učiteljev organistov, ki so ob teh dneh zadržani, se je pa shod preložil na božične počitnice. Tedaj se bodo udje in drugi somišljeniki tem ložje zborovanja udeležili Odbor bode skrbel za zanimiv program. Pričakovati je gostov z Dunaja in morda tudi od drugod. Natančen vspored objavimo o pravem času. Biankinijev uredniški jubilej. Dnč 7. oktobra bode 30 let, odkar je g. J u r a j B i a n k i n i, sedanji drž. poslanec, postal urednik „Narodnega Lista". Stranka prava je sklenila, da časnikarski jubilej tega odličnega Hrvata slovesno proslavi, in je v ta namen že izbran odbor. Tudi Slovenci se pridružujemo proslavi bojevnika za prava hrvatskega naroda in želimo, da Bog se dolgo vrsto let ohrani zdravega in čilega pri delu velespoštovanega gospoda slavljenca! Osebne vesti. V deželno pridobninsko komisijo je imenoval finančni minister mesto umrlih članov vpok. finančnega svetnika Tratnika in trgovca Dolenza gosp. finančnega svetnika Ferd. A v i a n a in trgovca Fr. Doberleta, oba v Ljubljani. — Zi-vinozdravnik v Litiji gospod Ivan Raj ar je začasno prideljen okrajnemu glavarstvu v Kočevju. — Pomožna učiteljica na tukajšnji umetno - obrtni šoli, gdč. Mar. Veh ar, je nastavljena za učiteljico. Otvoritev novega poslopja mestne dekliške osemrazrednice. Danes se je otvorilo novo, veliko poslopje mestne dekliške osemrazrednice pri sv Jakobu v Ljubljani. Po sv. masi blagoslovil je poslopje, raz katero so v znamenje slovesnosti vihrale zastave, č. g. stolni dekan Z a m e j i c. (Na tiskanem vsporedu se je tcčka o blagoslov-ljenju izpustila.) V telovadnici so se mej tem zbrali zastopniki raznih uradov in šol, na čelu jim dež. predsednik baron Hein z okr. glavarjem tajnikom Haasom. dež. šol. nadzornik g. H u b a d, okrajni šolski nadzornik g. Leveč, duhovščina, ravnatelji srednjih in ljudskih šol z učiteljicami in učitelji, nekaj obč. svetnikov, mestni stavbni urad, in obrtniki, ki so sodelovali pri zgradbi. Telovadnica je tako mala, da šolska mladina ni mogla prisostvovati onemu delu slav-nosti, ki se je vršil v telovadnici. Navzoče je pozdravil župan Hribar, ki jo imel v vsporedu napovedana dva svoja govora. Pov-darjal je, da je ta šola, ki stoji ua mestu stare redute, najprimernejša zgradba v deželi Kranjski. Kot posebno znamenitost je proglasil g. župan „kopalno sobo, v kateri se bodo dekleta pod nadzorstvom učiteljic skupno kopala." Načrte sta izvršila gg. inženirja Sbrizaj in Fabiani. Na poslopju, ki je zidano v secesijonistiškem slogu, so napisi iz spiBov Komenskega, Slomška, Stritarja itd., a so na stenah poslopja tudi imena raznih drugih „pedagogov". To je „nekaj originalnega", dejal je g. župan, in srečno se je smehljal nad to karakterizacijo mnogo brojnih napisov in imen. Potem pa je g. župan postal hud. Menda ga do gotovega razburjenja ob slovesnih prilikah vedno privede njegov fini takt. — Znosil se je gospod župan I. Hribar nad »Slovencem«, ki je pred meseoi v imenu katoliško-nar. davkoplačevalcev protestiral proti temu, da se blišči kot vzgled ženski mladini na šoli ime brezverca in neznačaj-neža J. J. Rousseau-a, katerega življenje, še bolj pa njegovi nauki se nika- kor ne morejo staviti mladini v izgled. Go spod župan je vidno razburjen povdarjal, da »mi s strupenim črnilom napadamo vsako napravo občinskega sveta in zato nismo mogli opustiti napada na ime J. J. Rousseau a«, katerega »dela so več vredna, kakor so gospodje zapisali in so zapisati v stanu«. Naš »napad« je imenoval g. župan »strupeno pohujšljiv« (!!), »ki pa ne pripravi občinskega sveta z njegove poti«. »Te napade,« dejal je župan, »pišejo navadno gospodje, ki kaj radi uče, naj se ne gleda, kako žive, ampak na to, kaj uče.« Ta županov napad ob tej priliki jo bil gotovo skrajno netakten. Izpodbil naših ugovorov gospod župan s takim napadom ni, kakor tudi ni dokazal svoje trditve, »da jo bil gospod Duffo po krivici napadan«. Zgodovina kanalov pri novem poslopju gospodu županu pove marsikaj. V jednem svojem stavku je gospod župan izrekel tudi besede, naj se vzgoja vrši v »versko-nrav-nem duhu«. Ali gospod župan ni opazil da taka vzgoja in Emil RouseaU no spadata skup ! Skup ju ne spravi vsi obširna zgovornost gosp. župana Ivana Hribarja ! Ko je župan izročal ključe šolski voditeljici gdč. Emiliji G u s I, je gdč. voditeljica kaj lepo govorila ter povdarjala tudi krščansko vzgojo ter na prvem mestu omenjala duhovščino. Zahvaljevala se je tudi dež. zboru, ki je za stavbo dal 20.000 K, in vsem ostalim pri zgradbi udeleženim faktorjem. Znamenit govor jo imel nato g. okr. šol. nadzornik Leveč, ki je med drugim rekel, da velike Sole, v katerih se koncentrira veliko o t r o k , n i s o v s k 1 a d u sšolskimi zakoni in se nemo-rejo odobravati ni z didaktičnega nivzgojevalnega stališča. (Ali ne izpodbija ta izjava žup. trditve, da je nova šola pri sv. Jakobu najprimernejša zgradba na Kranjskem?) G. nadzornik je želel, naj bi mestna občina pričela uvaževati vprašanje, da bi se postavilo rajši več šol, a manjših in v različnih meBtnih okrajih. Le tako se more izvrševati pravi namen ljudske šole, ki pravi, da se naj vzgaja mladina versko-n r a v n o , da so mladini razbistri um in se jo oskrbi z vednostjo, da postanejo iz nje dobri kristijani in dobri državljani, v obče pošteni in značajni člani človeške družbe. V L j u b 1 j a n i se ta namen ne more vedno izvršiti, ker mnogi roditelji mislijo, da store že vso svojo dolžnost, ako le kupijo učencem učila. Izrekel je g. nadzornik nado, da skoro dobe tudi one tri mestne ljudske šole svoja poslopja, ki jih dosedaj še nimajo, in je opozarjal, da vzhodni del mesta z Vodmatom potrebuje svoje dekliške šole. Gdč. učiteljicam je g. nadzornik dejal, da bodo vspešno izvrševale svojo nalogo, ako bodo edino svojemu po klicu posvetile svoje moči. Naj vzgajajo mladino verskonravno. Poleg lepih naukov, ki jih dajejo mladini, naj ne pozabijo na besede pesnikove: »Ko um bistriš, srce si blaži!« Vzgoje naj pridna slovenska dekleta in patrijotične državljanke. »Bog blagoslovi Vaš poduk in Vašo vzgojo.« Gdčna Voduškova je na to imenom učenk spregovorila par primernih besedij ter g. županu izročila šopek. Župan je pomolil šopek g. Jakobu Dimniku, ki je hočeš nočeš, moral sprejeti nalogo, držati Ivanu Hribarju šopek. Na vrsto je prišel drugi govor župana Hribarja, ki je bil pa to pot kratek. Obsegal je zahvalo pokrovitelju šolstva presvetlemu cesarju, kateremu je ves zbor navdušeno zaklical »Slava!« Nato so povabljenci ogledovali novo poslopje. Sapo je zaprlo „Učit. Tovarišu". „Slovenski Učitelj" piše v svoji 19. štev.: Sapo je zaprlo „Učit. Tovarišu" po zadnjih volitvah. Se pred mesecem dnij se je mogočno razlegala njegova bojna troblja. »Ti ljudje« (tako je pisal v 25. št. o katol.-nar. stranki) so največji zapeljivci našega ljudstva in največja nesreča za našo deželo, zato jim napovedujemo boj na življenje in smrt". (Strah in groza!) „Pri letošnjih volitvah se bode bil načelen in odločilen boj med lučjo in temo, med napredkom in nazadnjaštvom". Odločilen boj se je res bil, a izid je tak, da je „Tovariš" kar onemel. V zadnji številki niti besedice ne črhne o izidu volitev. Dela so, kakor da bi zanj čiBto nič ne vedel. No. če niste hoteli radostno pozdraviti izvolitve svojega stanovskega tovariša v ribniško-kočevskem okraju, pa bi vsaj nekoliko potolažili propalega kandidata g. Šetino ali pa pomirili g. Lapajnet», katerega sto prav neusmiljeno obrcali v svojem listu. Po tolikem kriku in viku, ki ste ga gnali pred volitvami, je ta molčečnost res čudna. Naš cesar je sedaj na lovu na Štajerskem. V megovi družbi je princ Leopold. Osušenje barja. Vladni svetnik v poljedelskem ministerstvu prido v kratkem v Ljubljano in se tu konečno določi projekt in stroškovnik za osušenje ljubljanskega barja. Slovensko posojilništvo. Denarni slovenski zavodi, ki ho v celjski »Zvezi slovenskih posojilnic«, imeli so skupno v preteklem letu 72,710.738 K 95 h denarnega prometa. Solo zaprli so radi osepnie mej šolskimi otroci v Litiji. Obe nogi odtrgal jo sinoči tovorni vlak pri Čuvajnici št. 101 pomožnemu čuvaju Antonu Ipetiču v Divači. Danes zjutraj so ga odpeljali v ljubljansko bolnico, a jim je umrl že. mej potjo mej postajama Logatec in Borovnica Ponesrečil se je 25. septembra dninar Jos. Peršin pri cirkularni pili g. Kobija v Borovnici. Vsled neprevidnosti je dobil s koncem deske tolik udarec v trebuh, da je drugi dan umrl v groznih mukah. V vodi zadušil se je minuli teden 19-letni posestnikov sin Mih. Fakin iz Po-toške vasi, ko je šel s škafom po vode v bližnji potok. Vrgla ga je božjast ter je padel na glavo v vodo. Dva otroka zadušila sta se 26. m. mes. opoludne 241etni samski dninarici Am. Pisane v Podstranem pri Toplicah. Ko je bila mati z doma, se je vnela s slamo napolnjena vreča, vsled Česar je navstal v sobi tak dim, da sta se zadušila otroka v starosti dveh let oziroma sedem mesecev. Nesrečo je opazila še le ob 3. uri popoludne Štajersko šolstvo. Na ljudski soli v Selnici na Dravi ie imenovan učiteljem de-iinitivni učitelj g. Franc Jamšek. Vodja šole z nemškim učnim jezikom v Št. Ilju je imenovan nadučitelj Viktor Ilöltschl. Strankarski shod štajarskihNemcev ne bo samo v Radgoni, ampak 5. t. m. bodo spodnještajerski „Nemci'' imeli svoj shod v Mariboru v ondotni kazini. Ta shod sklicujejo župani iz Maribora, Celja in Ptuja, daljo dr. Edvin Ambrositsch, dr. E lv. Glantschnigg in dr. Ernst Mravlag, Pogovarjali se bodo nemški zaupni možje o izvolitvi strankarskega vodstva spodnještajer-skih Nemcev (v vodstvo bo voliti šest oseb,) o imenovanju zaupnikov, o predlogih za ustanovitev strankarske blagajne in o položaju Nemcev na Spodnje Štajerskem. ,,Pet-tauer Zeitung" piše, da bodo v Radgoni zbrani pristaši nemške ljudske stranke, v Mariboru pa bodo shod složnih spodnjefcta-jerskih Nemcev in se na shodu ne bo govorilo o strankarstvu, ampak o skupnih koristih Bpodnještajerskih Nemcev. — Proti taki organizaciji bode treba slovenskim rodoljubom na Štajerskem stroge pazljivosti. »Parteitag« nemške ljud. stranke v Radgoni se vrši prihodnjo nedeljo po tem-le oficijelnem vsporedu: Razgovor o politiškem položaju. Poroča posl. dr. Dorschatta. — Razmere na Spodnjem Štajerskem. Referent dr. Mravlag. — O obrtnih vprašanjih poroča poslanec dr. II o f-mann-Wellenhof. — O kmečkih zadevah govori posl. Posch. — Zborovanje se zaključi s hajlanjem. Ferk ostane. Iz Gradca se poroča : Včeraj je imela starokatoliška cerkvena občina svoje zborovanje v gostilni — »Zum wilden Mann«. Zborovanju je predsedoval drž. poslanec M a 1 i k. Prvo zborovanje ni bilo sklepčno, drugo zborovanje tudi ob 9. uri ne, še-le pri tretjem zborovanju ob pol 10. uri je prišlo do razprav. Starokato-liški cerkveni svet je predlagal, naj se župnika Ferka perijodično uporabi v Tešinu. Zborovalci so ta predlog zavrgli in vsprejeli resolucijo, s katero so župniku Ferku izrazili popolno zaupanje in zahtevo, da ostane v Gradcu. Cerkveni svet je na to o d s to -p i I. Nova volitev ni pokazala takega resul-tata, da bi se doseglo sporazumljenje, zato se bode v kratkem radi nove volitve cer- kvenega sveta vršilo zopet zborovanje. Nemška agitacija s starokatolicizmom ne rodi torej posebno lepih sadov. Iz Celja se poroča, da je tudi jedna stotnija 87. pešpolka odpeljala se k volitvam na Ogersko. Kap je zadela provincijala bolnice usmiljenih bratov v Gradcu patra Emanuela L e i t n e r j a. Koroške slovenske posojilnice, katerih je v celjski »Zvezi slovenskih posojilnic« 20, imele so v preteklem letu denarnega prometa 4,362.263 K 62 h. Porotne obravnave v Gorici se se priČno dne 20 nov. t. 1. Vojaki na Ogersko. h Gradca so je odpeljala stotnija 27. pešpolka k volitvam v Požun. Lovci iz Beljaka so se podali v Ca-kovec. Vsak mož ima pri sebi sto ostrih patron. Od pešpolka št. 7 so so odpeljale na Ogersko tri stotnije. Ljubljanske novice. Bolniška blagajna čevljarskih pomočnik o v je na svojem občnem zboru sklenila, da se razdruži in da se z današnjim dnem pridruži okrajni bolniški blagajni. — Na novi Franc Jožefov most so navozili 200 kubičnih metrov gramoza, da se tako poskusi, bode-li novi most vzdržal večje teže. — Delavsko ko n sum no društvo lepo prenavlja svoje prostore na Kongresnem trgu. Sedaj vodi društvo jako spretno in modro g. Val. B a h a r. — Prijeti burski prijatelji. Poročali smo, da' je dečke Karol Lininger, Rudolf Šturm in Ernst Jenko prijela ljubezen do Burov tako silno, da so pobegnili iz Ljubljane. Skoro so se pa premislili in namestu v Južno Afriko, so jo krenili na Dunaj k nekemu strijcu, ki jim je dal nekaj denarja in jih potem zapodil. Sedaj je dečke v Dunajskem Novem Mestu prijela policija. Skoro bodo neprostovoljno priromali dečki zopet v Ljubljano. — Vseh šolskih otrok jo bilo v Ljubljani lani 5004. — Rešilni voz povozil je včeraj popoldne v Špi-talski ulici posestnika Ant. Laznika iz Slov. Bistrice. Poškodba na desni roki in nogi je neznatna. — Kamen na vlak je vrgel sinoči v Ilradeckega vasi neki zlikovec in ubil okno pri poštnem vozu. — Umrl je danes v Ljubljani Alojzij Scharlach, c. kr. kanclist v pokoju, stanujoč v Kapiteljskih ulicah štev. 11. — V veselju je v gostilni »Pri skalci« neka Mozetič preiskala žepe nekih delavk tobačno tovarne na način, ki ni bil ljub delavkam, kajti sedaj trdijo, da jim je zmanjkalo nekaj denarja. Z Reke. Odpovedal se jo naš župan — kar nenadno. Stranka so mu je razdrla. Za novo volitve kandidirajo njegovi pristaši prejšnjega guvernerja, a protivniki imajo drugega. Tako je z Rečani, ki so so tako prodali Mažarom! Hoteli bi se pokazati kot avtonomne, a vse njih ogorčenje in počenjanje je kar smešno. Za šalo ponudil jim jo »Novi List« kandidata, in glej, za ravno tega se potegujejo. — Na Sušaku so bili občinski izbori. Nekateri so si prizadeli izbrati kaj odločilnih moči, da so reši finan-cijalni propad občine, ali vse zastonj, volilo se je po hrvasko-mažarskem zistemu. Protestiralo se je tudi, ali gotovo zastonj, Hrvat se nima kam obrniti za varstvo. Globoko bo padli. Poročali smo, da jo vdova podpolkovnika Reitza, ki je pred leti v Ljubljani igrala precejšnjo ulogo. bila na Dunaju aretovana v družbi s svojim sinom bivšim poročnikom, ker sta izvršila pri svoji gospodinji ulom in mnogo drugih oseb osleparila. Z Dunaja se poroča, da je bila sedaj Ivana lleitz obsojena radi goljufije in uloma na tri mesece težke ječe, njen Bin Herman pa na dva meseca navadnega zapora. Soobtožena hči Irena bila je oproščena. Ivana Reitz jo imela pet otrok ter je dobivala pokojnino 37 gld. 50 kr., s katerimi na vso dobro navajena ženska ni mogla shajati. Pokvarjeno ženitovanje. Na Dunaju so prijeli bivšega trgovca pri sv. Janžu na Štajarskem Karola Vi 11 m a y e r j a, ki je zopet hotel izvesti neko ženitovanjsko goljufijo. Villmayer je strokovnjak v tej zadevi in jo bil že radi toga jedenkrat kaznovan. Zimski vozni red drž. železnic, veljaven od 1. oktobra, ima premembo pri sledečih vlakih: Popoludanski vlak na Trbiž, ki je odhajal doaedaj iz Ljubljane ob 406, odhaja sedaj ob 3. uri 56 min., prihod pa ob 4'44 mesto dosedaj ob 4 38. Osobni vlak, ki je vozil ob nedeljah do Podnarta (odhod 5*41 pop., prihod ob 8'88 zvečer) se opusti. — Večerni vlak iz Novega mesta prihaja 13 minut poprej, namreč ob 3-35 uri. — Na kamniški železnici ostane do 1. novembra v veljavi dosedanji vozni red. Ameriikt Slovenci. Glavno zboro vanje katoliške slovenske delavske Jednote bode letos v Omahi. Učiteljska služba je razpisana do 10. novembra na štirirazrednici v Gor. Logatcu. Dotične prošnje sprejema okr. šol. svet v Logatcu. * * » Zvišanje carine na Kitajskem. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se na Kitajskem 7. nov. t. 1. zviša carina na 5% dejanske vrednosti blaga. Trgovska in obrtniška zbornica nam zdaj naznanja, da so od zvišanja carine izvzeti predmeti : žito, moka, riž, zlato in srebro, ki se kakor do zdaj lahko carine prosto uvažajo na Kitajsko. Kuga v Napolju. Bakterijologična preiskava v Rimu je potrdila, da je napoljska bolezen res kuga, in sicer pri vseh bolnikih v bolnišnici nisidski. Na novo ni nihče obolel. O treh na novo zbolelih se je sumilo, da so kužni, a ni res. Profilaktična sredstva se rabijo vedno strožje. Mesto je razdeljeno v higienična okrožja, da se lažje nadzira. Dovozili so veliko množino »seruma Lustig« iz zavoda v Bernu. Vsi zdravniki v bolnici in v pristanišču so v disciplinarni preiskavi, zakaj niso o pravem času zasledili kuge. Med ljudstvo se je v mnogo tisoč izvodih razširil pouk, kako se varovati kuge. Japonski zdravnik Kmesato, ki je skupaj z zdravnikom Yersia našel kužnega bacila, ie rekel, da se bo epidemija kmalu zatrla. Združene države severoameriške so naznanile, da nobene ladije iz Napolja ne puste v Ameriko, dokler nevarnost ne preneha. Ladja »Washington«, ki je hotela v Brazilijo, je morala ostati v Napolju. Tudi zdravniki hočejo štrajkati v Benetkah. V »Ospedale civile« so zdravniki Btavili predsedniku uprave sledeče pogoje: Bolnišnica naj se sanitarno zboljša, plača zdravnikov se naj zvjša, število sekundarjev se naj zviša na 30. Če se to ne zgodi, bodo vsi zdravniki zapustili službo. Dvoboj med županom in občinskim svetnikom. Iz Lvova se poroča : Vsled burnih prizorov v zadnji seji mestnega sveta bil se je župan M a 1 a c h o vv s k i v dvoboju z mestnim svetovalcem dr. Li-lienom. Dvobojevala sta se s sabljami in bila sta oba ranjena. Knez goljuf. Okr. sodišče v Moskvi je obsodilo kneza Zeretellija radi goljufij na osem mesecev ječe in na zgubo vseh pravic. Susko francoski časnikarski shod: Ruski časopisi javljajo, tla se bode prihcdnje polletje vršil v Parizu sestanek ruskih in trancoskih časnikarjev. Petrolej v Egiptu. V Egiptu so za sledili na raznih krajih petrolej. Poročila govore, da ne zaostaja egiptovski petrolej kvalitativno prav nič za ruskim ali pa ame-rikanskim. Neapolj svobodna luka. Trgovsko društvo v Neapolju je pričelo živahno agitacijo, da se proglasi Neapolj za svobodno luko. Tristo poslopij pogorelo je v občini Malncw, okraj Mosciska. Beda je velikanska. Lutrov spomenik na Ruskem. „Peterb. Vedom." poročajo, da razun Bis-marckovega spomenika v Moskvi je na Ruskem tudi spomenik Lutra. Nahaja se pri Iutrovski cerkvi kahelski. Postavil ga je baron Meyerdori in odkrili so ga leta 1862. Vsled lakote umrlo je v Londonu v preteklem letu 53 oseb. Najmlajša oseba, ki je umrla na lakoti, je bila stara tri tedne, najstarejša pa 83 let. Kotiček za liberalce. Včasih so l judje smatrali surovost proti gostom za znak ne- Z3ai 30. septembra. Skopni dmvni dolg v notah . . . "Skupin državni dolg v sr»biu..... ¿Vitrijska i!ata renta 4"/„...... Avstrijska kronska reota 4°/„, 200 kron . OjterskB ¡-.lata renta 4°/, . ...... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avsiro-ogcrske bančne delnice, 600 gld. . . Kredi Ine delnice, 160 gld...... London vista ....... • • NcmSki drž. bankovci m 100 m. B*m.dr2 vnlj o8B0 «8-30 11885 96-60 118-30 92-20 1633 — 607 60 239 05 J17-20 omikanosti in divjosti. Danes je naša „inteligenca" drugačnega mnenja. Ko sta prišla celovški in krški škof v Ljubljano, ju je nazval ..Narod" — ..dva črna tuja čuka. Naše uradništvo se je pri zadnjih volitvah kor-porativno postavilo za stranko „Slovenskega Naroda". Ii tega se lahko izprevidi, kako nežen čut za dostojnost in omiko vlada pri stebrih naše države. — „Narod" vedno piše, da je zmagal pri zadnjih volitvah „duhovski terorizem". Liberalci, ne bodite vendar tako neumni, da bi še to verjeli! Poglejte le slučaj Višnikar Jaklič! Liberalec — sodniki!) na eni strani, na drugi pa učitelj, in sicer še nadučitelj ne, (ta je seveda liberalec), ampak navaden učitelj. In vendar je učitelj dobil skoro vse slovenske glasove! Kje je tu kaj terorizma? — „Učiteljskemu Tovarišu" povemo, da je on jako veliko škodoval učiteljskemu ugledu in da bomo imeli dovolj dela, da učitelje pri ljudstvu zopet v časti povzdignemo. Pri vo-litvi g. Jakliča na primer so imeli ljudje le ta izgovor: Učitelj je! Tako daleč ste s svojo bedasto pisavo pripravili ugled svojega stanu. Naši agitatorji so morali l)udem dopovedati, da g. Jaklič ni tak učitelj, kot so oni, ki v ,,Narodu" lajajo, potem so ga šele volili. Zato pa, gospoda, zdaj imate čas, in premišljujte, kako bi ven prilezli iz „Narodovega" blata. — Oj, kje so naši denarci! t*ko se vzdihuje zdaj v liberalnem taboru. Zgodilo se je, da so liberalci v eno vas poslali po štiri do pet sto goldinarjev, da bi vjeli glasove, in poleg tega so še celo leto tisočake plačevali za razne papirje. Vse zastonj ! Ta nauk je bil za liberalce kaj dober, posebno zato, ker je bil tako — drag. Oi'Tiiiiktyva,. (Podružnična shoda.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico napravi na rožnovensko nedeljo dne 6 vinotoka t. I., ob 3 uri popoludne, svoj letni občni zbor v gostilni pri Mežnarju v Št. Štefanu pri Velikovcu po tem le vspo-redu: 1. Pozdrav načelnika. 2. Govor o verski in narodni šoli, govorita gospoda vikar Val. Podgorc in kanonik Val. Weiss. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajni govori in nasveti. — Po zborovanju prosta zabava, pri kateri bodo sodelovali pevci iz Grebinj-skega Kloštra. — Podružnica sv. Cirila in Metoda za Škoci|an in okolico priredi na rožnovensko nedeljo dne 6. okt bra t. 1., ob 4. uri popoludne pri Majarju v Škocijanu svoj letni občni zbor in veselico. Na dnevnem redu je volitev novega odbora, pobiranje letnih doneskov, slavnostni govor in prosta zabava, pri kateri sodelujejo pevci društva »Korotan« v Smihelu nad Pliber-kom. (Slovensko bralno društvo v Tržiču) je na občnem zboru 29. sept. izvolilo sledeči odbor: Predsednikom g. Lenarta Klcfutarja, podpred. g. Mihaela Debelaka, tajnikom g. Franca Zorca, blagajnikom g. Josipa Vidmarja, odborniki gg. Franca Borštnika, Franca Deua, Riharda Mallya in Rajmunda Pollaka. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca septembra 1901. uložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 752 strank kron 317.241.26, 704 strank pa dvignilo kron 421.316.73. V 3. četrtletju 1901 dovolilo se je 69 prosilcem posojil na zemljišča v skup n o i* z 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cckini..... JSno 30. septembra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-i. 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke l. 1.864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/o» lw) ...... Dunavskn vravnavne srečke 6°/„ 23-43 19 00 91 80 11-31 189 50 170--212 — 94-75 256-75 Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 . . 105 50 Zastavna pisma av. osr.zam.-krod.banko 4°/0 . 14 25 P rijoritetnc obveznice državae ielezuics . . 429'- > > južne železnice 3°/0 340'40 > » južne železnice 6°/„ . 120 25 * » dolenjskih železnic 4°''0 , — * — Kreditne srečka, 100 gld.......396 30 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 g!d, . 500 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. . 46 — Ogerskega » „ » 6 » . 23-75 Budimpešt, bazilika-srečke, 6 gld.....15 75 Rudolfov« »račke, 1.0 gld. ... Sa'move ;rečke. 40 gld. .... Si Génois sreike, 40 gld. ..... Waldste'iiove sreëke, 20 gld..... LjubljansKe srečke. . ... Akcije anglo-avstrijst» banka, 200 gld. Akcije B'enlinandove sov. Seit,*., 5000 gl. «i t Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . Akcije južne S*leznice, 200 gl i ur. . . Splošna avstrijska itavbinska družba . Montauska ilruiba avstr. pi&n. . . . Trboveljska premogartki druta», 70 g!d. Pr tirni h rabljev 100 . . . 2 <4 -270 — 395 - -63 50 V'58 50 5600 — 800 -77 — 125-329 50 422 — •263 37 Kakup in prodaja ~£J3* vsakovrstnih državnih papirjev, svečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pn izžrrbauju najmanjšega dobitka. — Promose za vsako žrebanje. K u 1 a n 1 n a i ? v r i i t r v »«aroftil tia hcrzi. Menjarnična deltuška ririsžba T 66 I., Woüzeiia 11) in 13, Dunaj, i., Meipsss 2. i mmmasmsmm «Mr Pojasuüa rgvAS v vseli gtfijutdarsklh in ennrtnib »ivvob, potem o kursriih vrednostih vseh ipukalatfljsMk vr«lR9«ielb ?«p!rjev in vestni -»všii za dosego kolikor je mogoče viiocoga obreatovanja pri popolni varnosti JSaT naloienth c'nvnic. "KM