60100200 855** ^ OSUeDNJ* ICNJUNICA PRlifiuRSKI DNEVNIK požlnlna Abb. Cena 20« lir Leto XXXIV. Št. 94 (10.006) TRST, petek. 21. aprila 1970 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je uštel v taskami «Doberdob» * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi URADNO SPOROČILO RDEČIH BRIGAD IN SLIKA POTRJUJETA, DA PREDSEDNIK KRŠČANSKE DEMOKRACIJE ŠE ŽIVI Ultimat teroristov: država mora že jutri popoldne pristati na pogajanja, sicer bo Aldo Moro umorjen Demokratična republika prava tarča teroristov ^Kocka je torej padla. Teroristi, ■ *e mesec dni razpolagajo na mi-s *n nemilost z Aldom Morom, I* Iskrili svoje karte In v višku ‘Rojevanja postavili državo in vse izb|l0*{rati®ne Pre<* neizbežno ' ,r°- Rdeče brigade v kratkem t* u’ Ki zapade jutri popoldne, zah-aJ<> začetek pogajanj. V zameno j n'orcbitn° osvoboditev talca ter-^ . Izpustitev svojih zaprtih paj-J7ev- V nasprotnem primeru gro-j.'°’ l'a bodo ubile predsednika kr-s anske demokracije. Svojo grožnjo j. c'n*čno podkrepile z hladnokrv-lai Umorom jetniškega paznika De a alda v Milanu. S tem krvoloč-k11 dejanjem so teroristi hoteli do* ne*ati iftvl,osti, da sc čutijo moč-lsc o<| države, ki jo nameravajo Spr*viti na kolena. ' k Stopnjevanje v strategiji terorja az®> da se pri svojem izsiljevanju l demokratičnih sil rdeče bri-n ,,e drzno poslužujejo najmotler-j . e taktike psihološke vojne. Hla-^ 1 Prhi sporočila o obsodbi Alda si°!i.a na smrt je čez nekaj dni g,. močan moralni udarec z ve-jjt’° 0 lažni eksekuciji. V urah mrz-'le£a iskanja Morovega trupla v w edcnplem gorskem jezeru je med k rovimi prijatelji, v vladi in stran-arakih vodstvih in celotni javnosti , e^adala vdanost v usodo. Mnogi ^ bili prepričani, da se je cnome-teCl,a tragedija sklenila, ko so sc foristi spet oglasili in razglasili je°|e Zahteve. Ob vesti, da Moro so si mnogi oddahnili, nje-^aV| Odarji pa se očitno nadejajo, Sod k'1*0 vznemirjeni izgubili raz-odl 'nstl'av ' zadnjem hipu nepopustlji-** *W. življenje genovskemu ča t k;' Mariu Sossiju. Kajti tar-v»k S,'r'stov ni Aldo Moro kot člo-bli^ Puc pi demokratična repu- Skupno z ultimativnim sporočilom so teroristi poslali tudi fotografijo, na kateri je videti Alda Mora, ki bere predvčerajšnji izvod lista «La Repubblica» - Teroristi zavračajo kot lažno torkovo sporočilo o eksekuciji predsednika KD - Prvi izsledki preiskave v Ulici Gradoli RIM — Moro je živ. Rdeče brigade, ki so ugrabile predsednika krščanske demokracije, potem ko so s krvavo zasedo v Ul. Fani pobile njegovo spremstvo, so včeraj poslale italijanskim listom in tiskovnim agencijam ugrabljenčevo sliko in novo sporočilo, s katerim postavljajo tudi ultimat za njegovo morebitno osvoboditev: država naj bi do jutri popoldne začela pogajanja za zamenjavo predsednika KD z (zaprtimi komunističnimi borci*, sicer bo Moro umorjen. Ob nepričakovanem razpletu, ki postavlja na glavo vse dosedanje domneve, osnovane na sedmem sporočilu (le-tega brigadisti označujejo kot lažnega), so si vlada, krščanski demokrati, stranke in demokratična javnost za trenutek oddahnili, obenem pa so se znašli pred dramatično dilemo: popustiti izsiljevanju teroristov ali vztrajati pri dosedanjem sklepu nepopustljivega zavračanja vsakršnega pogajanja z njimi. Sporočilo in slika sta nov, odločilen korak v stopnjevanju strategije terorja in izsiljevanja, ki dokazuje kako rdeče brigade obvladajo najsodobnejšo tehniko psihološke vojne. Prav v luči novega razpleta je zato verjetno, da je sedmo sporočilo 15. aprila njihovo maslo, dasi sedaj zanikajo očetovstvo. Naklep je spreten, pa čeravno prozoren: z izmenično hladno in toplo prho prisiliti državo, da klone. Sporočilo, kj je povzročilo razumljivo vznemirjenje med strankami in v vsej demokratični javnosti, so teroristi poslali skoraj istočasno v Tu- rinu, Milanu in Genovi listom, ki so jih že v prejšnjih primerih izbrali za nekakšne posrednike in poštne raz-našalce. Nekaj ur pozneje pa so rimskemu listu «fl Messaggero* poslali skupno s sporočilom še Morovo sliko (predsednik KD bere predvčerajšnjo številko «La Repubblica») kot dodaten dokaz, da je še živ. Takoj po vesti o novem sporočilu teroristov in o najdbi slike, so se sestala vodstva strank, predsednik vlade Andreotti pa je pod večer preučil položaj na srečanju s tajniki strank programskega sporazuma (O političnih odmevih na izsiljevanje poročamo na drugem mestu). Zadnje sporočilo, ki ga brigadisti označujejo kot svoje sedmo, da bi tako označili kot lažno sporočilo z vestjo o eksekuciji Alda Mora, je bilo zaključno dejanje vznemirljivega razpleta dogodkov, ki so se začeli včeraj rano zjutraj z vrsto telefonskih obvestil, ki so napovedovali skorajšnji umor predsednika KD. Prepletanju težko preverljivih go- DANES SE SESTANETA VLADA IN VODSTVO KRŠČANSKE DEMOKRACIJE Demokratične sile pred težko izbiro med usodo Mora in ugledom države Socialistični tajnik Craxi dopušča možnost pogajanj - KPI, PSDI in PRI odločno proti popuščanju teroristom - Morda še danes «vrh» vladne večine RIM — Teroristi pričakujejo odgovor državnih oblasti 'in demokratičnih strank v roku 48 ur. se pravi do jutr: popoldne. Toda nekateri so jim odgovorili takoj, čeprav stališča' niso vsa uradna. Pravzaprav pa molči predvsem najbolj prizadeta KD. ki je v uvodniku za svoje glasilo po celodnevnih posvetovanjih na sedežu na Trgu del Gesti in krajšim srečanjem predsednika vlade Andreottija s tajniki strank vladne večine, izjavila, da se mora o dramatični izbiri (pogajanja ali linija trdnosti) izreči celotna vladna večina, verjetno na «vrhu» tajnikov petih strank. Danes se vsekakor sestane vlada, ka teri bo poročal notranji minister Cossiga, popoldne pa vodstvo KD. «Fronta trdnosti*, ki se je obli kovala med demokratičnimi strankami že' pred mesecem dni, ko se brigadisti ugrabili Mora in ^obili njegovo osebno; stražo, se je vendarle skrhala v nekaterih svojih komponentah. Poziv predstavnika LC Marca Boata Curciu TURIN — Eden izmed najvidnejših voditeljev «Lotta con-tinua* Marco Boato je med zasliševanjem na procesu proti rdečim brigadam v imenu nekdanjega prijateljstva s Cur-ciom poslal «zgodo vinskemu* voditelju rdečih brigad poziv, naj v boju proti mrtvaškemu sistemu kapitalizma in imperia-, lizma prevladuje načelo pravice do življenja, čeprav se nanaša na razrednega sovražnika, na najvidnejšega predstavnika vladajoče stranke, Alda Mora. V dolgem pozivu Marco Boato zavrača metode rdečih brigad, obtožuje vsebino mračnega 7. sporočila (Morovo truplo v vodah Jezera Duchessa), ki blati spomin anarhista Pinellijr. in spomin pripadnikov Rothe Ar-mee Fraktion, ki so jih ubili v Stammheimu. Opravičuje svoj poziv, ker ne izraža samo želja tistih, ki se danes sklicujejo na pravico do življenja, potem ko so ustanovili in vodili sistem nasilja in smrti, temveč želje širokih izkoriščanih množic, proletarskega gibanja in v- : revolucionarne levice, ki ni prešla v ilegalo. .Poglejmo, shematično, kakšna sc stališča posameznih političnih sil. Znano je, da se KD dokončno še ni izrekla, kar dokazuje, da v njenih vrstah traja dramatična razprava o možnih izbirah. Zagovorniki linije, ki naj zanika poprejšnje izjave in privoli v pogajanja med državo in brigadisti/so nepričakovano naleteli na pomoč na levici Po o-žjem sestanku nekaterih strankinih voditeljev 1 je namreč tajnik PSI Bettino Craxi dal razumeti, da upa na pogajanja s teroristi. "Zaporedje sporočil nas navdaja z negotovostjo*. se glasi izjava socialističnega tajnika, «zato naj Morovi u-grabitelji podvzamejo pobudo, ki naj pojasni realno, stanje. Trenutni tragediji ne smemo dodati še podlo izsiljevanje, zato naj dopustijo Moru, da bo v pogojih, ki so (nu dani, razvil osnovno misel svojih zadnjih pisem. Moral bo pojasniti vse termine položaja, v katerem se nahaja, kajti na osnovi teh elementov bomo morali poglobljeno ana lizirati in oceniti pota možnih rešitev*. Skratka, socialistični tajnik dopušča pogajanja (saj je ta osnovna misel Morovih pisem, na katera se sklicuje, čeprav jim do nedavnega niso pripisovali nikakršne vrednosti) toda pod pogojem, da se Moro spet oglasi in sam pojasni pogoje, v ka terih naj bi se pogajanja razvila in zaključila. Lahko je mogoče razume ti to izjavo tudi kot poziv rdečim brigadam, naj vendar podaljšajo rok svojega ultimata. Zelo ostro so na izjavo PSI rea rirali komunisti. V zbornici sta Nat ta ir. Spagnoli bila zelo ostra, svoje nesoglasje pa je pozneje, pred palačo Chigi pojasnil Craxiju sam Ber-linguer, ko sta čakala na sprejem pri Andreottiju. Svoja prejšnja stališča o dosled nem zadržanju državnih oblasti, ki nikakor ne smejo kloniti izsiljevanju zločincev, so odločno potrdili socialdemokrati in republikanci. Liberalci so se začudili Craxijevi izjavi in so celo zahtevali pojasnila. Pozneje je Labriola (PSI) pojasnil, da je zavzemanje za to, da se predvsem reši človeško življenje, bila že linija tu-rinskega kongresa socialistične stranke. Res je tedaj Craxi nekaj takega rekel, vendar so to vsi'razumeli kot izraz razumevanja za nekdanjo dramo Francesca De Martina, ko so mu ugrabili sina Guida. Toda teroristi zahtevajo osvoboditev (političnih jetnikov*, Craxi pa je popoldne pojasnil, da je to (tehnično neizvedljivo*. Curcia in njegove pajdaše bi namreč lahko osvobodili samo s sklepom sodstva, kar je tudi glede na izkušnje izpred štirih let skoraj nemogoče. Ustava dopušča če drag poseg, ki bi sploh ne upošteval sodstva. O-blast bi lahko osvobodila zaprte teroriste le v »izjemnih pogojih* in sicer v primeru vojne ali tako, da okliče stanje «vsedržavne pripravljenosti*. Taka izbira, pravijo voditelji KPI. pa bi bil «samomor demokratične republike*. S svojim stališčem so komumsii neuradno seznanili Andreottija in Zaccagnini-ja. Proti večera se je sestalo razširjeno tajništvo partije, ki je odobrilo izjavo sen. Chiaromonteja za javnost. Ta se glasi: «KPI potrjuje svoje stališče demokratične trdnosti, ki ga je orisala v parlamentu in tudi na nedavni seji centralnega komiteja. Komunisti menimo, da republiška vlada dosledno z izjavami Andreottija zbornicama dne ‘t. apri la. k; so jih vse demokratične sile potrdile, mora odločno zavrniti izsiljevanje teroristov. Država sc ne sme izneveriti zakonom, ki so temelj družbenega sožitja. Vsako popuščanje izpostavlja demokratični režim hudi nevarnosti, česar italijansko ljudstvo ne sme dopustiti*. KPI je pred tem ostro polemizirala z izjavo nekaterih izobražencev iz vseh strank, ki so pozvali na formalna pogajanja med državno oblastjo in rdečimi brigadami. M&d podpisniki izjave sta tudi sen. Terracini in posl. Lombardo Radiče, za katera izjava KPI poudarja, da sta podpisala «iz osebnih nagibov* in v «nasprotju z lini jo partije*. KPI poudarja tudi, da mora država storiti vse, kar je potrebno, da reši Moru življenje, ven-da ni to v nasprotju s strogim spoštovanjem ustave. Skratka, država naj reši Moru življenje vendar brez pogajanj s teroristi, ki bi pomenila dejansko priznanje «rdečih brigad* MINO FUCCILLO (Nadaljevanje na zadnji strani) voric, groženj napovedi in skoraj istočasnih demantijev, je napravilo konec sporočilo, ki ga izvedenci notranjega ministrstva ocenjujejo kot najbrž avtentično. Gre za dolg in zelo spretno sestavljen dokument, ki je zopetni dokaz, kako nevaren sovražnik so rdeče brigade. Sporočilo, ki je dolgo približno dve tipkani strani, sestoji iz dveh delov: zahteve po jasnih in nedvoumnih pogajanjih za zamenjavo jetnikov in pojasnila, da je bil torkov letak lažen. Prvi bežen pregled teksta kaže, da je tokratni slog teroristov bolj jedek in manj gostobeseden, »strojepisec*, ki ga je prepisal, pa očitno manj spreten od prejšnjega, saj je zagrešil vrsto grobih slovničnih in strojepisnih napak. Krščanska demokracija pa je edina tarča silovitega napada. Dokument se začenja z ugotovitvijo, da ie minil več kot mesec dni od kar je Aldo Moro zaprt v »ljudski jetnišnied*. V tem mesecu je »ljudsko sodišče* sodilo in obsodilo predsednika KD kot tudi vso njegovo stranko in njene »hlapce* zaradi njene tridesetletne politike. Takoj nato sporočilo preide k zahtevi po začetku pogajanj. V tem okviru poudarja, da »tako v Italiji kot v ostalih državah "de mokratične” Evrope še vedno obstaja smrtna kazen za vse tiste, ki se borijo za komunizem*, Oblast naj bi se v tem zagrizenem boju posluževala vseh najbolj prefinjenih metod psihološkega in telesnega nasilja. Prav zaradi tega rdeče brigade zavračajo humanitarni poziv KD in ostalih strank. «V sedanjem trenutku pa — nadaljuje sporočilo — se KD ne more več izogibati lastni odgovornosti*. Zato mora jasno in nedvoumno povedati, ali pristaja na pogajanja za zamenjavo Alda Mora z vsemi »komunističnimi borci, ki gnijejo v državnih koncentracijskih taboriščih*. »KD in njena vlada —poudarja še dokument — morata odgovoriti v roku 48 ur, ki zapade v soboto ob 15. uri*. V drugem delu sporočila kot rečeno teroristi zavračajo očetovstvo torkovega dokumenta, češ da naj bi šlo za očiten poskus ribarjenja v kalnem. Dokument se zaključuje z običajnimi gesli. Slika, ki je bila dopolnilo sporočilu, je navadna fotografija posneta z a-paratom vrste «polaroid». Na njej je videti predsednika KD, ki bere predvčerajšnji izvod lista «La Repubbli-ca», v ozadju pa je velika rdeča zastava z napisom «brigate rosse* in z značilno peterokrako obkroženo zvezdo. Sodeč ix) posnetku je zdravstveno stanje Alda Mora dokaj zadovoljivo in predsednik KD je videti bolj sproščen in umirjen kot na fotografiji, ki so jo teroristi poslali nekaj dni po ugrabitvi. Daši je bila pozornost vseh pretežno osredotočena na sporočilo, se je preiskava nadaljevala v pospešenem tempu. Temelj in izhodišče dela policije in karabinjerjev je gradivo, ki so ga našli v skrivališču v Ul. Gradoli. Med drugim so v stanovanju našli nekaj PRED ŠTIRIMI LETI (Nadaljevanje na zadnji strani) RIM — Pred štirimi leti, 23. maja 1974, se je Italija znašla v enakem položaju. «Rdeče brigade» so ugrabile genovskega sodnika Maria Sossija, ga obsodile na smrt in s svojim «sedmim sporočilom» posta vile ultimat: v roku 48 ur naj državne oblasti osvobodijo člane «tol-pe 22. oktobra», sicer bo Sossi u-smrčen. Genovsko porotno sodišče je tedaj izdalo odlok o osvoboditvi osmih članov zloglasne tolpe, s tem klni-lo izsiljevanju teroristov, vendar je državni pravdnik dr. Coco to preprečil s svojim sklepom. »Rdeče briga de» so tedaj v škripcih osvobodile sodnika Sossija, ki se je vrnil živ in zdrav k družini. Genovskega državnega pravdnika dr. Coca pa so teroristi iz zasede ubili 8. junija 1976. Kako so tedaj reagirali politični krogi na sklep genovskega sodišča, ki je klonila izsitjevanju teroristov? Predsednik vlade Mariano Rumor se je zavzel za dinijo nepopustljivo- sti in pribil, da je upogajanje z zločinci nedopustno». Načelnik poslanske skupine KD Flaminio Pic-coli je celo zahteval o, vlade, naj poskrbi, da bi se tv bodoče» ne ponovilo kaj takega, ko bi sodniki klonili izsiljevanju teroristov. Posl. Gal-loni pa je pribil: «Lahko razumemo željo rešiti življenje človeka, toda politično je sklep genovskih sodnikov nevaren precedens, ki. hudo šibi ugled države*. Glasilo KPI «Unita» je tedaj komentiralo, da popuščanje države daje le duška teroristom in da se država tako «izpostavlja tveganjem za bodočnosti. Odločno proti pogajanjem s teroristi so bili republikanci La Malfa, Reale in socialdemokrat Romita. Za to, naj v vsakem primeru prevlada človeška plat zadeve in torej za pogajanja sta se tudi tedaj izrekla, vendar le v osebnem imenu, sen. Vmberto Terracini (KPI) in predsednik ustavnega sodišča Giuseppe Branca (st.s.) iMiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitfiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiHiniiiiiiiiiiimiiMi ŠE ENA ŽRTEV TERORJA Karabinjerji na kraju podlega atentata, katerega žrtev je bil podčastnik Francesco De Cataldo (Telefoto ANSA) nilMIIlllHIHtltnillllllllHIIIIIIIItinillMIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllinilllHMIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIllllinillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinillMIIIIIIIIIIIIUIIUIIIIinilllllllllllllinilHMIIHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllIlllllllllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIinil« PSEVDOPOLITIČNI UMOR V MILANU SE VKLJUČUJE V NARAŠČAJOČO SPIRALO NASILJA Rdeče brigade umorile podčastnika jetniških paznikov Teroristična skupina je štela tri elane, vendar je streljal samo eden Umorjeni Francesco De Cataldo MILAN — Val psevdopolitičnega nasilja v Italiji nikakor ne jenja. Včeraj zjutraj so teroristi, baje spet rdeče brigade, če verjamemo sporočilu, ki ga je nekdo dal po telefonu milanski redakciji tiskovne a-gencije ANSA, umorili 53-letnega podčastnika jetniških paznikov Francesca De Catalda, ki je komaj stopil iz hiše, da bi odšel na delo v zapor San Vittore, kjer je bil po činu takoj za poveljnikom, v bistvu pa je imel čez ambulanto zapora. Teroristi so se poslužili ' ustaljene tehnike za take podle napade. Komaj je De Cataldo stopil iz hiše, se mu je približal terorist, ki je izstrelil v podčastnika sedem krogel iz svojega samokresa. Trije streli so zadeli De Catalda v glavo, tako da je po nekaj trenutkih umrl. Na pločniku je ostalo tudi sedem tulcev, za katere izvedenci menijo, da so kalibra 32. Morilec se je nato oddaljil kakih dvajset korakov ter stopil v zelen fiat 128, v katerem sta ga čakala še dva pajdaša, nakar je avto brez naglice odpeljal proti avtocesti. Kaže, da je celemu prizoru prisostvovala tudi De Cataldova žena Maria Violante, . ' je bila na balkonu ter je takoj pritekla k mo žu, vendar prepozno, saj je bil že mrtev. Preiska vo o umoru podčastnika De Catalda je prevzel namestnik državnega pravdnika Colella s pomočjo preiskovalnega oddelka karabinjerjev. Kot kaže so karabinjerski izvedenci že na delu in skušajo izdelati identikit treh teroristov, da bi ugotovil., ali so podobni komu. ki je bil že vpleten v nekatere prejšnje atentate. Medtem so demantirali glasove, po katerih naj bi pri umoru so delovala tudi neka ženska. Zdi se, da je neizpodbitno, da je bil komando sestavljen iz treh mlajših mož, streljal pa je samo eden. To ustreza tudj dejstvu, da so na kraju umora odkrili tulce, ki pripadajo samo e-nemu samokresu. Danes bodo izvedli obdukcijo nad De Cataldovim truplom, v soboto pa bodo podčastnika pokopali in sicer v njegovem rojstnem mestu Barletti. Ob podlem umoru podčastnika De Catalda je predsednik Leone poslal družini solidarnostno brzojavko, predsednik poslanske zbornice In-grao pa je že zjutraj v avli ostro obsodil naraščajoči teror v državi. Tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL je ob ponovnem terorističnem dejanju samozvanih rdečih brigad poudarilo, da italijanski delavci zavračajo take o-blike boja, ki se jim gnusijo, obenem pa izražajo najbolj občuteno solidarnost z družino umorjenega podčastnika D" Catalda. Enotna sindikalna federacija poziva vse italijanske delavce k budnosti in mobilizaciji, da bi v kali zatrli blazno spiralo nasilja. Milanski župan Tognoli pravi, da je umor Francesca De Catalda spet pahnil Milan v vzdušje terorja, (if) Podčastnik De Cataldo je deveta žrtev rdečih brigad v letošnjem letu: 14. februarja so v Ri mu umorili sodnika Riccarda Palmo; 10. marca so v Tuiinu ustrelili podčastnika javne varnosti Rosaria Bernardi ja; 16. marca so pri ugrabitvi predsednika KD Alda Mora umorili pet članov njegove osebne straže: Ure steja Leonardija, Domenica Ric-cija. Francesca Zizzija, Glulia Ri-vero in Raffaeleja lozzina; H. aprila so v Turinu umorili jetni-škega paznika Lorenza Cutugna. Naj omenimo še. da je bil v za četku letošnjega leta. 4. januarja v kraju Piedimonte San Germa-no umorjen delovodju Fiata Car-mine De Rosa. Odgovornost sta takrat prevzeli organizaciji »operni armatl per il comunismo* ia »mulci armati proletari*. P0_ NEGATIVNEM MNENJU DEŽELNEGA ODBORA Protesti ob ponovni diskriminaciji do slovenskega strokovnega šolstva Pismo zavodskega sveta liceja «France Prešeren» - Izjava šolskega odbora SKGZ Včerajšnja vest, da je funkcionar deželnega odborništva za javno vzgojo, ki mu načeluje odbornik Miz-zau (KD), izjavil delegaciji Sindikata slovenske šole in pokrajinskemu odborniku za šolstvo, da je deželni odbor s svojim negativnim mnenjem dejansko zavrnil zahtevo po osamosvojitvi že obstoječe slovenske strokovne šole ir\ po ustanovitvi posebnih slovenskih sekcij za geometre in elektrotehnike pri že obstoječih tovrstnih italijanskih šolah, je — kot je bilo pričakovati — izzvala ogorčenje med slovensko javnostjo, ki tako ravnanje dežeinega odborništva za javno vzgojo označuje za žaljivo, za izrazito protislovensko in v nasprotju s pozitivnimi določili u-streznega zakona, ki ga je po predhodnem sprejemu amandmajev KPI, PSI in SSk prav o strokovnem izobraževanju v slovenščini, izglasoval deželni svet 10. februarja letos z odločilnimi glasovi krščanske demokracije. Prva negativna reakcija je prišla iz vrst slovenskih staršev, di jakov in profesorjev zavodnega sveta liceja »France Prešeren*. Glasi se: Odborništvu za javno vzgojo in poklicno izobraževanje avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine »Zavodski svet liceja »France Prešeren* je po časopisju zvedel, da je odgovoren funkcionar odborništva za javno vzgojo in poklicno izobraževanje avtonomne dežele Furlanije -Julijske krajine sporočil delegaciji Sindikata slovenske šole in tržaške pokrajine, da je odborništvo nega tivno ocenilo večletno zahtevo slo venske narodnostne skupnosti, de mokratičnih strank in nekaterih jav nih uprav na Tržaškem po osamo svojitvi obstoječe slovenske strokovne šole v Trstu in po odprtju sekcij za geometre in elektrotehnike pri določenih italijanskih zavodih. Že večkrat je deželno odborništvo zavzelo, določena negativna stališča do slovenskih zahtev glede slovenskega šolstva. Nanju pada krivda, da se še ni uresničila zahteva po slovenskem šolskem okraju kljub odločnemu stališču Slovencev in nekaterih ustavnih strank. Tembolj pa je sedanje stališče oaborništva do zahteve po osamosvojitvi slovenske strokovne šole v Trstu in po odprtju nekaterih poklicnih sekcij, ki naj izpopolnjuje izobraževanje Slovencev v materinem jeziku, zaprepaščuioče, ker je v ostrem nasprotju z dosedanjimi načelnimi stališči o reševanju slovenskih vprašanj, zlasti pa še vprašanj slovenskega šolstva, ki mora imeti na razpolago vse smeri izobraževanja in vzgoje, ker bi se v nasprotnem primeru nadaljevalo hoteno in planirano raznarodovanje preko tega, da se Slovenci prisilijo k strokovnemu izobraževanju v italijanščini. Stališče odborništva je torej načelno protislovensko, raznarodovalno, protiustavno in protidemokratično in zahtevamo, da ga odborništvo spremeni in da podpre navedeno zahtevo slovenske narodnostne skupnosti, nekaterih ustavnih strank in nekaterih tržaških javnih uprav. V nasprotnem primeru bo moral zavodski svet opozoriti v zvezi s tem protislovenskim, raznarodovalnim in antidemokratičnim stališčem deželnega odborništva vse javno mnenje in tudi posebno komisijo za preučevanje problemov Slovencev v Furlaniji Julijski krajini pri predsedstvu vlade v Rimu.* Odbor za šolstvo pri SKGZ je ta ponovni diskriminacijski odnos deželnega odborništva za javno vzgojo do slovenskega šolstva označil kot povsem nesprejemljiv ne le za Slovence, marveč tudi za demokratično italijansko javnost. »Odbor za šolstvo SKGZ — je rečeno v sporočilu — ogorčeno zavrača tako žaljivo in nedemokratično ravnanje deželnega odborništva, kj žal v odnosu do slovenske šole ni novo. Na svoji seji dne 6. februarja letos je izvršni odbor SKGZ v zvezi z razpravo v deželnem svetu o zakonskem osnutku o strokovnem izobraževanju odločno ponovil že večkrat izraženo zahtevo vseh komponent slovenske javnosti, da mora deželni svet odločno načeti vprašanje strokovnega šolstva v slovenskem jeziku, ga izpopolniti in prilagoditi potrebam ter mu priznati že obljublje trebno avtonomijo. Ko je deželni svet na seji 10. februarja t.l. izglasoval z amandmaji KPI, PSI in SSk dopolnjeni zakon o strokovnem izobraževanju, je tudi SKGZ novj zakon pozdravila in ga ocenila kot odraz spremenjenih odnosov deželnega sveta kot celote do potreb slovenske narodnostne skupnosti. Negativno mnenje, kj ga je sedaj izreklo deželno odborništvo glede zahteve po osamosvojitvi že obstoječe slovenske strokovne šole v okviru zavoda »Galvani* in po ustanovitvi dveh novih slovenskih sekcij, je v očitnem nasprotju s črko in duhom deželnega zakona in odraža tisti negativni odnos deželnega odborništva do slovenskega šolstva, kj je prišel do izraza tudi v izjavah odgovornega odbornika Mizzaua pred sprejemom že omenjenih amandmajev KPI, PSI in SSk. Tako diskriminatomo ravnanje je vredno najostrejše obsodbe in protestov — je rečeno v izjavi — ker je naperjeno proti elementarni pravici Slovencev do izpopolnjene šolske strukture zlasti na področju strokovnega šolanja, in objektivno teži k nadaljevanju asimilacije slovenske mladine v tovrstnih italijanskih šolah.* PO DOLGOTRAJNI NEGOTOVOSTI IN RAZNIH UGIBANJIH Odobren proračun tržaške pokrajine nakar bo levičarski odbor odstopil N Dokument odobren z 12 glasovi KPI in PSI, s «tehničnim» vzdrzanjem ostalih demokratičnih strank - Svet se sestane 4. maja za potrditev ostavke Nevarnost prihoda prefektumega komisarja na pokrajino, ki bi bil nujen, če bi svet ne odobril letoš njega proračuna, se je za sedaj oddaljila. Po dolgotrajni negotovosti in različnih ugibanjih, ki so se v zadnjih tednih pojavljale glede usode tržaške pokrajinske uprave, po več dvostranskih in skupnih pogajanjih med tajništvi krajevnih demokratičnih strank v iskanju rešitve, ki naj bi omogočila ohranitev demokratično izvoljene uprave, je vendar sinoči pokrajinski svet iz glasoval proračunski dokument. Zdi se, da je zalegel zadnji poskus, ki sta ga včeraj opravili tajništvi PSI in KD. Po tem sestanku so se namreč demokrščanski svetovalci, ki so prej napovedali nasproten glas, odločili za »tehnično* vzdržanje, če se enako ravnajo tudi manjše skupine in s pogojem, da poda levičarski odbor, kot je bil že najavil, sprejemajoč zadevno resolucijo PS Dl, po izglasovanju proračuna o-stavko. Tak sklep je predsednik Ghersi potrdil že pri otvarjanju seje, nakar so sledile glasovalne izjave vseh skupin tako o omenjeni resoluciji, kot o proračunu. Prvi je spregovoril no in za razvoj in utrditev nujno po- •UllllllllllllllimillllimHtlllHMIIIIIIIIIIItMllltlMIIIIHfHMMHIIIHMimntHnillllHIIMtllllllllllMIMnilllllllimHvilIMmilllllMIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllk Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA Skupščina z večino glasov odobrila zakon o družinskih posvetovalnicah Zanj so glasovali KD, SSk, MF in MSI-DN, medtem ko so se ostale stranke vzdržale Z glasovi KD, SSk, MF in MSI -DN je deželna skupščina včeraj o-dobrila zakon štev. 390, s katerim se ustanavljajo družinske posvetovalnice. Prvi del razprave je skupščina posvetila proučitvi številnih Šestega junija konec pouka Minister za šolstvo Pedini Je včeraj sporočil, da se bo pouk na šolah vseh vrst in stopenj končal v torek, 6. junija. To odločitev so sprejeli zato. ker bo na nedeljo, II. junija, glasovanje za referendume. Mala matura na nižji srednji šoli se ho začela 16. junija. Velika matura na višjih srednjih šolah pa se bo pričela 3. julija. Danes bo ministrstvo za šolstvo sporočilo tudi razpored predmetov, ki bodo prišli v poštev na maturah za srednje šole druge stopnje. Izbrane predmete bomo objavili v jutrišnji številki. popravkov, ki so jih predložili pred stavitelji štirih zakonskih osnutkov, na podlagi katerih je šesta deželna komisija izdelala enoten zakonski predlog. Ugotoviti moramo, da je prvi dan poglobljene in tudi razburljive razprave, ko so prišla na dan predvsem načelna stališča o tem vprašanju, le prinesel svoje pozitivne sadove. Skupščina je namreč sprejela nekatere popravke, ki so izboljšali sprejeti zakon, ki pa ne bo v celoti iz Tudi včerajšnji razpravi je prisostvovalo veliko število žena, ki so z zanimanjem sledile delu skupščine, saj so pri reševanju teh vprašanj neposredno zainteresirane. Sicer je bila razprava zelo razburljiva, skupščina pa je tudi dvakrat prekinila svoje delo, ker so morale posamez ne stranke dokončno izdelati svoja stališča o raznih načelnih vprašanjih. Glasovno izjavo je najprej podal svetovalec Štoka (SSk), ki je bil polnil vseh potreb na tem področju, mnenja, da je zakon dober, pa če- Najostrejša razprava se je razvila o popravkih, ki so se nanašali na prve tri člene zakona. S sprejetimi popravki se deželni zakon v nekaterih točkah usklajuje z določili državnega zakona štev. 405, poleg tega pa še upošteva določila, ki jih predvideva 2. člen državnega zakona o splavu, ki ga je-prejšnji teden odobrila poslanska zbornica. Za slovensko narodnostno skupnost pa je posebno važen 3. člen zakona ki predvideva, da to treba pri izvajanju storitev družinskih posvetovalnic, u-poštevati potrebe pripadnikov slovenske manjšine. . m.mm,,,.mm.m,m.,m,....,....imMmmm,..,,.....,.,...................m..mu......... S SEJE POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI Cilji in stališča PSI pred bližnjimi volitvami Socialisti ta novo občinsko upravo brez KD - Zavračanje podrejenosti komunistom in povsem odklonilno stališče do občinske liste Kako se bo PSI predstavila svojim volivcem na bližnjih volitvah? Prvi odgovor na to vprašanje je izšel s predsinočnje seje pokrajinskega vodstva stranke in je zaoh-sežen v obširnem poročilu tajnika Carboneja. Na podlagi njegovih izvajanj, ki jih .je izvršni odbor v celoti sprejel, 1» izdelan dokon čen program s katerim bodo socialisti posegli v predvolilno kam pa njo. Predvsem se bo PSI predstavila kot opozicijska stranka krščanski demokraciji in bo zato njen cilj takšna občinska uprava, v kateri ne bo več KD, pač pa laične in tudi določene napredne katoliške sile, ki se zavzemajo za politkio obnove. Vendar pa tudi v primeru, da bi se to ne uresničilo, metli Carbone, se PSI ne bo odtegnila od svojih dolžnosti in ne bo ostala neobčutljiva za zahtevo delavske ga gibanja, da so potrebni enotni napori za reševanje perečih problemov Trsta. V tem pogledu pa je po mnenju socialistov neobhodno potreben tesnejši odnos, tako z deželo (in ta odnos ne sme sloneti na kakih neoindipendentističnih težnjah), kot s parlamentom in pri tem bo PSI vpregla vse svoje sile. Na deželni ravni se bo PSI zavzemala za ureditev takšnih odnosov, ki bodo sloneli na novem načinu upravljanja v okviru tako imenovanih komprenzorijev ter z ukinitvijo pokrajin in zagotovitvijo nove, popolnejše vloge krajevnim avtonomijam. Glede Osima potrjujejo socialist: potrebo, da bi Trst dejansko razvil svojo proizvodno strukturo in da bi izvedba industrijske cone res slonela na resnih študijah, ki bi u-poštevale tudi vrstvo naravnih značilnosti. Med predvolilno kampanjo bodo jasno poudarjene razlike med PSI in KPI, je bilo rečeno v Carbone-jevem poročilu. Socialisti namreč Odločno zavračajo vsakršno podre- jenost komunistom. Povsem odklonilno stališče pa zavzema PSI do občinske liste, ki po strankinem mnenju onesnažuje politično deba to v teh krajih in omogoča KD, da se na nek način izmakne jasnemu demokratičnemu soočanju z drugimi silami o svojih dosedanjih odgovornostih. Skupina veletrgov cev z davčnim položajem, ki je vsem znan, ter gradbenikov in predstavnikov raznih nepremičninskih družb, katerim se pridružujejo ljudje, ki so izstopili iz raznih strank, ne more po mnenju so cialistov na noben način zastopali interesov Trsta. Carbone je na koncu spregovoril še o kriterijih sestavljanja list ter dejal, da mo ra PSI prikazati podobo svoje ob nove in odpreti vrata neodvisnim predstavnikom, ki so pripravljeni na določeno politično uoravno delo Na sestanku sta bili imenovani tudi dve komisiji, ki naj bi izde lali osnutek programa, o katerem se bodo naknadno izrakle sekcije. Splavitev modernega tankerja v Tržiču Včeraj so v tržiški ladjedelnici izročili predstavnikom mehiške druž konceptih. Ladja je dolga 196 metrov, v širino meri skoraj trideset in ima 43.700 ton nosilnosti. Dogo dek je posebne važnosti, saj spada v okvir programa sodelovanja na ladijskem sektorju med Italijo in Mehiko. Ta program predvideva tudi restrukturacijo ladjedelnice v mestu Vera Cruz. Prav te dni pa tečejo nr. glavnem sedežu Italcan-tieri v Trstu pogajanja, da bi izboljšali tako načrt ladjedelnice v Vera Cruzu, kot sodelovanje Ital cantieri pri družbi, ki naj bi to lad jedelnico upravljala. • Tržaška federacija PSI prireja danes, ob 18.30. v krožku Gaetano Sal-vemini na Korzu 12 javno debato o socialističnem načrtu. Uvodno besedo bo imel član vsedržavnega vodstva stranke Luigi Covatta. POPRAVEK V včerajšnje poročilo pokrajinske ga tajni'tva CGIL - CISL - UIL, v katerem je bil ;ovor o nevzdržnem stanju, ki je nastal v trenutku, ko so zdravniki treh ustanov prešli od neposrednega k posrednemu oskrbo vanju bolnikov, se je vrinila napa ka. Pomotoma smo med te ustano ve uvrstili tudi INAM, kar je zgrešeno, saj nudijo zdravniki te usta- prav ne najboljši. Dodal je, da je KD naredila korak naprej pri reševanju Teh vprašanj, vse ‘stranke pa so odločilno pripomogle k izboljšanju predstavljenega zakonskega predloga. Važno pa je, je na-nadljeval Štoka, da je zakon dokončno izdelan, pa čeprav ne zadovoljuje vseh. Tudi svetovalka Puppinijeva (MF) se je strinjala z važnostjo zakona, pri tem pa dodala, da ga bo treba v prihodnosti še izbolišati. Svetovalec P. S. Bertoli (PRI) je bil mnenja. da je zakon boljši od tistega, kj ga je skupščina zavrnila pred letom dni, za to pa gre največja zasluga laičnim strankam in tudi KD. Liberalec Trauner je dejal, da bo treba zakon izboljšati, ker ne izpolnjuje vseh potreb. Podobne misli je podal svetovalec Lonza (PS Dl), socialist Zanfagnini pa je podrobno razložil vzroke, zaradi katerih se je njegova stranka pri glasovanju vzdržala. To je storila, da bi ohranila tisto enotnost, ki se je u-stvarila v deželnem svetu med levico in laičnimi strankami in da bi končno ustanovili posvetovalnice. Svetovalec Colli (KPI) je poudaril zavzetost svoje stranke pri reševanju teh nrohlemov in dejal, da ni zakon najboljši. Zato ga bo treba izboljšati, pri tem pa je še enkra- pod črtal enotnost, ki se je ustvarila v deželnem svetu pri reševanju tega vprašanja. Pečat mesta Trst Albinu Bubniču V soboto popoldne bodo na tržaški občini podelili pečat mesta Trst bivšemu uredniku našega dnevnika Albinu Bubniču. Visoko priznanje mu bodo podelili predstavniki tržaške občine ob 25. aprilu zaradi velikega dela, ki ga je Bubnič opravil v zvezi z odkrivanjem resnice o grozotah v tržaški Rižarni. Včeraj smo v delovnem kolektivu proslavili 50 letnico nočnega vodja stavnice MARIA CANCIANIJA Ob srečanju z Abrahamom mu iskreno čestitamo. be »Petroleos Megicanos* tanker. nove še naprej neposredno oskrbo »Tolteca*, kj je zasnovan in oprem vanje. Ustanovo INAM je treba v ljen po najsodobnejših tehnoloških I poročilu zamenjati - INADEL. Marinko in Vojka Grgiča je osrečilo rojstvo prvorojenca IZTOKA Srečnima staršema izrekajo prijatelji iskrene čestitke, malemu Iztoku pa želijo vso srečo v življenju. 22. april -1. maj URNIK: 9.00 — 12.30 15.30 — 23.00 (sobota in prazniki 9.00 — 23.00) Tržaški velesejem TRG DE GASPERI 1 (SODOia m prtj^fiiM o.uu — co.uui ,..., yy | Kij Ut liASPtKI 1 florshowH ,(tt RAZSTAVA CVETIC IN RASTLIN Brezigar za SSk, ki je dejal, da se s tem glasovanje spreminja v zgolj tehnično, izrekel je nekaj kritike odboru, ker se je po njegovem premalo zavzel za reševanje problemov Slovencev in izjavil, da njegovo »tehnično* vzdržanje ne izraža zahteve po takojšnjih spremembah ali po drugačnem odboru, o čemer bo treba izraziti resno politično oceno po bližnjih volitvah. Liberalec, socialdemokrat in republikanec so v bistvu izrazih podobno odgovorno stališče svojih strank, ki iz nasprotovanja do komisarskih uprav, pristajajo na tehnično odobritev proračuna. Predstavnik PRI je sinoči tudi predložil amandma k resoluciji PSDI, po katerem naj vzame svet v pretres o-stavko odbora do 4. maja. Bolj razčlenjeni so bili seveda posegi predstavnikov treh večjih strank. Carbone (PSI) je pohvalil delo odbornikov, ki je pri epilogu, ker so ustvarili dejanski sporazum »pri stvareh*, saj je bilo 95 od sto sklepov sprejetih soglasno in je odbor rekvalificiral vlogp pokrajine pri bistvenih krajevnih vprašanjih. Po volitvah, v manj razgretem političnem ozračju, se bo pa takoj postavilo vprašanje upravljanja vseh krajevnih ustanov. Iskra (KPI) je ugotovil, da je po teh 13 mesecih levičarske uprave pokrajina bolj znana prebivalstvu, pri čemer je o-menil gospodarsko konferenco, stike s šolskim svetom, dejansko izglasovanje sklepa o rabi slovenščine v pokrajinskem svetu in priziv proti zavrnitvi dežele. Ugotovil je šibkost tudi drugih javnih uprav, za katero je kriva KD, ker zavrača GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1977-78 Deveti abonmajski koncert Danes, 21. aprila 1978, ob 20.30 V Kulturnem domu PEVSKI ZBOR «JOŽA VLAHOVIČ* Iz Zagreba Dirigent: EMIL COSSETTO Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SPD TABOR OPČINE SEKCIJA VZPI OPČINE VZPI-ANPI TRST V Prosvetnem domu na Opčinah od 21. do 30. aprila 1978 NIKOLI VEČ razstava pisem in dokumentov iz koncentracijskih taborišč in iz ujetništva (zbrala Mila Daneu - Perko) Odprtje danes ob 20. uri. Sodelujejo recitatorji in MPZ Tabor. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ALEKSEJ ARBUZOV IRKUTSKA ZGODBA drama v dveh delih Prevod MILE KLOPČIČ Scena in kostumi EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija JANEZ MEJAČ Asistent režije BORIS KOBAL Režija MARIO URŠIČ Jutri, 22. aprila, ob 20.30 — abonma red F — sindikalni. V. ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 SOBOTNI ABONMA. V torek, 25. aprila, ob 17. uri NEDELJSKI ABONMA. V gledališču »France Prešeren* v BOLJUNCU Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče gostuje danes, 21. t.m., ob 19.30 v Mariboru s predstavo O. Župančiča »Veronika Deseniška*. VERDI Drevi ob 20. uri četrta ponovitev Verdijeve »Luise Miller* (abonmajski red C). Vstopnice pri gledališki blagajni, kjer sprejemajo abonmaje tudi za skorajšnjo simfonično sezono »Pomlad 1978», AVDITORIJ Revija »Invito al teatro»: II. predstava. Danes, 21. t.m., ob 20.30 bo Mario Maranzana predstavil «Quasi un uomo* Gabriela Cacho Milleta. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. ROSSETTI Danes, 21. t.m., ob 20.30 (konec ob 23.30) »La broeca rotta* Heinricha von Kleista. Režija: Giorgio Press-burgher. Predstava v abonmaju: kupon št. 7. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti. sodelovanje s KPI. Tehnično vzdržanje sicer omogoča ohranitev u-prave, toda dejansko KPI in PSI s svojim glasom držita vrata odprta za demokratične rešitve. Locchi (KD) je bil seveda ostro kritičen do delovanja levičarskega odbora, glede na izredno resno stanje in na odstop odbora pa je najavil prav tako tehnično vzdržanje svoje skupine. Proračun je bil tako odobren z 12 glasovi KPI in PSI, glasovanja se je vzdržalo 14 svetovalcev (KD, SSk, PLI, PRI, PSDI), proti so glasovali 3 misovci, indipendentist pa je bil odsoten. • Drevi ob 20. uri bo na sedežu tržaškega esperantističnega združenja v Ul. Trento 1, projekcija dipozitivov s potovanja Giorgia Sterna po ZDA. Vljudno vabljeni člani in simpatizerji. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Revija otroških In mladinskih zborov NAŠA POMLAD V nedeljo, 23. aprila 1978, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Predprodaja vstopnic danes na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure, (jutri samo zjutraj) ter v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. VABLJENI! STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V ponedeljek, 24. aprila, ob 20.30 v Zgoniku (športni krožek »Kras*) v sredo, 26. aprila, ob 11. uri v Trstu (Poklicna šola) v četrtek, 27. aprila, ob 12. uri v Rojanu (nižja enotna srednja šola) EN SREČEN, VESEL! INU TROŠTOV POLN DAN VOŠČIM Večer govorov vipavskega redovnika JANEZA SVETČKRIŠKEGA Nastopa: JOŽE ZUPAN GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTOVELU obvešča vse člane, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR jutri, 22. aprila ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. Včeraj-danes Danes, PETEK, 21. aprila SIMEON Sonce vzide ob 5.09 in zatone ob 18.58 — Dolžina dneva 13.49 — Luna vzide ob 17.10 in zatone ob 4.18. Jutri, SOBOTA, 22. aprila LEONIDA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15,3 stopinje, najnižja 10,3, ob 13. uri 15,3 stopinje, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 60-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, veter zahodnik jugozahodnik 7 km na uro, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 20. aprila 1978 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 14 oseb. RODILI SO SE: Igor Favretto, Silvia Pinna, Emmanuela Quinz, Giuseppe Amorello, Elisa Redivo. UMRLI SO: 76-letna Maria Bene-detti, 72-letna Albina Dussich vd. Stop. pari, 53-letna Maria Gelli por. Matte-licchio, 80-letna Maria Momesso vd. Cittadini, 87-letna Anna Trani vd. Fos-sati, 84-letna Elisabetta Povschč vd. Petronio, 70-letni Luigi Gian, 84-letni Domenico Contento, 74-letni Umberto Frigerio, 78-letni Severino Bonetti, 80-letna Antonia Quarantotto por. Mala-botti, 46-letni Giovanni Radin, 72-letni Ivano Giacomelli Battiston, 88-letna Venezia Targani vd. Pili. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul, Oriani 2, Trg Venezia 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. OSMICA Jutri, v soboto, bo odprl osmico v Dolini Oskar Slavec. Točil bo domače belo in črno vino. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI PD FRANCE PREŠEREN IZ BOLJUNCA prireja v sodelovanju s ŠOLO GLASBENE MATICE V TRSTU KONCERT mladinskega zbora Trnovo pri Lj‘ubljan| Zborovodja MAJDA HAUPTMAN Koncert bo jutri, 22. APRILA, ob 20.30 v gledališču v Boljuncu. Kino Ariston 16.0(1-18.00 — 20.00 — 22.00 «11 diavolo probabilmente*. Režija Robert Bresson. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00—21.30 «West side story». Barvni film. Nazionale 17.00 »Per chi suona la campana*. Gary Cooper in Ingrid Bergman. Barvni film. Grattacielo 16.00—22.15 »Due vite una volta*. Shirley McLaine, Leslie Browne, Anne Bancroft. Barvni film. Excelsior 16.00 »La febbre del sabato sera*. John Travolta. Glasbo k filmu izvajajo «Bee Gees*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Feniee 16.30 «Stella d’argento». Giu-liano Gemma, Sven Valsecchi, Cin-zia Monreale. Barvni film. Eden 17.00 «11 professionista*. James Cobum, Michael Sarrazin. Barvni film. Ritz 17.00—22.15 »Ecce bombo*. Nanni Moretti, Fabio Traversa. Barvni film. Cristallo 16.00 »Piedone 1'africano*. Bud Spencer. Barvni film. FUodrammatlco 16.00 — 22.00 »Super-excitation». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.15 »La mazzetta*. Nino Manfredi, U. Tognazzi. Barvni film. Capitol 15.30—22.00 »In una notte pie-na di pioggia*. Giancarlo Giannini. Moderno 16.00 »Giulia*. Jane Fonda in Vanessa Redgrave. Barvni film. Ideale 16.00 »La svastica nel ventre*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Vitorio Veneto 16.30 «Squadra anti-truffa*. Thomas Milian. Barvni film. Astra 16.30 «11 signor Robinson*. Paolo Villaggio. Zeudi Araya. Radio 16.00 »Gola profonda*. Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom, barvni film. Volta 17.00 »La peccatrice*. Zeudi A-raya, Franco Gasparri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. ODBOR MAJENCE IZ DOLINE vabi vse Dolinčanke in Dolinčane, da se udeležijo IZREDNE SEJE ki bo danes, 21. aprila, ob 20.30 v društvenih prostorih dvorane Valentin Vodnik. Na ŽELEZNIŠKI POSTAJI i« odprta RAZSTAVA OB STOLETNICI PRVE TRŽAŠKE POSTAJE od 10. do 13. ure in od 16- do 19. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Razstave Jutri, 22. aprila, ob 18. uri P* v umetnostni galeriji Tavolozza d na Trgu Puecher 3 (bivši Trg Gi™* ni), otvoritev razstave risb Alda K* barja. Razstavo, ki se bo zaklju^r 2. maja, si bo mogoče ogledati od *. do 13. ure in od 17. do 20. ure delavnikih ter od 10. do 13. ure * praznikih. DOPOLAVORO FERROVIARI0 iz Trsta priredi v torek, 25. aprila, na dan Marka posebno vožnjo TRST " BENETKE s parno vleko. Prijave sprejema Dopolavoro Ferroviario Trst, Ul. Vittorio Veneto 3, vsak dan od 9. do 12. ure' Izleti SPDT prireja v torek, 25. apd**j avtobusni izlet v Istro z ogled®-Buzeta, Motovuna, Grožnjana. Pa2®* in znamenitega Pazinskega poloto»*' Vpisovanje je na sedežu ZSšDI < .( sv. Frančiška 20) danes ob uradi*® j urah. Ob smrti zvestega člana ANDREJA HRVATA izreka sekcija SSk v občini Dol*** iskreno sožalje družini in vsem rodni kom. Sekcija bivših borcev Iz Trebč *' reka globoko sožalje ženi MileBi ** svojcem ob izgubi Atilija Cuka. Dne 20. aprila nas je za vedno zapustil naš dragi ANDREJ HRVAT Pogreb bo danes, v petek, 21. aprila t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti v Borštu — Hrvati 36. žalostno vest sporočajo: žena, sin Bruno z ženo Nives ter vnuk Pavel in vnukinja Valentina, Marija z možem Brunom in nečaka Giuliano in Michele skupaj z vsemi sorodniki Trst, 21. aprila 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) Nenadno nas je zapustil naš dragi ATILU ČUK Pogreb bo danes, 21. aprila, ob 15. uri iz hiše žalosti naravnost v cerkev v Trebčah. žalujoči: žena Milena, oče Anton, sestri Milka in Elza, tašča Ivanka skupaj z vsemi sorodniki Trebče, 21. aprila 1978 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Žalovanju se pridružujeta družini Purini in Gregori. Za vedno nas je zapustila naša draga teta JOŽEFA SKOK Pogreb bo danes, 21. aprila, ob 10.30 iz kapele v Nabrežini-Žalujoča vnuka Franc in Mirko Trst, 21. aprila 1978 Dne 18. aprila nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dragi VIKTOR ŠTOK Pogreb bo danes, 21. aprila, ob 11.'uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalujoči: žena Meri, sin Sergij z že-■o, brat Mihael z ženo Emilijo, vnuki In drugi sorodniki Trst, 21. aprila 1978 S SEJE MLADINSKEGA ODBORA PRI SKGZ Čimveč zamejske mladine Z enotnostjo ljudskih sil in vseh generacij na delovne akcije v SRS Poleg vključevanja v mladinske delovne brigade so na sestanku obravnavali tudi drugačno zasnovo idejnopolitičnega izgrajevanja mladih dpi r,?a^evanja za številčnejšo u-di t ■ s*ovenskih mladincev in mla-iz Furlanije - Julijske krajine delovnih akcijah v ma ide”* ^omov'n' in drugačna zasnova (jih^^itičnega izgrajevanja mla mi ,?ta •*'•' osrednji temi sestanka k„H ^kega odbora pri Slovenski turno - gos|xxiarski zvezi, člani jrnstva pa S() nadalje še poro-Dnh ^ ce*' vrsti uspešno opravljenih izd ' ’-med katerimi velja omeniti • aJo že druge letošnje številke bil da a nabora, v katerem je tudi po , 11 Precej nadroben obračun eno letne8a delovanja. kom'a-inski -Sln, .^e'ovnih akcij letos poleti v u- en'ji šest, se je mladinski odbor bLeri* na tri in sicer na tiste, ki Brkini^*1! u"\ Kozjanskem, v “in m v Suhi krajini, predvsem din!' ^er ^ i'h bodo udeležili mla-jpv 1 'n mladinke iz obmejnih kra p. ’, o je z novogoriškega ter ko-mj' .0 sežanskega področja, s kateri-tak^6 °^bor že navezal stike. Prav k a v sodelovanju z občinskima jn'erericama S 7, M S iz Nove Gorice EnriM r? se borejfl muze.i. ki ga .je na začetku htf. Jega stoietin ustanovil knnn so v Čedadu ponovno ga stoletja ustanovil kano ■jnran . Torre in v katerem so ki K.Jeni mnogi srednjeveški izdel Eoba,V|Spom'n.iajo na prisotnost Lan-«to v , v Čedadu. To je za me-«o ?nfkakor velika pridobitev, saj čevai n® vse prigode, ki so zavla-bi|0 ® °dprtje muzeja. Predvsem je s« (j f^e vprašanje osebja, saj Kala naVa Za ta Pr°blem n' pobri-Potreg3^0. pa tragične posledice Ijenjg3' ki so ohromile celotno živ-bietnj °° Potresu so mnogo pred-jih r„ Prenesli v Miramar, kjei so Pa g,, s..avrirali, pred nekaj dnevi Sedaj , 1 sPct vrnili Čedadu in so Ja v Razstavljeni na sedežu muze-Ma palači Nordis. «o s sl°vesnem odprtju muzeja, ki PfeVnp ?a udeležili predstavniki u-Življ^n?3, kulturnega in političnega 6aSso Ja. je spregovoril župan Del PtUzej’ ai je poudaril velik pomen •jen leta omogoča poglob- •eR J Uui j 0 zgodovini Čedada Poba »t^a, Pa je muzej tudi turistič Pa^aaciia in zato velikega fi-tPeguT^a . pomena, saj privabi v Petju '*t0 tujih turistov Na ori-sPreS°voril tudi deželni *>i bi] | M'zzau, ki je dejal, da 1 vi^ a"k° muzej važen vezni člen •a f||7nsk° univerzo, sai bo ime-"raučev0^153 fakulteta tudi vlogo Pih Janja in ohranjevanja kultur-4 Proslave 25. aprila v znamenju mobilizacije proti prevratništvu bo spre.jel pokrajinski protifašistič ni odbor. Stališče KD o 18. aprilu V dokaj polemičnem tonu se je pokrajinski tajnik krščanske demo kracije Bruno Longo spomnil 30-letnice parlamentarnih volitev 18. aprila 194fc na izredni seji pokrajin skega vodstva te stranke, kjer so tudi izrazili precejšnjo zaskrbljenost za usodo predsednika KD Alda Mora. Ko je govoril o volitvah leta 1943 je Longo dejal, da je takrat krščanska demokracija dosegla usodno zmago nad ljudskim blokom, ki so ga vodili komunisti in socialisti, «ki so danes opustili takratna stališča, ker niso lastna italijanski družbi*. Longo je tudi poudaril važnost kasnejših odločitev kot so bili pristop Atlantskemu paktu, decentralizacija uprave, osamosvojitev sindikalnega gibanja. Tajnik KD je bil tudi zelo polemičen do kasnejših stališč levičarskih strank in dejal, da je zasluga njegove stranke, če si danes lahko prizadevamo odpraviti nedostatke, ki še vedno obstojajo v italijanski družbi. Šolska vprašanja v pretresu shodov KPI in KD Vprašanja, ki zanimajo razvoj italijanske šole bodo danes in jutri predmet razprave na dveh ločenih shodih, ki jih v Gorici prirejata Komunistična partija Italije in v Tržiču Krščanska demokracija. V Gorici bo zborovanje danes ob 20. uri v zavodu Lenassi, uvodno poročilo bo imel Rinaldo Rizzi, po Na zborovanju sindikalnih kadrov goriške |x>krajine, ki so ga v srečk) priredili v avditoriju v Gorici, so obsežno razpravljali o boju pro ti terorizmu. Na zborovanju, :;i ga je priredila pokrajinska sindikalna federacija (navzočih je bilo nekaj stotin delegatov vseh kategorij) je imel uvodno poročilo predstavnik pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL Radovan, v razpravo pa so posegli številni dele gati. Zaključili so jo s spreietjem resolucije ter govorom predstavnika vsedržavne sindikalne federacije Giannijem Celato. Celata je najprej primerjal nekdanje in sedanje delovanje .trdečih brigad*. Govornik je dejal, da so se teroristične akcije rdečih brigad spremenile in da so od streljanja v noge prešle k streljanju v glavo in k smrtnim obsodbam. Gre za širjenje teroristične dejavnosti, ki nima nič skupnega ne z revolucijo in ne z interesi italijanskega delavskega razreda in ljudstva, ampak je njihova dejavnost usmerjena h krepitvi avtoritarne države. Smrtno obsodbo, ki je italijanske demokratične sile nočejo sprejeti, so uveljavile trdeče brigade*. Zaradi takšnih provpkacij se skušajo v državi sprejeti posebni zakoni, proti katerim ljudske sile odločno na.stopa.jo. Celata je dejal, da je potrebno uveljaviti državo, ki temelji na zakonih. S posebnimi zakoni ni mogoče pobijati trdečih brigad*, ampak z enotnostjo ljudskih sil in enotnostjo pripadnikov vseh generacij. Govornik je neposredno odgovarjal tudi nekaterim ekstraparlamentamim udeležencem v razpravi, ki so sektaško nastopali ter izpodbijali veljavnost sedanje države ter ostro napadali vladni sporazum. tMi no odločno proti geslu tNe z državo in ne z rdečimi brigada-ini». Nasprotujemo avtoritativni državi, toda se ne moremo postaviti na sredo med ene in druno. Prav tako ni sprejemljivo, da bi mladinski ekstremizem identificirali s terorizmom. Zavedati se moramo, da mladi niso šli skozi nekatere pomembne preizkušnje med vojno in v letu 1968 ter da so proti avtoritarni državi, ki .je ubijala mlade. Mlade je potrebno pridobiti, sicer se bomo šli lov na čarovnice in jih bomo potisnili med simpatizerje "rdečih brigad”*, je dejal. Celata je nato rekel, da obstajajo v državi vrednote, v katere verjamemo. Z revolucionarno akcijo pa je potrebno znotraj države odpravljati napake in pomanjkljivosti, da se država izboljša. Zgrešena politika je imela za posledico nastanek terorizma. V zaključnem delu svojega govora je Celata govoril o stiskah in težavah ljudskih množic ter srednjih kadrov v sindikalnem gibanju, da se stalno spopolnjujejo ter ohranjajo stiki z novim položajem, ki ga določa novi politični okvir. Izginila je namreč klasična ločitev med večino in manjšino. Potrebno je opredeliti novo vlogo sindikalnega kadra v spremenjenem položaju. Prehod sindikata od opozicijske vloge na vodilno mesto prinaša velike težave, odpira celo vrsto soočanj in preveliko število problemov, ki jim sindikat ni vedno kos. V sklepni resoluciji so zapisali program dela. Letošnje proslave 25. aprila morajo služiti za mobilizacijo na delovnem mestu in v javnosti proti prevratništvu in za zaščito demokratičnih ustanov. Po krajinska federacija bo politične sile in uprave opozarjala na splo šna vprašanja in na nevarnosti, ki jih prevratništvo prinaša demokratičnim ustanovam. Prvomajske proslave pa bodo predstavljale mobilizacijo okoli splošnih gospodarskih vprašanj, za zaposlovanje, zlasti mladih in žensk. Borili se bodo za uresničitev sklepov sindikalne skupščine v EUR v Rimu ter za dežel ni program. Na vseh sindikalnih rav -eh bodo uresničevali provram sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. vodili politiko proti terorizmu in prevratništvu. proti storilcem in tistim, ki jih vodijo. Poleg tega se obvezujejo, da bodo na delovnih mestih uresničevali pobude, ki jih diskusiji pa bo spregovoril tudi en član osrednje konzulte KPI o šolstvu. Do shoda prihaja, je rečeno v tiskovnem poročilu KPI, po u-mestitvi pokrajinskega šolskega sveta in okrajnih šolskih svetov v Gorici in v Tržiču. V Tržiču pa bo shod v dvorani hotela Roma jutri ob 18. uri. Glavno poročilo bo imel posl. Alessan-dro Giordano od osrednjega šolskega urada krščanskodemokratske stranke. Tudi na tem zborovanju bodo govorili o novih organih šolskega samoupravljanja, t.j. o po krajinskih in okrajnih šolskih svetih. Goriška občina proslavlja 25. april Goriška občinska upirava bo počastila 33 letnico vstaje proti nacistom in fašistom v ponedeljek, 24. aprila, ob 18. uri, na dvorišču na goriškem gradu. Goriški župan je na svečanost povabil župane občin goriške pokrajine, partizanska združenja, sindikalne organizacije in politične stranke. Za to priliko je goriški župan izdal proglas, v katerem pravi, da skušata nasilje in terorizem uničiti to, za kar so se borili borci protifašističnega odporništva. Zaradi tega zavzema 25. april danes še bolj kot kdajkoli pomen prizadevanj in borbe svobodoljubnih sil proti brutalnemu nasilju. • Na didaktičnih ravnateljstvih in na šolskem skrbništvu je na ogled ministrska odredba štev. 96 z dne 7.4.1978 o premestitvah in začasnih namestitvah osnovnošolskih učiteljev. Prošnje je treba vložiti do 15. maja. LETOS ŽE ŠESTIČ Jutri v Gorici srečanje slovenskih dijakov Primorske Prisotni bodo dijaki šol z obeh strani meje - Na sporedu športne in kulturne prireditve ter obisk slovenskih okoliških občin • Na pobudo goriškega fotografskega krožka bo drevi ob 21. uri na sedežu v Ul. S. Chiara 15 predvajanje diapozitivov članov Bacerja, Mohorja in Michelinija. Jutri bo v Gorico prišlo več sto dijakov iz vseh krajev Primorske, da bodo sodelovali na šestem Dijaškem obmejnem srečanju Primorske. Višje slovenske srednje šole so si z organizacijo srečanja nalo žile precejšnje breme. Zbirališče bo v šolskem poslopju v Ulici Al-viano, goriški profesorji in dijaki bodo počakali udeležence na bloku pri Rdeči hiši. na kamionskem parkirišču pri Rdeči hiši in na železniški postaji od 8. do 8.30. Že ob osmih in pol se bodo pri čele razne športne . tekme, ki se bodo odvijale na prostem ali v telovadnicah v raznih krajih. Dijaki bodo tekmovali v moški in ženski odbojki, v moški in ženski košarki, v nogometu, v namiznem tenisu, krosu, suvanju krogle. Srečanje pa ne bo samo športnega značaja. Ob 9. uri se bodo predstavniki šol sestali na sedežu slovenskih višjih srednjih šol v Ulici Alviano, ob 10. uri bo vse predstavnike sprejel goriški župan, ob 11.30 pa bo na sporedu kulturni program v avditoriju. V stranskih sobanah bo tudi razstava likovnih prispevkov. Po kosilu si bodo dlijaki ogledali tri okoliške slovenske občine, zvečer pa se bodo spet sešli in imeli družabno srečanje. 0 V sodelovanju z zavodom Anto-niano iz Bologne je UGG pripravila goriško selekcijo otrok, ki želijo sodelovati na italijanskem vsedržavnem tekmovanju mladih pevcev z naslovom »Zecchino d oro*. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani v pisarni UGG. ne kraje goriške pokrajine. Pri nas je v takih šolah samo 400 učencev, v vsej deželi pa kar 8.500. V tiskovnem poročilu so tudi predlogi za ustanovitev novih osnovnih in srednjih šol s celodnevnim poukom. Tekmovanja kovinarjev v Novi Gorici V Novi Gorici se je včeraj pričelo tretje delovno tekmovanje kovinarjev Severne Primorske. Včeraj so imeli tekmovanje v teoretičnem delu, danes in jutri pa bodo imeli na vrsti praktično delo. Tekmovanja se vršijo v tovarnah Iskra, Vozila in Goa tol, udeležuje se jih 145 ljudi iz enajstih delovnih organizacij. Tekmujejo v devetih panogah (strugarji, rezkalci, brusilci, orodjarji, livarji, varilci v Mag postopku, v ročno obločnem, plamenskem in TIG postopku) Republiško tekmovanje bo v juniju v ljubljanskem Litostroju. • Na srednji šoli v Ulici Roma v Krminu bo drevi ob 19-45 predavanje konzorcija za zaščito tipičnih briških vin na temo »predstavitev namiznih vin z zemljepisno oznako in s primemo etiketo*. Govorjl bo dr. Clau-dio Fabbro. Razširiti šole s celodnevnim poukom Na nedavnem zborovanju o šoli s celodnevnim poukom, ki ga je priredil šolski sindikat CGIL, so izrazili mnenje, da bi morali razširiti celodnevno poslovanje v raz- ...............................nuni.. SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU V občini možno naseliti celo do 10.000 prebivalcev Sprejet sklep o plačevanju prispevkov za urbanizacijo - Ugodna ocena odprtja knjižnice v Romjanu, kjer je bilo v nedeljo mnogo Doberdobce v V začetku seje občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila včeraj popoldne, pod vodstvom župana An dreja Jarca, so na podlagi župano to poročal o zakonu št. 10 od leta 1977 glede zazidljivosti zemljišč. O vprašanju se je razvila dolga in poglobljena razprava, na koncu ka vega obvestila o odprtju dvojezične tere so izglasovali prispevno stopnjo knjižnice v Romjanu v občini Ronke za urbanizacijo, odobrili plarame-predstavniki vseh skupin izrazili za- trijo sorodnih con ter merila za pla-dovoljstvo zaradi odprtja knjižnice, čevanje prispevkov za zidavo. Vi-pomembnega dejavnika za nadalj- žintin je v uvodu dejal, da v obci-njo rast naše skupnosti v občini ni nimajo zgodovinske cone (cone Ronke Navzočnost številnih pred-« A), ampak cono B (vse hiše z u-stavnikov slovenskega prosvetnega streznim zemljiščem) in cono C, ki in političnega življenja na otvuritvi je namenjena zazidavi. Občina je ter zlasti predstavnikov prosvetne-1 zazidalni načrt izdelala za največ ga delovanja v Doberdobu, ki ima 5.000 prebivalcev, dežela pa je ta glede skrbi za razvoj našega življa načrt zavrnila in določila da mora v Laškem še posebne naloge, je pri- j izhajati iz možnosti naselitve od 5 šla do izraza v besedah župana Jarca, podžupana Lavrenčiči in svetovalke Fefetičeve. Lavrenčič je še zlasti poudaril angažiranost občinskih predstavnikov Doberdoba, Id so v sodelovanju z občino Rolke poiskali Slovence v Ronkah in jih povabili na svečanost. V nadaljevanju seje je župan sporočil program letošnjega proslavljanja dneva osvoboditve, 25. apriia, ki bo po vaseh in v Doberdobu in ki mora, prav zaradi izjemnega položaja v državi, mobilizirati okoli zahtev po pobijanju terorizma in obrambi demokracije čimveč domačinov. Soglasno so nato razpravo o vojaških služnostih sklenili preložiti na eno izmed prihodnjih sej, da bi jo poglobili. Kakor se zdi, so vojaške služnosti skrčili v mnogih občinaii, samo v Doberdobu ne. Odbornik Jordan Vižintin je na- V TUKAJŠNJIH GALERIJAH ŽIVAHNO RAZSTAVLJANJE GORIŠKIH SLIKARJEV Andrej Košič v «Torchio» - Trenutno razstavljajo še Devetag, Furlani, Monai in Moreu Razstavna likoma dejavnost je v teh dneh dobila precejšen razmah. V nedeljo, 23. maja, bo v galeriji II Torchio odprl svojo razstavo goriški slikar Andrej Košič. Spet se nam bo predstavil s svojimi značilnimi in priljubljenimi krajevnimi motivi. Razstava bo odprta do t■ maja, ob delavnikih od 11 do 13. ure in od 17. do 19.30. ob nedeljah pa od 11. do 13 V galeriji La Bottega v Ulici Niz-za pa razstavlja t> teh dneh svoje slike Cesare' Devetag S slikanjem se ukvarja ie dolpo vrsto let. in tudi v zadnjem času je kljub svojim poliUčnm in poklicnim obveznostim našel čas za slikanje ter z uspehom razstavljal v Trstu, Firencah in v drugih krajih. V aostišču Lanterna d’oro pa bodo jutri zvečer ob 20. uri odprli razstavo karikatur in portretov soriških osebnosti. Dela je napravil slikar Enzo Furlani iz Ronk, ki je znan po svojem udejstvovanju na tem področju. Živahno je tudi udejstvovanje drugih goriških slikarjev. Fulvio Monai razstavlja v teh dneh svoja dela v občinski galeriji v Trstu. V ljubljanski Narodni galeriji pa je še vedno odprta razstava del goriškega slikarja Franca Kavčiču (l. 1755-1818; Slikar Renzo Moreu iz Ronk, ki je zelo znan v goriških umetniških krogih, bo jutri odprl samostojno razstavo v restavraciji Grimani " Palmanovi. Odprta bo do 18 maja. Moren je razstavljal v raznih državah Evrone in tudi j Avstraliji. Preveč prostora bi zavzelo našle vanje krajev, kjer je razstavljal. ma o delovnih odnosih v tovarnah ladjedelniške stroke, ki so ga do segli zastopniki FLM in delodajalcev. Gre za nove pridobitve in za nov odnos dela v tovarnah. Pogajanja so se vršila celih petnajst mesecev, v tem času je bilo o tem vprašanju veliko stavk. Na skup ščinah v ladjedelnici v Tržiču je bilo več kot pet tisoč delavcev. Samo petnajst jih je bilo proti spo razumu, nadaljnjih petnajst pa se jih .je vzdržalo. Vsi ostali so spo razum odobrili. V BRINDISIJU Odložen proces proii Rinaldu Paulinu V Brindisiju se je včeraj priče! proces proti 20-letnemu Goričanu Rinaldu Paulinu, ki .je obtožen, da je 10. t.m. ubil 21-letno Rosalbo De Vincentis in ranil njenega 26 letnega moža Vincenza Donatea. Paulina so aretirali 'dan po utnoru v vojašnici bataljona San Marco, kjer služi vojaški rok. V bližini kraja zločina so preiskovalci našli Paulinovo okrvavljeno srajco. Včerajšnja razprava je trajala le nekaj minut, saj sta Paulinova zagovornika, odvetnika Munafo in Aimone, zahtevala odložitev procesa, da preučita akte. Razpravo so tako odložili na soboto, 29. t.m. do 10.000 prebivalcev. (Upoštevajoč dosedanje gibanje prebivalstva v Doberdobu, je dežela očitno imela v vidiku naselitev tujerodnega prebivalstva. Op. ur.). V razpravi, ki je sledila, je bilo povedano, da obstajajo težave za domačine, da bi gradili, ker nj mogoče dobiti prostih zazidalnih površin. Marija Ferletič je med drugim izjavila, da je občinska uprava sprejela nekatere njihove predloge ter je pri glasovanju napovedala, da se bo njihova skupina v nekaterih točkah tega vprašanja vzdržala. Župan Jarc je dejal, da bo sedanji sklep veljal do 30. septembra in da bodo tisti, ki bodo do takrat pričeli graditi, imeli na prispevke za urbanizacijo 30-odstotni popust. Če so nastale zakasnitve pri izdelavi zazidalnega načrta, za to ni kriva občinska uprava, ampak dežela. Na očitke glede izdaje gradbenih dovoljenj pa je odgovoril, da sc izstavili dovoljenje samo za eno trgovino. Jože Ferfolja je predlagal pospešitev izstavljanja gradbenih dovoljenj, opozoril je na pomanjkanje zazidljivih parcel ter predlagal, naj bi komisija, ki se s tem vprašanjem ukvarja, poiskala prosta zemljišča. Predlagal je sklicanje javnega sestanka, na katerem naj strokovnjak na preprost način občanom raztolmači izvajanje novega zakona. Mario Lavrenčič je dodal, da občina Doberdob v pogledu gradenj ni podobna mestu, ter obljubil, da bodo vprašanje izdelav«, zazidalnega načrta rešili čim prej. Na koncu seje je Mario Lavrenčič v svojstvu odgovornega za osebje povedal, da po zakonu št. 45 veljajo sklepi občinskega sveta in da bosta dva občinska uslužbenca pre meščena v višjo skupino, prejela bosta vište osebne dohodke in tudi Goriška občina bo v letošnjem zaostanke. Niso pa govorili o možno i šolskem letu Dodelila dijakom sti zvišanja osebja za 10 odstotkov. \ manj premožnih družin podpore Predavanje o razkroju katoliškega integralizma Goriški univerzitetni in mladinsk krožek prireja v soboto, 22. aprila ‘ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici, Korzo Italija 55 predavanje, na katerem bo znani katoliški intelektualec prof. Luigi Covatta govoril o razkroju katoliškega integralizma ter enotne politične organiziranosti katoličanov Covatta je član vsedržavnega vod stva PSI ter vodi v stranki študijsko središče. Občinska podpora dijakom odnosno o namestitvi dodatnega u službenca. O tem bodo razpravljali prihodnjič. V tržiški ladjedelnici odobren nov sporazum V tržiški ladjedelnici so delavci na skupščinah, ki so bile V sredo in včeraj, odobrili osnutek sporazu- višiiii 40.000 lir. Prošnje lahko predložijo dijaki, ki obiskujejo višje srednje šole, ki imajo stalno bivališče v občini in ki izhajajo iz družin, ki v lanskem letu niso pro segle 4.500.000 lir dohodkov. Proš nje je treba predložiti na posebnih obrazcih, ki so na razpolago na šolah in na županstvu, najkasneje do 5. junija letos. Prosilci morajo predložiti tudi kopijo davčne pri jave. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, drevi ob 20.15, Novak Novak: Gugalnik. Abonmajska predstava za red S - j>etek in izven. Predstava bo v veliki dvorani PDG v Novi Gorici, Soška 1. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi 21. maja družinski avtobusni izlet na otok Krk. Izlet bo vodil gospod Artur Koshuta. Prijave sprejemajo na sedežu društva vsak dan, do oddaje razpoložljivih mest. Kino Gorica VERDI 17.15-22.00 »Io Bean Geste e la Legione straniera*. M. Feldman in A. Margret. CORSO 17.15-22.00 »Incontri ravvici-nati del terzo tipo*. R. Dreyfuss in T. Garr. MODERNISSIMO 17.30-22.00 »Damico americano*. D. Hopper in B. Ganz. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-22.00 »La bella ad. dormentata nel bosco*. W. Disney. Predvajali bodo tudi film «11 mio a-mico Beniamino*. VITTORIA 17.00-22.00 »Interno di un convento*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »Io. Beau Geste, e la Legione straniera*. EXCELS10R 16.30-22.00 «Quell'oscuro oggetto del desiderio*. Nova Gorica in okolica SOČA »Kleopatra*, ameriški film ob 17. in 20. uri. SVOBODA »Ta Amerika*, italijanski film ob 18. in 20. uri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor zo Italia 10, tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul Terenziana 26, tel. 44387. CEBSB V sklad za organizacijo Dijaške ga obmejnega srečanja Primorske so prispevali. Iz občine Sovodnje Kmečko delavska posojilnica 100.000 lir, Jožef češčut 5.000, Andrej Fajt 3.000, Dušan Pelicon 15.000 Marjan Komjanc 10.000, Drago Tomšič 2.000, Nada Rojec 10.000, Davorin Pelicon 3.000, Elda Cijak 2.000, Gino Marega 2.000, Viljem Tomšič 2.000. Giiberto Visintin 1.500, Deziderij Zotti 2.000, Ivo Guiin 2.000, Emil Lasič 1.000, Savo Hlede 1.000, Ana Vižintin 500, Ivo Peteani 5.000, Mir ko Lukman 2.000, Franc Hmeljak 4.000, Roman Butkovič 5.000. Ida Pavletič 2.000, Franc Vižintin 2.000, Marij Devetak 500, Karla Butkovič 2.000, Giani Devetag 1.000, Zora Tomšič 500, Ema Florenin 5.000, Marino Luvisutti 2.500, Franc Čav-dek 5.000, Marija Pelicon 4.000, Janko Pctejan 2.000. Ciril češčut 2.000, Franc Tomšič 1.000, Ana Tom šič 5.000, Alojz Tomšič 5.000, Dominik Kerševan 1.000, Bernarda Pe-tejan 2.000, Marija Hmeljak 1.000, Stanislav Malič 1.000, Olga Cotič 1.000, Milan Tomšič 10.000, Marija Melzi 500, Rudolf Visintin 500, Pie-rino Krašček 1.01X1, Štefan Marušič 2.000, Gabrijela Tomšič 1.500. Jožet Petejan 2.(XX), Gabrijela Fajt 2.000, Lucijan Fajt 5.000, Viljem Fajt 3.000, Anton Tomšič 5.000. Drago Butkovič 2.J00, Julijan Čavdek 10 tisoč, Mirko Hmeljak 10.000. Ivan Bemardis 1.500, Marijeta Pahor 3.500, Janko Tomšič 1.000, Franjo Masten 1.000. Iva Devetak 1.000, Marko Kovic 2.000, Ferdinand Kovic 500. Gabrijela Uršič 5.000. Ferdinand Monti 2.500, Bruno Peteani 10.000, Pavel Cotič 500. Gianni Mari son 2.000, Ferruccio Cingerli 2.000, Roman Tommasi 500 Lir. JUTRI ZVEČER V REPNU «Srečujmo in spoznavajmo se» V gosteh gorenjski Tržičani Srečanje prireja PD «Kraški dom» s sodelovanjem občinske uprave ske kotline. Po zadnjih podatkih ima občina 13.053 prebivalcev. Središče občine je Tržič, kateremu zaradi njegove močne industrije teži večina (drugih naselij. Posebno močno so razvite čevljarska. tekstilna, kovinska in les-nopridelovalna industrija, ki zaposluje pole? drugih gospodarskih panog 5.897 delavcev ali skoraj 50 odstotkov vseh prebivalcev. Izredno visoki odstotek zaposlenih žena, več kot polovica na treh osnovnih šolah in štirih podružnicah se šola 1.656 otrok, na delavski univerzi pa lahko nadaljujejo šolanje na ekonomski in na administrativni srednji šoli. Občinska knjižnica nudi bral cem 18 tisoč knjig, v oddaljenih naseljih pa je organizirana potu joča knjižnica. V mestu je muzej z zbirkami obrtnih dejavnosti in oddelkom NOB in delavskim gibanjem. V galeriji NOB so mesečne razstave iz sodobne slovenske likovne umetnosti. Razvito je amatersko kulturno življenje: Gledališče, pihalna godba, folklorna ples na skupina c Karavanke*, trije pevski zbori, filmski klub, loto klub in kulturno umetniška društva po vaseh. Tudi športu in rekreaciji posvečajo precej pozornosti: letno kopališče, urejena smučišča na Zelenici, proga za motokros in številna igrišča za rokomet in nogomet. Tržič je pred osmimi leti slavil svojo 650:letnico obstoja. Mestece leži ob vznožju Karavank, kjer se stekata Tržiška Bistrica in Mo-šenik. Kraja in časa nastanka prve naselbine ni mogoče točno določiti, vendar po ostankih rimskih miljnih kamnov lahko domnevamo, da je tu že v rimski dobi potekala živahna trgovska pot od morja preko Karavank v osrčje Evrope. Prve listine omenjajo Tržič kot «hospic» ali noči-šče za trudne potnike. Že leta 1261. Tedaj so mestece imenovali Forum Lubelirio. Ne ve se, če ga je zasul zemeljski plaz, ali pa so se prebivalci preselili nižje v dolino, kjer so zgradili novi Tržič, ali Oppidum Novum. Takrat se je Tržič začel razvijati ter dobil videz tržne naselbine. Najstarejši obrti sta bili žebljarstvo in nojavičarstvo, potem pa so se razvili še usnjarstvo, tkalstvo in čevljarstvo. Iz nastarejšega dela mesta so izginile številne hiše z lesenimi strehami (s tistih časov je samo še »Kurnikova hiša*). Ob Moše-niku se je razvila močna obrtniška naselbina, ki pa jo je popol- «iii Mimi milimi lini umu mm mn im* m mn iiiiiiiiiniiiiiiimiiiiini im m imun iiiniiiiiiiiiMiiiiiuiiiiMiiiiiil Prosvetno društvo »Kraški dom* Iz Repentabra priredi s sodelovanjem občinske uprave iutri, '22. aprila, ob 20.3(1 v gostilni Križ man v Repnu srečanje s kulturno skupino «Pobratenje» iz Tržiča na Gorenjskem pod naslovom ♦Srečujmo in spoznavajmo se». Spored kulturnega večera predvideva: pozdrave, nastop domače dramske skupine z Ogrinčevo veseloigro «Kje je meja*. Tržičani pa se bodo predstavili v besedi, sliki, petju in glasbi. Že ob 15. uri popoldne bo sprejem na otvoritvi razstave «Tržič včeraj in danes* v galeriji Kraške hiše v Repnu. Tržiški gostje si bodo potem pojutrišnjem zjutrčj ob 9. uri ogledali Rižarno v Trstu, nakar bo ob 11.30 sledila slovesnost pri spomeniku padlim v Repnu. kjer bosta govorila repentabrski župan Pavel Golja in predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Tržiča Marjan Jaklič. Sledili bodo potem še nastopi otrok domače osnovne šole «Alojz Gradnik* in komornega zbora PEKO iz Tržiča. Popoldne ob 14. uri bo pik nik s tr-žiškimi gosti na balinarskem prostoru v Repnu. (V primeru slabega vremena v stari šoli na Colu.) Tržiški gostje bodo prišli v Re-pentabor, oziroma Repen v velikem številu. Navzoči bodo predstavniki recitatorske skupine «Po-bratenja*, nadalje citraške skupine, filmskega kluba instrumentalnega ansambla, komornega zbora, vokalnega kvinteta bratov Zupan. Skupino gostov bodo vodili že o-menjeni predsednik OK SZDL Marjan Jaklič, predsednik OS ZSS Jože Zupančič, predsednik 10 OKS Miro Vrhovnik ter še predstavnik IS SO. Občina Tržič meri 155 kvadratnih km ter meji na občine Jesenice, Radovljica in Kranj Na njenem severu pa poteka državna meja z Avstrijo. Občina obsega gorski svet srednjega dela Karavank ter Savinskih Alp, na jugu pa prehaja v ravan ljubljan- BERITE REVIJO Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) - Danes boste izredno podjetni. Neprijetno srečanje vas bo spravilo v slabo voljo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) — Dobre trgovske zamisli in povečana možnost zaslužka. Prijateljstva vam bodo dala mnogo zadovoljstva. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Spodbudno srečanje s prijateljem, ki ga že dolgo niste videli. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) - Nikar ne zaspite na doseženem uspehu. Nepredvidena okoliščina bo naklonjena razvoju sentimentalnega dogajanja. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Lahko prevzamete nase tudi kakšno večjo odgovornost. Ne bodite preveč ljubosumni. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) — Ostre kritike na račun vašega dela. Zaključiti bo treba neko neprir ietno zadevo. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Končno vam bo uspelo rešiti neki problem, ki vas je mučil. U-resničila se bo neka intimna želja. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) — Nedokončano delo morate nujno nadaljevati. Prijeten večer v družinskem okolju. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Izvedba važne zadeve bo zahtevala dokaj drznosti. Ne razburjajte se: neprijetnost bo ponehala sama od sobo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Zelo aktiven in ploden dan na vseh področjih. Dana obljuba se tudi danes ne bo izpolnila. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) — Vaše današnje možnosti se bodo izčrpale že v dopoldanskih urah. Neugodne posledice spora v družini. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) - Vaš osebni prestiž se bo znatno povečal.. Lahko se zanesete na svojo intuicijo. noma uničil katastrofalni požar leta 1811. Na tem mestu je bil potem pozidan novi Tržič. Do konca 19. stoletja je Tržič ohranil neokrnjeno srednjeveško zaokroženo tlorisno zasnovo. Z raz vojem industrije pa so na jugu zrasla tovarniška poslopja, predilnice in tkalnice, nekoliko pozneje pa še PEKO. Srednji del mesta se duši, toda istočasno z odhodom mladih v nova stanovanja, tam življenje odmira. Uresničujejo pa načrte oživljanja, da bi mestu vrnili življenje, ki traja že več kot šest in pol stoletja. BRETONSKA ZALOIGRA Bakterije proti črni plimi PARIZ — Claude Gatellier, načelnik mikrobiološke službe pri francoskem inštitutu za nafto je pripravil za čiščenje bretonskih obal, ki jih je onesnažila nafta iz tankerja «Amoco Cadizv, na slednji recept: «Vzemite dve vedri morske vode, vrečo pudra, 100 kubičnih centimetrov najmanj strupenega razpršilnega sredstva. Zmešajte vse to dobro skupaj ter poškropite onesnažene skale in obrežje.* Gatellier meni, da je ta način čiščenja najbolj primeren, ker bi spremenil bretonsko obalo v naravno biološko čistilnico. Po njegovem mnenju bi mikroorganizmi, ki živijo v morju (bakterije, mikroskopske gobe itd.) utegnile vsrkati preostalo nafto. Poskusi, ki jih je opravil, so mu dali menda popolnoma prav. V pričakovanju posplošenja tehnike pa nadaljujejo tradicionalno čiščenje s črpanjem, pometanjem itd. «čokoladne brozge*, to je e-mulzije petroleja, ki vsebuje 80 odstotkov morske vode. Toda ta tehnika, čeprav herojska, vendarle ne more dati pričakovanih rezultatov. Nafta se je zagrizla v špranje, razpoke, povsod, kjer je le mogla pronicati, in od tam je ne spravi ven nobeno mehanično sredstvo. Vendar pa petrolej, ki se je tja zagrizel, utegne biti pravi raj za mikroorganizme. V prvih urah po katastrofi so najlažje sestavine petroleja izhlapele, ah pa se razpršile v vodi. Gatellier meni, da je od 30 do 45 odstotkov nafte izginilo kmalu po brodolomu. Posledica tega izhlapevanja je bila. kot pravi Lau bier, ravnatelj occanološkega sre- Mlin 'in im iiiiiimiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi im iimiuium iti nmniiii im NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Senčne plati sodobnosti v Dolenčevi «Gorenčev vrag» Prepričljiva in življenjska podoba v treh novelah Mladi slovenski pisatelj Mate Dolenc (rojen v Ljubljani leta 1945) je pri založbi Mladinska knjiga izdal svojo šesto prozno knjigo z naslovom GORENCEV VRAG. Gre za knjigo treh novel, ki so sicer tematsko različne, ki pa jim je skupno to. da pripovedujejo o senčnih straneh našega življenja, o propadlih eksistencah, o seksu in mamilom vdani mladini, o otrocih iz poboljševalnice ter o zgodbah nenavadnih ljudi, ki jih srečamo šele ko se zmrači in o katerih navadno ne vemo. da sploh obstoje. Gre torej za podobo senčne pla ti naše družbe, za črno podobo, ki sicer včasih pokaže tudi svetle sončne žarke, v bistvu pa ostaja temna, včasih celo grozljiva. Irt vendar gre za podobo, ki je življenjska in prepričljiva. Vsaj če preberemo Dolenčeve tri novele. Pa še to bi omenili na začetku, kar je značilno za vse tri zgodbe: izredno razgibanos pripovedovanja, zanimivost in s tem privlačnost tega branja. V prvi noveli ^Oranžna eksplozi-ja» pripoveduje pisatelj ljubezensko zgodbo med mladim literatom in mladoletno deklico, katero spozna skupaj z njeno mamilom vdaja-■ jočo se-druščino. Opisuje svoja srečanja in doživetja s to skupino mladih ljudi, predvsem pa svoja ljubezenska doživetja z Nuško, kot je dekletu ime. Tej pa je očitno več za njene narkomanske prija telje kot pa za ljubezen s fantom. In ko pride med njima do nesoglasij, do tega, da ona odide k svoji druščini, vdajati se mamilom, namesto da bi prišla na sestanek, prijavi mladi literat vso druščino. policiji, sam pa razbije kiosk in se stepe z miličniki.. Nuške pa potem ne sreča več. Oranžna eksplozija je torej ljubezenska zgodba, obenem pa podoba današnje mladine. Podoba, ki kaže del mladine v njenih mislih, čustvovanjih in navadah in del bezniškega podzemlja. Ta plastična podoba ljubljanske mladine, za katero smemo verjeti, da je močno omejena, je vendar podoba, ki daje misliti. Pisatelj se sicer nikjer ne povzpe do obtožbe in ostaja pri slikanju, čeprav osebno prizadetem slikanju podobe te mladine. Toda ko preberemo zadnjo stran novele ms vendar vsa stvar začene siliti k razmišljanju: na eni strani imamo mladino, ki je pripravljena toliko storiti, na drugi strani pa mlade ljudi, ki cele noči popivajo, uživajo različna mamila in se klatijo po mestu brez pravega cilja. Kako globok je ta pojav, kam vodi in kaj naj bi storili, da bi take mlade ljudi spravili na pravo pot, tega pa pisatelj ne pove. Novela «Gorenčev vrag». ki. je dala knjigi naslov, je pripoved o morda uspeli prevzgoji mladoletni ka: Gre za dečka, Ici se je vrnil iz poboljševalnice in hoče nadaljevati svoje prejšnje vragolije v domači hiši. Skrije se v klet in čez noč obuja spomine na svoje pajdaše in lumparije, ki so jih počeli. Toda če smo v prejšnji noveli sredi dogajanja je Gorenčev vrag le pripoved o dogajanjih. Gre za obujanje reminiscenc desetletnega fanta, to pa daje celi zgodbi svoj pečat. Ne gre torej za življenje, temveč za pripoved o življenju, za pripoved pubertetnika, ki je bil prej strah in trepet okolice, zdaj pa kažejo določeni znaki, da se bo morda le umiril. Čeprav je la pripoved o dogodivščinah mladoletnika zanimivo in razbigano, pa je umetniško vendarle šibkejša od Oranžne ekspo-zije, ki se odlikuje tudi po notranji gradnji in ki je kljub tradicionalni formi pripovedi umetniško izjemno močna izpoved. Tretja zgodba \ kanu itd )20 Na tako dejavnost J riških dijakov je tedaj zelo VP..j; buditelj dr. Karel Lavrič, kj s® svojo odvetniško pisarno leta J/ preselil iz Ajdovščine tudi zahNiH bi bil bližje dijakom. Na g pjl gimnaziji je dijake brezplačno/J učeval deklamatoriko in govornlS’ > vendar je moral svojo dejavnost L,, kiniti zaradi mnenja vodstva v nazije, da hromi veljavo Pr0,fj| Baronchelli drugi ^pričakovano je zmajal Francoz Michel Laurent r J^VIER — Francoz Michel Lau-ki u zmaSal na 42. kolesarski dir-sd *, onska puščica*. V končnem chirtu Premagal Italijana Baron-* a *n vhodnega Nemca Thu-Ua.. proga je bila dolga 223 km. Vrstni red: , Laurent (Fr.) 5.56’22” “aronchelli (It.) . ^rau (ZRN) , ^netemann (Niz.) č PoUentier (Bel.) , Kuiper (Niz.) ^oetemelk (Niz.) vsi s časom zmagovalca ■ Lubberding (Niz.) tenis po 1’15” saj sploh ni pokazala ekipne igre. Argentina bo odigrala še tri prijateljske tekme pred SP in to 3. maja z Urugvajem in še dve tekmi, ki niso še določene. Argentina je na SP v isti skupini kot Italija, Madžarska in Francija. TURhtlR V HOUSTONU foirazzutti in Franulovič uspešna tudi v 2. kolu r-^LSTON (Texas) — Italijan Cor-Ig-j® “arazutti je v drugem kolu ^ Sl5ega turnirja v Houstonu pre-Nizozemca Okkerja s 6:3, 6:3. azzutti, ki je edini od Italijanov izlrwlat i-urnirju po nepričakovani |ioocitvi Bertoluccija in Panatte, se jel V AmIuK'cul aoiu nepr Tna n^atla Fleminga s 5:7, 6:3, 6:4. ^fPešen. v nadaljevanju turnirja spopri-* Čilencem Goldmeisterjem, ki je Pem kolu nepričakovano izločil ^ana F1 ------ Jugoslovan Franulovič je bil Av- Odpravil je namreč a‘ca Rosewalla s 6:3, 7:5. fotviak (ZDA) - Stockton (ZDA) J^Tali IZIDI: a°,ro\vlak Gnit5’ 6:4 ttfried (ZDA)-Terry Moore (ZDA) Na t 6:2 sUse (Rom.) - Kronk (Avstral.) »a. 6T ' K°SARKA Bengston (švedska) Vstopnice razprodane BUENOS AIRES - Vse vstopnice na tribunah za letošnjo svetovno prvenstvo so že razprodane, to je sporočil organizator letošnjega SP. V Buenos Airesu bodo odigrali 12 tekem, ostaja le še nekaj cenejših vstopnic za tekme Španija - Avstrija, Avstrija - Švedska in Švedska -Španija. Vse vstopnice za prvo srečanje med Nemčijo in Poljsko, za vsa srečanja, ki jih bo odigrala Ar gentina (proti Italiji, Franciji in Madžarski) in za vsa finalna srečanja (za prvo in tretje mesto) pa so že dalj časa razprodane. SOFIJA — V polfinalnem srečanju za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo je Bolgarija premagala NDR z 2:1. KOŠARKA KAŠE PETERKE NA TRŽAŠKEM V MINULEM KOLU V 1. MD poletovci prvi na razpredelnici V nedeljo so premagali Juventus, ki je bil njihov neposredni nasprotnik za prvo mesto ■ Rorovi člani peti ■ Slovenski derbi v Dolini borovcem Če Je trenutno jugoslovanska članska nogometna reprezentanca v dokajšnji krizi, pa so trenutno mlajše jugoslovanske reprezentance osvojile nekaj lepih uspehov. »Under 21» postava «plavih» je v polfinalu evropskega prvenstva. Amaterji so v sredo premagali Italijo. Na sliki: nekateri mladi jugoslovanski nogometaši, ki so se uspešno udeležili mednarodnega mladinskega turnirja za trofejo mesta Videm ...........................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiimiiiiiiiiiim KOŠARKA V 1. ITALIJANSKI LIGI Goričanom izredno pomembni točki Doma so premagali bolonjski Alco - Hurlingham na predzadnjem mestu v prijateljski tekmi Be°grajski Partizan J najboljši postavi dl*evi v Sežani (17.00) Prva?8^' jugoslovanski košarkarski jih ()ll.'>?0®rajs’5i Partizan, ki v svo % )0. .2« ro- .05 r 10 n1: ;ni V y \r* | n« la- ni' 19' 2» c»; 10' 19' ih .15 il>: j j0' .3« i & t & st*! k e/ 1* $ t \W M. jJ' # če * .# i< ti!" ,ej K :\W fiO'''' na - rstal' uvršča dva svetovno zna-Kia^sarkarja, kot sta Dalipagič in SMan?v'č. bo danes ob 17. uri v Kra,ni °digral prijateljsko tekmo s ttii t0?1' hi se bo ojačil z nekateri-°sarkarji ljubljanskega Bresta. liuN?!omn« ho to srečanje za vse lici rl-!e košarke v Sežani in, oko Bjrti, 'lnsl-veno doživetje, saj sodi ravicZa’n’ hi ga trenira Ranko Že-itv. a-med najboljša evropska mo-OsJr,... e°gra.iča.ni so namreč letos -hi Koračev pokal. HROMET P° NEUSPEHU S ŠVEDSKO kritike v Zahodni Nemčiji lia,°^ — Nepričakovan spodrs-lirtevPP°ti švedski je imel velik od-Veda t Vsej nemški javnosti in se-Prvj, tuhi v zahodnonemškem tisku. Se -te namreč zgodilo, da je rrig , lzgubila dve tekmi zaporedo-*Ex FVi p<’raz z Brazilijo 1:0). javi) PMes* ie namreč v naslovu ob-ca 5*Nemška državna reprezentan-kako J°*rat popolnoma razočarala, tovni 00 s takšno igro ohranila sve-HValntas,ov v Argentini?* Gre pa 061^ 'u Švede, ki so se tokrat res hacjj®.drezali, saj so dobesedno V obeh kvalifikacijskih skupinah prve italijanske košarkarske lige so v sredo odigrali deveto kolo. V A skupini je goriški Pagnossin | doma osvojil izredno pomembno zmago na račun bolonjskega Alca in tako so Goričani še naprej v borbi za prestop v višjo ligo. Pagnossin je tokrat izbojeval zmago le z dvema točkama razlike. Sre Čanje je bilo zelo napeto in zopet je blestel Američan Garret, ki je dosegel kar 26 točk. Dobro je zaigral tudi drugi Američan Laing (24 točk). Tržaški Hurlingham pa je zopet ostal praznih rok. Tržačani so v tem kolu igrali z Emersonom iz Genove, ki je povsem zasluženo slavil proti Tržačanom, ki so tudi v tem srečanju zagrešili več naivnih napak. Vse kaže torej, da se bo usoda tržaške peterke odločila v medsebojnem srečanju z neapeljsko peterko GLS, ki ie še vedno na dnu lestvice z dvema točkama. V B skupini, je videmski Mobiam zopet razočaral. Videmčani so do rrta izgubili z beneškim Canonom in bodo že v prihodnjem kolu pred do kaj težko nalogo: igrali bodo v go steh z Jollyjem. *huDn31 svetovne prvake, tako s 0 >gro kot tudi s posamezniki NDr zaigrali še bolje kot proti ’ ho so zmagali z 1:0. v prijateljski tekmi zmaja Arjentlnc AIRES — Argentinska Prijat-? ,rePrezentanca je včeraj v t9hk JSaem srečanju z dokajšnjo Irske „ Pomagala reprezentanco S. u \3:1 d:0). Igrali so na sta-hsof ipe Boca Juniors pred 50 V 15, ji- hlui- Strelci golov so bili: V 64 iiin' Luque, v 46. min. Ortiz, hisch Villa in v 74. min. Brad-fe Aro ,y- Irska). Kljub temu da «entina zmagala ni navdušila, IZIDI 9. KOLA SKUPINA A Hurlingham - Emersam 80:85 Pagnossin - Alco 84:82 Scavolini - Pintinox 89:82 Chinamartini - GIS 111:74 LESTVICA Chinamartini Turin 14; Scavolini Pesaro 12; Alco Bologna, Emerson Genova in Pagnossin Gorica 10; Pintinox Brescia 8; Hurlingham Trst 4; GIS Neapelj 2. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Chinamartini - Alco; Emerson GIS Neapelj; Pintinox-Hurlingham: Pagnossin - Scavolini. SKUPINA B Eldorado - Brili 100:92 Mobiam Canon 71:80 Vidal - Fernet Tonic 80:86 Jolly - Mecap 95:85 LESTVICA Fernet Tonic Bologna 16; Brili Cagliari .Mecap Vigevano in Ca non Benetke 12; Jolly Forli 10; El dorado Rim 6, Vidal Mestre 4, Mobiam Videm 2. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Mecap - Brili; Canon - Vidal; Jol-ly - Mobiam; j' tri, 22. 4.: Fernet Tonic Eldorado. NOGOMET MADRID Barcelona je letos o-svojdla »Kraljev pokal*. V finalu je s 3:1 premagala Las Palmas. Ta je bila tudi zadnja tekma Nizozemca Johanna Crujffa. saj v naslednji sezoni ne bo več nastopal. V tem srečanju se je Crujff tudi odlično izkazal in v dobršni meri pripomogel, da je Barcelona osvojila ta pokal. LIMA — Na turneji po Peruju je reprezentanca Kitajske v treh tek mah osvojila že drugo zmago. Kitajci so premagali ekipo Juan Au-rich, ki igra v prvi perujski ligi, s 3:1. Kitajska bo jutri igrala prijateljsko tekmo z reprezentanco Peruja. MLADINSKE IGRE pokrajinski del v odbojki Dva poraza naših dijakinj 2:0 Čamp! Ellsi — Levstik (15:3, 15:13) Caprin — Gregorčič 2:0 (15:8, 15:11) V prvem kolu pokrajinskega dela mladinskih iger v ženski odbojki sta oba slovenska oredstavnika doživela poraz. V prvem srečanju so se dijakinje proseškega Levstika srečale s favoritom, s predstavnicami šole Čampi Elisi. Po dokaj medlem prvem setu, ki so ga naše dijakinje gladko izgubile, so v drugem bile znatno boljše. Čampi Elisi je že visoko povedel s 14:7, ko je Levstiku s po žrtvovalno igro, predvsem pa po zaslugi zelo zanesljivih servisov uspelo, da se je nasprotniku približal na 13:14. Naprej pa ni šlo in treba je bilo priznati premoč nasprotne šole. Dijakinje dolinskega Gregorčiča so začele svojo prvo tekmo na mladinskih igrah izredno zanesljivo in u-činkovito. 7 dobro igro jim je uspe- lo, da so povedle že s 6:0, ko se je začelo zatikati. Nasprotnik je nizal točko za točko in osvojil niz. V drugem nizu so naše dijakinje zaigrale sicer nekoliko bolje, Caprin pa je imel v odločilnih trenutkih več sreče, in je tako tekmo tudi osvojil. In še postavi, s katerima sta nastopili naši šoli: GREGORČIČ: Salvi, Klun, Fonta not, Kerin, Križman, Maver, Pečarič, Suber, Žerjal. LEVSTIK: Ban, Cibic, Andreina, Karmen in Nadja Menegatti, Peric, Rauber, Starc, Erika in Marina Štoka. NA ŠPORTNI PRIREDITVI Borovci in Brcžanke danes v Kopru Borovi mladinci bodo danes odigrali prijateljsko srečanje v Kopru z ekipo Ekonomskega administrativnega šolskega centra Koper. Srečanje se bo pričelo ob 16. uri. Po tem srečanju pa se bodo di jakinje koprske šole spoprijele prijateljski odbojkarski tekmi s so-vrstndcami Brega. Po tej športni prireditvi si bodo udeleženci obeh tekem ogledali novi Dijaški dom v Kopru. Zurlo ohranil naslov VIAREGGIO - Italijan Franco Zurlo je ohranil evropski naslov petelinji kategoriji. V sredo zvečer ie po točkah premagal izzivalca Španca Estebana Eguio. CLUJ — V tretjem kolu mednarodnega turnirja v vaterpolu za pokal Romunije je včeraj Italija brez večjih težav premagala Bolgarijo z 10:4. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Borovcem ni uspel drugi podvig v tem prvenstvu. Po zmagi nad vodečim De Bortolijem »plavi* so v soboto v Dolini izgubili z Interjem 1904 za borne štiri točke. V zelo lepem srečanju so Micolovi varovanci torej slavili pomembno zmago, s čimer so tudi ostali sami na vrhu razpredelnice. Borovci pa so po tem porazu zdrknili na peto mesto razpredelnice. Vsekakor pa tudi ta položaj na lestvici predstavljal za naše fante lep uspeh, saj so bili po petih kolih lige praktično že med kandidati, da zapustijo to ligo. Prvenstvo torej postaja izredno razburljivo predvsem na vrhu le st vice. kjer se za prestop v višjo ligo borita Inter 1904 in De Bartoli. Ti ekipa pa se bosta med seboj spoprijeli prav v nedeljo, in sicer v Tr-stu. Tudi na dnu lestvice sta dve ekipi, ki se krčevito borita za obstanek v ligi (Edera iz Gorice in Itala iz Gradišča). IZIDI 17. KOLA Bor - Irvter 1904 77:81 Barcolana - Arte 66:55 Edera - Jeans Comer 43:74 De Bortoli - Ferroviario 92:75 Scoglietto - Itala 98:88 CUS Trst - ARA Tržič 75:88 LESTVICA Inter 1904 26; De Bortoli Vileše 24; ARA Tržič 22; Jeans Corner Milje 20; Bor 18; Ferroviario in Barcolana 16; Arte Gorica, CUS Trst in Scoglietto 14; Itala Gradišče in Edera Gorica 10. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) CUS Trst - Barcolana; Ferroviario - Scoglietto; Itala - ARA Tržič; Inter 1904 - De Bortoli; Arte - Edera; Jeans Comer - Bor (22.4. ob 20.45 v Miljah). 1. MOŠKA DIVIZIJA SKUPINA C V prvem povratnem kolu so poletovci doma zanesljivo premagali Juventus iz Trsta, ki je bil njihov neposredni nasprotnik za prvo mesto v tej skupini. Gre tudi omeniti, da je bil Juventus edina ekipa, ki je doslej v tem prvenstvu premagala po-letovce, in to v prvem delu. Tavčarjevi varovanci so se torej Tržačanom pošteno oddolžili za poraz iz prvega dela prvenstva in so tako sami na vrhu razpredelnice. IZIDA 6. KOLA Polet - Juventus 79:64 GMT - Don Bosco 65:80 LESTVICA .Polet 8; Juventus in Don Bosco 4; Kontovel 2; Grandi Motori 0. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Kontovel - Polet (11.00 na Kontove-lu); Juventus - GMT. Počitek: Don Bosco. SKUPINA B V prvem povratnem kolu te skupine je Jadran počival. IZIDA 6. KOLA Edera Milje - S. Sergio n.o. Servolana - Italsider 58:77 LESTVICA Jadran in Italsider 8; Servolana 4; S. Sergio 2; Edera 0. PRIHODNJE KOLO (22.4.) Jadran - Servolana (18.00 v Dolini); Italsider - Edera. Počitek: San Sergio. KADETI V predzadnjem kolu tega prvenstva je nedvomno za največje presenečenje poskrbel Bor, ki je samo za dve točki izgubil proti vodečemu Ferroviariu A. »Plavi* so nedvomno odigrali svojo najboljšo prvenstveno tekmo in če bi v ostalih srečanjih vsaj približno zaigrali tako kot proti Ferroviariu A bi gotovo bili više na lestvici. Brežani pa so proti premočnemu Italsidru po predvidevanju visoko izgubili. V nedeljo pa bo v Dolini slovenski derbi med Bregom in Borom. IZIDI 13. KOLA Bor - Ferroviario A 92:94 Italsider - Breg 125:59 Don Bosco - Inter 1904 57:69 Ferroviario B - Servolana 66:70 LESTVICA Ferroviario A 22; Italsider in Inter 1904 20; Don Bosco in Servolana 14; Ferroviario B 10; Bor 2; Breg 0. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Breg - Bor (9.15 v Dolini); Feiro viario A - Ferroviario B; Inter 1904 -Italsider; Don Bosco - Servolana. NARAŠČAJNIKI Od naših treh zastopnikov v tem prvenstvu je bil tokrat uspešen le Bor, ki 'e doma zanesljivo premagal Servolano. Borovi fantje so v zadnjih tekmah pokazali lep napredek, tako da sobotna zmaga ni bila slučajna, za kar seveda gre pohvala trenerju Fianku Percu, ki zelo požrtvovalno vadi Borove košarkarje. Kontovelu ni uspel podvig, da bi premagal vodeči Ferroviario pa tudi Polet je moral priznati premoč e kipe SABA. IZIDI 15. KOLA Bor - Servolana 77:66 Kontovel - Ferroviario 69:85 Kontovel - Ferroviario 69:85 SABA - Polet 63:51 Ricreatori - Inter 1904 66:69 Italsider - SGT n.o. LESTVICA Ferroviario 30; Ginnastica Trie-stina 26; Kontovel in Ricreatori 20; Inter 1904 18; Servolana 10; Bor in SABA 6; Italsider 2; Polet 0. PRIHODNJE KOLO (23. 4.) Polet - Bor (11.00 na Opčinah); Servolana - Ricreatori; Inter 1904 -Italsider; Ferroviario - SABA; Ginnastica Triestina - Kontovel (22. 4. ob 18.30 v Trstu, Ul. Ginnastica). ....................y, • ..............w -.j?.- -- '•'• ' •• • • v Posnetek z mednarodnega šahovskega turnirja v Dolini MllllllinilllllllHIIIItmilllllllllMIIIMIIIIIIIHinMUlUllltntllllMIIIIttllfIHIIIIIIHIIIIItllllllMItlllllMIIIIIIIlnilll MLADINSKE IGRE OBČINSKI DEL V ATLETIKI Naši le poprečni Zadovoljil je borovec David Poljšak, ki je bil v skoku v daljino tretji in se je tako uvrstil v pokrajinski del Včeraj je bilo na občinskem stadionu na Kolonji občinsko tekmovanje v atletiki za dečke letnikov 1964 in 1965, ki so se ga udeležili tudi slovenski atleti, ki se pa tokrat niso ravno najbolje odrezali. V pokrajinski del tekmovanj se je namreč kvalificiralo prvih deset uvrščenih iz vsake panoge, od naših atletov pa je to uspelo le Davidu Poljšaku, ki je bil v skoku v daljino tretji. Omenili bi še to, da je letos v občinskem delu iger nastopilo manj atletov kot običajno, to pa zaradi nove formule mladinskih iger: vsaka šola oziroma društvo, lahko prijavi le omejeno število atletov. Tako so postale selektivne že mladinske igre, čeprav vedno slišimo in beremo, da bi morali športno udejstvovanje med našo mladino čim bolj popularizirati. ....................................................................................................................................................nuni..... ODBOJKA NAŠE ŠESTERKE V MINULEM KOLU Odbojkarji Krasa in 01ympie zopet uspešni Krašovci na vrhu lestvice, Olympia druga ■ V ŽCL Sloga v nevarnih vodah ž odbojkarske tekme mladink med ekipama OMA in Borom ŽENSKA C LIGA Prvenstvo v tej ligi se ne razpleta v korist naših dveh ekip Brega in Sloge. Tudi v soboto sta potegnila krajši konec. Poleg tega je Breg na zadnjem mestu lestvice in Sloga je zdrknila na predzadnje. Zastopnice Slo te so v Schiu odigrale letošnjo najboljšo tekmo, toda kljub temu domačega Libertasa ni bilo mogoče presenetiti. Za goste pomeni osvojitev niza dober uspeli. Vse drugače pa je bilo z Bregom, ki je v tekmi z vrsto Corridonija poskrbel za še eno letošnje bridko razočaranje v tej konkurenci. Po prikazani dobri igri v preteklih kolih in še posebej v konkurenci naraščajnic, tako medle igre slovenskih odbojkaric res ni bilo pričakovati. Na vrhu lestvice se nadaljuje mrtvi tek Trevisa in Libertasa' iz Schia. Poleg tega, da sta zbrala enako število točk, imata tudi enako število zmaganih in izgubljenih nizov. Slej ko prej pa bo padla odločitev jutri v Schiu v medsebojnem obračunu. IZIDI 13. KOLA Treviso - Agi Gorica 3:1 Torriana - Don Bosco 3:2 Breg - Corridoni 0:3 Libertas - Sloga 3:1 LESTVICA Libertas Schio in Treviso 22, Agi Gorica 16; Torriana Gradišče 14; Don Bosco Padova in Corridoni 8; Sloga 6; Breg 0. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tudi po sobotnem prvenstvenem nastopu sta Kras in 01ympia še naprej na vrhu. Odbojkarji Krasa so imeli dokaj težav, preden so strli odpor ekipe Pav Despar sredi Vidma. To je bila tekma neverjetnih preobratov in samo velika izkušenost Grilanca in tovarišev jih je tokrat rešila najhujšega. VeliHo lažjo pot do zmage pa je imela 01ympda, ki je tudi igrala v gosteh. Šesterka ASF JR sodi med boljše tekmece v tej konkurenci v s' upini, toda proti razigranim gostom je bila brez moči, če seveda izvzamemo prvi niz. Tržaški CUS je slavil prepričljivo zmago, preseneča pa poraz Rozzola v Turjaku. IZIDI 14. KOLA ASF JR Čedad - 01ympia 1:3 CUS Trst - Libertas Sacile 3:0 Pav Despar - Kras 2:3 Pav Natisoma - Redarji Videm 3:0 Libertas Turjak - Rozzol 3:2 LESTVICA Kras 24; 01ympia Gorica in CUS Trst 22; ASF JR Čedad 18; Rozzol 16; Libertas Turjak 14; Libertas Sa-oile in Pav Natisoma 12; Pav Despar Videm 6; Ginnastica Spilimber-go 4; Redarji Videm 0. PRIHODNJE KOLO Rozzol - Pav Natisoma; Redarji Videm - Pav Despar; Kras - CUS Trst; Libertas Sacile - ASF JR; Ginnastica Spilimbergo '- Oiympda. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Zastopnice Kontovela so v Maianu po pričakovanju izbojevale dve dragoceni točki. Ne glede na ta uspešni nastop pa so obtičale še naprej nh istem mestu razpredelnice. Če bodo res nazadovale štiri ekipe je upati, da ne bo Kontovela med temi, saj i-ma v nadaljevanju prvenstva lep« možnosti, da prepreči najhujše. E od odločilnih srečanj bo že jutri na Proseku z ekipo S. Luigi iz Trsta, ki pa ima sedaj dve točki manj. Na vrhu lestvice nemočno vodi goriška Azzurra. ki ima še naprej štiri točke prednosti. IZIDI 15. KOLA CSI Donatello - Volley S. Vito 3:2 S. Luigi Trst - Lib. Krmin 2:3 Julia - Pav Despar 3:1 Intrepida - Virtus 3:1 Azzurra - CUS Trst 3:0 LESTVICA Azzurra Gorica 28; Libertas Krmin 24; Pav Despar Videm in Volley S. Vito 22; Julia Trst 20; CSI Donatello Videm 16; Virtus Vigonovo in Kontovel 12; S. Luigi Tret 10; Intrepida Mariane 8; CUS Tret 6 in Ma-ianese -2. PRIHODNJE KOLO Azzurra - Intrepida; Virtus - Julia; Pav Despar - Maianese; Kontovel - S. Luigi; Libertas Krmin -CSI Donatello; CUS Trst - Volley S. Vito. 2. MOŠKA DIVIZIJA Vrsta goriškega Doma ni najbolje pričela povratni del prvenstva. V mestnem derbiju so slovenski odbojkarji izgubili povsem nepričakovano s poprečnim moštvom Agi. Vodeči Solaris je bil uspešen tudi tokrat, pa čeprav je igral v gosteh. IZIDI 7. KOLA Intrepida - Solaris Agi Gorica - Dom Gorica 3:2 S. Luigi - Volley Turjak 3:0 LESTVICA Solaris Trst 14; Volley Turjak 10; Dom Gorica, Intrepida Mariano in Agi Gorica 6; Libertas Gorica 4; S. Luigi Tret 2. PRIHODNJE KOLO S. Luigi - Libertas Gorica; Volley Turjak - Agi Gorica; Dom - Intrepida. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Hrast iz Doberdoba je končal vr sto uspešnih nastopov v S. Vitu. Domači Rivignano je odpravil odbojkarice iz Doberdoba s 3:0. Res je, da gostje na tem gostovanju niso zaigrale tako, kot znajo, toda Rivigna no je na odličnem drugem mestu in s tem je objektivno boljši nasprotnik od Hrasta. V ostalih treh srečanjih so zmagale gostujoče ekipe. IZIDI 13. KOLA Libertas Torvis - Prata 0:3 Rivignano - Hrast 3:0 Kennedy - Matteo's 2:3 Acli Ronke - Ginnastica 0:3 LESTVICA Prata in Rivignano S. Vito 22; Hrast Doberdob 14; Julia Tret, Ginnastica Spilimbergo in Acli Ronke 12; Matteo’s Tret in Kennedy Fe-letto Umberto 10; Libertas Gorica 4; Libertas Torvis 2. PRIHODNJE KOLO Acli Ronke - Kennedy: Matteo's Rivignano; Libertas Gorica - Libertas Torvis; Ginnastica Spilimbergo -Prata. G. F. IZIDI Skok v daljino; L Degrassi (Borgo S. Sergio) 5,18 metra, 3. David Poljšak (Bor) 4,80 m, 18. Aljoša Gašperlin (Bor) 4,29 m, 24. Peter Zupančič (Bor) 4,13 m, 27. Peter Furlan (Levstik) 4,05 m, 29. Edi Škerlavaj (Bor) 4,02 m, 33. Aleš Gruden (Levstik) 3,94 m, 38. Igor Milič (Levstik) 3,81 m, 43. A-driano Gruden (Levstik) 3,60 m, 46. Peter Paoli (Bor) 3,46 m, 49. Igor Meden (Bor) 3,35 m, 56. Milan Goj-ča (Bor) 3,34 m, 51. Andrej Stecca (Kosovel)'3,26 m, 53. Mario Grego-ri (Bor) 3,18 m, 55. Egon Gornik (Bor) 2,90 m. 80 m: 1. Cecchetti (Čampi Elisi) 10”4 Časi slovenskih tekačev pa so naslednji: Korado Čuk in Ervin Košuta (oba Levstik) 12”3, Maks Vec-chiet (Ciril in Metod) 12”7, Robert Vidali (Kosovel) 12”9, Miha Samsa (Ciril in Metod) 13”, Claudio Purič (Kosovel) 13”5, Robert Čuk 14”4 Giorgio Tomaž (Kosovel) pa je med tekom padel, vendar ni odstopii in pritekel na cilj v času 24”3. krogle * 1. Graziadei (Caprin) 10,83 m. Slovenski tekmovalci pa so tako metali: Robert Vidoni (Levstik) 8 m, Pavel Sardoč (Kosovel) 6,31 m, Lučane Colja (Levstik) 5,31 m, Fabio Malalan (Kosovel) 5,43 m, Niki Fi lipovič (Kosovel) 4,99 m, Igor Purič (Kosovel) 4,84 m. V teku na 2.000 m je zmagal Gior gi (Čampi Elisi) s časom 6’41”6. Žal ni mogel nastopiti mladi pred stavnik Levstika Soave, ki je zbolel za škrlatinko, ki bi se gotovo uvrstil med prve tri tekače. V skoku v višino pa je predstavnik Kosovela Doriano Carli preskočil 1,20 metra. PROPAGANDA SKUPINA C V zadnjem kolu tega prvenstva je bil v C skupini slovenski derbi med Bregom in Borom. Po predvideva nju, kot v prvem srečanju so zmagali borovci, med katerimi sta bila Darko Bradassi in Pavel Volk nerešljiva uganka za Bregovo obrambo. Po tem uspehu so borovci torej ra tretjem mestu lestvice. Košarkarska zveza bo namreč verjetno dosodila Boru zmago z 2:0 b.b v srečanju s Sokolom (telovadnica je bila ..amreč zasedena z rokometno tekmo). IZIDA 10. KOLA Breg - Bor 28:59 Don Bosco - Inter Milje 52:35 Počitek: Sokol LESTVICA Don Bosco in Inter Milje 14; Bor 6; Sokol 5; Breg 0. MINIBASKET TURNIR Z&R Servolana A — Bor B 68:46 (27:20) BOR B: Bradassi 8, Volk 27, A-leksij Tavčar 5, Jagodic, Jogan 2, Zaccaria, Krapeš 2, Vascotto, Semen 2, Slama, Boris Tavčar, Paoli. V sredo so košarkarji Bora B gostovali v Skednju na igrišču vodeče Servolane. Domačini so dokazali premoč nad gosti in na koncu srečanja slavili zmago s precejšnjo razliko v koših. Borovci so se predstavili na igrišču brez problemov. Njihovo četrto mesto na končni lestvici je bilo že prej določeno. Glede na rezultat pa moramo upoštevati, da je Bradassi igral z vročino, zato je dal malo košev, v obrambi pa se je, upoštevajoč, da ni mogel igrati v pravi formi, kar dobro obnesel. V tej tekmi je pa ravno zaradi tega stopilo na igrišče vseh dvanajst igralcev, ki so okrepi h Borove vrste. Od »plavili* moramo pohvaliti vse mlajše fante. Najboljši na igrišču pa je bil Volk, ki je tokrat zadel lepo število košev. Skratka, smo lahko zadovoljni z nastopom naših mladih predstavnikov. V dosedanjih odigranih tekmah smo opazili, da kadar hočejo, znajo prikazati lepo igro. Štefan V PRIJATELJSKI TEKMI Bor — Breg 15:12 BOR: M. Ferfoglia, F. Ferfoglia, Tognetti 2, Civardi 8, Brus, M. Per-tot 1, B. Pertot 2, Žetko 2, Paulina. BREG: Cah, Kozlovič, Maver 6, Koren, Boneta. Švara 4, Ota 2, Pi-ras, Alberti, Zobec, Lovriha, Polh. V prijateljski tekmi najmlajših je tokrat zmagal Bor, vendarle je vsekakor Breg pokazal lepšo igro. Brežani so igrali dobro, če ne bi dvakrat pomotoma zadeli lastnega koša, bi lahko tudi zmagali. V Borovih vrstah pa moramo 0- 3. MOŠKA DIVIZIJA «Plavi» s težavo premagali S. Luigi Bor — S. Luigi 3:1 (15:8, 8:15, 15:8, 15:10) BOR: Košuta, Filipčič, Koren, Škabar, Gombač, Petje. Zadnjeuvrščena na lestvici, ekipa S. Luigija je nudila borovcem nepričakovano močan odpor. Potem ko so »plavi* zlahka osvojili prvi niz, so v drugem nekoliko popustili in gostje so takoj izkoristili priložnost ter prepustili Boru le osem točk. Tedaj je postala tekmi mnogo bolj izenačena in borbena in »plavi* so se morali spotiti, da so spravili na kolena nepričakovano solidne nasprotnike, katerih skromen položaj na lestvici je nedvomno lažen. Borovci so tokrat igrali poprečno. Dobrim potezam so sledile grobe napake predvsem v obrambi, kjer so bili borovci statični. V napadu pa se je poznala odsotnost tolkača Kreblja. Vsekakor je bilo tudi to srečanje dobra preizkušnj-' v prvenstvu, ki obeta »plavim* še mnogo uspehov. A. K., Benvenuti pomaga Parlovu TRST — Bivši svetovni prvak v poltežki kategoriji Nino Benvenuti je bil včeraj »sparring partner* Jugoslovanu Parlovu, ki te dni trenira v Lipici za dvoboj, ki ne bo veljaven za svetovni naslov, z Američanom Greenom, ki bo 28. aprila v Sarajevu. Jutri Valdes — Corro SANREMO — Skoraj 300 milijonov gledalcev bo sledilo po TV ekranih svetovnemu boksarskemu dvoboju v srednji kategoriji med Kolumbijcem Rodrigom Valdesom in Argentincem Hugom Corrom. Dvoboj bo jutri v Sanremu. Delovanje ZSŠDI «Revival 78» V okviru turnirja Rcvival 78 bodo danes odigrali zadnjo tekmo prvega kola, in sicer v ženski konkurenci: ob 20.15 na stadionu «1. maj* Adria - Bor Sinočnja izida: ŽENSKE Mladina - ZTT 3:0 Kras B - Klapa 2:3 INKA Boris Vitez, eden najboljših Poletovih košarkarjev meniti, da so se nekateri igralci vrnili komaj včeraj po daljšem presledku zaradi bolezni. Vsekakor je bila tekma borbena in zanimiva, zato pohvalimo vse igralce za požrtvovalnost. A. R. TENIS Borg zmagal KOPENHAGEN - Bjom Borg je v finalu teniškega turnirja v tem kraju premagal Američana Gerula-itisa z 2:6, 6:4, 6:4. V finalu za tretje mesto je Anglež Cox odpravil Argentinca Vila-sa s 6:3, 6:3. OBVESTILA SPK Čupa iz Sesljana obvešča, da priredi tudi letos tečaj o praktičnem pomorstvu, ki ga bo vodil kapitan Bruno Volpi-Llsjak. Praktični del teč." j; bo na novi jadrnici »meteor 6». Začetek teoretičnega dela bo v četrtek, 4. maja. Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu ZSŠDI v u-radnih urah. • • « ŠK Kras in PD Rdeča zvezda organizirata v okviru občinske proslave osvoboditvi dne 25. t.m. množični netekmovalri pohoti o-krog spomenikov NOB v zgoniški občini. Zbirališče ob 14. uri na igrišču v Zgoniku. Informacije in vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304 in pri Nadji Škabar od 16. do 18. ure, tel. 227359 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADIT» • DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. ,, 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice ‘ sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oalasl 150 lir bes®^ Oglasi 61000 L|ubl|0"a 43 nnij oglasi 150 lir bes®"" Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije-Ji^L krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih ® v Italiji pri SPI. Član italijanska I7aata^ .4/n Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT Trsf zveze časopisnih založnikov FlEG DRUGI DAN IX. KONGRESA KP ŠPANIJE V MADRIDU POZIV K SINDIKALNI ENOTNOSTI IN SODELOVANJU S SOCIALISTI Delegati za utrditev odnosov med delavskimi komisijami in splošno delavsko zvezo - Camacho za spoštovanje sporazumov iz Moncloe - Pozdravna poslanica KPI Vanče na pogovorih o razorožitvi MADRID — »če hočemo biti pravi leninisti, se moramo otresti dogmatičnih shem, ki so se razpredle okrog leninizma*. Tako je naglasil ob včerajšnjem nadaljevanju 9. kongresa Komunistične partije Španije Nicalas Sartorius, ki sodi med voditelje delavskih komisij in požet občuteno ploskanje. Bil pa je tudi edini, ki se je, čeprav bežno, dotaknil pomembnega vprašanja o pre imenovanju partije. Kakor je dejal predvčerajšnjim glavni tajnik KPŠ Carrillo, naj bi se njen novi naziv glasil: marksistična revolucionarna in demokratična in ne več marksistično - leninistična komunistična partija. Predpoldanski del drugega dne plenarne skupščine se je pričel s posegi glasnikov delegacij, v katerih je vsega 1.364 članov. Uglašeni so bili na Carrillov uvodni referat, niso pa načenjali načelnih problemov, temveč le vprašanja deželne oziroma krajevne narave. Z druge strani so delegati poglobili razpravo o odnosih med KPŠ in delavsko socialistično stranko PSOE na RIM — Po dvotedenskem obisku se je vrnil iz ZDA član tajništva KPI Giorgio Napol itano. ki je doslej najvišji predstavnik italijanske part.i;e, kateremu so dovolili vstop v Združene države in stike z vse učiliškimi, časnikarskimi in gospo-darstvenimi krogi. NapoLitano se je udeležil več seminarjev zunanjepolitičnih raziskovalnih centrov, predaval je na več ameriških univerzah, navezal konstruktivne stike z nekaterimi ameriškimi ekonomisti, ki sledijo političnemu razvoju Italije. Ob povratku iz ZDA je dal krajši intervju. Prvo vprašanje je zadevalo oceno, ki jo v ZDA dajejo o trenutnem italijanskem položaju. Napolitano je odgovoril, da so v ZDA »razumi ji-vo zaskrbljeni, posebno še po dra matičnih vesteh o ugrabitvi posl. Mora*. Prav izhajajoč iz te zaskrbljenosti pa »razumejo nujnost in pomen enotnosti demokratičnih sil, ki je prišla do izraza s sklepom sporazuma o novi vladni večini*. Pri tem je Napolitano takoj poudaril, da je tako »prijateljsko* zadržanje do Italije zasledil v neposrednih stikih z raziskovalci, časnikarji in e-konomisti, ni pa imel in hiti ni želel imeti stikov z vladnimi predstavniki ali člani ameriškega parlamenta, čeprav je vedel, da so se nekaterih srečanj udeležili izvedenci, ki so nekako povezani z washing-tonsko upravo. Kakšno oceno dajejo v ZDA o ev-rokotnunizmu in politiki KPI, so vprašali časnikarji Napolitana, ki je odgovoril, da se o tem veliko razpravlja in da vlada na to temo zanimanje. »Postavili so mi veliko vprašanj. Izrazili so mnogo dvomov. Pri vseučiliških krogih sem zasledil veliko zanimanje in na splošno tudi spoštovanje do naših stališč, poleg razumljivih nesoglasij in pomislekov. Vsekakor se bo razprava o tem še nadaljevala*. Še vprašanje o ameriških ocenah gospodarske politike KPI. Napolitano .je poudaril, da se je o tem govorilo povsod in ne samo na srečanjih z ekonomisti. Pri tem, je dejal Napolitano, sem poudarjal predvsem gospodarsko politiko, o kateri smo se dogovorili z ostalimi strankami vladne večine Kakšne so torej perspektive za stike med KPI in ameriško javno stjo? »Za stališča KPI vlada veliko zanimanje*, je dejal Napolitano, je pa tudi dodal, da so «še prisotne stare sheme in nekaterih naših stališč v ZDA ne razumejo. Še bomo razpravljali in upam, da bo moj obisk odprl vrata še širšim stikom.* Zato je Napolitanova ocena obiska v ZDA v bistvu pozitivna, saj meni, da gre za »skromen prispevek k bolišemu razumevanju med KPI in nekaterimi ameriškimi krogi*. «New York Times* je Giorgia Napolitana označil kot »reformističnega in zmernega politika*. Vprašali so ga, če se strinja s to definicijo. Odgovoril je. da newyorški časopis piše o tem, da je politika KPI »postopna* in se pri tem očitno ni zmotil. je pa v članku »več semplici-stičnih ocen ter več elementov izkrivljanja politike KPI*. (st.s.) Minister za prevoze odprl avtomobilsko razstavo v Turinu TURIN — Brez nepotrebnih cc remonij in v znamenju varčevanja so včeraj odprli na turinskem razstavišču 57. mednarodno avtomobilsko razstavo, ki bo trajala do 1. maja. Vlado je zastopal minister eni ter med delavskimi komisijami in splošno delavsko zvezo na drugi strani z ugotovitvijo, da je treba te odnose čimbolj utrditi in tako doseči res enotno nastopanje vse levice. Najbolj pomenljiva sta bila posega vodij delavskih komisij Marcelina Camacha in že omenjenega Sar-toriusa, ki sta tudi člana dosedanjega CK partije. Camacho je pozval k sindikalnemu zedinjenju delavskega razreda in opozoril, da so bili pred Francovo diktaturo številni člani partije vpisani v splošni delavski zvezi, to je sindikalni organizaciji PSOE. Govornik je zatem poudaril nujnost, da se spoštujejo oktobrski sporazumi iz Moncloe, ki so jih podpisale stranke parlamentarnega loka in vlada. V nasprotnem primeru bodo vsa prizadevanja za razmah gospodarstva ničeva. 5 stavlja, točne podatke oddane be in podatke najemnika ali ki jih je treba poiskati na nem dokumentu, katerega podat**' treba tudi navesti. Ukrep je sicer stopil v uct ^ 28. marca in velja zatorej r®*.* tiste pogodbe, ki s° sestavljene po 23, marcu, <*|s| 'Jnvano, da mora, obdobju 30. i111!. ur za vse tiste pogodbe, ki s® sestavljene po 23. marcu, ob*9^ pa je predvidevano, da morajo tisti, ki sc prodali ali oddali v « jem zgradbe v obdobju 30. 1977 - 22.3.1978 sporočiti najkas' do 22. aprila 1978 komi san? javne varnosti, pod katerega nost spada oddana zgradba, P®** navedene podatke. ^ Za kršilce tega zakonskega ® pa je predvidena globa od oO1 soč do 3 milijonov lir; zato ročarno vsem, ki so karkoli P. dali ali oddali v najem v t®1® ^ dobju, da pohitijo z izvršev®1 ^ te obveznosti. Interesenti lahk° * bijo vzorec sporočila tudi v ®r9> Slovenskega gospodarskega ždT'r nja v Trstu in Gorici. Uspel družabni večer SPDT /irf Sinoči je bil v nabito po'11*.m nčičevi dvorani v Trstu 'čer, katerega je priredilo S'®9* sko planinsko društvo iz Trstu la je to sicer nenamdna —,. nost, saj niso tokrat predav prikazovali svojih diapozitivov meniti, alpinisti ali himalajci . več člani tega društva sdfu Večer je bil toliko bolj prisLjt saj so se marsikateri v diapo1’1 ; spoznali, ali pa se nasmejali■ je prikazal svoje diapozitive z (Fj-tematiko Vojko Slavec, ki )e pjjt sal lanskoletni uspeli izlet ■> J na Triglav, Za njim je spreg°jp prof. Jurij Slokar, ki se je i' opisih sicer podal v gore. pa se je osredotočil le na in prekrasne barve gorskega %| tja. Peter Suhadolc je nato svoj pohod na Mont Blanc in nje vrhove. Da ne bi bila na tej družabnosti samo P.Jjp: je nazadnje Lojze Abram še ž.# no prikazal svoje nedavno P° ji nje v Azijo z ogledom Lanlce, Tajske in Indonezije. ® p, aplavz je nato nagradit vsaSf sicer ne profesionalnega 0 jJtit telja posebej. Na koncu je f še majhna slovesnost, med (,ji so prejeli spominsko kolajnoj tisti, ki so sodelovali pri, 11 ^ izvedbi 12. Zimskih športnil’ j Tudi tržaške trgovin® vključene v proslave 100-letnice Rosscttija# Prihodnji teden bodo v Ros^V proslave ob stoletnici delovanj® ^ ga gledališča. Kot znano, preds*" p bodo najznačilnejše dogodke "Ljjt vlečke predstav, ki so se v nj gledališča odvijale na ifl*" deskah. Ob tem pa se bodo stu vzporedno s proslavo (f ce obstoja Rossettija zvrstile katere zanimive pobude, med mi je tudi tista, ki jo Prl gk®" Združenje trgovcev in Dežela® <1 pina opremljevalcev izložb. P9 J to, da bi lastniki trgovin $ v svojih izložbah dogodke >n.J. bf iz zgodovine Rossettija. Izl<,žtpiij' nato ocenila posebna žirija *n boljše opremljevalce nagradi'®’ --------- # • Drevi ob 21. uri bo v staniških delavcev (Trg Duca ^ Abruzzi 3) consko zborovanje ®. f «Navodi!a za volilno kampa1"®^)* predlogi za kandidature*. ZWr®\jjii' organizirata sekciji Curiel in P1? ff šče KPI. Spregovoril bo Giofž1® Rosa, ki je odgovoren za oWe cono. PROSVETNO DRUŠTVO «KRASKI DOM» IZ REPNA s sodelovanjem občinske uprave prireja srečanje s kulturno skupino »Pobratenje9 iz Tržiča na Gorenjskem pod geslom SREČUJMO IN SPOZNAVAJMO Sl SPORED V SOBOTO, 22. APRILA, ob 19. uri: sprejem in odprtje razstave «Tržič včeraj 1,1 danes* v galeriji Kraške hiše v Repnu. ob 20.30: kulturni večer v dvorani gostilne Križman v Repu® s pozdravi in nastopom domače dramske skupine ter 9°s’ tov iz Tržiča. V NEDELJO, 23. APRILA, ob 9. url: ogled Rižarne. ob 11.30: spominska svečanost pred spomenikom padlim v Repnu z govori, nastopom otrok domače osnovne šol® «A. Gradnik* in komornega zbora »Peko* iz Tržiča. ob 13. uri: piknik s tržiškimi gosti na balinarskem prostor1* v Repnu (v primeru slabega vremena v stari šoli P° Colu), Vljudno vabljeni!