Glas zaveznikov Leto I - Št. 56 Trajnost smernic britanske zunanje nolitike Nedavni govor zunanjega, mini. stra nove laburistične vlade Eme. sta Bevina in razprava, ki je sledila govoru v spodnji zbornici, je pokazal obrise britanske zunanje politike, kot jo razume in zasleduje laburistična vlada, v kolikor jo je mogoče vnaprej napovedati v današnjem ncizvestnem svetovnem položaju. Iz govora in iz razprave lahko razvldimo tri glavne činite-Ije britanske zunanje politike: stal.' nost, resnično demokracijo in stvarnost. V našem današnjem članku bomo razpravljali o prvem izmed njih, na ostala dva pa se bomo povrnili v prihodnjih dveh člankih. Pred volitvami, iz katerih je iz-Sla današnja laburistična vlada, smo na tem mestu govorili o trajnih osnovnih smernicah britanske zunanje politike. Podčrtali smo, da sta v britanskem političnem imlje-nju dve stvari, ki sta po start tradiciji bile vedno nad strankami: bistvene smernice zunanje politike in delovanje britanskih oboroženih sil. TakSno delovanje je privedlo do koristne stalnosti v zunanji politiki in k izločenju političnih intrig v vojaških zadevah. Nekateri krogi so v Julijski krajini pokazali veliko presenečenje, da zavezniška politika in njeni nosilci v Julijski Majini niso takoj spre-menili svojega ravnanja, čim je bila znana laburistična zmaga v Veliki Britaniji. To kale samo veliko nepoznavanje angleškega življenja in popolno nerazumevanje visokih ciljev, za katere je Velika Britanija stopila v vojno. Velika Britanija je Sla v vojno, 'ker je to bilo del njene zunanje po. Utike. Vse stranke in vsi Angleži so bili enotni v tej vojni. Zato je bilo tudi neizogibno in samo po sebi razumljivo, da bo večina angleškega naroda enakih misli v vprašanjih zunanje politike v povojnem času. Bevin je ugotovil v svojem govoru,„ da bo temeljno načelo zunanje politike nove vlade nadaljevanje stremljenj bivSe koalicijske vla. de. Nadalje je izjavil v vprašanju razmer v Grm, da laburistična) vlada podpira politiko, katera je bila uvedena v Grčiji v trenotku osvoboditve. Pri razpravi o zunanji politiki, ki se je razvila v spodnji zbonitci, srno slišali Edenovo pohvalo Bevina in Noela Bakera, prav tako pa vladno pohvalo Edenu. Dejstvo, da ni bilo v zbornici nobenih ostrih spopadov, stalnost smernic zunanje politike in trajanje splošno sprejetih obveznosti so dokazi, da je osnova britanske zunanje politike vredna, po besedah samega zunanjega ministra Bevina, ogromnih žrtev angleškega naroda v tej vojni, vredna zavezništva drugimi velesila, tni in vredna demokratičnega izročila^ in demokratičnih ustanov an gleškega političnega življenja, ka-si toliki narodi in rase izposodili in posnemali, kar jim je konec koncev prineslo vedno samo korist. Stalnost takšne politike samo po sebi jamči dejstvo, da je to politika, ki temelji na sporazumu vseh velesil. Dokaz za to lahko vidimo v rešitvi poljskega vprašanja prav tako kot v skupnem koraku pri bok gorski vladi v zvezi z bližnjimt vo-Ittvami v Bolgariji Tako imajo evropski narodi v mednarodnih zadevah izvestno stalno vodilo pri razumevanju britanske zunanje politike. Tako dolgo, dokler bo živel spomin na to vojno, tako dolgo, dokler bo angleško politično življenje urejeno na podlagi svojih današnjih temeljnih načel in se bo razvijalo v skladu z demokratičnimi smernicami, bo Suknja politika kakršne koli vlade 0 WhttehaUu enaka politiki njene Predhodnice. Bodo lahko nastale razlike v njenem težišču in razlike v oblikah, toda osnovna načela, ki za vso britansko zunanjo poetiko, se ne bodo nikdar spreme-nlte. če ne bo kaJcšna oblika tola-ktaristične vladavine, pod katerim "oli nazivom, dvignila svojo ostud-in lažno zveličavno glavo na bT* ,streetu’ 10- l *** ni šel v vojno in mrh \vt°1ak -M glasoval pri zad-jth volitvah za to, da bi mogla & ti na oblast v Angliji nova vla--a’ ki bi zapirala očl pred katero obliko totalitarizma, ki bi se \eUl dedič propadlih tovari-nr!-. P® se igrala s posvečenimi nar' ^ urejujejo odnošaje med stra^j *n državami, po vidikih nosrarSke0a prestiža in zagrize- Informacijski dhneonik A /. S. Cena 2 liri • "*'* .... , | _ Pobuda romunskega kralja za sestavo nove vlade Poziy trem velesilam za sodelovanje v smislu sklepov krimske« ga in potsdamskega sestanka - Odklonilno stališče sedanjega predsednika vlade Groze - Podpora demokratičnih strank Washington, 24. avgusta Prošnja, katero je poslal romunski kralj Mihael vladam treh velesil, da bi mu pomagale sestavit! novo vlado, je logična posledica sklepov, ki so jih velesile sprejele na sestankih v Jalti in Potsdamu. Znano je, da so sklenili vodilni državniki trfih velesil na Krimu, da bodo skupno dale pomoč vsaki evropski zavezniški ali sovražni deželi, kadar bodo to našle za umestno, da sl bodo mogle ustvariti vlado, katera bo predstavnica vseh resničnb demokratičnih političnih gibanj v do-tienl državi in ki bo prevzela nalogo, da izvede dejansko svobodnf volitve. Romunski kralj se opira na te sklepe ter na tej podlagi zahteva pomoč, ki naj omogoči, da bo mogla Romunija skleniti mirovno pogodbo z vsemi državamimago-valkami In pristopiti med članice nove mirovne ustanove Združenih narodov. Predpogoj za to je sestava demokratične vlade. Staliiž« Grozo V svoji prošnji navaja, da se je po določbah romunske ustave posvetoval s predstavniki različnih strank. Večina predstavnikov Js izrazila svojo pripravljenost za sestavo vlade, kateri bi vse velesile priznale sposobnost za sklenitev mirovne pogodbe. Pozval je sedanjega predsednika vlade Grozo, da odstopi s celo današnjo vlado, da tako omogoči sestavo nove vlade. Toda Groza je te odklonil, kar je v očitnem nasprotju z določili veljavne ustave. Zaradi tega se js romunski kralj obrnil na tri velesile, ki so članice nadzorstvenega odbora v Romuniji. V Londonu vidijo v protiustavnem postopku današnjega ministrskega predsednika nov dokaz, da današnja vlada ni demokratična ter ne predstavlja romunski narod; zahteva romunskega kralja prihaja v tako kratkem času po govoru britanskega zunanjega ministra Bevina, da ji to daje še prav posebno važnost. Ameriški zunanji minister Byr-nes je razpravljal izčrpno na sestanku z novinarji o pozivi kralja Mihaela. Izjavil je, da je vlada Združenih držav pripravljena raz-vladami Velike pri- pravljati z tanje in Sovjetske zveze, kakor hitro bo mogoče; takšno poročilo je zunanje ministrstvo poslalo zainteresiranim vladam. Zunanji minister Byrnes je dobesedno izjavil: «Medtem pa ameriška vlada upa, da bodo vlade ostalih velesil poslale točna navalila svojim zastopnikom v nad. zorstvenem odboru za Romunijo, da se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi moglo otežkočiti rešitev novega položaja. Britanska vlada je po polnoma soglasna s stališčem ameriške vlade, o čemer jo je obvcstilas. Vlada Sovjetske zveze, na katero je kralj Mihael prav tako naslovil svoj poziv, še ni javila svojega »tališča v tem vprašanju. Izjava ministra Byrnesa ♦Ameriški predstavnik pri zavezniški nadzorstveni komisiji v Bukarešti Je poslal naši vladi poslanico romunskega kralja, v kateri izjavlja, da Je bila poslana enaka spomenica tudi letalskemu podmarsalu Stevenu za vlado Velike Britanije in generalu Sužajko-vu za vlado Sovjetske zveze. V spomenici pravi kralj, da je vzel v pretres sklepe berlinske konference, ki pravijo, da Je sestava demokratične vlade v Romuniji pogoj, da bo mogla skleniti mirovno pogodbo s sprejeta v organizacijo Združenih narodov. Nadalje kralj potrjuje, da je vzel na znanje stališče vlad Združenih držav in Anglije ♦Nadalje kralj sporoča, da le imel razgovore z voditelji političnih strank; večina Je izjavila, da je pripravljena sodelovati pri sestavi vlade, ki bi imela pogoje, da jo priznajo velpsile za sposobno za podpis mirovne pogodbe ln za sprejem med Združene narode. Kralj je dodal, da je v tem smislu zahteval od ministrskega predsednika, da pomaga, da se to izvrši tem smislu, da se poslužl obstoječe vlade. Misli, da sestava te vlade ne bi bila mogoče, ker ministrski predsednik ne dela v smislu teh navodil. Zato se je kralj obrnil na vlade Sovjetske zveze. Združenih držav in Velike Britanije, da v soglasju s sklepi krimske konference in z izjavo o skupni odgovornosti pomagajo, da bi Romunja dobila takšno vlado, k bi jo priznale vse tri velesile. , \ ♦Vlada Združenih držav je že izrazila upanje, da se bo razvijal politični položaj v Romuniji tako, da bo lahko obnovila diplomatske stike z Romunijo, kar pa do sedaj ni bilo mogoče, ker dosedanja sa-časna vlada, pod vodstvom Grose, ne predstavlja vseh demokratskih sil v držell. Izjava krimske konference, z dne 11. februarja 1945 o zopetni vzpostavitvi reda v Evropi in o obnovi narodnega gospodarstva, se mora izvršiti z vsemi sredstvi, tako da bo narodom omogočeno, da se osvobode zadnjih ostankov nacizma in fašizma in da si postavijo s svobodnimi volitvami prave demokratične ustanove. Da bi mogli osvobojeni narodi, kakor tudi bivši zavezniki onih v Evropi, uresničiti take 'pogoje, so trije veliki zavezniki pripravljeni pomagati tam, kjer js to njihovem mnenju, neobhodno potrebno. Tako želijo ustvariti pogoji za zaščit6 notranjega mirti za postavitev začasne vlade, ki naj bo sestavljena na najširši demokratski podlagi iz vseh slojev prebivalstva s končnim namenom, da se izvedejo* svobodne volitve in postavi vlada, ki bo odgovarjala ljudski volji, V soglasju s sklepi konference, ki predvidevajo za časa neurejenih —„... ^ umu»uu poltičnih razmer v osvobojeni tremi velesilami in biti Evropi, skupne posvete med tremi velesilami, je pripravljena vlada Združenih držav posvetovati se z vladama Velike Britanije' in Sovjetske zveze o razmerah v Romuniji, da bi izvršili potrebne ukrepe v zvezi z odgovornostjo, ki jo nalaga zgoraj omenjena izjava. Ti razgovori naj bodo čim prej po uvidevnosti ostalih dveh vlad in. na kraju, ki se bo zdel njima primeren. Dokler ne bodo končani ti razgovori, upa vlada Združenih držav, da bodo dobili zastopniki treh vlad v odboru za nadzorstvo navodila da se vzdržijo vsakega dejanja, ki bi utegnilo otežkočiti 'rešitev toga vprašanja. Iz SJovenijelSreceinje Sodišče slovenske narodne častil * ► v . ..' ..' TRST, petek 24. avgusta 1945 UREDNIŠTVO EN TIPKAVA: Via S. PelUco 8. - Telefon št. 93854 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 7, mrtvaški I* 18 (osmrtnice I* 36), objave L- 9, finančni in pravni oglasi L. 12, V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Union« Pubblicltš. Itallana S. A, Trst, via Silvio Pellico št. 4, tel. 94044- Cena posamezne številke I* 2 (zaostale X«. 4). r.okoplsov ne vračamo. Sodišče slovenske narodne časti 9 Ljubljani je obsodilo na zaplembo celotnega premoženja ter na različne kazni člane upravnega odbora Ljudske posojilnice in Prometne banke. Med obsojenimi so dekan Matija Skerbec, župan Franc Sever prof. Karel Dermastia, dr. Frano Keržan, Franc Leskovic, prof. Vojteh Hybašek, prof. dr. Al fonz Levičnik in gimnazijski ravnatelj Josip Osana. Nova upravno-polifilčna razdelitev Slovenije določa Ipoleg okrožnega mesta Ljubljane (okoli 107 tisoč prebivalcev) skupaj 28 okrajev v štirih okrožjih. Ljubljansko okrožje (okoli 240 tisoč prebivalcev) ima sedem okrajev, novomeško (203 tisoč) pet okrajev, celjsko okrožje (228 tjsoč) sedem okrajev in mariborsko okrožje (375 tisoč) ima devet okrajev. Vojaško sodišče v Mariboru je obsodilo na odvzem premoženja, izgubo državljanstva ln prisilno delo 28 mariborskih Nemcev, ki so bili znani hitlerJanci ter člani izdajalske organizacije »Kulturbund*. Med njimi so imena: Lettner, ing. Kiffman, ing. Nasslmbeni, Gusel, Blanke, Thoma, Wogerer, Konig Podružnico državnega petrolejskega podjetja «Jugopetrol» so ustanovili v Ljubljani. Dve Angležinji letalske pomožne službe občudujeta spretnost pripadnice Rdeče vojske ki uravnava promet v Berlinu. .jr^iE»O^S]K A. PREDAJA IUERI0IKIA HIIAISHIM OVIRAJO PRIDAJO IAPDHSHIH ČET Povelje za vdajo so prejele vse japonske čete - Dragi kitajsko-japonski sestanek - Sovjeti zasedli vso Mandžurijo - Cesar Pu-yi ujel Jujostovansko-jrškt stiki Atene, 24. avgusta Graka in jugoslovanska vlada »ta vzajemno imenovali avoja poslanika druga pri drugi. Za Atene Je jugoslovanska vlada imenovala Izl-dorja Cankarja, grška pa za Beograd Aleksandra Dalletosa. Britanski parlament sprejel listine Zdraženih narodov London, 24. avgusta Britanska spodnja zbornica je sinoči soglasno sprejela z a-kon o ustanovni listini nove mirovne svetovne ustanove Združenih narodov. Pred tem je tudi lordska zbornica sprejela pred-j© zakonski predlog postal zakon. S tem je končno veljavno Velika Britanija postala članica Združenih narodov. Konfei-ericVitemJkHi škofov v Fuldi ten. m. avgusta *!ih» VSki nadfikof kardinal 1>™ 1 Faulhaber ^ dar*es v Fuldi ^feedoval otvoritvenemu zaseda-V. konference nemških škofov Mad navzočimi j* bilo videti tudi .5Vlan.e nemške pratinacisti-*U*°vWin*- Nadl7kof J« izjavil; 4in^ dvoma najuspešnejši Vrmu za uničenje nacističnih Mej ^čanat ncm5kes:a to^tva Nove Bevinove izjave o Grčiji London, 24. avgusta Pri debati v angleški spodnji zbornici o položaju v rčiji je laburistični poslanec Seymoun Cocks vprašal, ali velja Jaltska določba, po kateri se morajo v vseh osvobojenih državah sestaviti vlade izključno iz demokratskih elementov, tudi za Grčijo. Bevin je odgovoril: «Najnovejši razgovori med regentom in političnimi voditelji v Grčiji so pokazali, da Je v tej državi nemogoče sestaviti vlado, v kateri bi bile udeleže. ne Jse stranke, zakaj glavne grške poitične stranke nočejo sodelovati druga z drugo. Razen tega bi vsaka sprememba, ki bi se zgodila v tem trenotku, izzvala hude posledice, ker bi se priprave za volitve in plebiscit neizogibno zakasnile, prekinjeno pa bi bilo tudi vladno delo za izvršitev gospodarskih in finančnih ukrepev, od katerih zavi. sita prihodnja stalnost in napredek Grilj C,» Tedaj je Cocks vprašaj Bevina* ali mu je znano, kako silno zati. rajo v Grčiji opozicionalce. p0 po-ročilih Je to zatiranje še hujše ka-kcn®v Bolgariji. Bevin je odgovoril: «Zdi se mi, da govorice o zatiranju* niso utemeljene. 2e večkrat sem slišal tovrstne obtožbe, ki pa jih poročila, katera prejemam od nepristranskih ljudi in od naših za- stopnikov v Grčiji, ne potrjujejo.« »krbo » ' IMUtU*.: Filmi s slovenskimi napisi v Trstu Trst 24. avgusta. Poročajo, da bodo v najkrajšem času dospeli v Trst novi kratki filmi s slovenskimi napisi. To poročno je izdala filmska sekcija A. I. S. FUmskl tednik in šest dokumentnih filmov bodo predvajali v tukajšnjih kinih. Prav tako poroča filmska sekcija A- I. S., da so iz Barija odposlali posebne zavezni-. *ke filme, ki jih bodo v najkrajšem času predvajali jugoslovanskim četam tukajšnje jugoslovanske posadke. Med filmi je znana «Vožnja čez Atlantik», ki prikazuje prevoz ogromne zavezniške spremljave v severne sovjetske luke, film «Joe Smith Amerikaneo), zgodba o usodi ameriškega delavca v vojni, in film «Tako ponosno pozdravljamo«, ki opisuje usodo ameriških bolničark pri umiku ameriške vojske na Filipinih čez Bataanski polotok na otoček Corregidor. Z imenovanimi filmi bo prišlo tudi nekaj dokumentarnih filmov, ki so bili po. sebej prirejeni za jugoslovanske čete z napisi v srbohrvaščini. ikclja za kurivo v Jugoslaviji Zagreb, 24. avgusta V Zagrebu se je prostovoljno prijavilo 1.800 ljudi k sodelovanju pri študentovskih delovnih brigadah-z* sekanje lesa. V zvezi » tem je nastala tudi pobuda, naj bi uradniki številnih zavodov prebili nedelje v gozdovih, kjer bi sekali les, da bi tako sodelovali pri akciji za gre-kurivom za zimo, AiiSiOi » ri . Novi francoski poslanik v Jugoslaviji Beograd, 24. avgusta Francoski poslanik Payart Je izročil Jugoslovanskemu regentskemu svetu svoje poverilnice. Ko je poslanik stopil v palačo, ga je ob vhodu pozdravila častna straža. Poslanik Payart Je poverilnice izročil regentu Dušanu Seraecu ob navzočnosti ministra Subašiča. Med slovestnostjo je Payart v predstavitvenem nagovoru Jugoslovanskemu regentu med drugim poudaril, da ga je general De Gaul-le poslal v Jugoslavijo kot izrednega in opolnomočenega poslanika. Rekel je, da se počuti srečnega v tlržavi, ki Je že tako dolgo prljar stisko povezana s Francijo. Regent Dušan Seraec Je v svojem odgovoru Payartu poudaril, da Je prižel v državo, ki Je bila v dobrih in v hudih časih vzesto na ®tranl Francije in ki tudi danes ka-Kor vedno, živo upa, da se bo to zgodovinsko prijateljstvo še bolj okrepilo. • Nekateri jutranji listi prinašajo «po Reuterju» vest, da so bili pri predaji poverilnic prisotni vsi trije jugoslovanski kraljevi namestnik. Takšna vest m videti točna. Tudi jugoslovanska poročevalska agencija «Tanjugy> poroča, da je bil prisoten samo kraljevi namestnik dr. Dušan Semec in zunanji minister dr. Ivo Subašič. Chandrct Bose umrl London, 24. avgusta Japonska poročevalna agencija javlja, da ja Chandra Bose, voditelj začasne vlade svobodne Indije, iz Singapurja z letalom odpotoval v Tokio, • Ko »e Je 18. avgusta letalo, s katerim je potoval, razbilo pri pristanku na letališču v Taihoku, je bli Chandra f Bose težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnico, toda še isti dan ob polnoči Je umri. Pri nesreči sta se ubila tudi neki japonski polkovnik in, Bosejev tajnik, New Tork, 24. avgusta Japonski glavni stan je izdal poročilo v angleškem jeziku ki je naslovljeno na generala MacArthu-ra, v katerem ga prosijo, naj vzame v poštev čas ln določbe za razorožitev japonskih čet na Kitajskem. Poslanica, ki .jo Je prejela zvezna komisija pravi, da delovanje nerednih cet, banditov in neredi civilnega prebivalstva povzročajo mnogo težkoč pri prekinitvi sovražnosti in pri oddaji orožja. ♦Associated Press* .poroča o objavi tokijskega radia, da je povelje cesarja Hiro Hita za prehinitev bojev zdaj dospelo na vse otoke. Poveljnik japonskih sil v Burmi general Kumura je v poročilu zavezniškemu poveljniku v Rangoo-nu sporočil, da je objavil svojim četam povelje, naj prenehajo z ognjem, To Je prvo neposredno poročilo japonskega poveljnika v Burmi. Vsekakor pa Je Kumura dodal, da zaradi težav v obveščevalnih zvezah ne mora trdno zagotoviti, če so njegova navodila za konec sovražnosti prispela do njegovih čet na severu na 250 km dolgi črti nad Rangoonom. Cas in kraj predaje japonske- armade na Kitajskem zavisi v največji meri od MacArthurja. Na drugem sestanku v Chingkiangu so pokazali odposlanci generala Okamotfi več volje sodelovanja kot včeraj. Japonski odposlanci se bodo danes ali jutri vrnili v Nanking, odkoder bodo po radiju sporočali navodila za letalski prevoz kitajskih čet. Videti je, da bo predaja na kitajskem področju, kjer je še mnogo oboroženega in nepremaganega japonskega vojaštva kočljivejša kot na japonskem matičnem ozemlju. Kitajski radio js objavil imena kitajskih pooblaščencev, ki bodo v različnih pokrajinah sprejeli japonsko predajo. Med njimi je tudi ge. neral Cang Fa-Kwei, ki bo sprejel japonsko predajo v Hongkongu, Kantonu, na polotoku Luichawu ln na otoku Hainanu, Radijska postaja v Cungkingu je danes zjutraj naznanila, da bodo z vojaki nankinčke vlade postopali kot z izdajalci in da bodo kot taki kaznovani. Sovjeti zasedli Mandžurijo V dnevnem povelju, ki .je naslovljeno na vrhovnega poveljnika sovjetskih sil na Daljnem Vzhodu maršala Aleksandra Vaslljevskega, je generalisim Stalin naznanil, da je zasedena vsa Mandžurija. Razen tega je bil zaseden ves južni del otoka Sahalina kakor tudi otok ParamuSiro v Kurilih. Radijska postaja v N»:w Yorku je sporočila da so čete maršala Va-siljevskega zajele mandžurskega cesarja Kan ga Teha. Kang Teh, ki si je pozneje nadel ime Pu-yi, je po zasedbi prestola širil vest, da je potomec 'Džnigis-kana, Posebni dopisnik agencije Reuter v Moskvi poroča, da so sovjetske čete odkrilev Mandžuriji trupla kitajskih , ujetnikov, ki so nosila znak« težkega mučenja. Elekrični stoli in cela vrsta drugih priprav, med drugim železa za zažiganje ln trganje mesa, so strašne stvari, ki so jih uporabljali' v mandžurskih ječah. Gotovo je, da so kakih tisoč Kitajcev, ki sp bili zaposleni pri utrjevalnih delili, \ Cungking, 24. avgusta Vrhovni poveljnik japonskih sil za Kitajskem general Yashuja Okamura je zagotovil generalu Cangkajšeku, da bo predal svoje sile, ki štejejo zdaj 1.900.000 mo*, samo zastopniku, ki ga bo pooblastil Oangkajšek. S to novico preneha vsaka bojazen kitajskih nacionalističnih krogov, da se bo general Okamura s svojo vojako predal komunistični vojski v Vunjinu. Cungking, 24. avgusta , Ukaz, ki ga je izdal general Albert C. Wedemayer, poveljnik ameriških čet na Kitajskem, brani ameriškim četam bratenje z japonskimi vojaki ih s Kitajci narodne vlade v Nankinga. po končanem delu mučili, da ne bi Odkrili vojaških tajnosti, za katere so izvedeli. žrtve in Skoda na Japonskem Japonski poročevalski urad poroča da je približno 10 milijonov ljudi, to je šestina prebivalstva japonskega matičnega ozemlja, bilo ubitih, ranjenih ali so ostali brez strehe zaradi zračnih napadov. Ukinitev zakona o •posoli In zakupu Nujnost novo ureditve dobav evropskim državam »Neopravičeno presenečenje" pravi senator Downey Washington, 24, avgusta Javljajo, da so med Londonom in Washingtonom dan in noč v teku živahna pogajanja za rešitev položaja, ki ga označujejo uradni krogi kot zelo resnega zaradi nenadne ukinitve dobav po zakonu v ♦posoji in zakupu*, ki so jih do zdaj vržile Združen« države, , Britanski kakor tudi ameriški krogi v Washingtsnu podčrtavajo dejstvo, da bo treba iskati rešitev v razgovorih,-ki so zdaj v teku med pomočnikom zunanjega ministra William Claytonom in med uradnimi predstavniki britanskega zaklada v Londonu. Zunanji minister James Byrnes je danes izjavil, da je vsak dan v zvezi s Claytonom, s katerim Je imel dve uri trajajoč razgovor takoj po objavi ukinitve dobav. Britanski predstavniki v Wa-shingtonu so jasno povedali, naj se ne izgubja časa. Senetor Sheridan Downej, član senatnega odbora za bankarstvo in denarstvo je izjavil, da ameriško javno mnenje soglasno želi, naj se pomaga deželam, ki so bile uničene v vojni. Razpravljal je o ukinitvi zakona o posoji, in zakupu ki je služil svojemu namenu kot mogočno | vojno orožje. Med drugim Je Dow-ney dejal: «Zakon o posoji in najemu je napravil iz Združenih držav orožarno, demokracije. Dobave orožja deželam, kakor ste Velika Brltanijt In Sovjetska zveza, so pripomogle k končni zmagi. Zakon o posoji in zakupu si je zaslužil častno slavo*. Neko poročilo ljudskem razpoloženju kaže, da Je večina naroda Združenih držav za zmanjšanje v Berlinu DEMOKRATSKE BESEDE Pot v suženjstvo rv Daši ima konkurenca lahko nekaj primest regulacije! ne more biti kombinirana z načrtnostjo do take niere, da bi mogla prenehati z delovanjem kot koristni vodnik proizvodnji Tek. •movanje in osrednje vodstvo postaneta siromašno m nekoristno orod-je, če nista popolni. Postaneta mešanica dveh sredstev, ki ne bo nikdar uspevala. Načrtnost in tekmovanje lahko kombiniramo samo z načrtnostjo za tekmovanje, ne pa z načrtnostjo proti tekmovanju. Naš krlticizem je usmerjen samo proti tisti načrtnosti, ki je proti tekmovanju. Ni dvoma, da večina tistih, ki v demokracijah zahtevajo osrednje vodstvo vse gospodarske delavnosti, še vedno veruje, da je mogoče združiti socializem in osebno svobodo. Vendar pa so številni misle* 1 bodo naš prastari medeni proizvod medica. Večina ljudi razume pod to besado neko medeno, sladkg, brezalkoholno vodo, Razumljivo Je, da takSna pijača nima »ičecar skupnega a pravo medico, dobro, okusno alkoholno pijačo’, slično dobri mar- šali ali vermutu, fermentacija ali kipenje medice se vrši polagoma, včasih tudi 1-2 leti. Ce napolnimo par mesecev pred uporabo medico v buteljke, dobimo okusno, Šampanjcu podobno penečo pijača Dobra medica, metana a sifonom ali kislo voda Je v poletnem času dobra, osvežujoča pijača. Posimi služi kot dodatek raznim čajem/ Uspešno Jo uporabljamo namesto konjaka v Jajčnih žatojih. Priprava medice ni komplicirana; glavno zmes tvorijo med, voda, kvasne gli. vi o«, kislina in sačimbe. Včaai so medico te pred kipenjem prekuhali, Iskesalo pa se J«, da Je to kuhanje nepotrebna Brezpogojno pa maramo pri kipenju medice uporabljati -ktpelno veho, da nam vanjo n* zaide ocetna glivica, ki epreme-ni pijačo polagoma v oeet. Marsikomu se bo nehote vsilil dvom o potrošnji medice češ, da imamo v Sloveniji že itak velike količine vina, ki bo medici konkurirala Redni potrošnik vina goto-vo ne bo segal po medici, pač pa bo segal po njej potrošnik likerjev,' rparesle, vermuta in drugih pijač inozemskega Izvora, katerim bo medica prav gotovo močno konkuri-rala. ledelava medice bo tudi izdaten regulator cene medu v izredno bogatih letinah, V katerih eene medu rade padejo. Nadprodukcija medu v takšnih letinah bo usmerjena v Izdelavo medice, katere vrednost is cena raste s njeno starostjo. Za razmah take obrti, ki bi ae razvila v majhnem obsegu v posebno medno industrijo, Je potrebna močna povezanost čebelarjev v zadružništvu. Čebelar naj ee v prvi s tem razbremenili čebelje. Pri dosedanjem alstemu je moral Čebelar veliko dragocenega časa ln truda položiti bal v razprodajo me. du. V bodoče se mora delo v tem pogledu porazdeliti v smislu gesla: «Med Je po hranllnosti ln zdravilnosti mnogo več vreden kot ga Je cenila predvojna preteklosti zato dvignimo njegovo proizvodnjo ln potrošnjo!« Se' kratek pregled sedanjega stanja čebelarstva v Slovenskem Primorju. Dejstvo, da so bili Primorci polnih 26 let odrezani od ostalih Slovencev v gospodarskem ln kul. turnem pogledu, je gotovo kvarno vplivalo na rasvoj čebelarstva, čebelarski pouk mladega naraščaja v materinem Jeziku Je popolnoma odpadel. Tudi nabava revije »Slov. čebelar« Je bila dovoljena le v redkih slučajih Najmočnejše j* čebelarstvo razvito v okrajih Ilirske Bistrice, Postojne in Ajdovščine, kjer pride povprečno na okraj okrog 1000 «A. Z,» (Anton Žnidaršič) panjev. Prvenstvo v pogledu nadrednega čebelarstva, posebno pa v po. gladu prevažanja, nosi Ilirska Bistrica — zibelka našega A. Z. panja. Ob času mane so naša pasišča na hoji v okolici Postojne in Hrušice še premalo zasedena. Mnogo panjev širom Krasa in Istre zdaj zaradi suše lenari doma, namesto da bi čebele brale na hoji, ki letos prav dobro medi. 'Marsikateri če. belar se ne more odločiti za prevoz, ker se boji sitnosti in nesreče. Ce pa bi enkrat poizkusil, kgko hoja napolni medišča, he bi prevažanja nikoli, opustil,.,. Najidealnejše prevozno sredstvo današnjlorje tovor, ni avtomobil, ki bo čebelarjem v take evHie vodno na rgzpolago. OeredBJa zadruga b! moršla imet! več lastnih avtomobilov^ bi prvenstveno prevažali čebele na zadružna pasišča, kjer bi stali čebel- Nove vrste ameriških križark Washington, 24. avgusta Mornariško ministrstvo js v sredo javilo, da Je odgovor ameriške mornaric« na graditev nemških »žepnih« ln japonskih oklepnih križark gradnja 27.000 tonskih ve-lekrižark, sued katerimi že gradijo velekrižarki «Alaska» in Guam*. Tretjo velekrižarko «Hawai» bodo verjetno sploviU prihodnjo jesen. Tri druge ladje tega razreda so črtali jz gradbenega seznama. Nove križarke Imajo devet topov kalibra 12 palosv in pol, razporejenih lis trojnem, stolpiču, dva na krmi ln enega na pramen ln dvanajst topov kalibra 8 palcev. Poleg tega imajo še protiletalsko oborožitev, ki sestoji lz topov kalibra 40 ln 20 mm. «Zepne križarke* vrste «Deutsch-land* so Imele 6 enajstpalčnih topov, S topov 6,0 palčnih in močne protiletalske topove. Japonske oklepne križarke vrste cChlchlbu* so imel« jtp vsej verjetnosti dvanajst palčnš topove. Velekrlžarke vrste »Alaaca* Imajo hitrost 30 vozlov Lovci se vračajo do Osebe, navedene spodaj v imeniku, pripadniki raznih uprav ln ustanov, ki so predložile na komisijo za čiščenje prošnje za zopetni Špt-ejem v službo: Chierego Giuseppe, Mandl Fran-I -oeaco, Franco Giorgto, Zanler Vg? llš-io, Bernobinl Giuseppe, Busa Rita, Gioppo-fUni Carlo, Rosel Guldo. •ottt terna,to, val od I. A. M. L.; danorllefl Giuseppe, Molani Fran- -ta-splošna odredba podeljuje oki*. iv. In Bauach Ermtala od E. I. Ta razglas objavljajo v smislu XIII oddelka splošnega razglasa Ameriške lovce Zdnclene ugovor, mora vložiti svoje opombe driave m premreJ*™J™°™° ^ ***!«»!U. Očtilfiin on POSLEDICE oPETI,ETW]E VOJJXE rV-V u t Dvanajst milijonov ljudi ki niso na svojih domovih UNRRA je zračunala, da Je v Evropi 12 •milijonov ljudi, ki niso t.a svojih domovih. Pravijo pa, da je število še veliko večje, ker so v omenjeni številik samo ljudje, ki Jih je UNRRA popisala. Mislijo, da so te številke še najbolj zanesljive: Sovjetska, zveza: Nemci so od- vadil v Evropo 2 ln pol milijona Sovjetov. Zavezniške oblasti so. Jih prektile ‘ lA49.000.>polovlca j® zdaj Žs doma- Iz Sovjetske zveze se je ^'Iškt avo,ic‘v8 okrog 20-00° vrsti posveti smotrnemu pridelo- njaki. Nadzirali bi jih čuvaji, M bi vanju medu ln zvišanju pridelka, obenem vodili kontrolne opažoval-Ponovno Je treba poVdarltt, da naj ne postaje s tehtnico in stalno ob-Ostale skrbi, kot so razpečavanje večati • prevaievalcc o stanju dota vhovčevanje medu ln njegovih I bosa, " * u 30 000 angleških voj- ujetnlitov. §o odpeljali FVamcoaov na delo v Nem- gtfiaBtaia sat , vojnih ujetnikov, 700; prisilnih delavcev, 880.000 političnih ujetnikov ln 120.000 Zidov. Zavezniške oblasti so popisale 1.209.000 Francozov, ki so se že skoraj vei vrnili domov. Belgija: Nemci so odpeljali okrog pol milijona Belgijcev, zavezniki pa so jih prešteli okrog 200.000. Okrog 20.000 so jih našli na Norveškem. Skoro polovioe odvedenih niso našteli. Svojčas so Jih selili v Ukrajino in ostale sovjetske pokrajine. Češkoslovaška: Računajo, da so Nemci odpeljali okrog 1 milijon Cehov in Sloyakpv. Zavezniki so jih našli' 1«/ 35.OOO/ Ostali so bili raztreseni po vsej Evropi, mnogo ae jih je jrallg ie 4^«? tyez registracije. Poljska: Okrog 2 ln pol milijona <1 doma. Okrog eo'prSein v okrnjepo Poljeko. Na: njihove domov# eo naselili okoli 600.000, »Volksdsutsohe* iz baltskih državici in Romunije. Vojnih ujetnikov in prisilnih delavcev je Mio okoli I do poldrugi milijon. Zavezniki so Italija: NemcJ se odselili T milijon Italijanov. Zavezniki so Jih našli 800.000, ki Jih »daj pošiljajo domov. Grčija: Računajo da je bilo pol milijona' Grkov odvedenih Jugoslavija: Okoli 400.000 Ju- goslovanov Je v različnih državah: Zavezniki so jih doslej našteli .le 88.000. ' 1 Ostale države: Za verniki so doslej našteli 7.000 Luksemburžanov, Iti niso na svojih domovih. Več tlsdč Albahoev deli njihovo usodo,'ven-j dRr ni točnih'štsvflk; Norvežanov niso veliko tzsellll, pač pa aor jih Uporabljali pri utrjevalnlh delih. Okoli 10.000 Dancev so preselili na ;Norvoško. Na S vedskem ln v 'Svlcl je se vedno veliko število tujih begupeev. 5 "Hov s o bodo«., j rtai ~ m' h,-, j «is»i .i, ."'»j-n- ?■■■' ; mm Tmr ■ Obvestilo Mariini Giovanni, Ragusini Paolo, ' ” -io, Roeslni Glor ftchaetslnger Angel« cesco,1 li od I.N.P.S.; Bspošito Vtn- jFfcrruccio, imenujejo okraji. Te posvetovalne skupine naj nosijo Ime okrajnih odborov, (f Čsak, ki bi imel proti tej prošnji * ' ■“'hliaprejem V službo kakšen V Londonu je bila osnovana Meč-i t v-v,,-narodna kpmlflja za letalstvo.; Hpi z. Izgovorom,-da ao nameravali.prc- dneh po objavi tega obvestila. tab ■ ovrnu - Sodbe zavezniškega vojaškega sodišča Sodišče zavezniške vojaške uprave je v hitrem postopku obeodtlo Laclda Zbrala in Romea Cw ratta, ki sta bila obdolžena, da sta imela v nezakoniti posesti vaak pd dve. vreči,sladkorja po 48 kil, ukradenih lz skladišč 44, zone. Kaznovali so ju s štiri mesečnim za« porom. Poročnik Marshall A. Miller, ki je vodil razpravo, j»'poudarU težo tega dejanja, ker sladkor ni bil odtegnjen od živeža namenjenega za uporabo vojaškega oeebja, temveč Jz zalog določenih za tržaško civilno prebivalstvo, kt je sladkorja tako potrebno. Obtoženci sl torej niso prisvojili previČka živil nai menjenih zaveznikom, ampak so odtrgali -tjjpaikemu prpbivaljat^ #1- .i;llo,,J^ občutno primanj- kuje. Josip Pertot ter Albin in Mar cello Trampuš ao biJi obsojeni poleg štirinajst dnevnega zapora, ki so ga že odsedeli še vsak na 30 dni #apora, zato, ker ao se nahajali na nekem vojaškem prostoru, kamor je vstop prepovedan. Poleg tega ker so razril nekaj 88 mm topov nameščenih ;Mj#ugradu Miramara. Obtoženci ao priznali svojo krivdo JI IZ SOH3CE Ustanovitev okrajnih odborov ker Je s splošno odredbo st. II delih Julijske kraji)e .ki Je dena po Zavezniških silah in zase kar' stovniki vaeh narodnostnih, poli- žnim guvernerjem pravico, r§ varnt usta- ali ve<' občin, ki naj se za to svrho Rer «e sniatra za poaebno nar daljevati v Goriškem okrožju v posvetovalne avrhe sistem okrajnih odborov, ki' je obstojal kcasu zasedbe po zavezniških silah s tukaj navedenimi spremembami.. r- Km* so tudi smalra potrebno uvesti določena gprejnembe v dosedaj obstoje«'ih okrajih, da sledijo naravne meje kjerkoli bi to bilo mogoče in da se odpravijo razlike med občinskimi, .in okrajni«)! mejami, zaradi tega odrejam Jaz J. C. Smuts, podpolkovnik, okrožni1 gu. verner za Goriško okrožje s tem sledeče: D' posvetovalna telesa, imenovana okrajni odbori, se uvajajo s tem za sledeče občine ln dele občin, ki sc bodo Imenovale v to svrho okraj. Okraj 1: občina Bovec; Okraj 2: občlnfe“Kobarid, Breginj, Tolmin; Okraj- 3: občine Kanal Plava; Okraj 4: občfn« Dobrovo, Kojsko; Okraj 4 A: občina Dolenje; Okraj 4 B: občina Krmin; Okraj 4 C: obidna Kopriva pri Krminu; Okraj 5: občlnp Gorica, Grgar; Okraj 6i občine Gradiška, ZagraJ, Rdmans ob Soči, Marlano de; PrHnl, Far-ri ob SoČ.l; Okraj 7: občine Miren. Opat.jeselo, Renče, Dornberg, Sempaa; Okraj -8: občine Komen, Rihenberk, Štanjel, Temenica, Črniče. j, 2) ysak okrajni odbor bo ob-tojal jz enega predsednika ln 8 članov, ki Jih bo nameSčaia ln od- koj ln b stavljalm Zavezniška vojkška Upra- odredbe, n po Kasvetu okrožnega predsednika. Prt izbiri predsednika ln čla- nov se bodo predvsem upoštevali loralno In^Mitčn^neo^oiečSoVtjo^ voc moralno bodo kolikor^ bo mogoče pred- tičnlh ln gospodarskih skupin ln razrrdov v okraju po razpot-edbi njihove krajevne pomenabnoeti. 3) Doliihost ln naloga okrajnih odborov bo, da stojijo 21aveznlški vojaški upravi in okrožnemu predsedniku ob strani z nasvetom v vseh zadevah vladanjg In uprave v občinah.in delih občin, ki tvorijo posamezne okraje kakor gori navedeno. ' O! ’ 4) Okrajni odbori ne bodo imeli nobenega izvršnega ali zakonodajnega nadzora nad občinskim predsednikom ajl občinskim svetom občin, ki sestavljajo take okraje, 8) Okrajni odbori se bodo sestajali najmanj enkrat vsaka dva tedna ln v oddaljenejših' krajih, v rokih ki jih bskuial razložiti, a M mogel. >»...• j ■„» /n Približno čez tri leta semiš® .# (Stricem- na ono aemljo. Zašla sva »MII? la Splet pokrita s kaktusi in sirkom. Z izjemo majhnih mrtvih granatnih Jablan, Je bil Iršaj spet takšen, ka. kor pred da^M'’^^9'' ; Spi-ehajala sva se# hdkdj ‘asa tned nasadi,, nato sva se vrnila jc avtu. Vstopila sva in se'Vjtžli^v A Si r mondn De V«cehi s sodelovanjem pianistke Laure Ferlanov*, bo v šli v .uliOŠ P. 1) 20.30. E® . Vt -sl _ dvema .str** v mrtvaško kapelo splošne bol- Zavezniška vojaška uprava je določila, da prošnje za povrnitev ali odškodnino laatnine- bivših vojnih Ujetnikov za »daj zberejo pri twre-dnjem uradu v Tratu, kateri bo na-provja : potrebno za njihovo Izvršitev: o-finb'- hni Obveščamo prizadete, da vee prošnje, ki *• nanašajo na Ralijan- ake biv4» vojne ujetnik«, »prejem* Finančna Intendarica v Gorici, do 31. avgusta 1945, katera jih bo nato poslala pristojnemu Uradu. Predmet zahtevkov za povrnitev so vrednosti vojnih ujetnikov, katere »o jim bthe zaplenjene ko so bili odVedeni in prihodki akreditirani na njihov račun, za časa ujetništva. Prošnje morajo biti natančno sestavljene in jim je treba priložiti potrebne dokumente; označiti se mora tudi vojački čin vojnega ujetnika iii kraji ujetništva. Izključen) pri zahtevi povrnitve škod« so primeri, v katerih je Italijanska vlada odcedila , poravnavo akreditiranih dohodkov za vojne ujetnik«, - ... K dokumentom je treba priložiti pobotnico (ali njen prepis), ki je bila Izročena vojnim ujetnikom za Premestitve učiteljstva Višji šolski nadzornik i Gorici javlja pa nai-omm kaveznlsKe voja-»ke uprave naslednje; J3viv 1. Učiteljstvo, ki-je stalno nameščeno v Julijski krajini, pa vrši svojo službo Zadru, na Reki ali v drugih krajih., ki »o zdaj pod jugoslovansko upravo m kaU-rm siu/.oo-vanje v teh krajih ni več potrebno, ie ’po»lva, da' vloži prošnje za premestitev v katero italijansko mtgto. 2. Prošnje, kolkovane za 12 lir, j« treba namovitl na.vv.jega, .olskeg* nadzornika na področju. 3. . piosuec mora v prošnji navesti 10 italijanskih racat, v katerih si želi, službovanje, . 4. V prošnji je treba navesti prvotno Službeno mesto ln vzrok zapustitve tega. 8. Vse prošnje fi treba predložiti višjemu šolskemu nadzorniku, najkesneje do 8. septembra 8.-Učiteljstvo, ki bo zaprosilo z» premestitev, bo nastavljeno na nova službena mesta v Italiji, ki so pa razpolago ln so prlznans, od italijanskega ministrstva za prosveto. ■ •v:- 'ti JStli - v- ' odvzeti deaarjčn predmete, ko ao WU privedeni v-jprvc ujetnleko t|- .e. ^Ll 41 Izpit«! roki na mestni! ■ osnovnih iolah || O' Javi; 'fiUcc [Ja: soljko ravx»tBl|tvo godku, je odredita prevoz Irupla IZptmff Učence meetnih osnovnih šol o odo v prostorih v uric: Loo-.pardi„.,li) -. alccr po naslednjem lit urnim mm-.zm.jm Z dS« in Lčopardi dne 31. avgusta; šola lz ulica Gapella dne 1. septembra; šola lz Ulice Capuocini dne 8č aep r-ujoč vuHcl G Hilla št. 80. Zakon o socialnem zavarovanju »a Roko in Istro ; ;| Beograd, 24. avgusta Na rzemlju Tstre ln Reke je stopil v veljavo nov) zakoh o soelnl-nem zavarovanju. Odpravljeni so vsi zakoni ° sodcem zavarovanju, ki «o veljali v Italiji in v tej pokrajini. m mmmm RADIJSKI SPORED Fetok, 24. avgust* /, r < > : -h/ 18.88 otvoritev; 18 poročila B. B. C-; 18.15 jazz glasba; 18.80 plesna glasba-; 17 razna glasba; 17,30 simfonični koncert; 18 pester apored; 18130 glasba po željah;, 19 porodila B. B. C.) 19,15 obvestila svojfeem; lft.SO itsitjanska mladinska ura; 20 poročila v Italijanščini; 20.18 poročilih v> slovenščini; 20,30 Finžgar: ‘.clnji'1 besed s katerimi bi se lahko primerno pogovorila. „. s.. , e. •: "73 c. L. .v- - r? sodiičpm v.. Pulj; Nesreče; Včeraj popoldne sta dva dečka, Roman Ambroso in Alojz Plesničar, rašgala majhno količino smodnika. Eksplozija jima j« zada-la hud? rane, da sq ju morali prepeljati v bolnišnico, -r- Pbljedelec Sisttnio Fonzari, star 38 let, doma lz VUleasa, J« včeraj zjutraj razkladal asrio v aenlku. Prt tem delu ja Izgubil ravnotežje ln padal akoraj 6 m v globino; dobil Je huda poškodbe, da *o ga. morali prepeljati v. bolnišnico. . r u • Pri včerajšnjem zasedanju z«c vozniškega vojaškega sodišča »« stopili pred sodišč* Karl MartinolU in X»ccal Luclano. Obtožili soju, da sta prekršila policijsko uro. . ^Obsodili so ju na 500 lir kazni tet 7 dni 7apnin. Jochllk se je moral zagovarja^ zaradi dvSh stvari; prekršitve P6" Meljske ure ter nezakonite posesti blaga, ki pripada zavezniški«1 silam. -j Ko Je predsednik zaslišal pri'