Hinavščina liberalizma zastran sol. ? Piav si jo zadel, dragi .,S1. Gospodar!" da si začel sad libcralizma opisovati; tako sem si mislil, ko sem v 22. številki članek ,,sad liberalizma" bral. Ako namreč Kristus pravi: nPo njib sadu jih bodete spoznali", bodo tudi Slovenci one liberalne narodnjake, ki se jim za voditelje ponujajo, naj ležej po sadu spoznali, ki ga drevo liberalizma donaša. Govoril si o vojaški postavi, o kterej liberalci trde, da je prav liberalna in sicer zato, kerje enakopravna za vse stanove. Oj lesice — vi liberalci! Ali je to enakopravnost, da zamore zdravnik, pravnik itd.; ki je kot dijak v vojaštvo vzet bil, brez ovir svoj izvoljeni stan nastopiti in nadaljevati, v tem ko bogoslovec, ako je pred vstopom v semenišče v vojake vzet bil, tako dolgo izvoljenega stana nastopiti, to je, v mešnika posvečen biti ne niore, dokler ni vseb dolgih 10 do 12 let vojaštva dovršil? Ob čem se bo živil, in kaj bo počel izšolan bogoslovec, ako še mora 6 do 8 let čakati, preden zamore v mešnika posvečen biti ? Vse to pa glasno kaže, da liberalci s svojo širokoustno enakopravnostjo vse drugam inerijo, namreč na to; da duhovskemu stanu korenine podrežejo, in skozi pomanjkanje dnšnib pastirjev toliko ležej krsčan; stvo v naših deželah porušijo; kajti kjer ni delavcev, tam tudi ni žetve. V semenišči lavantinske škofije je letos 49 bogoslovcev. Že to število je za obširno škofijo premalo; ali v tem številu je 12 vojakov, in ako ovi duhovskega stana nastopiti mogli ne bodo, kam bodemo v kratkib letih prišli? Dovoli mi, ,,S1. Gospodar!" da tvoje misli Dadaljnjem in denes na naših šolah le nekoliko pokažem, kako nesramno naši liberalci ubogo ljudstvo slepijo. Nemški, kakor slovenski liberalci namrec z naj večim ponosom kažejo na novo solsko postavo, češ: glejte kakošna tema je bila poprej po šolah, dokler so jih duhovniki vladali, in kolika svitloba zdaj, od kar smo jih mi prevzeli! — Odkrijnio temu natolcevanju nasproti neovrgljivo resnico. Šolska postava, po kterej so 8e poprej, to je, pred novo šolsko postavo od dne 25. maja 1868 sole vladale, ima svoje koreuine že v dobi cesarice Marije Terezije; kajti že njena postava, dne 13. oktobra 1770 dana, izreka, da spadajo ,,šole med zgol državne stvari". Na podlagi tega načela, ki ga gotovo niso kat. duhovniki, ampak ,,piosti zidarji", kakor n. pr. minister Kaunitz, sicer blagi cesarici nasvetovali, je bila po mnogib poskušnjab in prenaredbab slednjič 1. 1805 izdelana tako imenovana ,,politiška šolska ustava zanemške šole(politiscbe Schulverfassung filr deutsche Scbulen). Po tej postavi je bil osnovan najviši c. kr. dvorski šolski sv6t v Beču (k. k. Studien-Hofkommission), kije polnooblastno in samovoljno vladal vse šolstvo po cislajtanskih avstrijskih deželah. Edina ta — ne cerkvena — ampak državna gosposka je odločevala ves načrt podučevauja, posamne prcdmete ia šolske ure, za nje odločene, način njih prednašanja, knjige za poduk ediuo pripuščene, in tudi načrt za izobraženje šolskih pripiavnikov. Edina ta gosposka s sebi podredjenimi guberniji — sedanjimi narmstnijami — je v rokah imela vse nadzorovanje sol, in duhovniki, ki so se ga vdeleževali, so delali ne kot cerkveni, ampak kot drž avni opravniki, po nacinu in v mejab, po državni postavi na tanjko določenib, na ktero so bili enako nave zani, kakor sedanji nadzorniki na sedanjo šolsko postavo. Ako je bilo toiej podučevanje pomanjkljivo, kdo je bil tega kriv? mar duhovniki, kakor liberalci trdijo, ali ne veliko več vlada Bama? — In gorjč dubovniku, ki bi se bil zoper to postavo pregrešil! Kdor se hoče prepričati o resnici teb besed, naj samo le bere naše časnike iz prejšnih let, ali naj pregleda uradno odpisovanje, šolo zadevajoče, kakor se po škofijskih arhivih nabaja, in se bode prepričal, koliko natolcevanja, da ne rečem preganjanja so pretrpeti morali kanoniki, dekani in župniki, z nadzorništvom šol pooblasčeni, ako so si prizadevali vkljub tem poetavam modrejša in bolj narodna načela v šolsko podučevanje vpcljati. In če so se v novejši dobi — vender še pred letom 1868 — začele bolj pripravnc in bolj narodne knjige v Ijudske šole vpeljevati, ali jih niso večidel duhovni nadzorniki nasvetovali in po večem tudi njih izdelanje preskrbeli?_ Zlasti kar zadeva ljudske šole na slovenskem Štirskem, ali nam ve kdo moža imenovati, kteri bi imel za vpeljanje narodnega šolstva več zaslug, kakor pokojni knjez in vladika Slomšek, ta najsijajnejša zvezda ljudske omike na obnebji slovenskem. Pred seboj imamo vse njegovo obsirno odpisovanje in dopisovanje do ministerstva v šolskih zadevab, iz kojega spoznamo njegovo pogumno borbo zoper prejšno nenarodno šolsko ustanovo. In vendar liberalni Slovcnci Slomšekovega imena nikdar vcč ne irnemijejo. ,,Narod" pogosto našteva može za našo domovino zaslužene n. pr. Vodnika, Prešerna, Levstika, Striterja, Jurčiča itd.; ediai Slomšek ni več vreden, da bi imenovan bil med probuditeln in dobrotniki slovenskega naroda, ia niožem, ki v rokali imajo matico za njcgov spominck piipravljeno, se tudi nikakor ne mudi s tem spomeuikom! Zakaj tudi? Vsaj knez in škof Slomšek ni bil liberalec, ampak skoz in skoz mož katoliški in apostoljski, in piav zato ne najde milosti v očeh našib slovenskih liberalcev. Mislimo, da to ediao zuaruenje zadosti jasno kaže, ali so možje stranke nNarodove" vredni ia sposobai; da si jih verni slovenski narod izvoli za svoje voditelje. Da se do šolskih postav povrnerno, vprašamo ,,Narod", ki se tako pouosno branitelja nove šolske postave proslavlja: kako je neki to, da se se prejšnih šolskili postav nikoli ni dotakuil? da svojim bralcem še uikoli odkrite resnice ni povedal, kdo je bil gospod in voditelj ljudskih šol pred 1. 1868? in kteii možje so bili skoro edini, ki so se borili z nemškntarskiui šolstvom in pod gomilo neprijaznih postav vrdevali uarodno iskrico, da ni popoluoma ugasaila? Naj bitreje nara ,,Narod" zopet poreče, da se mu nevredno zdi, s takim ,,lističem", kakov je ,,Gospodar", se pečati. Zarcs; ni ležejšega odgovova memo tega. ,,GrOspodar" pa je sklenil, tega visokega gospoda, ki s toliko zaaičljivostjo iz visočine svojc doiunevae učenosti iia nizkost ,,Gospodarjevo" gleda, s svojim ,,pravnini" šilom tako dolgo zbadati, da ga bode slednjič prisilil, tudi v verskib in cerkvenih zadevah liberaluo šemo raz obličja djati in svoja načela razodeti.