Leto II. ruaiuiiiffl iviataua 11 yuiu«viui* Ljubljana, ponedeljek 10. maja 1920. Štev. 106. Cene po pošti: zb celo leto . H 18’-za pol leta . H grla M leta. H za 1 mesec.. H Mg Za Ljubljano mesečno / K Za Inozemstvo mnctm 5 IZ— ilPBdništvo Ir oprava: Kopitarjeva ulica št. 6 Oradn. telefon štev. 50 josamezna številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin. Kršč. soc. delavsko dihanje med Hrvati. »Narodna Politika« napoveduje v {g *! u dne 8. t. m, začetek dela za kr-ii *sll°'socialno delavsko organizacijo na viii a i em‘ naglasa, da je v Jugosla-del»^°i a£ramega vprašanja najvažnejše vpr ' • vPrašan)e- Da more postati to asanje nevarno samemu obstoju države, Sre" ^rav^ar doživeli. Topot smo krizo SlijCn,° Prestali, toda njen vir je ostal neza-teni javnos*- in država morata računati s vse' Pr^°dnii komunistični poizkus ti •resne*** in temeljitejše pripravljen. Bi-®iso ni^ramo na jasnem, da se komunisti pr °drekli svojemu revolucionarnemu ce ,mu 'n da ga bodo skušali za vsako utetfaUVCMLi: a.si*a> ^i >e toP°t pomagala, ki m G P °dnje odreči. Samo en način je, Jitev°^e P°2asiti tleči ognjenik ,a to je re-refo *avs^ega vprašanja potom socialne temril\e. v duhu krščanske pravičnosti. Po Sam e5.ino pravem potu so krenili doslej mUt? , *°venci, ki so postavili nasproti ko-banjg krščanskosocialno delavsko gi-na; ' gibanje se mora razliti s severa ra j® P? ceH naši državi, predvsem ap mo- o objeti hrvatske kraje, hrvatsko injgj.s. v°- Na Hrvatskem smo doslej že alno'AUlturno in Politično hrvatsko soci-kovn ~)anic’ sedaj pa začnemo tudi s stro-sl0njj delavsko organijacijo, ki se bo na-gan- a ,na enako slovensko strokovno or-t)e 2vacii°v okrilju Jugoslovanske str okov -8lt0 *em uPamo< da nas bo hrvat- Pridru-MVS^Vo z veseljem sprejelo in se nam vSeh , . in računamo na sodelovanje delanj* *'-m *e na *em' ^a se v na®* državi no re^° in druga socialna vprašanja sreč- eSl]Q, T nja j 0 napoved krščanskosocialnega giba-no ‘nea brati delavci na Hrvatskem iskre-šte,j0 . ravljamo in jim nudimo svojo pove^ ’ 2ul)avo desnico v nerazdružljivo za-ski j Za i do zmage! Hrvatski in sloven-kater, avce> združena v znamenju križa, sltj dpf13 na* Se Preje pridruži tudi srb-terem 3Vec — to bo najtrdnejši jez, ob kadi wdSe bo razbil komunistični val, pa tu-žaVa ^°t°yejše jamstvo, da se bo naša dr-,eljuu^ila na pravičnem socialnem te-mu0i’ lVela krščanskosociailna delavska 61 v Jugoslaviji! j BOJI V UKRAJINI. NHL*!*8-. maja. (DunKU.) Ukra-°isk Vni urad javlja iz Kamenca Po-Ijuti 2. maja do včeraj so se vršili W°>1 2a posest kievskega mesta. Bolj-um,kav°jska v Ukrajini je dobila povelje, bregu „Se z vsega ozemlja na desnem Uporni njePra. Prodiranje ukrajinskih nai1ij,;0 n°če pogajati z delavskimi Pridno j del° delavci povsod zopet Pogafanfa med Jugoslavifo In Italijo. LDU Belgrad, 8. maja. (Uradno.) Ker so bile v naših in inozemskih časopisih netočno objavljene brzojavke, ki so bile izmenjane med našo delegacijo in g. Nitti-jem, italijanskim ministrskim predsednikom, kot predsednikom konference v San Remu, smo pooblaščeni objaviti njihovo točno vsebino, ki se glasi tako-le; Brzojavka naše delegacije iz Pariza od 26. aprila t. 1., naslovljena na g. Nittija kot predsednika konference v San Remu, se glasi tako: »Nj. ekscelenci g. Nittiju, predsedniku konference v San Remu, Po gotovih poročilih se zdi, da je rešitev jadranskega vprašanja prišla na točko, da se bo razpravljala v San Remu. Pri tej priliki ima delegacija kraljestva SHS čast opozoriti Vašo ekscelenco in konferenco na nastopna dejstva: Direktni pregovori med kraljevo italijansko vlado in delegacijo kraljestva SHS, ki so se začeli v Londonu in nadaljevali v Parizu s predsednikom ministrskega sveta, g, Nittijem, in ministrom za zunanje stvari g. Scialoja, niso bili prekinjeni. Delegacija dosedaj ni dobila nobenega uradnega poziva, da naj oddide na konferenco. Neslužbene sugestije, po katerih bi morita delegacija oditi v San Remo, so bile zavisne od našega predhodnega sprejema memoranduma od 9. decembra in predloga, stavljenega od strani ministra za zunanje stvari Scialoje, za podlago diskusij, Dosedaj delegacija ni mogla dobiti od kraljevske vlade zahtevanih instrukcij vsled izjemnih razmer, ki so nastale v naši državi (razmer, sličnih razmeram v drugih državah, nastalih posebno vsled stavke železničarjev). Tako delegacija kljub najboljši volji ni mogla priti v San Remo, Zanašamo se na čut pravoljubnosti in uvidevnosti predstaviteljev velikih sil, da bodo vpoštevale to dejstvo, ki je neodvisno od naše volje ter jih prosimo, da ne sklenejo nikakršne definitivne rešitve, ki bi mogla prejudicirati prijateljski odločitvi v tem važnem vprašanju, odločitvi, ki bi vplivala !>a bodoče odnošaje dveh zainteresiranih 'narodov. Zagotoviti smem najodločneje visoko konferenco, da je naša delegacija navdahnjena z najiskrenejšo željo, da se reši jadransko vprašanje v duhu prijateljstva in sporazuma,« Podpis: Trumbič. Gosp. Nitti je odgovoril naši delegaciji z brzojavko, ki je bila prejeta v Parizu drugi dan, dne 27. aprila in ki se glasi: Gosp. dr. Ante Trumbiču, ministru za zunanje stvari kraljestva SHS v Parizu, Ker do danes nisem prejel nikakega Vašega poročila, sem obvestil konferenco, da ji bom jutri 27. aprila naznanil odločitev kraljevske vlade o rešitvi jadranskega vprašanja. Vsled tega bom predložil Vašo brzojavko jutri, da se diskusija ustavi. Želim, da bi se razgovori med Vami in mojim kolegom Scialojem čim prej nadaljevali. Konferenca bo jutri dokončala svoje de- lo. Prosim Vas, brzojavite v San Remo, kdaj boste pripravljeni priti v San Remo ali kak drug kraj ob meji, kjer bo g. minister Scialoja zadovoljen sestati se z Vami., da nadaljuje prijateljske razgovore. Podpis: Nitti, LDU Belgrad, 8. maja. Naš minister za zunanje stvari se še vedno nahaja v Bel-gradu, pričakujoč, da ga italijanski ministrski predsednik Nitit obvesti, kdaj odide italiianska delegacija na dogovorjeno mesto, kjer se bodo vršila pogajanja, LDU Belgrad, 8. maja. Naš minister za zunanje stvari dr. Ante Trumbič in delegat na mirovni konferenci odpotuje jutri z ekspresnim vlakom v Sestri Ponente na italijanski Rivieri, kjer se bo sestal z italijanskim zunanjim ministrom Scialojem, Nemški socialni demokrat proti diktaturi. LDU Dunaj, 8. maja, (ČTU,) V dunajski »Arbeiterzeitung« se bavi nemški socialist Stroebl z vprašanjem demokracije in diktature svetov, Stroebl načelno ne odklanja sistema svetov, pač pa pravi, da je nemogoče, nepreizkušeni sistem prenesti iz miselno konstrukcije v resničnost. Sabotaža demokracije in parlamentarizma bi bila umljiva, ako bi bil sistem svetov preizku- šeno in za delo sposobno nadomestilo, kar pa ni, S terorističnim sistemom se ne pospešuje gospodarski razvoj, temveč samo vzbuja ogorčenje med meščanstvom, kakor tudi odpor kmetskega prebivalstva. Sistem svetov bo sicer še igral važno vlogo, toda vprašanje je, če bosta postala demokracija in parlamentarizem nepotrebna. Kdo Je zasnoval zadnji komunistični puč? Ljubljana, 10. maja. Zagrebški listi poročajo iz Subotice, da se čim dalje bolj odkriva komunistična krivda na prevratnih dogodkih zadnjega časa. Vse gibanje je organizirala in vodila subotiška komunistična stranka, ki je računala z istočasnim revolucionarnim nastopom v vseh središčih Jugoslavije, A ne samo to, ampak je bil revomlucionami podkop pripravljen tudi na Slovaškem, kjer so oblasti radi revolucionarnega rovanja zaprla približno 600 komunistov. Vse niti iz Jugoslavije in Slovaške pa so se stekale v Budimpešti. Taka so bila tla, na katerih je zrastel zadnji štrajk. ne PROTI KOMUNISTOM. LDU Berlin, 8, maja, (ČTU.) Francoska vlada je v vsej Franciji prepovedala komunistične shode, POLOŽAJ NA REKI. LDU Trst, 7, maja, »II Lavoratore« poroča z Reke: Položaj na Reki postaja vedno bolj tragičen. Smo na predvečeru resnega konflikta med arditi in drugimi vojaki in karabinjerji. Karabinjerji n vojaki brigad Firenze in Sessia so sklenili zapustiti mesto, Nočejo ničesar več slišati o reškem poveljstvu, hočejo svojo svobodo. Končno so razumeli, kakšni politiki morajo služiti, V Kantridi so arditi skušali z oklopnimi avtomobili preprečiti odhod vojakov in karabinjerjev z Reke; toda več karabinjerjev je že dospelo v Opatijo, Reško poveljstvo že čuti, da je zapuščeno in premagano. D’ ANNUNZIO HOČE V ZRAK. LDU Pariz, 8, maja, (ČTU,) D’ Annuti-zio je izjavil zastopniku lista »Echo de Pariš«, da rajši požene v zrak mostove, kolodvor, mesto in samega sebe, kakor bi popustil Reko, RUSUA IN ČEHI. LDU Praga, 8, maja, (ČTU,) Minister za zunanje posle Beneš je poslal ljudskemu komisarju Čičerinu odgovor na rusko noto. Odgovor veli med drugim: Potrjujem sprejem ruske note in ugotavljam da so njena načela o odnošajih med osrednjo Evropo in Rusijo v skladu z načeli čehoslovaške vlade. Vsled tega je dana podlaga za neposredna pogajanja. Sprejmemo ruski predlog in naznanjamo, da povdarjamo še enkrat naše stališče glede vporabe in postopanja naše vojske na Ruskem in da vpoS-Ijemo v Rusijo komisijo, ki dobi pooblastilo £ogajaifci se o vseh v prvi noti omenjenih vprašanjih. Želimo, da doseže Rusija kar najprej blagodejen mir in poudarjamo ponovno, da stremi čehoslovaška politika samo ^ miru, prijateljstvu in odkritosrčnemu sodelovanju z vsemi demokratičnimi vladami, STAVKA V RIMU. LDU Rim, 9, maja, (Brezžično) Poštni brzojavni in telefonski nameščenci v Rimu so v petek ustavili delo. Vojaštvo je zasedlo poštne in brzojavne urade. Ta odredba je povzročila nekaj incidentov. So* cialistični poslanci so v zbornici zelo ostro protestirali proti tej odredbi, vsled česar se je morala seja prekiniti Nameščenci so končno vendarle zopet začeli delo, izvajajo pa pasivno rezistenco. ^ ~ - “ Zablode. Komunisti naše države so poizkusili svojo moč. Uverjeni so bili, da se jim posreči nakana, pritj na površje in oklicati sovjetsko vlado, V ta namen so z vsemi sredstvi vplivali na delavstvo, pa tudi na druge sloje. Govorili so precej glasno, da pride v najkrajšem času njih ura, ob kateri bodo obračunali z vsemi nasprotniki komunizma in brezverstva. Ljudstvo, — posebno pa meščanstvo se je v resnici začelo bati koiaunističnega nasilja, v katerem so raztrosili komunisti sami, najrazličnejše bajke, z namenom za-strašiti ljudi. Dne 24. aprila t, 1. se je imelo odločiti. In res se je odločilo. Komunizem je bil poražen po svoji lastni zaslugi. Tekla je delavska kri, ki bo pričala za vse bodoče čase, kako brezumni in brezvestni so bili voditelji komunistov in kako skrajno nezdrave so sedanje socialne razmere, ki naravnost kriče do neba. Komunistovski voditelji izjavljajo, da je treba preprečiti red in zadovoljstvo delavskih slojev, To se pravi: sedanje razorane in razbrskane razmere morajo ostati. Ostati pa mora tudi draginja in z njo zvezano oderuštvo. Delavsko ljudstvo ne sme priti do zadovoljstva, ker bi fco pomenilo uničenje komunizma in komunistične revolucije. In vendar si vsak človek želi zadovoljstva in miru, brez katerega je človeško življenje tu na zemlji pravi pekel. Zato trdimo mi kršč, socialisti, da je nujno, urediti socialno vprašanje, da se delavski sloji zadovolje in se prične zopet redno življenje. Kakor danes iz svetovnih skušenj, lahko vsakdo ,ki hoče, vidi, da komunizem s sedanjimi načeli delavstva nikdar ne more osrečiti, in tudi za trajno nikjer zmagati ne more, je jasno, da je delavska prihod-njost samo v krščanstvu. Krščanstvo je izraslo iz delavskega stanu. Njega ustanovitelj je bil delavec tesar, ki je zbral okoli sebe neuke delavce, in jim poveril veliko nalogo, nesti nauk ljubezni do Boga in bližnjega v blagor revežem po celem svetu. To krščanstvo, ki je preobrazilo vesoljni svet, posvetilo delo, delavcu dalo čast in veljavo, ima tudi v sedanjih dneh še vedno isto silo. Treba je le, da se naseli v srca vseh in da se vsi po njega naukih ravnamo. Vzrok današnje socialne bede je brezverska materialistična zabloda, ki je po raznih liberalnih, socialističnih in komunističnih organizacijah, zašla tudi v široke delavske mase, Toda kakor hitro bodo te mase spoznale, da se debeluštvo in jetika ozdravljata z istimi sredstvi, bodo šle tja, kjer je za nje edino pravo mesto — nazaj k krščanstvu. Zabloda liberalizma je rodila kapitalizem na eni in revščino ter sužnost na drugi strani. Zabloda komunizma in soc. demokratizma, pa rodi sovraštvo in smrt. Ne eno ne drugo ne more osrečiti človeške družbe, ki ne pozna sebičnosti in ne pristranosti. Proč torej od zablod, nazaj k resnici! Delavec! RAZNE VESTI, LDU Berlin, 9. maja. (Dun. KU) »Vo6-sische Zeitung« javlja iz Pariza: »Times« poročajo iz Londona, da je zdravstveno stanje ministrskega predsednika Lloyd Georgea, čeprav ni resno ogroženo, vendar preveč negotovo, da bi se mogla konferenca v Spai določiti za 25. maj. LDU Pariz, 9. maja. (Brezžično.) Po-slaniška konferenca je dovolila turški mirovni delegaciji enomesečen rok, da odgovori na načrt mirovne pogodbe, ki ji je bil izročen. LDU Amsterdam, 9. maja. (Brezžično) Kakor poroča »Westminster Gazette«, naznanja brezžična brzojavka iz Moskve, da je pričakovati začetek angleško-ruskih mirovnih pogajanj. Sovjetska vlada je sprejela predlog lord Curzona, naj se pričnejo z angleško vlado pogajanja o ustavitvi sovražnosti v krimskem odseku, LDU Amsterdam, 9, maja. (Brezžično) Kakor doznava »Westminster Gazette«, so se ustavile sovražnosti na kavkaški fronti. Sovjetska vlada je predlagala vla- / dam več držav, naj se takoj pričnejo mirovna pogajanja. LDU Deutsch Altenburg, 10, maja. (Brezžično) V Zablaczu je prišlo do resnih spopadov med poljskimi in češkimi delavci, pri čemer je moralo nastopiti vojaštvo. Pet oseb je težko ranjenih. Politične novice. ;+ Izkoriščanje delavstva po komunistih se nadaljuje. Naši soc. demokrati oziroma komunisti mislijo menda, da so Trbovlje že kje v kaki sovjetski republiki, ker vladajo s takim nasiljem nad delavci, kakor da bi bili sami tu. Njihova godba potrebuje novih godal, To pa stane sedaj ogromno denarja, katerega imajo »zase« seveda vedno premalo. Prišli so pa prav enostavno do zaključka, kako na lep način dobiti denar. Sklicali so shod soc. dem. delavstva, na katerem so sklenili, da se vsakemu delavcu, brez ozira na to, če je njihov pristaš ali ne, od njegove plače odtrga tri perijode po 2 kroni. Ker je v Trbovljah okrog 5000 delavcev, spravijo na ta način prav lepo vsoto skupaj, in sicer okrog 30.000 kron. Prav lep način, kako priti do kapitala. Kar so sklenili, se sedaj seveda vrši. Pri dveh plačah je bilo že vsakemu delavcu odtegnjeno po dve kroni. Nerazumljivo je le to, na kak način jim gre vodstvo premogokopa tako na roko. Ali iz strahu ali iz simpatije? Ni dovolj, da odtegujejo pri plači mesečno članarino za soc. dem. strok, organizacijo skoro vsem delavcem, katerih je seveda dosti takih, ki iz strahu pred njimi ne protestirajo proti temu, so sedaj še za godbo začeli odtegovati. Naj že vendar enkrat pristojne oblasti napravijo konec temu soc. dem, nasilju, ker to presega sedaj že vse Radsodba v pravdi o zaplenjenem denarju. Dr. Rostohar proti Inženirju IThliru. meje. Delavec. -)- Glasilo krščansko - socialnega delavstva na Hrvatakem. »Narodna Politika« poroča, da bo vsak teden ena njenih številk posvečena krščansko - socialnemu delavskemu gibanju. Dotična številka bo izhajala v petek in se more na njo naročiti posebej. Naročnina stane do konca leta 25 K. -j- Razmere v Bosni, Pod tem naslovom priobčuje »Narodna Politika« dopis iz Sarajeva, iz katerega posnemamo: V Bosni še vedno plameni plemenska mržnja med Srbi in Hrvati, ki jo je bila zanetila prejšnja tuja državna oblast. Posebno je med Srbi še vedno močna struja okolu »Srbske Zore«, ki noče ničesar vedeti o kaki Jugoslaviji, ampak hoče za vsako ceno le Veliko Srbijo. Vsakega, ki noče sprejeti srbskega imena in se brezpogojno vto-piti v srbstvu politično in kulturno, označuje za avstrijanskega hlapca in izdajalca. Seveda to na hrvatski strani vzbuja odpor. Razen tega obstoja med Srbi globoko sovraštvo proti mohamedancem, ki ima seveda globlje, davne razloge, ki pa danes nimajo več podlage. Tako živi Bosna še danes v ozračju, v katerem življenje in premoženje posameznika nista vselej varna, to pa tembolj, ker tudi sedanja deželna oblast nima ne zmisla ne volje, da bi tc ozračje temeljito razčistila in onemogočila red in mir. Ropi in umori so na dnevnem redu. Nedavno so štirje roparji napadli celo vojaškega poveljnika generala Terziča, ko je bil s spremstvom na službenem potovanju; prisilili so ga z orožjem v roki, da jim je izročil vso imovino in celo obleko, ravno tako njegove spremljevalce. General Terzič je bil zato odstavljen s svojega mesta, a oblast je zaprla 50 muslimanov, dasi je dokazano, da so bili napadalci črnogorski vstaši. Teh razmer so mnogo krive tudi nekatere politične stranke, ki se v svoji agitaciji poslužujejo sredstev, ki množice potrjajo v surovosti in jih pehajo še nižje, nego stoje sedaj, — Glavno politično in socialno vprašanje v Bosni je agrarna reforma, ki se mora nemudoma in radikalno izvesti. Tu zastopa ljudska stranka najodločnejše stališče. + Vprašanje o veljavnosti komunističnih mandatov v osješkem občinskem zastopu. Občinski zastop v Osjeku je sklenil, da tako dolgo ne bo imel sej, dokler se ne odloči, ako so komunistični mandati veljavni ali ne, ker so tudi osješki komunisti položili prisego s pridržkom. V zadnji seji so komunisti odklonili prispevek za Strossmayerjev spomenik z zahtevo, da naj se mesto spomenika zgradi dom v človekoljubne svrhe. Obenem so zahtevali 150.000 K za zgradbo delavskega doma, za katerega je občina že dala brezplačno stavbišče. Predlog je bil sprejet, -j- Jugoslovani in predsedniške volitve v Ameriki Kakor poročajo hrvatski listi, je dr. Biankini izjavil v Splitu, da bodo jugoslovanski izseljenci v Ameriki o bodočih volitvah volili z demokratsko stranko, ki bo kandidirala za predsednika nekega Wilsonovega sorodnika, ki kaže naj, več zanimanja za Jugoslavijo, Sirite »Večerni lijt“! m********* Ljubljana, 10. maja, V soboto je nadaljeval okrajni sodnik Avsec velezanimivo razpravo o tožbi vseučiliškega docenta dr. Mihajla Rostoharja proti inž. Uhlifu. Zaslišal je priče Jožeta Potokarja, polkovnika Ljudevita Poura, majorja Martina Colariča, Ernesta Fabjana in Antona Kosa. Vse te priče so bile zaslišane v zadevi tistih 148.000 K, katere je vzel dr. Rostohar iz vagona in se ne ve kje je 141.600 K od njih. Nato je sodnik dobre četrt ure raz-perilo domov. Dokazovanje je zaključil sod-stil dr. Rostohar po vojakih nositi erarično perilo domov. Dokazovanje je zključil sodnik, ki je dopustil vse predloge, katere sta stavili stranki, ko je še prej vprašal, če stavi kaka stranka še kak predlog. Nato je stavil dr. Oblak predlog, naj se inž. Uhlif v celem obsegu obtožbe obsodi. Dr. Vodušek je v svojem zagovoru povdar-jal, da kar tiče tistih 25 milijonov, je tožba zastarela. Očitka o 141.600 K ni zagrešil g. Uhlif, marveč če je kdo kaj zakrivil, sem to zakrivil jaz, ki sem to v svojem pripravljalnem spisu trdil. Zmanjkalo je res 141,600 K; po mojem prepričanju bi vsak kazenski senat razsodil, da si je dr. Rostohar denarna pisma prilastil. Ko še podasta kratki izjavi dr. Rostohar in inž. Uhlif, naznani sodnik da bo razglasil sodbo v nedeljo dne 9. maj^ ob 11. dopoldne, • • * Za sodbo je vladalo velikansko zanimanje, posebno v pravniških in akademič-nih krogih. Odlično občinstvo je napolnilo razpravno dvorano okrajnega sodišča in prostor pred njo. Dr. Rostohar in ing. Uhlif sta osebno navzoča s svojima zastopnikoma. Sodnik pride in pravi dovtipno g. dr. Oblaku: »Pristojbino za sodbo prosim! 78 K znaša, če jo ne dobim ne bom sodil, ker novi predpisi tako določajo!« Dr. Oblak izroči sodniku kolke katere pritisne na papir in prav počasi narekuje uvod h koncu senzačne razprave, v kateri je prvi razpravljal okrajni sodnik dr. Lajovic enkrat, nadaljeval jo v dveh razpravah svetnik Potrato in jo z dvema razpravama in s posebno razglasitvijo končal okrajni sodnik Avsec. Sodnik nato pokrije baret in razglasi: SODBO: Inž, Hugo Uhlif je kriv, da je dne 24, aprila 1919 proti dr. Kraigherju v kavami »Union« govoril, da si je dal dr, Rostohar na nepošten način po vojakih nositi erarično blago na dom, češ da mu je pripovedoval neki častnik Freywald, da je dobil in dal aretirati dva vojaka, katera sta mu pripovedovala, da neseta ukradeno perilo na Rostoharjev dom po njegovem naročilu, V smislu § 493. k. z, se obsodi inž. Uhlif na 5000 K denarne globe, povrniti mora tudi tisti del stroškov, kateri odpade na ta del razprave. Oprosti se pa inž. Uhlif od obtožbe: I. da bi bil koncem februarja 1. 1919 v kavarni »Union« govoril dr, Kraigherju in dr, Ramovšu, da si je dr, Rostohar prilastil milijone. II. da je v pripravljalnem spisu trdil o dr. Rostoharju, da si je od tujega denarja 141.000 K prisvojil in ga dolžil lažnjivo hudodelstva poneverbe. Za ta del tožbe nosi stroške dr. Rostohar. RAZLOGI: Krivdorek je glede na obdolžitev o srajcah in nahrbtnikih sledeče utemeljen: dr. Kraigher je potrdil, da je ing. Uhlif pripovedoval o Freywaldovi trditvi, da si je dal dr. Rostohar po vojakih nositi na nepošten način blago domov. Govoril je to nedvomno takrat, ko je prišel iz Češkega: dejanje se je toraj vršilo med Veliko nočjo. Kar je očital inž. Uhlif dr. Rostoharju, je najmanj prestopek tatvine. Ako hoče kdo, ki kaj takega očita, biti prost, mora izvesti dokaz resnice. Ing. Uhlif je sicer nastopil z dokazom resnice, ki se mu ni posrečil. Freywald, zaslišan kot priča, je potrdil, da si je ing. Uhlif tisti dogodek zapisal na dve »feldpostkarti«, vendar je bilo to, kar je zapisal, tendenčno zavito. Nikjer ni dokazano, da bi si dal dr. Rostohar po vojakih nesti blago na dom, dotična vojaka bi se bila gotovo izgovorila na častnika in rekla, da sta res nesla, ker bi tako odvalila od sebe krivdo. Zaslišana pri vojaškem sodišču sta rekla, da sta res nesla perilo, toda nista omenila, da jima je to naročil dr, Rostohar; pač sta se pa sklicevala na poročnika Sitarja, ki ie rekel, da so vojakom takrat dovoljevali častniki jemati perilo. V tem slučaju se ni niti popolnoma posrečil dokaz verjetnosti, kateri pa tu ne pride v poštev. Kazen je odmeriti od enega do šest mesecev, olajševalno je, ker je inž. Uhlif neoporečen, obtežilno, da je dejanje ponavljal. Priznanje ne pride v poštev, ker ni v zvezi s kesanjem, olajšilno je pa dalje, ker je bil po Freywaldu zapeljan. Kazen se mu zato odmeri na en teden zapora, katerega sem, njegovemu premoženju primemo, spremenil v 5000 K denarne globe. Glede nadaljnih očitkov od tistih 25 milijonov ne ve nobena priča, kdaj je inž, Uhlif to govoril. Dr. Ramovš ji pri prvi razpravi rekel, da je govoril to rajši v drugi kakor v prvi polovici februarja, nakar je bil pozoren že v prvi razpravi sodnik dr. Lajevic. Včeraj je pa rekel dr. Ramovš, da je morda govoril to tudi decembra. Inž, Uhlif je rekel, da bo reč ovadil, Raport, katerega je spisal v zadevi, je datiran 23. decembra, obtožnice je bila vložena 29. aprila 1919: kaznjivost je zato ugasnila. II, Kar tiče očitka 141.000 K je ta očitek izražen v pripravljalnem spisu z dne 11, avgusta 1919, katerega ni podpisal inž. Uhlif, marveč je pisana vloga s pisalnim strojem. Signiral jo je dr. Vodušek: Če je kaj krivde, ne zadene ta inž, Uhlifa, marveč pade na njegovega zagovornika. Dnevne novice. — U inostranstvo odvedena djeca iz Srbije. U doba vojnih operacija te okupacije Srbije, odvedeno je mnogo djece iz Srbije u inostranstvo. Da se uzmogne ta djeca pronači i povratiti u domovinu, po-zivaju se svi oni, koji što znadu o toj djeci, neka to jave Oblasnoj državnoj zaštiti djece i mladeži u Zagrebu, Kipni trg br. 9, L kat. Samoumor komunističnega voditelja. V subotiškem sodnem zaporu je izvršil glavni vodja subotiških izgredov, komunist Lj. Zatič, ki so ga bili zasačili in aretirali v Belgradu, kjer se je skrival pod tujim imenom — samoumor. Vrgel se je z okna v tretjem nadstropju in se ubil. — Produkcija premoga v Bosni hitro narašča ter izkopljejo dnevno 300 vagonov. V dobrem mesecu začno kopati tudi v Bukinju pri Tuzli in v Sanskem Mostu. — Ciganska nadloga. Dne 30. m, m. so vlomili cigani pri posestniku Antonu Nučiču v Vodicah, občina Videm. Odnesli so blaga za približno 15.000 kron, Orož-ništvo je aretiralo 3 cigane in 1 ciganko, pobegnili so pa Marija Hudorovka, Ana Hudorovka in Franc Hudorovac. — Tatvina pri dr. Josipu Karlovšku, V Unišah pri Ponikvi so bili ukradeni na žagi g. dr. Josipa Karlovška trije gonilni jermeni, — Makole pri Mariboru. Skozi streho je bilo vlomljeno v Makolah viničarki Tereziji Kranjc v Dežnem. Škoda znaša 4000 kron. Vlomil je cigan Silvester Gartner v družbi z neko 18-letno ciganko. — Ruski dnevnik je začel izhajati v Belgradu pod naslovom »Ruskaja Gaz-zeta«, — Nov denar na Mažarskem. Mažar-ski finančni minister objavlja, da bo vlada v kratkem sedanje bankovce zamenjala z novimi novčanicami, in sicer za polno veljavo. Tudi nove novčanice se bodo glasile na krone. — Občinski kruh v Dubrovniku. Ker so peki v Dubrovniku zahtevali previsoke cene za kruh, je mestna občina začela peči kruh v lastni upravi v vojaških pečeh. — Treznostni dan na hrvatskih šolah. Dan 8, t. m. je bil na hrvatskih šolah posvečen treznostni misli. Profesorji in zdravniki so predavali o škodljivosti alkohola. — Boj proti alkoholu v Bosni. Pobra-timska, poljedelska in dobrovoljska Zveza ter odbor »Prosvete« v Bosni, so začeli boj proti alkoholu in zahtevajo od oblasti, da se omeji prodaja alkoholnih pijač, — Mrtvo in sežgano dete je našel železniški čuvaj Ivan Margon pri Črnem Potoku. Dete je bilo vrženo iz vlaka. Dete je bilo moškega spola in približno 3 do 4 meseca staro. — Iz Lamušan pri Ptuju. Ivan Pisek in Edvard Fock sta služila pri pl. Francu Rimlu v Lamušanih, toda službo sta zapustila brez odpovedi in odnesla s seboj obleke in drugega blaga v vrednosti 4920 kron. — Vlom v Zrkovcih pri Teznu. Vlomljeno je bilo v hišo posestnice Marije Žveincerjeve. Vlomilec je odnesel veliko razne robe. Osumljen je vloma Jos. Frass. — Lancovo pri Radovljici. Blaga v vrednosti 6226 kron so odnesli vlomilci iz hiše hlapca Pavla Markelja na Lancovem pri Radovljici. — Vlom v tovarno eternita v Laškem. Vlomljeno je bilo v zgoraj omenjeno tvor-nico. Tatovi so odnesli 2 gonilna jermena, eden je 12 m dolg in 9 cm širok, drugi je 6 m dolg in 8 cm širok. Vrednost 10.000 kron. Nagrada: za izsleditev brez jermenov 500, za jermena posebej 1500 K. Ljubljanska novica. lj Poroka. Danes sta se poročila g. dr-Ivan Stanovnik z gdč. Anko Jegličevo in g. Narte Velikonja z gdč. Ivanko Jegličevo. Poročil je oba pa-? ra njihov stric prevzv. škof ljubljanski. Bilo srečno! lj Umrl je v nedeljo v tukajšnji bo ^ nici g. Pavel G r i g o r j e v i č - S t a t k « vič, doktor medicine, profesor hzl0‘°®’ je, lastnik privatne medicinske fakul itd. v Moskvi. Pogreb bo v torek ob popoldne iz dež. bolnice. N. p. v m.! lj Dijaško orlovsko okrožje slavnost, ki se vrši 16. t. m. v Ljub] • Razen javne telovadbe ob 4. P°P° ^ 8 ^ rakovniški terasi, bo zvečer ob 8. ko v veliki dvorani Uniona- Dijaki-Orli 1 čakujejo od našega občinstva, da s svoje simpatije do njih dejansko z 0 1 udeležbo pri telovadbi in na kome Bog živi! lj »Ne znam meseca in dana, ko M bil rojen!« pravi Črnogorec Marko h gar, ki se zagovarja pred okr. sodn g. Avsecem zaradi vlačuganja. Invau > seljak je bil; ko je prišel v Ljubljano, imel 300 kron. Iskal je dela; priš'el F Ljubljano, kjer je beračil. V Zagorju iskal dela, pa ga ni dobil, ker ima r pokvarjeno. V srbski vojski je tudi 8 ' Strugarju manjkajo na desni roki prsti in tudi del palca in roke v zaPes ne more pregibati. Sicer pa je čedno lečen in počesan. Sodnik je Struga oprostil. lj PoSkušeni vlom v uradniško ZO. Ponoči 7. t. m. ob 1. sta neki v0Ja* j0 družbi s civilistom vlomila v ku i uradniške menze v Narodnem domu. hinja je v prvem nadstropju, poleg ^ spe služkinje, katere so slišale ropo . zbudile in pričele kričati. Vlomilca sta to pobegnila. Odnesla nista ničesar. lj Kakor srake so kradli v Polla^° tvornici. Detektivi policijskega ravnagej)j stva so pazno sledili vsem stopinjam o. > katere so bile osumljene. S motrene ^ delu se je posrečilo, da so tatove tirali. Razne novice. r Rdeči milijonarji. Da je mnogo 'j ki se delajo proletarce, znotraj *r\}eCl ' dasi premorejo milijone, vemo že z“aTJ^| Ali manj znano je, da so milijonarji med rdečimi Indijanci. Tak unikum j« son Barnett. Ta preprosti rdečekožec zna ne pisati, ne brati. Velikansko boga8 si je pridobil iz petrolejevega vrelca, ki ga odkrili na njegovem zemljišču. Aprovizacila. a Mestni magistrat v Ljubljani v SP® razumu z odsekom za prehrano dovoljd) « da smejo mesarji v mesnicah z oZir°.e na večje režijske stroške prodajati g®yeJr meso I. vrste po 28 K in II. vrste P° 2 : ^ Cene na stojnicah ostaneJ iste, kakor so bile do sedaj, to je I. vfS 26 K in II. vrste 24 K. a »Vnovčevalnica za živino in t®8* opozarja cenjeno občinstvo, da ima v,z v logi večjo množino jajec, ki jih Pr(K^aj5 svoji trgovini v Stritarjevi ulici po 1 , «iti vin. za komad. Vsaka stranka more doC> do 50 komadov. Q a Splošna gospodarska zadrug® , Slovenijo v Ljubljani. V torek dne 1L ma'{ se prične zopet deliti sledeča živila: m8 ' slanina, olje, kis, testenine, cikorija, 1^ šprenj, kava, žitna kava, prekajeno .meS || med, koruzni zdrob, pšenični zdrob m s. j Nadalje se dobi tudi milo, sveče, PXafla prašek, Sidolin in krtače za ribati. Le in določena množina posameznega ® so razvidne pri vhodu v prodajalno. P'o* . do za olje, kis in med je prinesti s seo r Delitveni red je sledeči: V torek 1L i®8* št. 1—150, v sredo 12. maja 151—300, petek 14. maja 301—450, v soboto 15- ®V ja 451—600, v ponedeljek 17. maja 601 750, v torek 18. maja 751—1000, v sre ■. 19. maja 1001—1150, v četrtek 20. ®>a’ 1151 do konca, v petek 21. maja in s0®0 22. maja zamudniki. Narodno gledišče. Opera. 10. maja, ponedeljek: Zaprto. U. maja, torek: »Trovatore«. Abon. r- p, 12. maja, sreda: »Poljska kri«. ^ 13. maja, četrtek: »Trovatore«. Izven 14. maja, petek: »Poljska kri«. Abon- 15. maja, sobota: »Faust«. Abon. A- jE,. 16. maja, nedelja: »Jevgenij Onjegm*-ven abon, Drama. ^ 10. maja, ponedeljek: »Sneg«. Abon- ^ U. maja, torek: »Za narodov blagor1'-prid akademski menzi. Igrajo akudcuukM^^ Narodnogospodarski eseji. Spisal ^ A, Gosar, cena z drag. doki. vrfj g0. 20 vin., je ravnokar izšla v zalogi J * ^ slovanske knjigarne v Ljubljani in bo® njej še natančneje spregovorili. ^ Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega iists' Tlaka »Jugoilovanaka tiskarna« * Ljufc-'