NtireČji ilorcmki dnernik • ▼ Združenih državah Vejja za vae leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ost slovenskih .delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daaij tke United States. finimi every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. - . N ___————--1 ———- TELEFON: COttTLANDT 2876. Entered as SscondOlass MatUr. September 21, 1903, at the P*st Of Am at Mew York. If. Y.t under ths Act of Congress of March 8, 187». TELEFON: C0BTLAHDT 2876. W0. 137. — ŠTBV. 137. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 12, 1825. -r- PETEK, 12. JUNIJA 1925. VOLUME XXXIH — LETNIK XXXS PROTEST KITAJ. VZGOJITELJEV VODA v FJORDU SE i ^ Profesorji na narodnem vseučilišču v Pekingu so objavili poročilo glede položaja v šanghaju ter pravijo, da so Angleži odgovorni za sedanje razpoloženje. — Na neoborožene dijake, ki so protestirali, so streljali kot na zajce. — Inozem-ci so zapustili nevarno ozemlje. — Nadaljevanje bojev v Kantonu. PEKING, Kitajska, I 1. junija. — Tragedija, ki se je završila v mednarodni naselbini v šanghaju, je napolnila kitajski narod z grozo in ogorčenjem. — V spoznanju, da bi napačne razlage ne le povečale krivico, storjeno mrtvim in živim, temveč tudi povzročile nadaljne konflikte med Kitajci in inozemci, smatramo za svojo dolžnost navesti dejstva. Oni, ki mislijo z nami vred, da sta mednarodna harmonija in pravica zaželjivi stvari, bodo brez dvoma posvetili zadevi primerno pozornost. — Dejstva so popolnoma jasna. Stavke kitajskih delavcev, zahtevajočih povišanje plač, so se vršile že precej časa v japonskih boml^žnih predilnicah v Tsingtao^in Šanghaju, in enega stavkar-ja so Japonci ustrelili brez vsakega upravičenega vzroka. Proti temu brutalnemu činu so vprizorili dne 30. maja nekateri kitajski dijaki protestno manifestacijo po ulicah Sanghaja. Oboroženi so bili le s pamfleti in letaki. - — Policija mednarodne naselbine, ki je praktično pod kontrolo angleških uradnikov in angleškega konzula, je smatrala za primerno ne le prepovedati demonstracijo, temveč tudi aretirati večje število dijakov, ki so se udeležili demonstracije. Nato so odšli ostali dijaki pred policijsko postajo ter zahtevali oproščenje aretiranih. — Pojicija jim je ukazala, naj se razidejo. Ker niso hoteli tega storiti, je odredil angleški policijski inšpektor: — Streljajte! — Sest fantov je bilo na mestu ubitih in nad štirideset resno ranjenih. Streljanje s strojnicami in puškami je trajalo celih šest dni. — Natančno število žrtev ni še ugotovljeno, a večina poročil kaže, da je bilo ubitih najmanj sedemdeset ljudi in kakih tristo ranjenih. To so sami Kitajci. Niti en Anglež ali kak drugi ni v seznamu poškodovanih. — Ali bi mogel kak pravično misleč človek smatrati te fante in deklice za izgrednike ter nastopiti proti njim s kroglami? Ali je mogoče razlagati njih manifestacijo kot *proti-tujsko* ali 'boljševiš-ko\ kot so skušale storiti to nekatere inozemske časnikarske agenture? Ali niso bila dejanja oblas-sti zamišljeno izvršena? Zakaj nista dala angleški in japonski poslanik v Pekingu povelja, naj se takoj preneha s streljanjem, če res nista odobravala tega nastopa? — To so vprašanja, katera hočemo le predložiti, ne pa odgovoriti nanje. — Narodi Evrope in Amerike smatrajo morda za neverjetno, da bi mogli uradniki civiliziranih vlad kedaj izvršiti ali trpeti taka peklenska dejstva, a pojasnilo lahko najdemo, če spoznamo, da so imeli inozemci na Kitajskem že davno privilegije s pomočjo krivičnih pogodb in da «o vsled tega izgubili smisel za moralno in postavno odgovornost ki jo še vedno imajo njihovi rojaki v domačih deželah. * — Sedaj pa prevladuje trpko čustvovanje med vsemi razredi kitajskega naroda. Stavke v angleških in japonskih tvornicah in boj kotiranje angleškega in japonskega blaga se širijo po deželi. Poslanci in konzuli Japonske in Anglije skušajo še vedno ter bodo tudi nadalje skušali vzdržati svoj ugled s pomočjo pušk in kanonskih čolnov, a treba je vprašati, če jim bodo njih rojaki v domačih deželah dovolili nadaljevati take okrutnosti. Ali ne zahteva skupna vest človeštva, da se krivce kaznuje in krivico poprav$> narodnega vseučilišča v Pekingu* HfY»HI■» * (MWTCm M- T. Voda v norve-T/ceni 'zalivu Sognerf jord se je začela nenadoma izpre-minjatr. Postaja mlečno bela in vse ribe so izgin ile iz nje. Znanstveniki se jako zanimajo za ta čud m pojaT. Min. predsednik Fainleve v Maroku Francoski ministr. predsednik je dospel z aero-planom v Maroko. — Posvetoval se je v Rabatu -z maršalom Lyau-tey-em, ko so vstasi zavzeli nadaljne francoske postojanke. RABAT, Maroko, 11. junija. — Po emodnevnom polt tu je dospel francoski ministrski predsednik Painlev:; v Rabat malo pred šesto uro popoldne. V zrak se je dvignil v Toulouse ob še.stili zjutraj ter be je ustavil v Barceloni, Aflicaute. Malawi in Tangerju. Maršal Lyautey, fraueoski vrhovni poveljnik v Maroku, in veliki vezir Mohamed Mokri, oa&bp-liik maroškega sultana, sita sprejela Painleveja na kdorcaliŠču. Maršal in ministrski predsednik sta se zveJčcr posvetovala "glede splošnega položaja v francoskem protfktoratu isi prav posebno glede rifske invazije. FEZ, Francoski Maroko, 11. junija. — Vsta-ški vrhovni poveljnik Abdel Krim lioee najbrž prirediti francoskemu min istrskemu predsedniku Painleve-ju primeren -»prejem ob 'priliki njegovega prihoda v bojno ozemlje v Maroku. V ofieijelnem sporočilni, ki je bilo izdano včeraj iz večer, se glasi, da naskakuje Abdel Krim sedaj Francoze na fronti, ki je dolga šest des?it nuilj. Do£im se glasi v ofieijelnem komunikeju, da so bili vsi naskoki odbiti, se vendar priznava. '*da se je opustilo več majhnih "postojank"'. Med temi postojankami Ma dve btoeiw hiši severno od Bibane. MADRID. Španske. 11. junija. Vojaški dirdkitorat je objavil včeraj zvečer, da se bo general Pri ni o de Rivera, načelnik direktorata. posvetoval s Paulom Painlevejem. Francoska misija, ki se bo pogajala «j špansko na konferenci, kroje prKHeik je določen na prihodnji ponedeljek glede dogovora. tikajdcega ne skirone akcije med Francijo in &pa.nsko v Ma-rokm bo obstajala iz Tx>ui« Malvy-ia. nekdanjega ministra za notranje zadeA*e. in dru^rih. Malvv pa Se ne bo mogrtl udeležiti otvoril-ne seje. Španski deleigaciji bo na-eeloval general Jordan, načelnik maroškega urada, prideljenega di-re kloratu. Obravnava proti Dorothy jerkins Nihče ni baje vijiel, ko je Dorothy Perkms oddala strel na svojega ljubega. — Dve toriči pa sta jo slišali rdpi, da je ustrelila Temrftfetona. Harry Brown iz Jeisey City, je izjavil včeraj, da je vzkliknil Tcin-pleton po streljanju: — Dobila me je! Dobila me je! Pozneje je prisegel Brown, da mu je Dorothy Perkins po streljanju priznala svoje deijan.ie. da pa je rekla-, da ga ui nameravala umoriti. Pred Brownom je izpovedal .Joe Harssel, nadaljni prijatelj Temple t ona, da se je vngla Dorothy po izvršenem de'jajiju preko mrtvega trupla ter kričala: — L morila sem gaj. Nisem hotela tega. Ljubila sem ga! (Zagotovila llarssela in Rrowna. da jima je Dorothy povedala, da je ustrelila Templet on a, sta edina člena v verigi, s katerima je mogla spraviti država obtož-no v direktni stik s streljanjem. V križnem zaslišanju, katerega je vodil zagovornik obložene, sta morala oba priznati, da nista videla, kako je Dorothy oddala strele. Nobena ipriea ni dostldaj izpovedala, da je videla onega večera pri nj> revolver in Ilanssel je le izjavil, da je imela štiri dni poprej revolver v svoji ročni torbici. Tilkom nadaljnrh zajslisanjjs« ji> izkazalo, da skušata Brown iri ilanssel osve.titi svojega mrtvega prijatelja. Že vsaj zagoVortitk obtožene je skušal prikazati celo zadevo na ta način. Šodnik ni včeraj pustil v dvorano nikaklh žitnsk. Dancis je storil it\'o, da bo takoj odpotoval v Maroko. Odpeljal se bo danes zvečer v aeropla nu. v isj)remisevu državnega pod-tajnika za avdjatiko, Laureuta. BALDWIN IN VARNOSTNI PAKT Angleški ministrski predsednik je rekel, da je nemška država zavarovana. — V poslanski zbornici je izjavil, da bosta obe porenski sili na stališču enakosti. — Lloyd George je proti dogovoru. Delavska stranka se bo združila z liberalci v opoziciji. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 1 1. junija. — Ministrski predsednik Baldwin je podal včeraj v poslanski zbornici prvo oficijelno ugotovilo glede narave angleško - francoskega dogovora, doseženega v Ženevi. Ni se Kotel lotiti podrobnosti, dokler se ne vrne iz Ženeve minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlain, čeprav je zavrnil napol oficijelna francoska ugotovila, da se je Anglija obvezala postati zaveznica Francije proti Nemčiji. Opisal je namreč predlagani dogovor kot dogovor "med zavezniškimi silami, interesiranimi na Porenski in Nemčiji, in sicer na stališču enakosti. Baldwin je tudi izjavil, da je nameravana uravnava strogo liberalnega značaja, ne pa enostranska, kot bi se mogoče sklepalo iz gotovih ppročil, ki so bila objavljena. — Na temelju poizvedb v poslanski zbornici lahko ugotovim, da bo skoro vsa liberalna stranka obenem s solidno delavsko skupino nasprotovala dogovoru z izjavo, da je njegov namen preje zanetiti vojno Kot pa pospešiti mir. Organ delavske stranke "Daily Herald", je objavil na prvi strani karton, ki kaže zunanjega ministra Chamberlaina in Brianda, kako sklepata "vojni dogovor". Karton kaže tanke, aeroplane, topove, strupene pline in bombe. Vrh kartona je slika majhnega otroka z napisom: "Kaj bodo rekle matere?" — David Lloyd George me je informiral včeraj zvečer, da odločno nasprotuje dogovoru. Po njegovem mnenju sega daleč preko obveznosti, katere bi smela sprejeti Anglija. Rekel je, da dominiji ne bodo sprejeli dogovora in da bi ga moral zavreči tudi parlament. Jasno pa je, da ga bo konservativna večina v poslanski zbornici lahko odobrila. 2ENEVA, Švica, I l. junija. — Debata glede evropskega varnostnega dogovora je dobila včeraj senzacijonalno obliko, ko je Austen Chamberlain ostro napadel zmotna ugotovila glede predlagane zavezniške poslanice, naslovljene na Nemčijo. — Vse kaže, da sta se Chamberlain in Briand dogovorila, da ne bosta objavila vsebine poslanice, dokler ne bo izročena Nemčiji. Kljub temu pa so se -pojavili v# listih nekaterih dež^l izvlečki vsebine, ki so#enostranski in zmotljivi. Slovenski iznajditelj Znani slovenski rojaik Mr. Pajer v Brooklvnu, je iznaSel aparat. pomočjo katerega je mogoče vdihavati razne zdravilne pline. Iznajdbo je dal patentirati in kot kaže. se mu too dobro obnesla. Rojaku četstitaano! DENARNA IZPLAČILA y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dum bo nato mm lUdifcl JUG0IL1TIJA ! 1000 Din. — $18.10 2000 Din. —$36.00 5000 Din. — $89.50 Pri oakMlVh. H snaiaj« nanj k* kaft m Mmi ibnrjev »!■■■■■ peeefcai If wnttT a* poitnln« in drage ilnfti. lilij« nm zadnje peftte la h»hhj> Teftarf iekmd ml", ITALIJA Df ZABKDKNO OZfcMLJX* 200 lir .......... $ 9.20 500 lir..........$22.00 300 lir.......... $13.50 1000 lir...........$43.00 Pri Mraemfc, Id mlaje mmK ke« BM Ur filmi i peaalMj pa If am poitni&e la droge rtiiMni. w Ma. El poilljatTe, kl presegftjo FBTTISOO DINABJEV all pa DVATISOC 112 dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popnat. flafcavane; Is tega raslega na al angaia padati aaftantas eea« napni POftUjJATVE PO BRZOJAVNEM PTBICU IZVRŠUJEMO (P NAJKRAJŠEM ČASU TMR BAČUNAMO EA BTROftKB Dmr mmm Je paatetl aaMe pa Diaiilli PeaM Mm* Orfar aH pa Me« Terk Bank Draft FRANK SAXSEB STATE BANK 81 OortUadt Btrm%, V«w York, V. T. -J .»..J . GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) Otonod and PšbUAed by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer, president Lotus BenediC, treasurer Place of busman of the corporation and address«* of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ** o ii a s Naroda " "Voted of tko People" Issued Every Day Except Sundays and Holidayš. Za celo lota velja list ea Ameriko' in Komado___$6j00 Za pol leta ----------$3.00 Za četrt leta______%1J0 Za Now Tort m celo lota _ $7.00 Za pol leta------- $3.50 Za nioptmutva ta celo loto i— $7.00 Za pol lita__________$3.50 Subscription Yearly $6.00. _Advertisement on Agreement._ "Qlas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in-osebnosti se ne priobčujej^. - Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivali&če naznani. da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. V ZNAMENJU REAKCIJE M 1 ■ \. T *v GLAS, NAI^I>A, 12. JTJN. 1925. '-vi --r , - btuza.cijuua.Liii nagovor Melvin John.so na. odvetnika iz Bosto-na, pred inteligentnim za^topst v oni kot je New Jersey Bar Association!, j<* eden najbolj mučnih izrodkov zadnjega vročinskega vala. JoloLson je prišel do prepričanja, tla bomo kanalu postali žrtve so v jet o v. Celih i2."»,000 «e porabi na me~ec. tla sf nas odvadi demokracij«' ter nas pridobi za sovjetske principle. Denar se je baje tako u-peš-no porabilo za propagando, da je dobil komunizem nebroj novih privržencev. To je ziokobna, prettkaaia vrsta propagande, ki se nam približuje z različnih in nepričakovanih strani. To ni uikako ugibanje, — nikakor no. Stvar je 4"dokumentarno dokazana" in Mr. Johnson ve to dobro. Obstaja rnalčrt za s-trmoglav-Ijcnje vlade s silo in to je znano Mr. Johnsomi, čeprav lahko domnt varno, da ne ve vlada ničesar o tem. »Seveda ni še jasno, če jc to take vrsto ''dokumentarični dokaz" kot je bil potvorjen v namenu, tla se stnnoglavi ministrstvo Mac-Donakla, ali se opraviči nesramno klanje na Bolgarskem, kojega cilj je bil v rdsnici uničiti pravice devetdesetih odstotkov ljudi, tki nimajo ničesar skupnega s komunizmom. Sprejeti moramo izjavo Air. .Johnsoma ter se zadovoljiti ž njo 1 itajte njegov govor ter ne tresite! Raizntišlajte o njegovem svarilu ter dvignite velikanski krik proti vsakemu državljanu, ki si dimi • branit i ustavno pravico prostega govora, prostost časopisja in pravico miroljubnega zborovanja! V imenu ustave moramo označiti kot rdečk a rja vsakega, ki -i drzne protestirati proti teptanju ustavnih pravic samih! Obsoditi ga moramo kot komunista, ki skuša nasilnim potom strmoglaviti vlado, vsakega moškega in vsako žensko, ki noče po Mopati kot z lažjo s slovesno obljubo, dano v vojnih dneth in ki tfku->u najti druge metode kot klanje za uravnavo sporov med narodi. To jo velika zadača. Ni dovolj vojakov in dovolj jetnišnic. da i»i pripravile k moLku zagovornike prostega govora ali ustrahovale prijatelje miru. ki zaničujejo duha militarizma v vseh njegovih oblikah in pojavih. Johnsonov (govor postane ja.sem, če se spomnimo napada na American Civil Liberties Union radi visoke domoljubne službe te organizacije, k;4ero je izvršila, ko je izzvala potoni sodišč pravico katerokoli oblasti in kjerkoli, da uniči in podre v prah ustavno pravico prostega govora in prebega zborovanja. Za to propagando proti osnovnim ameriškim principijem, na katerih »sloni vsa preteklost in bodočnost rte dextle, tiči več ljubezni do proti-amerišfcih pricipijev in praktik Massolinijevih črno-srajčnikov ali band i lov kot pa strahu pred ruskimi komunisti ii» rdečk ar ji. Niti položen toliko nevarnosti ne tiči v komunističnih govornikih m agitatorjih na vogalih kot pa v ugledftih. vKokosto-jooih sovražnikih demokracije, ki govore o prednostih Mussolinijc-ve avtokracije za Am večina "patriotov", ki vidi "rd«če" v vsaki liberalni, progresivni ali demokratični ideji nikdar ne svari pred orno reakcijo sovražnikov pros-tosji in demokracije v Italiji. Ti "patrioti* so zaljubljeni v MussoJiiiija. ki pravi, da je prosto^ stara eopemiea, demokracija prekletstvo, proNti govor pret-nja in Ustava dolgoka>na in ničvredna naprava. \ olika masa ameriškega naroda ne obstaja m puhloglavcev ir. eojx ev in lahko smo prepričani, da ne bodo te mase ganili blagoslovi ru-koga komunizma. Ta masa pa tTidi nima navnena rešiti Urstavo pr. ! komunizmom v namenu, da jo izroči rcašihihn oddelkom ameriških fašistov. Boj za ohranitev jamstev, ki jih daje ustava proti sedanjemu duhu avtokracije se bo vr^ neizprosno naprej, dokler .bodo Ameri-kanci zaslužili svojo prostosti Protest, proti mililarizaciji Amerike se 'bo vršil naprej, dokler bo stala Amerika. Amerika njenih ustanovit d je v. Peter Zgaga Kot rečeno, je bila 'to prva prireditev. Kot pa oujem. se pripravlja društvo "Sloboda" na novo prireditev in sicer na prostem. Poleg izvrstne godbe bodo prokr-beli za takrat tudi pristnega jailea ter vse potrefcno. da se ga zalije. Kedaj bo to. za enkrat še n" vem. kakorhitro pa izvem, bom poročal. Za sedaj sem pa zadovoljen, ako je pripravila t » napoved kakega rojaka do skomin. P. Sacramento. Cal. "The;/ also ser re who only stand and waif". — Milton. Eden največjih pesnikov na svetu je spesnil pesem o svoji slepoti ter pesem končal z zgoraj navedenim verzom. Kaj je težje za dušo in telo, kaj je težje za vse človeško čustvovanje kot "samo stati in čakati" — stati danzadnem, v dežju in mrazu ter prositi vbogaime mimoidoče. Nesrečen slepec sedi v kotu, ko se približa večer, toži nad svojo Slovenski župnik v Pittsburghu, Joseph Skur je opremil svoje finančno Dordeilo za lansko leto s zanimivim dodatkom. -»j Ta dodatek je pravzaprav klofuta, kakoršne Koverta že zdavnaj ni dobil. Slovenski duhovnik je . povedal čikaškemu odražbarju, kar mu gre. »Škoda, da je marsikaj hote ali nehote izpustil. Koverta & članek ponatisnil > n! sramnim-pristav kom. da ga po-natiskuje z vsem napakami. V mislih ima isl ovni ene napake. Rev. Skur je 'beneški Slovene^ in ni kot šolar nikdar videl- nobene slovenske šole znotraj. Ostal pa je do daneš zvest svojemu slovenskemu jeziku, kak or -šnega ga je učila mati in kakor-šnega se je priučil s svojo lastno pridnostjo. Za to mu gre vsa čast in ves kredit. Nihče mu ne sme zameriti, če ne piše čiste slovenščine. Sai jo niše le malokdo v Ameriki, in mimogrede naj omenim, da med te maloštevilne Koverta ne spada. Pripomnim le, da sem silno ra doveden, kako bi izgledalo poročilo največje lirčii ameriškega slovenskega takozvanega katoličan-stva. gospoda Toneta Grdine. če bi biio to poročilo dobetsedno rn z vsemi napakami objavljeno. * V ljubljanskem časopisu čitam naslednji mali oglas: Časnikar prosi 2000 dinarjev posojila proti mesečnem vračanju. Vse odgovore, kar jifi bo dobil bi lahko v pol sekunde prečit al. * V New Vorku živi vseučiliški i profesor, ki ima ženo in devet | otrok. Na vseučilišču poučuje mo- droslovje. I Možak morn biti rei< velik modrijan. če more živeti v -New Yor-ku kot profesor z ženo in devetimi otroki. Francozi so j ako narahločuten Ce bodo ameriški Slovenci s sodelovanjem "Glasbene Matice" in mestne občine ljubljanske zgradili slepcem v Sloveniji dom, jim bodo podelili največjo dobroto, kar jih more podelili človek — dali jim bodo priliko, da postanejo neodvisni. V tem Domu ne narod bodo samo pod streho in preskr- J Tako so na pri mer pred krat-bljeni s hrano, ampak bodo imeli kim francoski vinogradniki prote-tudi šolo, kjer se bodo učili za sl.irali ;>roti ameriški prohibiciji. življenje. A tem Domu bodo že , . . d i ker zastran njp ne morejo vee vsaj deloma premagali strašno o- I - • A •» . . . .. 1 . - 'uvaszaiti vma v Amerjko. viro. ki se jim stavi na pot. bc da-i. T. , . , .. . , , -, , , i rrancoski vinogradniki naj se ste beračil pennv. nikel. kvoder ali ______. .i , t , le potolazno. Tudi mi nismo z dolar, mu s tem daste poguma, da 1 J nadaljuje z beraštvom. To jo seveda samo začasna pomoč. Če mu pa tako pomagate, da bo mogel pomagati samemu sebi. če mu pre-skrbite delo in zaslužek, je to trajna pomoč in največje dobro delo. pravijo Koverta, pač je pa jezen Pred več kot petimi leti so a- zato. ker mu pihče polne koverte meriški Slovenci napravili temelj 1 n„ ^ Domu slepih, s tem, da so darova- | ^ li od prve pošiljat ve zabojev dva ameriško prohi'bieijo popolnoma zadovoljni. Čikaški Koverta je jezen. Pa ni jezen zato, ker mu vs: / Novice iz Slovenije. tisoč dolarjev. To je bil dober za Bog se usmili tistih ljudi, ki ni- Smrtna kosa. V Kamniku je umrl v visoki starosti 83 let Martin Novak, nad-poštar V pokoju, tast veterinarskega nadzornika Jos. Sadnikar-ja in Jakoba Božiča, sodnika v Celju. — V Ljmbljani je umrl Matija Kajfuž, brzojavni mojster v pokoju. Velik požar na Pragerskem. 22. maja okrog tričetrt na 3. zjutraj je neadJoma izbruhnil v zalogi sena P. Gerželja, gostilničarja. trgovca in posestnika na Pragerskem požar, ki je hipoma objel gospodarsko poslopje in obsežno lopo za seno. Ogenj so prvi opazili službujoči železničarji na postaji, ki so takoj zbudili in sklicali domače. Tako je bilo mogoče rešiti vsaj vso živino. Obstojala je pa velika nevarnost, da ogenj, ki jc našeil v nakopičenih zalogah sena obilo hrane, ne zajame tudi stanovanjskega (gost Umskega) poslopja in da ne preskoiči na bližnjo železniško perzorialno hišo ali vodno postajo. Srečen slučaj je hotel, da je bilo ozračje baš popolnoma 'brez vsakega vetra. Za silo so prisotni, predvsem železničarji in domačmi omejevali razjarjeni element z veliko brizgalko iz železniške postaje in z ono iz Steinklauberjeve opekarne. Ob pol 4. ■zjutraj, je prihitela tudi mariborska požarna bramba z av-toturfeiaisko bn'szgalko. Ogenj je bil medtem sicer že precej udušen. ven lar je ibilo še mnogo posla v lazkapanju pogorišča in razmetavanju sena. ki je v notranjosti Se vediio tlelo. Na lice mesta sta prihiteli-tudi še požarni hrambi i/. Sikol in Poljskave. Pri nadaljnjem delu bi se bila skoraj zgodila velika nesreča. kf> se j- podr! z:d seneme lojx.1 in podsul dva ši-kol-ka gasilca. Odneila sta k sreči le par nepomembnih prask. Kako je ogenj naosta.!, še ni po-jasnjeno. Lastnik ima obsežno trgovino s senom, ima občutno škodo, ker jc zgorelo okrog 20 vagonov sena in precej velikih ponjav. TJbegii ponarejevalec denarja. V Racali pri Mariboru so aretirali prefriganiiga zločinca Janeza Potn'-.nika. ki je odsedel že 12-letno ječo radi ponarejanja denarja. Potočnik je pri aretaci.i\ streljal na orožnike, ki so ga na-!o malo oibstrelfli in spravili najprej v mariborsko bolnico. Ko je okreval, so ga vtaknili v preiskovalni zapor okrožnega sodišča. Tam pa je tožil o novih bolečinah. Ker je imel rrs 39 stoninj vročine, je odredil sodnik zdravnik, da ga zopet prepeljejo v splošno bolnico. Potočnik se ni izkazal hvaležnega tej pozornosti. Že prvo noč je upora'bil ugodno priložnostma pohod v lepi maj-nik. Po noči jc neopaženo zapustil bolniško sobo in izginil iz bolnice, ne da bi ga doslej našli. Sodni zdravnik se je torej zastoni bal. tla mu preibrisanec umrje x zaporu. Potočnik je bil aretiran radi zopetnega suma ponarejanja denarja, ilalo prej je namreč nakupil v Zagrebu velike množine k miknlij. bar in aparatov za ponarejanje bankovcev. Aretirani tatovi. Te dni so poslali iz Cehoslovaške Jožefa Hočevarja iz Logatca, ki je v Kamniku trem osdbam izmaknil razne stvari v vrednosti krog li)00 Din. Izročen je sodišču. — V tovorni zrcal Kristal so že dclj časa opažali, da jim izginevajo večja zrcala. Končno pa so za^ajč.ili hlapca hišnega posestnika Sniderja. V kojega hiši se na- j haja tovarna, ki je ra^-no dajal ' skozi okno nekemu v in i čar ju ve- 1 liko brušeno zrcalo. Ko je napravila potem policija pri njem hišno preiskavo, je našla še 5 ukradenih velikih zreal v vrednosti 1000 Din., tmo pa je bilo že zrezali o pri nekem mizarju. Oborožena ciganska tolpa. IS. maja \ta posestnik J'anez Zaje ter njegov 15-le>t':ii sin Jože i iz Gainelj opazila v takozvanem **rasiškem hribu". 2 km sevi ro-vzhotlno oil Zg. Gamelj pod Rašico 8 oseb broječo cigansko tolpo, db sto ječo iz starejših in mlajših moš-kih ter žensk. Ko sta jih opa-/o\v|«. sta videla, da imajo na tleh poleg ležišča večje posode 'masti ter drugega živila. Eden izmed ciganov pa ju je opazil, nakar ju j i , ne, sledeei ; Fraii Suln, na 8. Mar- 5 tin Ameršek na G in Rudolf Roje na 4 mesece težke ječe. Poleg tega ^ pa vsi tri.ie še na po^t vsakih 14 ' dni im na trdo ležišče, na glede na \ na-tale stroške, katere morajo plačati. četek. Preti par meseci je Glasbe-;80 nit-i bogati niti revni! Njim lastno nesrečo ter prihaja nepre- ilia tatica pozvala vse ameriške D opisi E. Norwalk, Conn. Prireditev tainlburaškega društva "Sloboda " v »Stamford-u. katero j»em preti nekaj časom mimogrede napovedal, je v spela prav do>bro. Dasi je bila ta jwire-ditev prva. je lahko društvo nanjo poi>osn6. oni pa,.ki so se je udeleži ki. upam, so se vrnili domov zadorroiljtti. <*>prav je bilo Števil^ Slovencev na prireditvi precejšnje, bi jih -gotovo še Teč pričfo, da jtti ni tmm* fvepifttl^. Onšn^kl eo se # ustrašili dežja, j« lahko žal. zlasti ako se zanimajo za domačo godbo. O godbi sami ne >bom rekel drugega kot da je bila izvrstna. R» so nam pustili tamSburaši nekoliko ičasni, da si noge C^dahnemo ter malo zalijemo ter med tem časom udarjali koncertne komade, jih 'je pohvalil prijatelj Joža iz Greenwioh-a prav po domafee: Igrajo pa knecirtno ter pripomnil: Well, kdo ibo pa doiibro igral n« Jainburico, če Hrya< n^ bo. stano do zaključka, da ni zanj nobene bodočnosti. Slepec nima nikdar občutka zadovoljstva, tla je prav opravil svoje delo na polju, v trgovini, v uradu, v življenju nima nobenega cilja. Življenje ga nosi seboj, kot nosi reka seboj brezčutno bruno. Bože. kako strašna usoda! Le načrti, ki jih delate za jutrišnji dan. zadajajo vašemu življenju pomen. Ker upamo, da bo vedno boljše in bolje, zamore-mo vztrajati, pa naj se še tolikokrat opotečemo. John Milton, ki je napisal mojstrsko delo "Izgubljeni Paradiž" ter je bil slep je živel pred več kot dvesto leti. Tedaj niso še imeli šol za slepce. Prepuščeni so bili strašni usodi. Tavali so v večni temi brez pomoči, dokler ni pokril grob njih in njihove revščine. Toda po bolj civiliziranih deželah so sedaj šole za slepce, kjer jih uče citati potom tipa. plesti košare, delati metle in druge koristne predmete. Bolj sposobne uče pisati na pisalne stroje ter jim s tem omogočajo delo v pisarnah. Nekatere uče godbe, kajti slepci imajo ' izredno dober posluh. Nekateri slepci so postali izborni uglaševalci klavirjev ter so sedaj neodvisni. "Neodvisni"! Kako dosti pomeni ta besedica tistim, ki so živeli v takem ali takem suženjstvu! Niso več odvisni od milodarov, ni jim več treba prositi. Z vztrajnostjo in trdno voljo se jim je posrečilo, da si sami služijo svoj vsakdanji * talk Slovence, naj se zavzamejo za to dobro stvjLr. Slovensko Samostojno Podporno Društvo v Greater New Yorku je priredilo zabavo, ki je prinesla nad .$800. Najprej je bil položen temelj, pozneje pa vogelni kamen. Slovenska pevska društva "Domovina" iz New Torka. "Bled" iz Park Hilla in "Naprej" iz Milwaukee so tudi prispevala z znatnimi darovi, ki bodo objavljeni pozneje. Poročano je bilo tudi, da je en sam nabiralec, Mr. Joseph Zelene iz Greenwich, Conn., poslal za ta sklad $54.25. Iz ostalih naselbin prihajajo poročila polagoma, toda uverjen sem da ne bo manjkalo nikogar v seznamu darovalcev, ko bo objavljena skupna svota. Walter Predovieli. Po nedolžnem ▼ zapora. Pri zadnjih aretacijah je bil med drugimi odveden v celjske zapore tudi 17-letni Ivan Jesih. rudar po poklicu, ker j.e bil pomotoma osumljen hudodelstva po čL 1. zakona o zaščiti države. Po 14jtlne\Tiem zaporu je bil konečno izpuščen kot poflplnoma nedolžen. Odgovorni faktorji, ki so zakrivili pomoto, naj bodo v bodoče bolj pazljivi, ker n« gre. da bi se zamenjavalo ljudi. Peter Jesih, eden giavnili komunističnih omla-dincev, ta je bil namreč mišljen, se mudi sedaj že leto dni na Francoskem. «e najslabše godi. Reveži in bogatini so pa dosti na boljšem. Reveži smejo beračiti, bogatini pa krasti. ' * Odkar so ženske začele, hoditi k brivcem, se je vse podražilo. Za vse, s čemur te brivec namaže, moraš po»se4>ej šteti denar. Le za žajfo. ki tii jo pusti za ušesi, ti nI treba plačati. * Najlepša stvar na svetu jc lepa ženska, ki ima dosti denarja. / * Ameriški industrijalci so iz-najdLjivi ljudje. Zadnji čas je »začela pletilna industrija pešati, kajti ženska krila postajajo krajša in krajša. Iz ene prejšnje kifelja je mogoče sedaj skoro tri napraviti. Industrijalca tfi znajo pomagati. Ustvarili so novo modo za moške. •Sedaj so v modi tako široke moške hlače, da je v njih za tri prejšnje hlače blaga:" * Znani Smola piše r Edinosti pod ■za glav jem 4 4 Tvoj T.edeljski tovariš". Ce kdo potrebuje nedeljskega tovariša, ga potrebuje Rev. Smola. Pa takega, ki bo imel dostii denarja, ki bo vedel za vse prostore. kjer se kaj dctbre^ga toei, in ki» bo zmožen še v pondeljek zjutraj ob petih za mizo sedeti. Naše poslovanje, katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini iri na mnogoletfti sJciišnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti. Pošiljat ve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah. Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4r/° pristojbino od poslanega zneska; za zneske do $25, računamo $ 1; v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c. Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska. Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar iri izplačujemo protivrednost v Ddlarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristriikom. i . i Preskrbujemo in Uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino iri za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno. FRANK SAfcŠEfe Š T A t £ BAttl 62 Cortlandt Street, : New York. N. Y. ■ &3HK GLAS NARODA, 12. JUN. 1925. Kako so obesili Naglica Simon Naglic je bil precej časa v Ameriki ter se je vrnil domov z znatno svoto denarja. — S svojo ženo je nečloveško postopal ter jo končno u-strelil. — Ko so mu naznanili, da je napočila njegova ura, je rekel, da bi še rad videl svojega brata. — Krvnik Mauser. — Žensk ni bilo pri justi-fikaciji. Popoldne je Naglic sprejemal 25. maoa zjutraj ob pol 10. je senat pod predsedstvom višjega _ _ . , . ., , . . . posete. Nastanjen je 'bil v prostor- sodnega svetnika dria, Ka*»erja v; . .... , . . , . . , , i ni cebei I. nadstropja, celica ie bi- l-orotni dvorani na smrt obsojene-!, . " ^ ... v. . . la snažno opremljena. Postavlje- luu kimonu Naglrou razglasa. da . , .. ... . . .... . ,,, . . , I na je bila veleja miza. z belim pr-je pomuoseenje odklonjeno in da se ima ju>»tifikacija izvršiti maja ob še-stib zjutraj. 26. .torn presrrnjena. Na njo je bik) po- poldne postavljeno razpelo z dvema svečama. Simon Naglic je ve-Točno ob 9.30 dopoldne so trije -im)ma vcs ^ predel na stolu, pazniki pripeljali Obsojenca, oblečenega v jetniško obleko in z zvezanimi rokami v dvorano. Obsojenec .se je mirno v.sedel na klop, videti je bilo na zunaj, da je popolnoma pripravljen na svojo usodo. rje j^pjj Bil je docela apatičen. Nikake po-*' teze razburjenosti na obrazu, da se morda v njegovi notranjosti odigrava težak boj. Takoj nato je vstopil v dvorano senat. Predsednik dr. Kaiser je obr- opirajoč se ob mizo. Vrata celice so bila vedno odprta in pred njo sta neprestano stala dva paznika. Obsojenec je izcpzil kratko svoje želje glede jedi in pijače. Ves čas 7 četrt belega vina. Za malo južino je dobil hlebček belega kruha, slanine m druge pri-boljske. Obenem je dobil 40 cigaret. Začel je 'takoj .strastno kaditi ter j/ kadil skoraj ves <"as. Opol- jdne je zavžil j,uho, meso. dve pri-iijen proti obsojencu rekel; "Dol-j kuhi in dunajski zrezek s salato. žnost mi je, da vam objavim. da.pQ kosilu je prejel 3 pomaranče, se bo smrtna kac.en. na katero ste | popoldne j<- poč asi zavžival razne bili di.e 23. decembra 1924. od vpriboljške, ^zvečer pa si je izvolil porote obsojeni, jutri ob 6. zjutraj (najIjubšo jed — meso s čebulo na izvršila, ker glasom naredbe mi- kisu in olju. ,Za večerjo je dobil nistrstva pravde niste bili pomilo-'^ trenjih sedem četrt štiri četrt, ščcni. Pripraviti se vam l>o treba Ko je zavžival, je svoji okolici iz-na zadnjo pot in zato vas Mpr»-| ja\nl: "Leonova kuhinja je do-šam, če imate kako posebno željo bra! Večkrat sera tam kosil!" ali če hočete duhovnika." | z gorenjskim vlakom popoldne Obsojenec, ki je mirno in brez- so jo pripeljal iz Spodnjega Ber-izrazno poslušal naznanilo, ni t-ne- uika pri Kranju na obsojenčevo nil niti z očesom ter je samo lako nično pripomnil: "Prosim, pokli-čite brata!" Predsednik mu je odvrnil. da bo njegovi želji, če je le mogoče, ugodeno in da bodo takoj brzojavili njegovemu bratu Josipu Nagiiču v Spodnji Bemik pri Kranju. Obsojenec je nato pri|>otmiil, da bi rad videl bratove otroke ter se poslovil od njih. I)r, Kaiso-r je ugodil tudi tej obsojenčevi želji, nakar so Simona Naglič a odpeljali v samotno celico. Stol sedmorice je v Zagrebu dne 22. aprila t. I. zavrnil Nagli-čevo ničnostno pritožbo in potrdil sodbo porotnesra sodiš«** a iz razlo-gov. ker po podatkih razprave ni t»iIo mogoče smatrati Nagličevega zloi^ina kot uboj, ne^go umor in to tudi z ozirom na mu tu je*-izvedencev in pričevanje nekaterih prič glede Nagličeve duševne prištev-no>ti. Na podlagi mnenja izvedencev in izpovedb prič ni bilo mogoče dvomiti o nj<*ga duševni prište-vnosti. Po zavrnitvi pritožba je bila predložena |>otom pravosodnega ministra pomilostitevna prošnja kralju. Prošnja je bila. kakor Kjroraj omenjeno. odklonjena. Nekateri pravijo, da je Naiglič duševno abnormalen, ker je povsem a-pat ičen. Kakor omenjeno, je bil Naglič dne 12. decembra lanskega leta pred poroto obsojen zaradi umora željo brzojavno v Ljubljano pozvani brat Josip Naglič, ki je ostal pri njem do zadnje minute, ko so ca iz celice odvedli na morišče. Vse popoldne in še v zadnjih jutranjih urah so Ljubljančani prihajali pred sodile, da bi si priborili vstop oz. vstopnice. Sprva so se za vstopnice borile tudi nekatere žene. Opozorjene na deli-katiiost justifikaeije so se končno odrekle vstopnicam in tako ni prisostvovala nobena žekiska oseba justilikaciji. Sodišče se je pri tem strogo držalo zakona, ki določa, da ženske ne smejo prisostvovat obešenju. Na srednjem dvorišču jc bilo zbranih zjutraj okoli 200 ^oseb. Nekateri .so prišli že zgodaj zjutraj pred jetniška glavna vrata. Zbrani gledalci so bili pripuščali na dvorišče kmalu po peti tiri. Naravno, da je bilo opažati tudi med kaznjenci veliko zanimanje za usodo Simona Naiglfča. Jetniška uprava pa je ukrenila vsv potrebno, da niso kaznjenci gledali poslovanja krvnika Mausner-ja. Samo dve kaznjenki v III. nadstropju ste bili tako srečni, da ste kozi omreženo okno opazovali akt justifikaeije. Kakor zatrjujejo očividci, je obsojonec Simon Naglič noč mirno preživel, mestoma v gotovi duševni nestrpnosti. Postajalo mu je ponoči tudi momentano slabo. Brat se je ž njim ves caJs razgo- rn posilstva lastne žene poleg še varjal o domačih razmerah in o u- drugih nasi Iste v na smrt na veša-lih. Simon Naglič je 38-letni posestnik v Spodnjem Be miku pri Kranju. Leta 1912. je odšel v A-meriko, od koder se je povrnil 1. 1021.. ter prinesel s seboj okoli 15 tisoč Din. Začetkom 1. 1922. se je priženil na posestvo Katarine Zu-mer, ki mu je povodom ženitve izrodila v popolno lafrt vse svoje posestvo. Kmalu po poroki je začH svojo ženo sovražiti, pretepati in rabiti proti njej brutalno silo, češ. da mu ne zna "kuhati". Udajal se je žjranju. Svojo brutalnost napram ženi jc končno pokazal na najbolj barbarski način. Plačal je nekemu mlademu fantu 300 Din. da je vrgel v pričo njega ženo na tla in mu ukazal, da ceno spolno rabi. Dn» 10. oktobra 1924. je prišel Naglič na njivo, kjer je žena t drugimi delavci in delavkami žela njdo. Nastal je med njhna prepir in končno je oddal iz samokresa na ženo štiri strele. Nesreeniea se jc mrtva zgrudila na tla. Zadevna porotna obravnava je podala javnosti pr» okril obraz s svetlorjavim prtičem. Ob 5.58 je krvnik naznanil sodnemu zdravniku dr. Tratvnerju, da je izvršil akt obešenja. ZdraVnrk je -naslonil slušalko na oibešeačevo srce, ki je še vedno utripalo. Oh 5.58 do 6.5 je .sodnik sedemkrat preiskal utripanje srca. Zadnjikrat oh 6.5, ko je nastopila smrt. Sodni zdravnik dr. Travner je nato stopil k predsedniku sodnega dvora rekoč: "Gospod predsednik! Javljam, da je ipo 11 minutah nastopila smrt." Predsednik sodnega dvora dr. Ivaiser: "S tem je smrtna kazen nad Simonom Nagličem izvršena in zadoščeno zaikonu! Odpuščeno mu bodi!" Sodni dvor ^je nato odstranil. Po izvršenem aktu so bili mud občinstvo razdeijeni natiskani letaki o zločinu in obsodbi Simona Na gliča, seveda so se navzoči mirno razžli in na dvorišču *ta ostala samo krvnika z obešencem. Mausner in njegov pomočnik sta nekako med 7 in pol 8. uro snela z vešal truplo Simona Naprliča in je položila v pripeljano krsto. .Tusti-ficiranega obsojenca so nato pri>-peljali na. pokopališče k sv. Križu, kjer so ga pokopali. Krvnrk in nje gov pomočnik sta nato tudi izur-vaJa steber, na katerem je bil obešen Najrlič, da tako izbriši ta vsako .sled teiša salonska voza, ostali potniki pa nove velike reparacijske vagone 1. razreda. Tako jug. država pri vsaki priliki izkazuje posebno pažnjo katoliški ccnkvi in njenim predstavnikom. Kar se škofov tiče. bi bilo na vernike seveda napravilo stokrat lepši utis, »ko bi bili šli na romanje skromno in ponižno, kakor se spodobi za služabnike božje. Žrtve reklame. Francoski a vi jat »k Ron-serail. ki se je poe*Jbno odlikoval za časa svetovne vojne, se jc ponesrečil v bližina Mont de Marsana in je ostal na mestu mrtev. Avijatik se jc nahajal na reklamnem poletu za nek cirkus. Pri spuščanju na zemljo s? je pojavil na desnem krilu defekt. Letalo je vsled tega strmoglavilo iiz višine 400 metrov na tla. Ronserial je bil znan v a-vijatiki pod imienom "Peugoudov odvetnikker je ubil nemškega avijatika Kanduckvja, ki je zopet usmrtil v n> ikem zračnem dvoboju najslavnejšega letalca francoske armade za čafca svetovne vojne, Paugcmda. ŽALOIGRA NA MORJU Neda vno se je pripetila pri Pen-mracliu (južno oil Bresta) v Franciji -vtika morska nesreča, ki je zahtevala težkti Človeške žrtve. Bilo je v nedeljo. maja. zjutraj. Morje je bilo mirno in selu-ee je toplo sijalo v lepo majsko jutro, ko sta se odpravila dva ri-t-iška cohia iz pristanišča. Ali maj se je letos na vzel aprilskih manir; še predno je solnee stalo v zenitu, se je nel>o prriprcarlo s Črnimi obla ki. potejrnil je veter in morje se je vznemirilo/Nastala je nevihta, hipna in nenadna, in ribiči so žur-no okrenili svoja čolni a, da uibeže pred razjarjenimi elementi v varno zavetje. ])ristanišča. Prepolno! Še predno so se dobro zavedli velike opaznosti, jih je zgrabil veliki val in v hipu obrnil oba čolna. Nesrečniki so začutili, da so izgubljeni i; obupno so se oprije.li vesel jamborov, ki jih .fe vihar odtrgal in vrsel v morje, ter so so skušali obdržati na površju, dokler ne pride pomoč. Na ob reč ju se je medtem zbrala velika grulča ljudi in tesnobno so zrli na čolna, ki ju je morje premetavalo liki orehove lupine. Medtem pa so mornarji že odvezali dva rešilna čolna in hiiteli nesrečnežem na pomoč. Dospeli so baš še pravočasno, da so .potegnili potapljajoče se ribiče iz vode. Gledali na obrežju, med katerimi so bili tudi otroci in žene ponesrečencev. so se že veselili, da je opa-snosti ko-n.ee. Ali. o prrotza, nesreča nikdar .ne pačiva. Vihar je pritisnil s podvojeno močjo in s sunkom prevrnil oba rešilna Jčolna hkrati, ki sla bila itak preobložena. Gledalcem na obrežju je zastal dih. ko so videli, kaj se g okli na morju. Uboge žene, sirotna de-ca! Brez moči so morali gledati, kako ise jim potapljajo njihovi dragi, in v srce so jih zbadali o-bupni klici, ki jih jitm je veter do-našal na ušesa. Ali medtem tudi ribiči na obrežju niso stali križem rok. Oil vezali so svoje čolne, raiaprli jadra in že so hiteli na kraj nesreče. Žal je njihova pomoč prišla iprepozno ; od šestintrideset brodokemcev se jih jim je posrečilo rešiti le deset; vsi ostali so Obnemogli v obupnem boju za življenje in utonili. Težko je popisati turobne prizore. ki so nastali na obrežju, ličnega pošiljanja omogoča zdaj pošiljanje dci>e.še m Anglije v Argenti-nijo in namesto ra'idljlinjanja električne energije v celem krogu i-rnamo že pošiljanje električnih v a lov, omejeno na s fctor par sto-'pinj. To pomeni, da si prihranimo mnogo energije. Moderni teoretiki sodijo, da pridemo lahko skoKi zračno plast v ni taiko neverjetna, če pomislimo, da se človek dan za dnem bolj pri-bližuji? trenotku, ko nam bo morala priroda dati se. kar ima. Dan za dnem Čujemo o novih epobalnili izumih, ki vklepajo priiTnlne sile v verige človeškega razuma ter dajejo človeštvu mogočna orožje v borbi za obstanek. Nedvomno bo moderna tehnika neprestano napredovala in s tem napredkom so upravičene tudi riade, da pride tudi energija polarnih krajev do veljave in vsporabe. Štiri ali pet arktičnih e k špedicij študira stalno atmosferične razmere v lenle-nih polarnih kraijih. Te znanstvene eksspedicije se pečajo podrobno tudi z zagonetnim severnim si-jaujem. Razni t:pi zna ust venetga opazovanja in eksperimentiranja lahko do-ežejo to. da se današnja teorija spremeni tudi v prakso. ZINOVJEV 0 SVETOVNI REVOLUCIJI Milijon švicarskih frankov za patent o svežem kruhu. L'->ti poročajo o iznajdbi Švicarja Mattija, da se obdrži kruh svež nenavadno dolgo časa. Sedaj naznanjajo švicarski Ks-ti. da je Mattii prodal svoj patent za milijon švicairskih frankov ndka angleški mlinarski družbi.. Na sfji fratkcije ruske "komunistične stranke, ki se je \-ršila due maja v okviru III. kongresa sovjetske Unije, je imel Zinovjev kot preds vlnik izvrševalnega odbora tretje intemacionale važen govor o političnem ]>oložaju, ki je prodrl šecl sedaj v javnost. Zinovjev je naglašal med drugim, da* more, dokler socijalistična revolucija ne izbruhne tuSdi v a ni tako! Tudi v starem veku so obstojale svetovne uganke, ki so se zdele tedanjim našim prednikom nerešljive. Te svetovne uganke naravno niso tako globoke in čudežne narave, kakor moderne svetovne uganke, kjer gre za bistvo življenja, za znlisci sveta, za izvor ma terije in energije ter za konec vseh bitij. V starem veku niso vedeli za ta čudežna vprašanja in so si belili glave, kakor rečeno z bolj poljudnimi vprašanji. Tako vprašanje je bilo na pr. vprašanje "temeljitega kamna" ali "temelja", na katerem počiva zemlja. Tedaj šc niso vedeli, da je zemlja okrogla. Pa'" pa so si zemljo predstavljali kot široko ploščo. In ker je treba za vsako zgradbo in hišo temelja, fundamenta, so si mislili, da je moral liog položiti tudi zemlji fundament, "temeljni kamen", ki drži vse pokoncu. V svetem pismu najdemo na pr. stavek, ki pravi: "Kje bil, ko sem položil temelj Zemlje!" Fundament iranje sveta po Bogu se je izvršilo med enoglasnim, slavnostnim petjem vseh zvezd in z rajanjem vseh božjili sinov. Tako čita-mo v lliobu. Drugo vprašanje, ki si ga naši predniki v starem veku niso mogli razložiti, je bilo prav bolj očitne narave. "Naši predViiki so namreč opazili, da se zdi ladja na visokem morja mnogo višje, kakor pa ladja ob obali. Zato so vprašali, kje je neka sila, ki dviga in drži morje pokonča! Sveto pismo trdi, da je Jahve prepovedal morju, da se razlije preko obale in da zato stoji tako visoko. Vendar so se že v starem v trku pojavljali prlasovi znamenitih astronomov, kakor na pr. astronoma Selevkoza iz Babilona 150 let pred Kr., ki je trdil, da sta plima in oseka posledica luninih izprememb. Večina pa ni verjela v to razlago. Tretja svetovna uganka starega »veta jc bilo vprašanje gibanja zvezd. Ljudje so domnevali, da gibljejo zvezde posebni duhovi, ki živijo v zvezdah. Pozneje je celo Tomaž Akvinski trdil, da jih gibljejo angel j i. Mož je razlagal, da je gibanje zvezd in vzhoda na za-t»ad produktivno, od za pada na vzhod pa slabo, koruptno. Vsa ta vprašanja in uganke smo danes rešili. Pojavile so se nove svetovne uganke, ki so mnogo težje. Ena pa nam je ostala še od starega veka in to je uganka, od-nosno vprašanje o izvoru zla! Knjigarna "Glas Naroda" Novele in črtice......-........... J90 Na Preriji ...................... .30 Nihilist . ...................... .40 DESET ZAPOVEDI ZA BANTISTE. ESPE Dr. Klemke navaja v "B rliner Tasreblattu" deset zapovedi za esperantuste. Glase se: 1.^ Kdor hoče spoznati, ali je kaka stvar spodobna dosegi svoj namen, mora predvsem dofrro poznati njo samo in njen smoter. 2.) Esperanto je narav m. a zelo enostaven jezik, sestavljen iz indogermanskih jezikovnih elementov. 3.) Esperanto ni mrtev, temveč živ jezik. Esperanto je tekom desetletij dokazal svojo sponobnorst v teoriji in praksi. 5.) T&Jperairto je mednaroden jezik. Esperanto nima namena izpodrivati narodnosti ter nadomesti materinskega jezika.. 8.) Svetovni promet nujno zahteva svetovno- trgov»»ki jezik. 9.) Uvedba kakega nacionalnega jezika je zadHa vedno na presenetljive ovire. 10.) Uvedba E*pe-rant a kot «vetovne«ra pomožnega jezika, je prinesla vdikanWke idealne in materijalne koristi. ALI VESTE,— da je jugoslovanska vlada sklenila odpraviti rui ljubljanski univerzi dve fakultet iT Ali verte, da so Helmars v lepenkastih % škat-Ijih hi i fryn. da jtl kupujete, ste dm jih-dobite v popotnem stanju, ne pa zlomljene kot je to Narodne pripovedke za mladino; 3. zvezek .................... 86 4. zvezek .................... .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše-, ga slovenskega polka......1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav .................... J Spis je ............ i86 Krvna osveta...................... J General Lavdon .........m..... .TO Napoleon L ..................... 1.— Babica .......................... 1M V gorskem zakotju . ............ .35 Za kruhom ........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije......... -35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez......... .00 Padajoče zvezde tr. v............. .90 Plat. zvona trd. vez...............00 Petelinov Janez vez...............1.— bros. ........................90 Pesmi v prozi, trdo vez. .......... .70 Prigodbe čebelice Maje trda ves... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški sdatar.....................35 Pingvinski otok tr. v..............90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk ................ .90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1.— Pod krivo jelko. Povest iz časov Roko vn j ačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ....................... .25 Praprečanove zgodbe ............. .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramfonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca....................30 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ........'.. .30 Pred nevihto ................... .35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsbursani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo................ .60 Sanjska knjiga Arabska ........ 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ....____ .90 Strahote vojne ................... .50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. .75 Simon Jenko zbrani spisi ........ .90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev...... .30 Svitanje (Govekar), vez.____.....1.20 Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notbnrga .................. Sredozimci, Serosa Jerica (Bohnije) .30 Shakespeareve dela: Macbeth, trdo vez....... ........ .90 Julij Cesar tr. v..................90 Othelo tr. v.....................1-— Sen kresne noči tr. vez ............ .90 Spilmanove pripovedke: SPISI KRIŠTOFA feMTDA: .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3, zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv, Pirhi .................. .30 13. zv. Sveti veder............ .30 14. xv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš. .... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broi. 105 str. ........................ -35 St. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pfeflfiii, 184 etri, broi. Št. 5. rrafc MtisM: Gospod Fri-dolin Žolna in ujegora družina. Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo..... .36 2. zv. Hudo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti............... .35 4. z v. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ....................... Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosum- " nost, veseloigra r eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., bTOfl, Št. 7. Andenenove pripovedka. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš................. .35 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš................. .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 St. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš............35 Št. ,12. Fran MUSnski: Mogočni prstsia. narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš............. .30 Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil V. č^}1^*^ • .........30 Umetniške knjige s slikami za mladino: St. 14. Dr. Kari Englij: Denar, na- 1 Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti .......................... 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pesmi .......................... 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebujte 8: pove-l s ti .......................... 5. z v.,, trdo vezano. Vinski brat .... 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti 65 .50 .50 .50 .5C .50 .50 Z NOTAMI: .25 rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš............ Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. 18. Jarosl. VrchHcky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr: Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str., broš......... .50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz ČešČine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš.................... Št. 36. Ksaver Mcško: Listki 144 str................. Pepelka; pravljica s slikami......1.60 .80 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 jSeguljčica; pravljica s slikami____1.00 .45; Trnoljcica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ................. .75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... J..20 Za kratek čas ...........s....... L20 Zaklad za otroka.................1.20 .45 .25 .50 .80 .35 .50 65 2. zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 zv. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora.................. .25 4. zv. Praški judek.................25 8. zv. Tri Indijanske povesti....... .30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.............30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji .............. .30 13. z v Boj in zmaga, povest....... .30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .25 16. zv Zlatokopi. Povest.......... .30 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. z v. Preganjanje Indijskih mišjo, narjev ....................... .30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti trdo vez. ....'...........75 bToš........................50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa .................. 175 Cvetje v jeseni. Viroška kronika ... 2.50 Tri novele, tr. v..................90 bros......................... .70 Tunel, trda ves..................1.00 Turki pred Dunajem ............. .00 Trenutki oddiha . .................40 Vesele povesti .............. .30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš......................... .00 Irdo vezano........*........75 Volk spokomik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojem« narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti ..................... .60 Zapiski Tine Gramontovs........ .60 Zadni dnevi nesrečnega kralja ______ .60 Zadna pravda ................... JB6 Zmaj iz Bosno................... M Zlatarjevo Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knji tr* V, Za mfljoni, j.......... Zmote in konec gospodične Pavlo .35 IGRE : Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .00 Bnrke in šaljivi prizori, eno in več dejank ...................81 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... .30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka........35 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35" Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj....... .70 4. zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja ........60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... .30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De- vice, Marijin otrok............30 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš. tj an, Materin blagoslov....... .30 15. snopič. Trnki pred Dunajem, Fa. bjola in Neža ............... .30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka.................. .30 PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez.........M Gregorčič, poezije trda ves........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda vez........1.10 Ko so cvele rože, trda ves...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš........... .30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in dragih pesmi ..................... .40 Prešernove poezije trda vez......1,^- Primorske pesmi (Gruden) ves.____ .85 Pohorske poti (Glasor) broš. .......30 Slutne (Albreht) broš. ........... -30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini..................1.25 ffiovenska narodna lirika. Poezije .00 Oton Zupančič: Ciciban, trd. Mlada pota, trda vee.............50 Sto ugank ...................... .50 V zarje Vidove, tr. vez............90 VSoHca. vesetomodre črtice L, 72 str., br. 0.25 .80 mladino. Trdo vezano ttatbrog, pravljica, trS^ ;:.!.^ MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: Priložnostne pesmi (Gram) ...... $1 Slovenski akordi (Adamič) L zv. Slovenski akordi (Adamič) n. zv. . Pomladanski odmevi............. Ameriška slovenska lira (Holmer).. l Orlovske himne (Vodopivec) ......l 10 moških in mešanih zborov (Adamič) ........................ 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv............... Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica ................ 40 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) ............ Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica........ Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Mctica ................ Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ......................... Narodna nagrobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Sregulčica____ , Nočne posmi (Adamič)............1 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................... MEŠANI ZBORI: ■ - ( 10 Evharističnih pesmi-ss mešan (Foerster) .................I .40 12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni. tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantui Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. I (Foeerster) .................50 40 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 .40 Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Fo- 10 .75 .75 .45 .50 20 .45 .80 .50 erster) Oremus pro Pontifice ...... Kyrie .................... K svetemu Rešnjemn telesu ster) .................. Sv. Nikolaj ................ (Foer- .40 .40 .60 .40 .60 45 25 75 45 Planinske II. z v. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli, zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mlievanjem klavirja...........15 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad____2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00 Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................45 MALE PESMARICE: Št. 1. Sibske narodne himne.......15 Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 .15 St. 4. Pod oknom Št. 5. V sladkih sanjah........ Št. 6. Jadransko morje........ Št. 7. Pri oknu sva molče flonela Št. 8. Slovo .................. Št. 9. Pogled v nedolžno oko .. Št. 10 Na planine............ Št. 11. Zvečer................ Št. 12. Vasovalce .................15 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančic).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj .$2.— Mešani in moški zbori. (Aljaž) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noc...........40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem oven- čam slavo; Triglav ...........40 zvezek:"Opomin k veselju; Sveta noe Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. -40 7. zvezek: Slaveek; Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb^ ; Prijatelj in senca (mešan < zbci; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravicte. I.; Zdravice H.; Oče večni; Tone soince...........75 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar (Wilfan)..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura-ški zbor in petja. (Bajuk) ........1.30 Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi. (Bajuk( !......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi . . .50 Uspavanka ...................... J25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA Narodni zaklad. Zbirka narodnih pesmi ... Uspavanka ........... slovenskih NOTE ZA KLAVIR: Klavirski album za mladino (Pavčič) Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ Tri skladbe za klavir (Premrl) .... Moje sanje ...................... Slovenski biseri, narodni potpouri. (Jaki) ...................... Golden rain (Aletter) ............ Slovenske zdravice (Fleischmann) .. Oh morski obali. Valček. (Jaki)____ Pripoznanje, Polka mazurka. — (Jaki) ...................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) ...................... Zmiraj zvesta, polka, (Jaki) ...... Pozdrav Gorenjske j, valček ....... Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................. Orel. Koračnica. (Jaki) ............ Nocturne des Etudiants (Aletter) .. Mabel. Intermezzo (Aletter) ....... At a Penguins Picnic. Intermezzo (ATetter) .................... .90 .70 1.00 .50 .45 .20 .40 .20 .20 .40 .40 .40 .40 .40 .40 1.00 50 .25 .20 .20 .20 .40 Domači glosL Cerkvene p*esmi za mešan zbor . ................ 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Taqtum Ergo. (Premrl)........ JO JO .50 .90. Slovenska Sv. M*Ja> za mešan zbor, .60' a spremljavo orgelj RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............90 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po ....... .25 Zemljevidi: ' Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 NaroČilom je priložiti demar, bodisi V gotovini. Money Order ali pošt&e zaiamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekom andirajte pismo. «i Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "MAS NARODA" ^ 8LOVENIC PUBLISHING OO. 82 Cortlandt Si, Hew Yoxtt GLAS XAgODA» 12. 1925. v Aiiton Cehov: DOBRI LJUDJE V Moskvi je živel Vladimir preselila k bratu. Praktična medicina ji ni ugajala, ni ji zadoščala. z i Semjonič Loadov.skij. Dovršil je na \*>euodlwč.u pravorfovne študije in siuifeoTOl pri železniškem nacizomwtvu; toda ako ste ga vprašali, s (čim se bavi. so vas njegove velike in bleščeče oči jasno -in odkrito pogledale skozi zlati Hčipalnik in tih. -božajoč, gost o leč. bariton vam je odgovoril: — Bavim se z literaturo. Ko je dovršil vseučiliške študije, je Vladimir Semponič priott-če val v nekem list u glrViališki pregled; nato je prevzel književ-lje bila navzočnost njenega brata, ni oddelek, a čez leto dni je že (ki ga je ljubila. Ljwbila ga je sa-urejeval v listu vi-akortedefnski kri-inega. njegov program. oboževala tični f; Ijton. Iz tatkega začetka pa njegove feljitone, in kadar so jo še ne sledi, da je bil diletant in spraševali, s čim se bavi njen-brat da je imelo njegovo pisateljeva- Jiho odgovarjala, kakor bi se bale nje slučajen, prehoden značaj. — koga zbuditi ali motiti; — On pi- in jo le morila; ona ni niti naprav-Ijala vtisa, da se kaj razum-:-, ir nikdar je nisem cul. da bi govori la o čem, kar bi se tikalo njene stroke. Osiavila je medicino ter v brez-delici in molčanju, kakor zaprta, povešen? glave in mrtvih rok. malomarno in neradostno preživljala svojo mladost. EkPmo, do česar šc ni bila ravnodušna, in kar j sijalo v mrak njenega življenja Kadar sem videl njegovo lično, suhljato poitavico, veliko čelo in dolp.< lase. kadar ^em poslušal njegove besede, se mi je vedno zdelo, da je bilo pisateljstvo. ne glede na to. kaj in kako je pi*al. njegova organska lastnost, kakor utripanje >rca hn da, je že v matrTinem tHesu tičala v njeg" vem mozjru kal \*>ega njegovega programa. To vam je bil .pisatelj, ki mn jp zelo pri stojalo, kadar je govoril: — Ni nas mnogo! — ali — Kaj j^ življenje brez borbe? Naprej! — dasi se 011 ni z nikomer horil in nikdar ne korakal naprej. Tudi ni slabo slišalo, k?dar je modroval o idealih. Ob vsaki vse učili^ki obletnici se ga je nasrkal do pijanega, pripeval h "Gaude-amusn" in tedaj je njegovo bleščeče. vpot«>no obličje nekako govorilo: — Poglejle ur. pijan sem. popivam! Vtadimir Semjonič je iskreno veroval na svoje pravo do pisatelje vanja in na svoj program, ni poznal dvomov in bil na videz zelo zadovoljen sam s seboj. Le enif ga je žalilo, namreč to, da je imel list, pri kat> "rem je sodeloval, malo naročnikov in ni bil posebno imeniten. Veroval pa je. da se mu prej ali slej posreči dobiti messto pri o>bširci emžnroatu. kjer se razvije in se pokaže — in njegova mala žalost je obledela v sijaju upov. Ko sem bival pri tem ljubeznivem človeku, sem se seznanil r, njegovo rodno ses< ro, zdravnico Vero Semjoaiovo. Že prvi trenotek me je presenetila s svojo izmučeno, skrajno bolestno zunanjostjo. Biia je mlada, lepe postave, s pravilnim. nekoliko trdim obratom, a v primeri z živahnim, elegantnim in zgovornim bratom »e je zdela okorna, mrtva, nemikavna in mrka. Njene kretnje, sm.'?ti in besede so imele na sebi nekaj trpkega, hladnega, brezčutnega in ona ni ugajala; Mnatrali 00 jo za prev zetno, omejeno. — Moj dragi prijatelj, — mi je če«to govoril njrn brat, vzdihujoč in s pisateljsko ge»*to gladeč m nazaj la>*. — Nikdar ne sodite po zunanjosti. Poglejte to knjigo! Davno je že prečitana, zaru-inenela m raztrgana, valja se v prahu kakor nepotrebna reč, toda odprite jo in obledeli bost«> pri tem m izaplakalt. Moja sestra je podobna tej knjigi. Odstranite o-voj, zazrite se v dado in polasti s«; vas ?4trah. V kakih trefc mesecih je Vera toliko prestala, da bi bilo dovolj za vse človeško življenje! Vladimir S^nijonič se je ogledal, me prijel za rokav in pričel šepetati . — Ve*te ko je dovršila študije, je iz ljiibe!zni poročila nekega aa*-toitefcta. Gela drama! Komaj Kta mlada poročenca preživela mesec dni. kar ji umrje mož za tagar-jem. A to se ni vse! Sama je nalezla bolezen od moža in ko je ozdravela ter izvedela, da ji je t nož irmrl. je vzela moe»|o doteo morfija. Ako bi ne tiilo pomoči "tovariš ic,.i vodilo, n*- * fc*- ™ u . VI- .............• „ .. še. — Kadar j-* pisal, je navadn«? -sedela poleg- njega in m premak Vlila pogleda od njegove pifcoee roke. Takrat jt- bila podobna bol ni živali, ki se greje na solncu. Zimskega večera je Vladimir Semjonič doma za mrao in pi^al za list kritični podlistek: poleg njega je sedela Vera Sem jonovna in kakor navadno, gleda la na njegovo pišočo rokio. Kritik je pi-al hitro,- brez popravkov ir prenehljajev. P©ro je škripalo rr sikalo. NTa mizi zraven pišoče rok je ležal odprt, komaj raarezar zvezek debelega žurnala. V njem je bila povest iz kmeč kega življenja, podpisana z dvema črkama. Vladimir Semjonfr jo bil navdnSeii. Našel j«*, da avtor prekrasno pripoveduje, da spominja pri popisovanju narave na Turgeujeva, da je iskren in da izborno pozna kmetsko življenje Krituk sam je poznal kmetsko življenje le iz knjig in po govori-ah, toda čustvo in notramje prepričanje sia ga silila, da veru/c pisa-telju. Prerokoval mu je sijajno bodočnost in ga uverjal, da z veliko nestrjmostjo pričakjuje nadaljevanja povedi in drugo. — Krasna povest! — je kzpre-pcvoril. se naslonil na hrbet stola in za mižal. — Ideja je kar najti ni pa t ione jša ! Vera Semjonova se je ozrla nanj. glasno zazd-Aala in ga nepričakovano vprašala. Sploh je imela zvečer navado nervozno zde-hati in mu dajati kratka, neskladna vprašanja. — Volodja. — ga je vprašala. - Kaj pomeni " neprotrvljenje zlu*' — Neprotivljenje zlu? — jo je vprašal brat in je odprl oči. — Da. Kako to razumeš? — Vidiš, draga, to je tako. — Predstavljaj si. da te napadejo tatovi ali rajjbojniki in te hočejo oropati, a ti, namesto da bi. . . — Ne! Označi to logično! — Logičvno označiti. . . Hm! . . . No. da. . . je zastal VSladiinir Semjonič. — Neprotivljenje zlu izraža b rezu cestno razmerje do vsega, kar se v nravnosti imenuje zlo. To rekči se j? Vladimir Semjonič nagnil k mizi in se lotil povesti. V tej »povesti, ki jo je pisala ženska, v let starega kitajskega carstva, so I lenburgovi ulici, ugasli. I V noči 22. maja je pre dj»oštA Cesarske palače, v katere je sme j stt>jl 0i stl'ažllik v ^lenbur- la redkokdaj stopiti človeš. noga. govl uliei zažvenketati šipo ter zavzemajo velikansko površje in"so i VohM 111 vkl kako beži l>r<" jiravcato mesto v milijonskem me- ti Wolf o vi ulici neki mož. Začel stu. Danes so zapuščene. Vsakdo jbt> Je Iz francoske prestolice rekla, aiko bi pri izdlajanju lista in razdeljevanju oddelkov uvrščal poleg poštenih idej tudi izsi-Ijeva-lne. Po iogiki tega vrtnarja bi moral dati me.«*to tudi izsiljevalcem in podležem misli, kaj ne? Vera S tmjonovna ni niče.sar odgovorila ; vstala je izza mize. šla lepo proti divanu in legla. — Ne vem, ničesar ne vem, — je razniišljenio dejala. — Gotovo imaš prav. a meni «e tako zdi in tako čutim, da je v naši borbi z zlom nekaj napačnega, kakor nedokazanega, skritega. Bog ve. morda je naša borba proti zlu le predsodek, ki se je vkoreninil v nas tako glo'boko, da se ga ne moremo otresti in zato nhnamo o njem pravilne sodbe. — Kaj naj bo to? — Ne verni, kako naj ti poja-s nim. Morda se človek moli, ko misli, da ima dolžnost in pravico boriti se z zlom., kakor s-«- na primer moti. ako mi-vli. da iona srce obliko rdečega asa. Zelo možno je da v boju proti zlu nimamo pravice posluževati se sile, nego nasprotnih sredstev, to se pravi na primer, ako nočeš, da ti uikrade,fr» sliko, ne zapiraj je, teanv- tč jo daj sam. — Modro, zelo modro! Ako se liočckn tedaj oženiti z bogato trgovko. se mora ona. da mi prepreči to podlost, požuriti, da me sama vzame! Do polnoči sta besedo vala brat in sestra, ne da bi drug drugega tunela. Ako bi ju poslušal tuj Človek, komaj bi razumel, kaj ho-irVr ta ali drngi. Zvečer sta brat in sestra sedela navadno doma. Znanih družin n»ta imela, a tudi ni*£a čutila potrebe po znancih. V gledališče Kta hodila le k novim uprizoritvam. Koncertov se nista udeleževala. ker nb»ta ljubiila godlbe. — Misli, kakor hočeš. — mu je rekla drugi večer Vera Semjonovna. — jZame je vprašanje deloma že rešeno. Globoko sam prepričana. da je (boj proti zlu, namer .jen meni osebno, popolnoma ne-osnovan. Hočejo m j ubiti? Naj me! Ako bi se branila, adi bi s? u-bijalec (poboljšal? Sedaj imam rešiti še drugo polovico vprašanja. Kako naj nastopam projti zhi, ki je namenjeno mojim -bližnjim ? (Kon*ec |>ril»odiiji£.)f - Na trgu pred impozantno cerkvijo Svutega Sulpici'ja, ki se z &vema visokima zvonikoma sta sito 02 ra preko Latinskega okraja in trosi namj btagoslavijajočo p«-sem svojih harmonično ubranih zvonov, se je razgibalo izadnje dni kričeče življenje . . . Sicer dokaj Stasft) kM, Mar mirni trg med lepim božjim hramom", v katerih sta se v davnih dneh se.tfa/jala zajimenita kraso-tiea ]\Ianon Lescariit in nj: 11 ljubimec des Grieiux. in med magistratom VI. okraja, je nepričakovano čudežno oživel. Kiir čeiz noč je iz tlaka izrastlo srednjeveško mestece. krog in krog opasano z nepremakljivim Tadovjem (iz platna in lesa, sov eda), ki iz njega mole zoh-easti stolpiči: Foire Samt Germain. t radie ion abi i pariški semenj. Reči moram, da je to ena najzanimivejših in naj prijetnejših prireditev, kar se mjih letos videl v Parizu. Že ko j ob vratih, ko se vstaviš, pa ne samo zato, ker moraš plačati vstopnino, ampak zastran ljube radovednosti in -zanimivosti, ki .70 že precej od kraja vžig?- in -zbudi v te»bi pogled na srednjeveški vhod v mesto, na mogočne, z rezbari jami okrašene duri, na straižo. ki s»-H sulico iai nočno Jaterno oborožena sprehaja med) obiskovalci, in na mestnega Čuvarja, ki v kostimu iz daljnoga veka neusmiljeno trobi v strašno dolgo fanfaro raz bližnji ftražar-ki sfolp. Napihuje se in tr-obi. vabi in trobenta, kliče in razgraja : Le noter, le noter, da boste vidili življenje nekdanjih dobrih, davnih časov' . . . In res. že tisti hip nisi več v Parizu. ampa/k na seananji dan v pravem srednjeveškem m »steč u. kjer ti edino gneča moderno opremljenih ljudi, ki se s tabo vred preriva po tesnih uličicah in čudi. samo čirdi in zija. kvari popolno iluzijo, raaine moti, motgočni utis. Toda puhtimo vsakdanjo množico in poglejmo raje starodavno mesto krog nas. Same lične, oake, pritlikave hiše. Raz lMzfka okna padajo slapovi pisanih nageljev, tupatam pokuka preko njih drobna glavica s starodavno avtbo ali nekakšnim visokim sivllenim škirnicljem, ki mu od čipkaste asi vise široki, pe- lov ter sta dva stražnika n- jih lahko vidi, ako plača malenko- j jV!a 5cle na Voduiko- stno vstopnino. Najsijajneje opre- * v' :n tr-u" Bil to brezposelni. (ml jen i prostori so danes deloma j delomržni in tuji lastnini nevaren preurejeni v urade republikanskih ■ kova ki pom uMiik Fr. Toni. Ob-uradnikov. Radovedneži hodijo po M,-ini J" 1)51 nj< «lva 1,1 P()1 Ilieseea prostranih dvoriščih, si ogledajo lje . . Vse prodajalke Lu vsi pro- zaprte pala-e in |)rihajajo Tlo ^ | razbito J ;laja,c. no^jo srechijeveško nošo, pričanja? da je vse na svetu min- - zi pora in 11a povrnitev škode za šipo. krr \ose(bno zaledno pod č rtu je to ijjvo.Odkar je zapusi'ilzadnji'ki-vi lo po-ireee.no fata-morgano da- tajski cesar Esuan Tun? s svojo \.np dobe. mlado ženo in z vsem dvorom kot Na malem trgu -sredi mestec«-, begunec palačo svojih očetov, so ob vodnjaku, ra.zka.zuje popolni začele stavbe propadati. Svetli komedijant svojo bogato, nezasli- rdeči zidovi, ki so do pred kratkim sano. vn? iprekašajoeo U2netno«gt. obdajali prepovedano mesto, so po No-j širok klobuk davnih časo-. pjsano suknjo, kričečo, barvasto majo in trrsne 4" artističnehlače iz t.rikoja. Star je že in bore malo kunstov -ana. a ljudje mu -ploskajo 111 mečejo novce 11a preprogo, na kateri se je priletni saltinrban-que ravnokar prekuvacal in lovil žoga V ozračju starodavnega življenja. ki ga pričarajo obiskovalcu starke, ko-itimi in starinska roba, sem se ob tem komedijantu opomnil na žongt rja "Naše ljube gospe"', ki ga je po srednjeveški zgodbi tako mojstrsko opisal Anatoli* France in - Pasom operne imi-zike ova, predstavljajoča ogromno, grozno pošast, z režeče oil prt i 111 *robcem, vhodom v kraj škripanja V zobmi in vtjj-nega pogufbljenia: na sredi enostfavna vrata in pred njimi nekaj trave in cvetic: zemlja in njene pasti; na desni strani pa svetle duri in na njih tablica "nebo in njegove radosti." ' Nastopil je najprej zbor menihov in nun tor izapel nekakšen u-vod in raizlago dejanja mi>terija: "Vi si. ki tod mimo greste, ustavite se in poslušajte!" Nato je izza zemeljske kulise prilezel krasen srednjeveški mla- rušeni. Opeka je bila prodana na javni dražbi in na tako dobljenih prostorih so se nastanile majhne trprovine. Mladejra cesarja, ki ne želi drugega, kot da pra puste v miru. zasledujejo radikalei, ki zahtevajo njegovo smrt, češ da bo vedno središče gibanja za vstanovi-tev tisočletne monarhije. Kakor poročajo iz Pekinga, je vložila cesarska rodbina pri vrhovnem sodišču v Pekingu tožbo za po vrnitev imovine, ki so jo odnesle čete maršala Fenga za zasedbe prepovedanega mesta. Predsednik vrhovnega sodišča, bivši ministr- Arabci in stremljenje Židov v Palestini. Pri aoirlesškeiu državnem tajniku za kolonije se je zglasila te dni dr'Uitacija odličnih Arabee\. ki ga je apozonila, da postja položaj v Palestini zelo resen. — Halfourjeva i'zjava o ''židovski narodni domovini" pomeni kruto žalitev in napad na Arabee. — Pr«'bi vale i Palestine žele. da se jih smatra v njihovi deželi kot domačine, ne pa kot tujee. Državni tajnik je odgovori! deputa-ciji. da je bojazen Arabcev neupravičena in pretirana. O kaki nevarnosti, da bi ž;di številčno pmknHH Arabee, sploh ne more biti irovn;-;]. Left a 1020 j - bilo -Palesfini fi7:!.000 prebivalstva, in od ti li :-s»mo ."»."».0(J0 Židov, letos pa SOG.COO med njimi 108.000 Židov. Vsled mnogobrojne udeležbe 11a našem prvem izletu in vsled splošne zahteve rojakov, priredimo 18. julija t. 1. II. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO in sicer s pa mikom PARIS ki je Slovencem tako zelo priljubljen. Potnike bo dočakal v Havre naš uradnik in jih spremljal do Ljubljane ter pazil na vso prtljago. Kdor se želi udeležiti tega izleta, naj se čimpreje priglasi; vsi potniki bodo nastanjeni v kabinah po 2 in 4 skupaj. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. «0 le akoro razprodali V kratkem tem smo ga prodali več tuoč. Kdor ga hoče imeli, naj ga takoj naroči, ker pa je le ^e par sto ir ▼odov zalogi. Cena • poitnino vred UUItov. Oni ju£ tsaatopolkit ki fc niso uaročili t»ledarjerf naj te poln rijo, da ne bo prepoaio. ttttffim bhfcMtikv oH m. t. a stri, vabljivi trako^n. Kako so bila denič i.n -redi rož sladko zadrc-vča^.ih dekleta fletaio opravljena! nia.l. Toda', kc-iiko izkušnjav se u« Kako kraane, bogate, divne noše«, j je lotilo! Sedem grehov povrsti ie Tisto-le tam pogiej, mar ni imeni- grozansko napadlo njegovo ne-tna? Kako diolge go^t»a vrtu? Ali se je mogoče sestala lj. Joried je zrla naravnost preds-x ■ Ona bo [»ostala gospodanca velikega posestva, — olue misli so se ji podile p« glafi. — nova misel ji je pojavila v glavi. S so»vražnim pog4ed<>m se je obrnila proti bolniški **obi ter zamrinrala : — Sama >4 hotela to! — Kar bo zgodilo, pripiši svoji lastni trmoglavosti, gospa teta! * Medtem pa je izprehajal Maurus po vrtu. -zatopljen v glo boke misli. V roki je držal rdečo rožo ter več kot enkrat vsrk-d njen opojni duh. Margareta 1 te tiska! Ali ^b j«- veselilo, da prihaja »z tako dobre, star* družine" Ali se mu je zd< la raditega lej»ša in boljša? Gotovo ne. I Maurus ni bil malenkosten in nzkosrčen. a bil je vzgojen v prin-cipijih svojega stanu, da sf namreč enako najboljše druži z enakim. Nob na ošabnost ni. če ostane človek zve** ozračju, v katero .^ada. Vsak človek -tremi rajše navzjror. kot pa navzdol — iu to *«• povrni človešk<» ui razumljivo. Moškega lc ver^cJi. če -me zre ti k svoji ljubljeni navgor in ne navzdol. K svoji ljubljeni? Mauru* je se bolj odločno zmajal z glavo ter m- skrivno^uo na-smeli nil. Ali mu je zmedlo? Kakšne misli no m- ga lotevale. _ njega. resnega, trezno mislečega človeka! Marjrareta Tten-ka : R**n je si<-er. da mu ni še n-kdar nobena mlada deklica tako dobro ugajala in da se ni š- nikdar pečal z nobeno toliko v svojih mi-. slih kot ž njo. # Njena mična podoba ga je obkrožala izza prvega trenutka, ko % jo je zagledal ter ga ni več zapustila. Ali jc re* ona ista, za katero jc toliko let hranil svoje nedotak-t njcuo srce " Ze ob misli na to mu je i »ostalo tako gorko, da je sn-.l klobuk, glouoko vzdihnil ter se obrnil proti oknu, za katerim se je postava mlade, delklice sklanjala nad bolnico. Kaikšen čar. kakšna moč tiči za moškega v sliki take usmiljene mlade žen»ke! * Z bIe»tečimN>čmi in ves vshičen je pritisnil Maurus rdečo rožo na svoji ustuici. tftleio «e mu je kot da ga je objela mehka, gorka in duhteča roka, ki ga ziblje semintja ter mu kaže breg polu paradiške sre.:-e kat ga ni Šo nikdar videl niti v samjah. Maurus se je dal nest i od valov ter si ni prizadeval dospeti ma ta breg. Prepustil je lusodi, če naj doseže ta breg ali -ne/ Ali ljubi Margareto? Ne, ne ljubi je še kot moraMjubiti mož, ki hoče napraviti žensko za bisftvo celega svojega življenja, vendar pa ga mika iu on se voljno udaja njenemu čaru. Tako nastopa jutranja zarja pred solncem — in v njegovem *rcu je bHo svetlo in jasno, kot da vstaja v njem, počasi a zmagoslavno, solnce ljubezni. Mladi baron je že dva dni -sam obedoval. Grofica Perpignau se je dala privesti, oblečena v okusno jutranjo obleko na teraso ter je naprosila svojega a pravimo, da je spravil avskultant Podibreižje iz tira in zbudi metafora v vas spomin na vlak. si ii;kakor ne mislite, da jc bilo Podbr tžje v teku. Podbrežie doslej Še nilcoLi ni teklo, Pod-brežje je stalo — stalo že od pam-tiveka. Seveda bolj v smislu kakor sitofji gnila voda. Ali je to z redkimi izjemama usoda vseh trgov in bi bilo škoda govoriti o tem. Da Bog Podbrežju ni poslal avskultanta Kotana. uajbrže tu ii nihče ne bi se ga spomnil, raz -h morda vsaka tri leta v dop>u: — Gospmlična Mira je bila izvrstna Micika. samo v drugem dejanju bi si želeli nekoliko več temperamenta .- Jane.z gosi[>oxl-ni svetnik Griža j. Težki mož je nehote vstal, ko se je prikazal v vratih njegove uradne sobe ko l-rolas. vitek mladenič v tako čudovito .'.legantni obleki, da bi bil človek v njem pričakoval ki-nci-pijenta iz mesta — -»aj je došla baš te dni takšna gosposka tožba — morebiti še novega k one i p ista nenadoma razvnel LeviSnik. — Mislim, da sploh ni kraija s tem številom prebivalstva, ki bi jih imel toliko, osoitbo lepih gospa. Nota.rka je naravnost fenomenal-na krasotica; potemi žena okrajnega zdravnika, da vč nog a upravitelja. trgovca Jelinčiča in vrle posestnika Smodeja. šolskega nadzornika, inženjerja — same čedne živalice; še glavariea in svetnica sta greha vredni, čeprav bolj v letih. — In tičijo tudi vedno doma? — Kam pa hočejo ? Tu ni navade. da bi ženske izahajale v gostilno; saj so vesele, da so dedr^ nehali. Pred leti namreč, ko jr živel še stari zdravnik Jeraj. s», strašansko krokali in je bilo Pod brežje naravnost, razupito. — Saj tudi ni treba, da bi po, pivali. — se je razburil Kotan. — Prirejajo sn izleti, pikniki, tupa-tam kak ples! Čakajte, gospoda preden preteče mesec dni. bo ban da gah aiuizirana. — Ostali >-> mn voščili srečo, a vsi so zelo nezaup-no zmajali z glavami. Kotaai je pe,"akal samo. da j« priel .za njim kovčeg. potem pa šel na delo. Svečano obleko nase. cilinder v roke, pa od h še do hiše kjer je bilo le količkaj bolj veljavnega. Sodni, svetnik, ki je pro- preveč razburjale ampak raj-še posnemale njun zgled. In kakor da so se tudi one navzele takt-tiosti obciževanega mladeniča: razdelile so si dneve skoro sporazumno in nobena ga ni ugrabila sploš-nosti večkrat, nego se je dalo prenesti brez nevolje. Pač pa je to pogosto avskultan-tovo izostajanje od večernega o-mizja sprva nekoliko jezilo goS^ pode. Saj so začeli to neredno, in skraja skoro utrudljivo živi je-, nje uprav zbog njega. No, deloma [Res sem truden, _ je odgovoril preveč 13. junija: Leviathan, Cherbourg; Majestic. •Cherbourg; Veen dam, Rotterdam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ventana. Bremen; Conte Rosso, Genoa* 1«. junija: Relinace, Cherbourg, Hambrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen. 17. junija: ^ Berengaria. Cherbourg; Rocham beau. Havre. " i«, -junija: Pittsburgh. Cherbourg. Antwerp. * 20. junija: Olympic, Cherbourg; France, Havre: Orca, Cherbourg; America, Cher- Vole-a^RoUerdamv >24- Junija: Mauretania. Cherbourg. , 15. junija: Belsenland. Cherbourg. Antwerp; Deutachland, Boulogne. Ham bur*-Bremen, Bremen. 87. Junija: Paris. Havre: Homeric, Cherbourg-New Amsterdam, Rotterdam; Pres Roosevelt, Cherbourg. Bremen; Min-nekahda, Boulogne; Andanla, Cherbourg. Hamburg; Conte Verde, Genoa SO. junija: Pres. Wilson, Trst; a vtem parnl-«om DO spremljal potnlR« uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. 1. julija: Anuitania, Cherbourg: La Savole Havre; Pres. Harding, Bremen. 2. Julija: bu^eland' Cherbour»: Ohio. Ham- 3. julija: Majestic. Cherbourg. 4. jutjja: Leviathan, Cherbourg. 6. julija: De Grass«, Havre. 7. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen; Lapland, Cherbourg. 8. julija: Berengaria, Cherbourg; George Washington, Bremen. 9. Julija: Cleveland, Hamburg. 11. julija: Olympic, Cherbourg; France. Havre; Rotterdam, Rotterdam; Orbita, Hamburg. 14. julija: Reliance, Hambu~g. 16. julija: Rochambeau, Havre; Mauretania, Cherbourg; Republic Bremen; Sierra. Ventana, Hamburg. 1«. julija': Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. julija: Martha Washington, Trat; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 22. julija: America, Bremen. 23. julija: Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lin, Hamburg. 25. julija: Leviathan. Cherbourg: Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. Julija: Resolute, Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitania Cherbourg: La Savole. Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 30. julija: Zeeiand, Cherbourg; Ohio, Ham« burg. iz ponosa, deloma i.z spoenanaj, da gr-e tudi brez njega, s ose zbirali še vedno vsi. Nenadoma He je zgodilo, da je zmanjkalo Kotana eelo take dni. ko je bilo {?otovo. da ni nikamor povabljen. To je seveda moralo vzbuditi ra^ne sume. . . Ali, ah. 'premajhno je bilo nje provo torišče, da naposled i*- bi se zvedelo; ta večer je baje ikar slučajno prišel mtiino kontrolorjevih. pa ga je gospa povabila na čaj. dočim ej sedel mož pri Orožnu: dnifjv* so jra videli smukniti iz notarjeve vile, tik preden je vrnil ^rosipod; trettjič je izginila prav taka postava in ob enaki uri pri \ra*ih po-^otla sodnika — da davkar. Za njim so bili trudni vsi. A. da, gospodje, vi morate , iti pogledat, kako je doma !— se je zarezal LevičnLk. _ No. meni i hvala Bogu. treba! Pa lahko noč in doibro opravite! * Raj" je ti^ti večer našel avskultanta pri xebi govpod okrajni zdravnik. Pa ni ibilo niti prave opravrč-be za nastop. Mož je zadel s hi-rnimi vra^ ob prazno konzervno »katlo. m ko je stopil v jedilnieo. mu je gospa pojasnila vasova!čevo navzočnost na najnedolžnejši način. Kakor si družbo skupaj spravi! .„ —• J < " '11 jra za^aeLs pa prav vsokaikor. niti tako si jo s tesni zaplofcnlškimi ve- pri glavarstvu, celo zavarovalne- ko J Ji'mjena. zlwulii še moža." ________- - i - • -. T________ " ___i - i ga agenta na življenje, a nikoli lastnega avskultanta. Pepel na t obleka na en sam jrumb, svetla rokavice, svetla srajca z metuljem, čevlji pa tako strahovito ostri na koncu, da je prišlo starcu samo na um : —eJoj, to ibodo pa šimi. o katerih zadnje čase toliiko govore! — In je potem, še vedno se, loyeč. osebno Nprtfmil došlega k drugemu sodniku in ostalim uradnikom. Ko je odiprl v čumnato, ki je bila določena za avskultanta. jc^pi-vrič spoznal vso njeno bornost in tiho ukaizal slugi, na/j vsaj gu-gasto pisalno mizo nadomesti ■/, boljšo iz glavne pisarne, a nad-oficijalu je pošepetal. čim je oni odšel, da si poišče stanovanje: — Upajmo, dia nismo fiiaspravili le preveč neugodnega vtisa nanj! — ?n je bilo komaj pOloviea njegove ironije, res pristne. -— Taka luknja je torej to Pod-brežje, — se je prestrašil Kotan. Sedel je zvečer 'z odvetnikom Levičnikom, kancelistom Juričem in . evidenpnim podjwrocnikom Zamikom pri Orožnu..prvi hiši od kolodvora, ki j^' zuuaj nad vrati z velikii^i črkami trdila, da-je hotel in to trdrtev podpirala še s-cenapii. « — Kun rafcmjajo pa drogi T — je v^rfašgj dom«. —v Kaj — vsi doma? Glava r. komisar, svetnik, še en odvetnik, notar/ dva zdravnika, učiteljstvo. toliko referentov in dmirgih urad-n ikdv =, vse - doma ? Vse doma. Ako je. včasilh kaka prireditev, jih sicer večina prileze na dan. a zdi se. da jim je ljubže,'ako jih nič ne moti. —* Kaj pa ženske ? Nič lepih deklet^ mladih žen»■■2- 4 —- O, teh pa na kupe! .t t '* In res se je naslednjo nedeljo >b dveh popoldne zbiralo pred O-rožnovim hotelom vse. kar je v Podbrežju štelo. Kotan pa je stopal naproti, stiskal roke, se zahvaljeval, kakor da je domačin, ki srpejoma povabljene goste. Za današnji sprehod je bila določena preileipa vais Ledma z dvema zvonikoma in daleč slovečo gostilno. Že krasni spomladanski dan, potem še dober prigrizek in izvrstna kapljica, vse je družbo razvnelo, da je bil na povratku sleli r ni z vso dušo klarinet, fagot. bas ali kar mu je določil, ne-dosežni voditelj, pa je še debeli gospod sveitnik -za zaldnjo vrsto kot boben navdueno ropjotal. Kotan je nalašč skrbel, da so se še za ča»sa vrnili v trg in spravil je "so družbo še k Orožnu. — Tam jo vstal in vtznešeno priporočal, naj ta izlet ni zadnji in naj tako krasna družba ne razpade. V ta namen je predlaJgal dvakrat na teden večenne sestanke z damami. — Te pa naj za to ne bodo preveč trde. ako kdo m Vi gospodi tudi vmes za Jkake pol urice pogleda k nam ubogim samcent.1 Osebno jamčim, da iiodo naj pone je ob enajstih \si doma; kaj^i nam ni ^a pijagft-evanje po starih običajih, ampaltj samo za gojitev lepe driižabnojsta^ — In od-silimal ni setlelo pni Orožnu nikoli manj od desetih gostov za skupne sestanke pa je bila dokaj obširna sobama komaj dovolj. Kajti čudno se je codelo, ako je manjkala eelo katera izmed starejših dam. Ah. Kotan je znal 7 vsemi le preveč lepo! Ako so se balT. da se bo oprijel bolj prelest-ne notarke ali hudo koketne sod-nice, ee ne celo^svetnlee, s»o kmalu se z radostjo opazile, da deli svoje ' » v : em, / ni ogoče. še manj pa treba. In tako je često nenadoma obšla tet^a in onega zakonskega moža pri Orcžnii neprijetna mis-1, a-ko je vnovič ostal prazen Kotarvov Hol. . . Tem l>oij. ko stražiti ženske Mpet ne njoreš. .ker bi te kmalu imeli, zakaj si zvečer ne upaš več rzpod strehe, ako si že zač-1. Tisti dan pa je moral začeti ? neslanimi opazkami še zavistni Levičnik! Ko je prišel šokki nadzornik šele ob devetih in vprašal po avskuitant.ii. je lopov naslonil glavo v obe roke, gledal nekaj časa v miizo. pot ni pa skoraj za-šepetal: — Pst. gospodje. men%se zdi. da slišim rogove rasti — može z rastlinjaki, po tipajte se! •Sicer so se gwpodjc dovtipn glasno zasmejali. in se potem še nekaj easa naviidezno brezsknb.no pomenko^i; ali -ko je že ob pol-desetih vstal notar. češ. da je truden, so se naiglo dvignili tudi o-stali. Najbližje do doma je imel no tar, čigar vila je stala že v samem drevoredu. <)j. aimpalk ali se ne svetlika taiko prijazno izza. zaves prav v 'baUco«i se je gospod notar zelo naglo pošlo vil//." Dve, tri minute vse tiho. Nenadoma /se gori na stežaj odpro balkonska vrata. — Fantje! Brat moje žene. gospod Cigoj je prišel; Izvolite na čašo -vina - k meni! — Koga kliče«? — je vpraša! de%Kfl glas za njim. T>ečke, s .katerirtti ^«m bil pri Orožrfu. Mislrl sem, V?a a?r nisQ tako daleč, oziroma da čakajo spodaj. Lahko jim je £al! — je odarovoril notar in se obrpil v sobo. — Prijatelji, jaz se odzovein. — je zdajci zaišeipetal v «enci za prvim kostanjem Levičnik. — Ci-goj je zabaven človek in notar da. nocoj najboljšega na mrzo! Po-rečemo, da sano ga *Kšali klicati in ^t vrnili. če mi m i poseti razbil. — jo srdito | očital Koranu dr. Levičnik ikakih I štirinajst dni ]>nznej.\ ko sta sa-^ ma obsedela -pri Orožnu. — Pa jo i «pet oživi, »ko moreš! — Hvala! — se je nakremžil o "j- — Meni je sedaj odveč; Da sede srn-cpoflje soprog v jrostilni. je treib-i samo dotlej, dokler trajajo poprajanja in š niso doloee-ne modalitete. V Slavoniji love ribe po gozdih. V okolici Osijeka je Drava nedavno močno nara-sla ter poplavila velike komplekse. Ker je Drava v zadnjih dneh nagloma padla, so v preplavljenih gozdovih nastale velike mlake, v katerih mrgoli raznih rib. Največ se nahaja v takih mlakah karpov. med ka-teromi so eksemplari težki po 10 do 20 kilogramov. Prebivalci poplavljenih krajev ipridno love ribe ter jih vozijo v Osijek na trg. Kje se nahaja MARFJA KOPAČ, omožena Baibnik,