St. 562.
V Ljubljani, sreda dne 20. septembra idil
Leto II.
:	Posamezna številka 6 vinarjev :
iMtO' iihnji vsak dan — tudi ob nedeljah In — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-- Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu »K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto i K 20-—, polletno K 10-—, četrtletno K 5*—, K 1*70. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. Telefon številka 303.	:
JUT R
-.■	NEODVISEN	POLITIČEN	DNEVNIK.
: Posamezna Številka 6 vinarjev ;
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Neirankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko.
:	Telefon številka 303.	:
Žrtve.
Vsak narod ima svoje žrtve. Da, v človeštvu živi celo čudna vera, — ®orda od davnih dnij, morda pridobila v skušnjah življenja — da se nič velikega ne doseže brez žrtev. Nekateri moderni misleci to mnenje ••vračajo in sprejemajo Havličkovo Jeslo, ki je rekel: Naši predniki so za domovino umirali, tti pa hočemo zanjoživeti in delati. Nihče ne bo dvomil, da ima to geslo mnogo modrega v sebi in da je naravno, da ga sprejemajo moderni misleci. Saj je že v najširše sloje zašla misel, da ni rešitve v revolucij! ampak v evoluciji. Toda to vse je teoretično,modrovanje, ki v življenju Pogosto ne pride do veljave. Življenje je sila, ki stopa brezobzirno naprej in s« ne meni za modre in velike misli... to tako še do danes nismo prišli — vkljub vsemu bahanju o napredku Človeštva — do onih časov, ki ne potrebujejo žrtev.
Pisali smo že v pondeljkovi številki o dogodkih v Perziji. Nekateri listi trdijo, da smo imeni onih dveh mladeničev, ki sta padla pri onih značilnih dogodkih, — Či-Ma-Da in Red-Nul — napačno razumeli in na-mbe zapisali. Toda za imena nam ne Te, gre le za dogodke, ki so se iz-vtšili, ker so značilni za perzijske mzmere.
Nas seveda v sedanjem času posebno sedaj po dunajskih dogodkih Perzijske razmere malo brigajo in bi se zanje tudi ne zanimali, ko ne bi »mele toliko podobnega z našimi. Tako P* vidimo, da se godi povsod isto in d* še danes ne živimo življenja brez Žrtve so žrtve pa naj bodo v p*r*iji ali drugod in prav je imel »Daijy Telegr.* da je pisal tudi o malenkostnem dogodku ob času, *° se gode še druge večje stvari, ^»imivo pa je tudi, kaj je perzijska vlada po vsem tem ukrenila. Oni mali rod — o katerem smo govorili — je seveda pokopal mrtve, kakor mu je velevala dolžnost, kajti že od statih iasov so s slavo pokopavali one, ki so padli za domovino. Perzijska vlada pa je prepovedala pisati o tem; prepovedala je obisk grobov in vse sve-žaaosti, ki bi utegnile buditi spomin ■a oni dan. Da bo za vselej varna, je sklenila perzijska vlada, da se izda za •ni mali rod poseben koledar, v katerem bo izpuščen oni dan, kakor da ga ni bilo na svetu. Bodoči rodovi •odo na ta dan popolnoma pozabili. Perzijska vlada je torej — po dobri •li slabi navadi vseh vlad — hotela »a ta način stvar spraviti s sveta. Toda molk še ni znamenje pozabljenja, ttolk je tišina pred nevihto, ali mrak Pred dnevom. Res je moral mali rod prenehati s svojimi zahtevami, toda s tem še ni rečeno, da se ne zaveda Svojih pravic. Ako ga za enkrat potolažijo duhovniki iz sebičnih namenov, Pfide čez čas lahko iznova spoznanje. *wtve so v trenotku lahko brez pometla, imajo pa svoj pomen za bodočnost, kajti žrtve živč mrtve — in Pomislite kako je to, ko mrtvi žive.
Tudi na Dunaju so bile žrtve. Ne velike z ozirom velik boj. Posebno uspeh salv je bil — slab. Od treh salv so bili ranjeni le štirje. Drugi so bili ranjeni v gnječi v medsebojnem boju. Oni, ki je mrtev, je bil proboden. Ranjenih je tudi več policistov. Ali se ne zdi ta uspeh čuden. Ali ne kaže to, da so vojaki streljali v zrak; pravilo pa je, da vojaštvo sploh ne strelja v zrak, ampak naravnost v množico. Ali je bila to obzirnost višjih — s čimer bi se priznavala opravičenost demonstracij — ali strah pred bodočnostjo, ali se je vojaštvo samo zavedalo, da je del te množice, ki zahteva kruha. Cesar sam se je nevoljno izrazil o demonstracijah in o tem, da je tekla kri. Cesar ne potrebuje žrtev — komu na Čast naj torej padejo? Državi? Država ne potrebuje takih žrtev, ker ni v njeno korist, če umirajo njeni državljani, naj bo pod krogljami ali od gladu. Kdo torej potrebuje žrtev. Domovina? Domovina potrebuje živih delavnih ljudij, ne mrtvih. Ampak žrtve so in komu na čast? Njim, ki žive v izobilju, ki vladajo kakor bogovi s svojih mest, ki so se polastili javnih razmer in jih izkoriščajo zase. Njim na čast: kapitalistom, šovinistom ! Majhni in slabotni morajo prinašati darove njim velikim in bogatim. Delavec mora ob gladu služiti onim, ki sede za bogatimi- mizami, mal narod naj prepušča svoje zadnje pravice velikim priviligiranim narodom. In pravica? Pravica je na ulici? Pojdite si ponjo in jo zahtevajte: zgodi se kakor v Perziji: puške. In ko padejo žrtve, noče biti nihče kriv. Oni, ki je padel ni zakrivil nič drugega kot drugi, morebiti je celo slučajno prišel zraven; vojak ni kriv: strelja na povelja; višji niso krivi — skrbe za javni red. Kaj je torej z žrtvami, ki padajo na ulici? Zakrive jih oni, ki zakrive razmere: v Perziji vlada, ker ne zna ali noče dati rodovom pravice, pri nas Nemci, pod protekcijo vlade, na Dunaju kapitalisti, Mažari in klerikalci, ki delajo skupaj draginjsko politiko.
Dunajsko delavstvo se je vrnilo k delu in hoče služiti pošteno svoj kruh, ne pa prelivati krvi po ulicah. Dolžnost vseh krogov je vpoštevati to dobro voljo dokler je čas.
In pri nas. Danes je 20. september, torej vzroka dovolj da premišljamo o žrtvah, perzijskih, dunajskih ali drugih. Mi se zavedamo, da je naša dolžnost, za narod živeti in delati, dolžnost drugih pa je, da ustvarijo razmere, ki ne bodo zahtevale žrtev, ki so zadnja leta in dni krvavele na avstrijskih ulicah, kajti spomin na žrtve je: kakor plamen goreč, kakor žar pekoč, kakor glas vabeč, kakor vulkanov moč ...
•j* Stolypin.
Ruski ministrski predsednik Sto-lypin je umrl. Rana, ki mu jo je zadala revolucijonarjeva krogla, je bila smrtna. Vesti, ki so prihajale takoj po
atentatu in so oznanjale, da rana ni smrtno-nevarna, so imele namen, pomiriti javnost, kajti bati se je bilo na eni strani medsebojnih političnih bojev, na drugi židovskih pogromov.
Sedaj Stolypina ni več in bližnji dogodki bodo morda pokazali, kako važna oseba je bil za Rusijo, pa tudi, kako nevaren je državi sistem, po katerem je vodil Stolypin rusko državno politiko.
Stolypin je bil rojen leta 1863. in je stopil po dokončanih študijah v državno službo, kjer je hitro avaziral. Postal je guverner saratovske gubernije in je bil s tega mesta poklican v ministrstvo notranjih del. Dne 17. oktobra 1905. je dobila Rusija po dolgih viharnih bojih konstitucijo, nešteto žrtev je padlo v teh bojih in šele skrajna nevarnost je izsilila konstitucijo. Dne 21. julija 1906. pa je bila prva duma razpuščena in druga duma se je imela sklicati šele marca meseca 1907. Ministrski prezident Goremykin je odstopil — in Stolypin je prišel na vodilno mesto, kot šef nove vlade. Stolypin je skušal dobiti večino med zmernimi reformnimi strankami, toda stranke so stavile tako visoke zahteve, da se Stolypin ni mogel zadovoljiti, ker bi svojih obljub ne mogel izpolniti. Na konservativne stranke pa se ni mogel nasloniti, ker je bila revolucija še preveč silna. Zato je bil Stolypin prisiljen začeti nekako nadstrankarsko politiko in je od one dobe do sedaj po različnih vihrah in viharjih plul med obema smerema: med revoiucijouarno in konservativno. Toda revolucionarji so zamerili Sto-lypnu, da se ni hotel vezati z njimi in je takoj nekaj tednov po njegovem nastopu bomba razdrla njegovo letno vilo. Stolypin je bil sicer nepoškodovan, toda ranjena sta bila dva njegova otroka. Dne 6. septembra t. 1. je podal Stolypin razglas, v katerem je obsodil revolucijo in revolucijske stranke in jim očital najgrše pregreke zoper državo in zoper družbo, obljubil pa je primerne in potrebne reforme, predvsem agrarne reforme. Povdarjal je potrebo splošne šolske obveznosti, in je obljubil povzdigniti ljudsko šolstvo. Sestavile so se posebne komisije, ki so takoj začele s svojim reformnim delom. Skušal je splošno vplivati na to, da se z reformami — ali vsaj z obljubami, — pokaže dobra volja vlade, da se na ta način zaduši revolucija. Posebno mu je bilo na tem, da obsodijo revolucijo tudi oni zmernejši elementi, ki so jo morebiti preje odobravali. Tako je plaval Sto-lypin previdno nad strankami in je skušal na ta način dobiti počasi zmerno večino. Skrajni konservativci so ga prav tako napadali kakor skrajna levica. Njegova vlada pomeni nekak prikrit absolutizem. Reči pa se mora, da je bil morebiti najprimernejši mož na svojem mestu in da je dobro obvladal razmere. Zgodi se lahko, da mu bo sledil mož, ki bo mnogo kon-servativnejši in se bo začela še hujša reakcija.
Stolypin je padel enako, kakor Plehwe in drugi, kot žrtev teroristov.
Njegov morilec Bagrov je krščen Žid. Nekateri so mnenja, da je Bagrov član »ohrane* to je one policijske organizacije, ki izrablja revolucijo v svoje sebične namene. Bagrov je gotovo član — kake organizacije — ali spada med teroriste in revolucionarje — ali med provokaterje, ki s takimi atentati služijo policiji. Politične stranke pri tem niso prizadete, ker jim je Stolypinova vlada omogočala razvoj in rast in so lahko vse zmerne stranke upale, da dobe prej ali slej popolno večino.
Smrt Stol^pinova bo neugodno vplivala na ruske politične razmere, ki so se v zadnjem času že mirile. Sledila bo sedaj nova era in ta dobremu razvoju in napredku Rusije najbrže ne bo ugodna. Stolypinova doba je doba prehoda iz absolutizma v konstitucijo — ta pa še ni končan.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vevč. Dne 14. t. m. se je vršil v Vevčah komisijski ogled radi zavarovanja levega brega Ljubljanice pod vasjo Slape. Interesentje iz Dobrunj niso bili o celi stvari popolnoma nič obveščeni, oni iz Slap pa le površno. Ogled bi se imel vršiti ob 9. uri, toda komisar dr. Borštnar je prišel šele ob 10. uri. Posestniki so morali radi ko-modnosti komisarja eno uro čakati in to ob tem času ko ima kmet toliko dela na polju. Gosp. komisar je brez vsakega povoda grozil strankam s 24 urnim zaporom in zastopnik tovarne, dr. O. Wallentschagg je s strankami skrajno netaktno postopal. Izmed navzočih posestnikov se je le eden ojunačil in učenega nemškega doktorja tako izborno zavračeval, da mu je moral doktor končno — molčati. Obljubil je, da se s posestnikom vidita še v Ljubljani. No smo res radovedni! Posestniki iz obeh občin, namreč iz Dev. Marija v Polju in iz Dobrunj so radi takega postopanja silno ogorčeni, pa kaj ko ni nobenega, ki bi se zanje postavil. Župana iz obeh občin sta po nojevem načinu zarila glave v pesek. Sicer bomo pa o teh nemških gospodih in o naših izbornih županih še kaj lepega povedali. Saj imamo še dovolj gradiva I
DNEVNE VESTI.
Zdaj torej vemo, zakaj je tako pomanjkanje subalternih uradnikov po onih uradih, kjer načelujejo klerikalci. Gosp. prof. Jarc nam je to v nedeljo v hotel Unionu prav lepo in po domače povedal. — Rekel je namreč, da je v Avstriji sploh preveč uradnikov, da je po državnih uradih preveč dren 1 — Zato imajo torej poštni uradniki po deset ur na dan službe, ker bi bil sicer preveč dren! — Po drugih ljubljanskih uradih, kjer imajo opravljati samo lahka pisarniška dela, ni preveč drena, ker morejo uradovati dnevno le po 5 do 6 ur, namreč do
1,	ali 2. ure popoldne in je s tem
opravljeno za celi dan. — Razven tega ima ljubljanski poštni uradnik po eno nedeljo na mesec nedeljski počitek, v celem poletju tedaj tri proste dneve, ker bi bil drugače preveč dren, medtem ko imajo drugi ljubljanski uradniki, kateri niso odvisni od S. L. S., vse nedelje in praznike počitek, kakor je tudi prav. Tudi radi tega, da se izogne prevelikemu drenu, ne morejo ljubljanski poštni uradniki na krvavo zasluženi dopust, in če dobi kdo daljši dopust radi bolezni, je navadno švindler, in kriv, da drugi ne morejo na dopust. Asistent pri sodniji pa dobi brez vsake ovire trimesečni dopust, če je le nekoliko nevrasteničen.
—	Dren je torej le po onih uradih, kjer načeljujejo pripadniki S. L. S. —
V	tem smislu pomaga in bo torej pomagala S. L. S. obuboženem državnem uradništvu. Prihodnjič nadaljujemo.
Nebesa za klerikalce. Ti ljudje posebno pa njih čuki in marinarice so popolnoma prepričani, da jih čakajo v nebesih prvi sedeži. Saj niso to trdili enkrat, ampak to povdarjajo pri vsaki priliki. To so zopet pokazali pri pogrebu nekega čuka v vasi Batuje na Vipavskem. Govornik ob odprtem grobu je proslavljal pokojnega, ob koncu pa pristavil: Počivaj v miru, dokler ne pridemo tudi mi tja, potem se pa bomo skupno veselili v nebesih I Filozofija 1 Tudi na neki čukovski veselici je končal oberčuk svoj slamnati govor z besedami: Vsi tu zbrani, »na svidenje v nebesih”, le žal, da ni dostavil, »s Fridolini in Kavčiči*! Sedaj pa naj še kdo trdi, da niso nebesa za klerikalce I
Klerikalci proti cvetličnemu dnevu. Vedeli smo že davno, da klerikalci niso prijatelji naših dijaških podpornih društev, kajti klerikalni dijaki brez teh društev čisto lahko izhajajo, saj imajo svojo »Leonovo družbo* in druge klerikalne podporne organizacije, tako da jim na slovenska podporna društva ni treba čisto nič reflektirati in so popolnoma neodvisni od njih. Vkljub temu, da slovenska dijaška podporna društva od klerikalcev nimajo ničesar — tistih par kron, ki pridejo iz klerikalnih rok, ne pride niti v poštev — so naša dijaška podporna društva vendar-Ie podpirala klerikalne študente, včasih celo take, ki niso bili najbolj potrebni, da bi se jim le ne moglo očitati pristranost Zdaj, ko so pa klerikalci slovenskim dijaškim podpornim društvom napovedali javen bojkot, je pa stvar popolnoma drugačna. Slovenska dijaška podporna društva bodo morala iz tega izvajati nujne konsekvence! Napredna javnost zahteva, da se z njenim denarjem ne podpirajo tisti.študentje, ki posredno ali neposredno v »Slovencu* proglašajo bojkot akciji za dijaška podporna društva in s tem podpornim društvom samim.
Imeniki za deželnozborsko dopolnilno volitev se sestavljajo. Klerikalci imajo že tajne sestanke zaradi kandidata. Nekateri govore, da se ve-
LISTEK.
M1GHI*. ZEVACO:
Ljubimca beneška.
»osi r~ Gospodar, je dejal Žanetto, gospod Aretino me je hotel
*	1 v Jrevizo.
_ to?
prišel k njenh,e sPravi od doma< ker sera videI škofa* ko Je Bemba si videl! sta kriknila hkrati Roland in Skala-
lrm».
R?;. ^em ga Privedel k njemu.
. . Hitiva, gospodar) oh, hitiva, hitiva 1 je vzkliknil Skala-
»UfiO.
— Samo trenotek, da povem vse! je rekel Žanetto. Škofa je spremljala mlada ženska ... Ali dekle, saj ne vem na-teako.
— Roland in Skalabrino sta se spogledala z očmi, plamenečimi od radosti in sta planila ven, ne da bi zahtevala daljših Pojasnil.
Par minut nato sta bila že v gondoli; Skalabrino je veslal «a je, kar letela po vodi.
Orjak ni črhnil besedice.
Toda Roland je vedel, kakšne misli mu morajo polniti dušo.
— Poznam Bianko, je dejal, in sem prepričan, da je bila močnejša od Bemba.
V	dnu srca pa ga je ta prihod škofa v spremstvu deklice
* Aretinu navdajal s temnim nepokojem.
.	— Samo da bi prišla o pravem časul je ponovil Ska-
J*brino; to je bil ves njegov odgovor, kakor da ga muči huda 3>»tnja.
Gondola je opravila v četrt ure pot, ki zahteva drugače od Qobrega barkarola štirideset minut.
Naposled je obstala pred Aretinovo palačo.
Trenotek nato sta stala obadva pred vrati.
Bila so zaprta I
Roland je srdito udaril nanje.
Iz notranjščine se je začul prestrašen dirindaj: Aretino je bil še zmerom prepričan, da pošlje Imperija za njim par tucatov morilcev, in se je pripravljal na obrambo.
Roland je zaropotal glasneje.
— Odprite, grom in peklo 1 je zakričal.
Aretino je nedvomno spoznal njegov glas, kajti Roland in Skalabrino sta takoj nato zaičula rožljanje ogromnih zapahov, za katerimi se je bojazljivi pesnik jedva čutil na varnem.
Ko so se vrata odprla na ozko špranjo, jih je Skalabrino odprl s sunkom nastežaj.
Roland je zagledal Aretina, ki mu je prihajal naproti.
— Kaj! Vi ste, gospodar!
— Kje je Bembo ? je vprašal Roland s tako osornim glasom, da je Aretino začel trepetati in zamrmral sam pri sebi:
— Ojojl Zdaj padam iz Karibde v Scilo. Bembo, gospodar? . . . Saj . . .
Roland je stresel pesnika za ramo:
— Za vsako izgubljeno sekundo ti s kleščami izderem en zob. Odgovori, pasja duša! Kje je Bembo? Kje je Bianka?
— Pojdite z mano, je zaječal Aretin, toda Bog mi je priča, ko sem jima odprl gostoljubno svojo hišo, nisem mislil, da si nakopljem s tem vašo jezo.
Stopal je naglo naprej.
Ta hip je Roland začul šum glasov in ječanje.
— BiankaI Bianka! je zakričal, pehaje Aretina pred seboj.
— Tukaj I je odgovoril glas Perine, ki se je znašla nenadoma pred njimi in pokazala s prstom na bližnja vrata.
Skalabrino se je zaletel v ta vrata in se uprl vanje s svojimi težkimi pleči.
Preteklo je par strašnih sekund; nato je počil les, ključavnica je odskočila, vrata so se podrla, in moža sta planila v sobo.
Bralec ve, kak strašen prizor je čakal njunih oči . . .
Rolandov prvi pogled je zadel okno, ki ga je Bembo odprl. In vztrepetal je, videč nastežaj odprto okno.
— Prokleto! Ušel je . . . Odpeljal jo je s seboj!
Toda okrenil se je in slišal, kako čudno ječi Skalabrino.
In zdaj je v najtemnejšem kotičku sobe zagledal Bianko. Poleg nje je klečal orjak. Ni si je upal dotakniti, niti črhniti be-' sedo. Samo hropenje, bridko in strašno obenem, je vrelo zamolklo iz njegovega grla.
Roland je stopil naglo bliže.
Videl je takoj, da je Bianka mrtva.
Pesti so se mu skrčile, in iz oči, ki jib je dvignil proti nebu, kakor da hoče zalučati usodi svojo najhujšo kletev, se mu je utrnilo dvoje solz.
Dotaknil se je Skalabrinove rame.
Skalabrino je dvignil glavo.
— Saj ni mrtva, kajneda ne? Oh, to bi bilo kruto! Oh, gospod, recite mi, da ni mrtva . . . Bianka, moja hčil . . . Saj me slišiš, ali ne? . . . Jaz sem . .v. tvoj oče . . . Da, tvoj oče. Poglej me, samo oči odpri ... Če se ti zdi, da nisem vreden biti tvoj oče in če ti ni všeč, da si moja hči, pojdem odtod... samo malce odpri očesi, toliko, da me vidiš, ki nisi nikdar videla svojega očeta . . . Tudi jaz nisem vedel, da te imam! Imel sem hčer, najlepšo in najčistejšo v Benetkah, pa nisem vedel za to. A zdaj vem ... In kako se je izpremenilo moje življenje od dne, ko sem izvedel! Ves čas sem mislil samo še nate . . . nate, dete moje . . . moja hči! . . . Kaj, ti da bi bila mrtva! In da sva se našla samo zato, da te vidim umorjeno! Ne, nel Oživela bo, verjemite! Bianka 1... Poslušaj me, saj sem tvoj oče ... samo za hipec me poglej, samo za hipec . . .
Roland je skoraj odurno stresel tovariša za ramo'.
— Pokoncu, je velel s hripavim glasom, pokoncu tovariš, brat moj . . . pokoncu! . . .
— Mrtva jel je dejal Roland s tako svečanim povdarkom, da so vsi, Aretino, Margerita, Pavlina in vse ostale Aretinke, ki so pritekle, in sluge, ko so stali za njimi, povesili glave in ostali sklonjeni pred veličanstvom smrti.
Perina je rahlo ihtela.
Peter Aretino si je grizel ustnice do krvi.
Stopil je korak naprej.
— Gospodar, je izpregovoril ponižno, nadejam se, da . . .
— Tiho! je odgovoril Roland z istim svečanim glasom.
_________________________________ (Dalje.)
čina volilcev upira dr, Gregoričevi kandidaturi, češ, to je kandidat za blamažo.
Za denar, le vse za denar — to je pri dr. Kreku glavna »maksima*. Organizacija brez denarja — lepo vas prosim, je prazna beseda. Zato je v nedeljo pozdravil — ker je prehlajen; pismeno S. K. S. Z. v »Ljudskem domu*, in postavil kot prvo bombo za bodrilo značilen stavek: »Treba nam je denarja*! In ta denar, pravi navihani rimski dohtar, bodo morali nabrati slovenski krščanski fantje in dekleta s svojimi težko prisluženirtii kroncami. Ti fantje in ta dekleta na kmetih že zdaj glasno godrnjajo, rekoč, da niso nikdar prosti in da morajo vedno plačevati! Hm, gosp. Krek, le kmalu ozdravite, da jih boste potolažili ali pa uporne »panali*, kajti značajni ljudje so vas že siti!
Sinočnji shod zaupnikov narod-no-napredne stranke v Spodnji Šiški v gostilni .pri Ančniku* je prav dobro uspel: prišlo je okolu 150 povabljenih zaupnikov, mnogi pa niso mogli prisostvovati sestanku, ker je bil prostor premajhen. Kandidatska lista — ki jo priobčimo jutri — je bila sprejeta enoglasno in z velikim navdušenjem. Narodno-napredna stranka stopa v boj samozavestno in z onim ognjem, ki je v sedanjih razmerah, ko se je združilo vse proti nji, absolutno potreben.
Čudna taktika. Naši socijalni demokrati so kaj čudni ljudje: v .Zarji*, ki je dostopna vsakomur, ki jo hoče kupiti in čitati, so zelo uljudni in fini popolni Evropejci, na svojih shodih pa, ki jih obiskujejo več ali manj samo njihovi pristaši, so navadno ravnotako surovi kot klerikalci in skoraj vsaka druga beseda iz ust nekaterih njihovih govornikov — je psovka. To se je pokazalo posebno pri zadnjem njihovem volilnem shodu pri Anžoku v Spodnji Šiški, kjer je na posebno »duhovit* način stresal svojo surovost g. Anton Kristan, katerega govor ni bil čisto nič drugega kot zbirka najordinarnejših psovk. S takim načinom boja socijalni demokrati res ne pride o daleč, ker psovke niso nikdar bi e in ne bodo — argumenti; nasprotno, psovke so orožje slabih.
Dobro preračunan manever so vesti, ki jih prinaša »Zarja* o nekem dozdevnem razdoru v vrstah narodno-naprednih volilcev v Sp. Šiški. O tem razdoru nihče ničesar ne ve in na-rodno-napredna stranka ni bila v Sp. Šiški morda še nikdar tako enotna, kot je sedaj, kar se njeni pristaši dobro zavedajo resnosti položaja in bodo šli v volilni boj složni in edini. — »Zarja* naj si zapomni, da s svojim manevrom ničesar ne opravi, ker napredni volilci v Sp. Šiški niso tako nerazsodni, da ne bi vedeli — kam pes taco moli in zato jo bo molil zastonj.
Nismo verovali, ali sedaj postaja že popolnoma jasno, da so se združili socijalni demoluatje v Spod. Šiški z Nemci in klerikalci. Zato bodo kandidirali socijalni demokrati tudi nemškega klerikalca Lukana, tako, da vstrežejo Nemcem in klerikalcem, ki ne postavijo posebnih kandidatov, ampak bodo glasovali za socijalno demokratično listo. Za to se je posebno zavzemal izvrševalni odbor slovenske ljudske stranke. Pripominjamo še. da se nahaja na socijalno demokratični listi kar trinajst nemških sodrugov, radi česar so se Nemci tudi odločili, da glasujejo za socijalno demokratično listo.
Delavska stranka hočejo biti socijalni demokrati, pri občinskih volitvah v Sp. Šiški kandidirajo pa kar šestnajst posestnikov, pravijo pa, da bodo skrbeli samo za delavske inte-
MALI LISTEK.
I. E. RUBIN:
Rože
z
Slika.
grobov.
Z gospodično kamilo sva se bližala že pokopališču, ko me je naenkrat vprašala:]
»Zakaj ste tako zamišljeni?* »Spomnil sem se neke povesti,* sem odgovoril, »in v takih časih, kadar se česa spomnim, rad premliš-ljam.“
»Ali mi je nečete povedati?* »Zakaj ne, pojdiva počasi, prav do pokopališča bo končana.*
Kamila je bila zelo živahna gospodična, stara nekaj nad dvajset let in zelo ljubeznjiva. Smejala se je vedno veselo, ni je iz lepa užalostila kaka nezgoda. Kadar sem bil ž njo skupaj, sem imel vesele ure in sem pozabil na vso žalost svojih trpkih dni. Hodila	sva	skupaj	na	izprehod
samo zato,	ker	mi je	bilo	dolgčas
hoditi samemu in ker je ona imela proti večeru vedno dve uri časa, ki jih je preživela z menoj. Ti izprehodi so naju družili in postala sva si prijatelja. Šla sva vsak dan skupaj iz mesta: enkrat v	drevored,	drugič v
mestni vrt,	tretjič ven	na	polje in
vsak teden enkrat na pokopališče. —
rese vse druge stanove pa bodo terorizirali !
»Ste že opravili*. Te dni je prišel k enemu od voditeljev narodno-napredne stranke človek, ki se lahko ponaša, da je za stranko dosti storil, po neko majhno uslugo. »Voditelj* je smatral za potrebno odkloniti prošnjo, kar je gotovo njegova pravica in do-tod bi bilo vse v redu, ali »voditelj* je čisto po uepotrebnem razžalil dobrega strankinega pristaša, rekoč mu kot kakemu beraču: »Ste že opravili*, četudi ta niti vsiljiv ni bil. Ta razžalitev bi lahko izostala, ker ako nekdo prosi koga za kako uslugo, zato vendar še ni lopov, ki ga je treba nahruliti. Pri takih razmerah, seveda, ni čudo, da v tabor narodno-napredne stranke nikogar preveč srce ne vleče.
Brezvestnost nekaterih dijaških gospodinj, zlasti nemškutarskih, je že kar ostudna. Otroci iz ljudske šole plačujejo po 50 in 60 K mesečno za hrano in stanovanje, a te gospodinje jim ne dado niti toliko, da bi se do sitega najedli! Vsled tega tožijo, da so lačni. Pozivljemo mestno zdravstveno, da si že vendar enkrat malo ogleda dijaška stanovanja po mestu zlasti v temnih starih hišah in ozkih ulicah. Hrana in higijena je za šolskega otroka prva reč!
Draglnjsko zborovanje deželnih uslužbencev. V nedeljo popoldne so imeli kranjski deželni uslužbenci v gostilni pri Mikužu v Kolodvorski ulici svoj stanovski sestanek, na katerem so razpravljali o sedanji neznosni draginji, o zahtevi glede draginjske doklade, proste zdravniške pomoči in o definitivni nastanitvi uslužbencev, ki služijo že več let. Na sestanku je bila sprejeta resolucija na deželni odbor oziroma deželni zbor. Konečno se je oglasil k besedi Franc Jeran, ki je svojim tovarišem priporočal, naj iz-slede dotičnika, ki poroča listom o krivičnih razmerah v deželnih zavodih. Toda mož je naletel na slabo. Njegovi tovariši so mu povedali, da je društvo popolnoma stanovsko in nepolitično, da take stvari ne spadajo na program. Tak odgovor je tudi najboljši.
Policijski komisar Jančigaj je
zopet pričel s svojo neokusno surovostjo, po kateri se že od nekdaj jako odlikuje, in sicer to pot — v javnem lokalu. V nedeljo se je spravil v gledališču nad nekega stražnika. Ne vemo, zakaj. Končno nas to tudi ne zanima, ampak gre tukaj za avtoriteto policije, katera gotovo ni pred takimi tiči kot je Jančigaj posebno na varnem. No, Johan, ki se vedno kar cediš od ljubezni do stražnikov, napravi tukaj enkrat red. Gosp. vladni svetnik naj pa pouči Jančigaja, da se take stvari v javnih lokalih ne spodobijo. Jančigaju pa povemo, da mu bomo postregli, če ne bo že enkrat miren s stvarmi, ki prav pošteno kršijo ugled policije. Torej pamet, ker »kdor se povišuje, bo ponižan.*
Malo več olike. Pretekli teden je došel precej pozno zvečer v Ljnb-ljano neki kmetič, da poišče za svojo nevarnobolno ženo zdravnika. Povpraševal je naokoli in srečal konečno na Mestnem trgu nekega policijskega nad-stražnika. Vprašal ga je uljudno, kje bi dobil kakega zdravnika, toda stražnik se zadere prav surovo nad njim: »Kaj mislite, da vam bomo mi po mestu iskali zdravnika.* Tako postopanje se že samoposebi obsoja. Le malo več olike.
Železničarsko gibanje: V nedeljo zvečer so se z brzovlakom odpeljali zastopniki »Zveze jugoslovanskih železničarjev* in »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov* na konferenco »Lige*, ki se vrši dne 19. 20. in 21. t. m. na Dunaju. Konference se
udeleže zastopniki sledečih železniških organizacij in sicer: Spolek češkych ufednikA železničnfch v Pragi, Zwia-zak urzednikovv c. kr. kolei paustwo-wych v Galiciji, Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov v Trstu, Deutsch flsterr. Eisenbahnbeamten Verein, Zem-ska jednota zfizencu drach v Kršlov-stvi Češkem, Zwiazak obrony prawnej Samopomoč v Galiciji, Zveza jugoslovanskih železničarjev v Trstu, Reichs-bund der deutschen Eisenbahner Oesterreichs in Wien in Verein Osterr. Zugsexpedienten. — Zastopniki zgoraj omenjenih na narodni podlagi stoječih društev zastopajo črez 70.000 železničarjev in se podajo po izvršeni konferenci v železniško ministrstvo, kjer predlože skupno sestavljeno spomenico.
Društvo jugoslovanskih uradnikov v Trstu javlja tem potom vsem svojim članom, da je osrednji odbor sporazumno s podružnicami sklenil izdajati lastno glasilo, in sicer počenši z mesecom oktobrom, 10. dne vsakega meseca. Ob tej priliki prosi osrednji odbor vse gg. čane, da z dopošilja-njem gospodarskih in strokovnih člankov, kakor tudi drugih primernih prispevkov vsakovrstne vsebine, ki vteg-nejo zanimati vse člane, omogočijo, da bo list stal na višini vrejevanja in tako delal v javnosti čast naši stanovski organizaciji. Ker bo pa društvo imelo z izdajanjem svojega lista znatnih stroškov, prosi osrednji odbor v Trstu, da vsi člani točno vrše svojo dolžnost napram društvu s tem, da ne samo redno plačujejo svojo mesečno članarino, ampak da tudi z vsemi sredstvi agitirajo za pristop novih članov k društvu. Čim več članov je, tem lepše vspehe društvo lahko nudi članom, tem večji bo list in zanimivejši! Zato, tovariši člani, hitro na delo!
Pozor, medldnci! Na dunajski medicinski fakulteti bode letos s prvim tečajem razpisana neka ustanova v znesku letnih 600 K. Ustanovil jo je pred 50. leti neki slovenski rodoljub s pogojem, da pridejo pri podeljenju z enako kvalifikacijo v poštev v prvi vrsti medicinci doma v sevniškem okraju; če teh ni, potem pa drugi. Dosedaj še te ustanove bržčas ni noben Slovenec užival, ker je bila za nas Slovence popolnoma pozabljena. Kdor se pa zanima za njo, dobi potrebne informacije od dr. Ivana Matka, Ljubljana, Wolfova ulica 10.
Cvetlični dan. Na inicijativo O. s. n. n. d. se priredi 23. in 24. t. m. v Ljubljani cvetlični dan v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj*. Svoje sodelovanje so obljubile narodne dame ter akad. fer. društvi »Prosveta* irt »Sava*. Ker je tako združeno toliko delavnih moči, upamo lahko na lep uspeh cvetličnega dneva. Vse posle vodi od zgoraj omenjenih korporacij voljen odbor, ki vodi vse predpriprave in ki daje vsa potrebna pojasnila.
Opozarjamo vse dame, ki hočejo sodelovati pri cvetličnem dnevu, da pridejo sigurno 21. t. m. ob 6. uri zvečer v damsko sobo Narodnega doma k zadnji seji. — Cvetlice se pošiljajo na naslov g. Amalije Widrove, Šelenburgova ulica 3, 23. t. m.
Cvetlični dan se zaključi s pri jateljskim sestankom v Narodnem domu, na katerega vabimo vse Slovence, da podpro s prostovoljnimi doneski naša prepotrebna dijaška podporna društva v Gradcu, Pragi in na Dunaju.
Prejeli smo: Cestitemu uredništvu dnevnika »Jutro* v Ljubljani. Z ozirom na dnevno vest v 558. številki Vašega lista z dne 16. t. m. »Ravnateljstvo užitninskega zakupa* Vas poživljam sklicuje se na tisk. zak. § 19., da sprejmete in po tega zakona dolo-
čilih objavite v prihodnji številki svojega lista nastopni
popravek.
Ni res, da ne odgovarja resnici, kar je trdilo ravnateljstvo mestnega užitninskega zakupa glede deputacije paznikov v svojem popravku z dne 12. t. m. tičočem se dnevne vesti »Ravnateljstvo užitninskega zakupa* v 544. številki »Jutra*; res pa je, da popolnem odgovarja resnici, kar je trdilo ravnateljstvo v napominanem popravku. Dotična dnevna vest v 558. številki »Jutru* je sama v protislovju z dnevno vestjo v 554. številki Vašega lista. — Ni res, da podpisani ravnatelj nisem hotel sprejeti (!) »odposlanca paznikov, ki se je zglasil pri meni.*
V	Ljubljani, dne 16. septembra 1911. Graselli, ravnatelj mestnega užitninskega zakupa.
Odborova seja Matice Slovenske se vrši danes, dne 20. sept. 1911 ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsed-ništva. 2. Tisk letošnjih knjig, zlasti Mencingerjevih zbranih spisov. 3. Poročilo o popravah hiše. 4. Tajnikovo poročilo. 5. Slučajnosti.
Slovensko deželno gledališče. Prihodnja predstava se vrši v soboto zvečer ter se uprizori prvič slavna komedija življenja v treh dejanjih »Zemlja*, ki jo je spisal najodličnejši moderni nemški dramatik Karel Schčnherr. Ta komedija je že par let stalno na repertoarju dunajskega dvornega gledališča. Glavne vloge igrajo gg.: Verovšek, Skrbinšek, Nučič, gospa Danilova, gospa Bukšekova in gdč. Thalerjeva. Predstava se vrši za par abonente. — V nedeljo popoldne se uprizori kot ljudska predstava pri znižanih cenah Etbina Kristana »Samosvoj*. Zvečer se igra drugič „Ruy Blas* (za nepar).
Gospod Ljubiša Illčlč, naš operetni tenor, je gostoval v ponedeljek zvečer v vlogi Lčrentya (Jesenski manever) na odru zagrebškega gledališča.
Kormin. Bliža se zopet čas trgatve in zopet bodo prišli sem vinski trgovci iz Kranjskega. Pri tej priliki bi hoteli na nekaj opozoriti: Vsak Slovenec, kateri pride v Kormin, naj govori slovensko, vsak naj gre v naše gostilne. Čemu pa bomo podpirali Italijane ? Zato, da bodo rogovilili proti slovenski šoli! Sedaj imamo krasne slovenske gostilne, posebno pa restavracija »Central* in pri »Kotlarju«. Torej dolžnost vsakega Slovenca, kateri pride v Kormin, je, da se drži gesla: Svoji k svojim!
Ponesrečil se je 15. t. m. popoldne v Tovsti gori nad Goričem cerkovnik iz Zaloga Jožef Kunc. Omenjenega dne dopoldne je šel gasit v goro. Ker pa se je isti dan ogenj posebno naglo razširjal in je bilo polno dima, zašel je Kunc v neko strugo, v kateri so ga drugi dan našli popolno ma ožganega, tako, da ga niti njegovi znanci niso mogli več spoznati. Kunc zapušča 5 otrok in mlado ženo. — Ponesrečil bi se bil kmalu tudi orož. tit. postajevodja Donko iz Kranja, kateri je s Kuncem vred bežal pred ognjem. Ker pa se je prvemu pot, po kateri je Kunc bežal, zdela prestrma, je krenil na desno in se tako rešil gotove smrti. — Na omenjeni gori je že gorelo 4 tedne. Zaradi velike su-hote in strmega kraja niso mogli ogenj pogasiti. Pogasil ga je šele dež, kateri je začel padati 16. t. m. popoldne.
Chrlstofov trgovski tečaj bode
tudi letos prav dobro obiskan, ker se je oglasilo že 60 gojenk. Lepo število lanskih gojenk je že sedaj v dobrih službah, k čemur pripomore dejstvo, da ima vodja zavoda tozadevne vsestranske zveze. Toplo priporočamo ta zavod in opozarjamo na današnji inserat istega ter na izvestje tega zavoda, ki se dobi v »Narodni knjigarni*.
O. BERN ATO VIC
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Kinematograf Ideal. Opozarja se na današnji izbrani spored. Posebno lepe slike so: Hetman Nikolajev (ruska drama, krasna varietetna slika v barvah), slačenje na trapecu in veleko-mične slike Lotice jadrnica in Moric bogati stric (Prince). Petek večer smeha. V soboto: Putifarjeva žena (zanimiva drama, 450 metrov dolg film od Nordisk & Komp.)
Zborovanje „Zveze jugoslovanskih železniških uradnikov".
Država nima denarja — državljani še manj. In tako si stojita danes oba faktorja v ostrem boju nasproti; Aut-aut. Bitka se mora izvojevati, a*i bo že tako ali pa tako. Državljani niso nikdar dolžni trpeti za grehe, ka-tere napravlja država sama. Letos vlada sploh po celi Evropi nenavadno gibanje. Iz vseh držav prihajajo glasovi: Proč z draginjo! Tudi v naši nesrečni Avstriji, mimo katere so šla dosedaj vsa taka gibanja, je pričelo nenavadno vreti. Do tega je pa tudi moralo priti. Kajti grehi popolnoma zavožene avstrijske politike se morajo enkrat pošteno maščevati. Ljudstv* se vzbuja. Posebno delavski in uradniški krogi, kar je zelo značilno, stopajo silno resno. V Ljubljani s»• imeli tekom zadnjih dni že več proti-draginjskih zborovanj. Včeraj zvečer je imela enak shod v salonu hotela »Ilirije* »Zveza jugoslovanskih žel. uradnikov*.
Udeležba je bila nenavadno velika. Jasen dokaz, da žel. uradniki umevajo dobro položaj, v katerem se izhajajo. Razven mnogoštevilnih Ljubljančanov je bilo opažati goste iz Poljčan, Jesenic, Zidanega mosta, Št. Petra, Kranja, Trsta in Celja. Navzoč« sta bila tudi ljubljanski državnozborski poslanec dr. Vladimir Ravnihar in deželni poslanec prof. Reisner.
Zborovanje je otvoril predsednic »Zveze* g. Črnigoj, ki je toplo pozdravil mnogoštevilne udeležence, posebn« pa dr. Ravniharja in prof. Reisnerja. (Viharni Živio! klici.) Naglaša, da je predmet škoda položaj železniškega uradništva. Osrednji odbor je s tem, da je sklical v slovenski metropoli shod žel. uradnikov, hotel sprevideti samo bojevitost in razpoloženje svojih članov,
Francoski in angleški železničarji so že poskusili svojo moč. Zato ni popolnoma nič čudno, če se tudi v Avstriji pripravlja boj, ki mora izbruhniti, ako se vlada ne bo ganila. Železniški uradniki so pripravljeni na
Tolstovr&lio slatino
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
ki Je edina slovenska ter najboljša zdravilna tn namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstotrSk« slatin*« pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi
Kadar sva šla na pokopališče, je nesla Kamila vselej rože seboj. Na pokopališču je vsakokrat stopila par korakov naprej med grobove in je tja vrgla svoje rože. Rekla je, da tam leži bratec, ki je umrl pred nedavnim časom. Res, po vsem. kakor se e vedla, se ni dalo spoznati, da bi bi o tam kaj drugega, nego bratec in čudil sem se, zakaj mu nosi rože na grob, ko ni morebiti v njenem srcu nikake-ga žalovanja. Toda Kamila je rekla, da je obljubila materi, da pojde vsak teden enkrat na grob, ako ji pusti dve uri za večerni sprehod. Jaz sem bil s tem zadovoljen, kajti tudi na pokopališču sva videla vedno kaj novega in zanimivega, in to je bilo za naju glavna stvar. Toda takrat mi je nehote prišla ona povest na misel.
»Povejte mi,* je prosila Kamila.
»Torej, pravzaprav je to vesela povest, čeprav bi lahko iz nje naredil tudi nesrečen roman, ki bi ga ne či-tala nobena mlada gospodična. Nekoč sem se bil seznanil z gospodično, ki mi je zelo ugajala in sem se skoraj zaljubil vanjo.*
»In kaj je bilo potem?* je vprašala Kamila.
»Potem? No, povedati vam moram natančneje. Zaljubil sem se vanjo na ulici.*
.Ah, vi" je vzkliknila Kamila.
»Res! Pri mladih ljudeh se to večkrat zgodi. Srečaval sem jo vsak dan in še danes ne vem, ali sem se zaljubil vanjo takoj prvi dan, ali šele potem, ko sem jo srečal mnogokrat.* »Recimo, da šele potem,* je rekla Kamila.
»No, recimo, da šele potem. In nekoč je moje srce premagalo moj razum in šem šel za njo.*
»In ona?*
»No, bežala je.*
»Kam ?*
»Naravnost domov.*
Kamila se je zelo zanimala za povest in je hotela vedeti vse natančno.
»In kaj ste storili vi?“
»Jaz sem obstal pred vratmi in sem gledal za njo. Všeč mi je bilo, da je pobegnila. Premišljal sem, kaj naj storim. Hotel sem iti k hišnici, plačati ji krono in poizvedeti, kdo je ona gospodična. Toda v tem sem zaslišal smeh nad seboj. Stala je na balkonu in se mi smejala. Odšel sem domov in bil sem zadovoljen. Čez kratko sem jo zopet srečal na ulici. Držala se je resno in se hotela izogniti, toda jaz sem stopil k nji in ...“ »To ste bili zelo predrzni in naravnost . . .*|
»Ne, gospodična, ona se je smejala in kadar se je smejala, je bila zelo lepa; to je odločilo . . .*
,In kaj ste ji rekli?*
»Danes res ne vem, kako sem začel.*
»Ah, vi vse pozabite.*
»Verjemite, da v takih trenotkih navadno človek reče kaj neumnega. Zato sedaj ne vem: prosil sem jo menda, če jo smem spremljati.*
»Potem je bilo to prav tako, kakor pri meni.*
»Ali se še spominjate?*
»Da, kako bi ne?*
»Ali je bilo prav tako?*
»No, in kaj je bilo potem ?*( »Rekla je, da smem iti ž njo. Šla sva proti njenemu domu. Tam sem se poslovil in si izprosil, da se smem ž njo zopet sniti."
»In je tudi dovolila?*
»Tudi. Rekla je, da gre vsak dan ob devetih k prijateljici. Tako sva se sešla drugi dan in potem vsak dan.*
»Pripovedujte dalje.*
»Vsak dan torej. Nekoč pa meje povabila na dom, Češ, da tako želi njena mama.*
»In ste šli?*
»Seveda. Njena mama je bila prijazna stara gospa, ki me je sprejela zelo ljubeznivo in me je povabila, naj pridem vsak dan k njim.*
»In vi ste prišli?*
»Seveda. Ona je igrala na klavir, jaz sem sedel na zofi in poslušal.
Veste, da to zelo ljubim.
»In kaj je bilo potem?*
»No, nič. Postala sva zelo prijatelja in skoraj sva se zaljubila. Človek se privadi na človeka in včasih pripomore tudi komodnost in zadovoljnost, da smo bolj zaljubljeni, nego je resnica.*
»Torej ste bili res zaljubljeni. Tudi poljubili ste jo?*
»Seveda in še mnogokrat.* ^
»Vi! In kaj je bilo potem?" »Potem sva hodila na izprehod, kakor zdaj hodim z vami. P?vs°d in vsi so mislili, da sva zaljubljen par.* »Ali ste jo ljubili?*
»Ne. Tudi ona me ni ljubila. —; Bilo je nama obema dolgčas na svet« in sva bila zadovoljna, da si moreva krajšati dneve na lep način.*
»A kako ste se razšli?«
»No, nekoč me je povabila, naj grem ž njo na pokopališče. Bilo je v poznem jesenskem času, Prišla sva na pokopališče in ona vesela, živahna gospodična je naenkrat postala resna in žalostna. — »To veste,* je rekla* »da imam prijateljico.* — »Vem“-;T' sem odgovoril. — .Vidite,* je prav1.*®’ »ta prijateljica je bila nesrečna. H“' bila je nekega študenta tako zelo. preveč.* — »Kako,* sem vprašal.
(Konec.)
uajostrejši boj. Spregovoriti hočejo resno besedo. Vlada ima za kanone in mornarice vedno dovolj denarja, njen uradnik pa naj gara od zore do mraka, magari če pogine od lakote. Treba nujne odpomoči. Železniški uradniki zahtevajo štiri najpoglavitnejše stvari: 1. zvišanje akt. doklade, 2. preuravnavo penzijskega statuta, 4 draginjsko doklado, 4. avtomatiko.
Na shodu je bila z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta sledeče resolucija:
Na shodu, sklicanem po D. I. Z. U. v Ljubljani, hotel Ilirija, dne 19. septembra 1911 zbrano uradništvo državne in južne železnice
Izjavlja, da mu je vsled neprenehoma rastoče draginje pri vseh najpotrebnejših življenskih potrebah vre-jeno gospodarsko življenje popolnoma nemogoče;
zahteva zato soglasno z vsem organizovanim železničarstvom Avstrije, da uprava železnic nemudoma ukrene vse potrebno, da se gmotni položaj železniškega uradnika zdatno in trajno poboljša;
Izraža vodstvu D. 1. Ž. U. v Trstu svoje popolno zaupanje, mu naroča, da sporazumno z vsemi v na-cijonalni koaliciji združenimi žel. or ganizacijami deluje na končno ugoditev vseh potom spomenice železniški upravi predloženih zahtev, in
svečano izjavlja, svojo neomajno solidarnost z vsem avstrijskim želez-fličarstvom.
Državni poslanec dr. Ravnihar izjavlja, da spremlja z velikimi simpatijami socijalno gibanje železniških uradnikov. Zagotavlja jih, da bo energično zastopal v zbornici njih interese.
Profesor Reisner povdarja, da je protidraginjsko gibanje med uradniki danes splošno. Izjavlja, da so tudi drugi c. kr. uradniki popolnoma solidarni z žel. uradniki.
Shod je trajal do pozne noči. Zaključen je bil šele okolu 12. ure.
V	soboto je otvorilo slovensko ^ielno gledališče svojo letošnjo se-*ono z Hugojevo dramo »Ruy Blas', v nedeljo pa ljudski oder s Finžgar-jevim »Divjim lovcem". O obisku predstave v deželnem gledališču piše uradni list »Laibacher Zeitung": Obisk je bil v parterju zadovoljiv, v ložah nezadosten. O obisku v ljudskem odru pa. Naval k otvoritveni predstavi je bil nenavadno velik. Gledališka dvorana je bila do zadnjega kotička zasedena. Nad dvesto oseb je moralo od blagajnice oditi. — To je slika ljubljanskih kulturnih (?) razmer: klerikalni ljudski oder do zadnjega ko' tička nabasan, deželno gledališče, ki ga poseča, oziroma bi ga imela posečati slovenska napredna javnost, poloprazno. Kakor slišimo, se je ravnateljstvo deželnega slovenskega gledališča čutilo prisiljeno, da je vsled skrajno slabega obiska sistiralo nadaljnje predstave menda do sobote. Res krasno izpričevalo za našo napredno inteligenco, pospeševateljico naše kulture, vzdrže-vateljico našega gledališča, ljubiteljico naše umetnosti in kaj vem kaj še vse. Cemu je sploh ravnateljstvo zaprlo gledališče ? Ali bi ne bilo bolje, če bi se tam nastanil cirkus, ali variete, ali pa vsaj kinematograf. Zadovoljna bi bila inteligenca, zadovoljen blagajnik. In kritiki bi bili v prijetnem položaju približno takole pisati: Včerajšnja predstava v našem deželnem gledališču je bila izborno obiskana. Okoli 10000 ljudi je moralo oditi, ker niso dobili več vstopnic, vkljub temu, da je bilo v ložah po deset sedežev. Program včerajšnje predstave je bil kaj srečno izbran. Producirala se je svetovnoznana japonska plesalka na svo" gosP°dična Fing-Fang-Fong. V no v ustnosti Je ta gospodična res Težko si je misliti kaj EH?** K sijajnemu uspehu so
a?ete in"1"08,0 PriPomošle k'asne toalete in — iast not jeagt — čarobne
naravne lepote gospodične Fing-Fang-Fong. Naj nam bo dovoljeno, da tudi mi vpletemo skromno peresce priznanja v lovorov venec umetniških zaslug dražestne gospodične plesalke. Med predstavo je sodeloval slavnoznani ciganski orkester pod vodstvom kapelnika g. Fekete Lajoša in je žel burno pohvalo itd. — In v listih bi brali obenem morda sledečo kratko notico: Včerajšnja predstava Finžgar-jevega »Divjega lovca" na ljudskem odru se ni vršila, ker se je prodalo samo pet vstopnic in je poleg tega manjkalo šest igralcev, ki so jo baje popihali na predstavo v slovenskem deželnem gledališču.
Čemu umetnost, čemu kulturo Uudem vsiljevati, ki je niso vredni? Kakor bi krave pital s piškoti in osle s čokolado, kajti za krave je mrva *a osle osat, za slovensko inteligenco’ Pa variete, cirkus in kinematograf. Ob
piškotih bi krava poginila, tudi osel ob čokoladi in naša inteligenca bi sama sebi nezvesta postala, če bi začela hoditi v gledališče na predstave, v Jakopičev paviljon na razstave in kam drugam na koncerte .Slovenske filharmonije*.
Da bi pa kdo iz rodoljubja hodil v gledališče ali na razstave ali na koncerte — tudi takih ljudi se najde
—	bolje ne. Mene nobena stvar tako ne ženira, kakor če vidim v prvi vrsti parterja udobno zleknjenega v fotelju resnega, izkušenega, velezaslužnega in sploh odličnega rodoljuba, ki mu na nosu berem, kako mu je sitno na tem nenavadnem kraju in kako komaj čaka, da jo zavije k .Fajmoštru* ali pa k »Figovcu* ali pa k »Belemu volku* na klobaso in cviček. Slabo bo z našo umetnostjo, dokler bo treba za obisk gledališča, razstav in koncertov apelirati na — rodoljubje! Apelirati pa je treba na > tiste, ki imajo vsaj nekaj smisla še za našo kulturo. Koliko jih je ? Ali jih je dovolj ? Gorje, če jih ni . . .
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
t Stolypln.
London, 19. sep embra. Angleški politični krogi zelo obžalujejo smrt ruskega ministrskega predsednika Stolypina, ker je bil dober in odkritosrčen prijatelj Anglije. Boje se, da pride na njegovo mesto mož, ki Angliji ne bo tako naklonjen, kakor Stolypin. Zato bo vprašanje Stolypi-novega nasledstva zelo velikega pomena, in to ne le za Anglijo, ampak sploh za celo Evropo.
Petrograd, 19. septembra. Zdravniki so konštatirali, da je bil Stoly-pin ustreljen s takozvanimi dum-dum krogljami. Dobil jih je od šefa policije.
Odesa, 19. septembra. Profesor Bagrov, sorodnik atentatorja Bagrova, je bil aretiran.
Dunajske demonstracije.
Dunaj, 19. septembra. V Otta-kringu danes ni bilo nobenih demonstracij. Pač pa je bilo nekaj manjših demonstracij v XXI. okraju Favoiiten, ki pa niso zavzele resnejših dimenzij, ker je policija demonstrante takoj razkropila.
Bosenske volitve.
Sarajevo, 19. septembra. Volitve za bosenski deželni zbor bodo dne
2.	oktobra.
Maroko.
Berlin, 19. septembra. Francoski poslanik v Berlinu Cambon presoja situacijo zelo optimistično.
Nemška državna banka.
Berlin, 19. septembra. Osrednji odbor nemške državne banke je sklenil zvišati diskont od 4 °/0 na 5 °l», lombard pa od 5 %> na 6 %.
Erupcija Etne.
Katanija. 19. septembra. Tok lave se rapidno bliža mestu Castiglione. Prebivalci beže iz mesta.
Tirolski gostilničarji.
Inomost, 19. septembra. Tukajšnji gostilničarji so sklenili bojkotirati one pivovarne, ki hočejo podražiti pivo.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik MlUn Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasL
Dijak ati dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje pod jako ugodnimi pogoji. Posebna, zračna soba. Naslov se izve pri uprav-ništvu »Jutra*.
Čevljarskega pomočnika za mešana dela se takoj sprejme pri J. Kerševanu v Idriji
St- 92.__________________________  396/3-2
ViSJl realee išče instrukcijo za učenca 1—4 realke. Naslov pod .Višje realee* poštno ležeče Ljubljana. ________________ 400/2—2
D»e gospodični prodajalki se sprejmeta na hrano in stanovanje pod nizko ceno. Kje, pove uprava .Jutra*.	397/3—2
Hiša z velikim vrtom se iz proste roke proda. Poizve se Mesarska cesta 1.	528/9—6
Hlev in ftupa za vozove se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna pisarna'. 525 x—5
Šivilja čevljarske stroke išče službe v Ljubljani ali drugje. Ponudbe .Spretna štepa-rtca* na Prvo anončno pisarno.	559
Osmošolec išče instrnkelje, najraje iz matematike. Ponudbe pod ..Osmošolec 8“ na Prvo anončno pisarno."	561/2—1
se sprejme na stanovanje in hrano. Naslov pove upravništvo »Jutra*.
je na prodaj proti takojšnemu prevzetju. Pogoji v pisarni „Universal° v Ljubljani, Sodna ulica 4.
Vsevečni je vzel k Sebi 19. t. m. ob pol 12. uri našo blago hčerko, sestro, teto, svakinjo gospodično
Marico Schiller
katere zemeljski ostanki se prepeljejo 21. t. m. ob pol 5. uri iz hiše žalosti sv. Petra cesta 58. k sv. Križu.
Za dušni mir opravijo se maše v več cerkvah.
Žalujoči ostali.
Mesto vsakega drugega obvestila.
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 3. Poslopje Mestne hranilnice.
Ustanovljen :: 1906 ::
Christofov
Ustanovljen :: 1906 ::
trgovski
tečaj
= Sodna ulica 2 =
otvori paralelko,
kjer je vpisanih ie nad 50 gojenk. Vpisovanje vsak dan od 12. do 3.
popoldne.
Strokovni učitelji-profesorji. Pohvalna pisma na razpolago. Jezikovni, stenografski in strojepisni kurzi. — Začetek šolskega leta dne 2. oktobra 1911 ob 8. uri zjutraj.
O
M o
u
o M
.S ©
o es
M PN
03 M
s s
£ 33
bo
0
1 £
Pl O
t 0) Sf e. ^
Si cd
■f
n in
a
s H
immmi 9
• F*
I
6tl V
S
‘S?
►"9
PQ
bobnita moi
vojaščine prost, išše službe kot pisarniški ali šolski sluga ali kaj temu sličnega. — Ponudbe pod ,A. B." na upravništvo „Jutra“.
Spreten igralec
na klavirju se išče za plesne vaje, ki se vrše vsako nedeljo in praznik popoldne. Plača po dogovoru. Takojšne ponudbe pod »Igralec* na Prvo anončno pisarno, Frančiškanska ulica 8.
Naročajte id kupujte JUIR0!“
Ugodna prilika se nudi za nakup
tr§0« z mešanim blagem,
gostilniške obrti m zemljišča.
Reflektanti dobe brezplačno pojasnila pri g. Kamenšeku v pisarni „UniversalW, Ljubljana.
^|N^<3vQ!CBv©
Dve
stavbeni parceli
s površino 2727 m2 na Prulah se po primerni ceni na prodaj. Stavbišči ste na vogalu ulice nasproti noVega mostu v bližini šolskega poslopja. — Načrti in pogoji so na razpolago pri g. Kamenšeku v pisarni „Universal“, Sodna ulica št. 4.
I. slovenski zaseb.
trgovski tečaj
LJUBLJANA, Gosposka ulica št. 8
(popreje „MLADIKA“)
Lastnik FR. GARTNER
strokovni učitelj na gremtjalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, trg. računstvo i. dr.
Vpisovanje ob delavnikih od 9.—12. in 3.—5. ure,
ob nedeljah od 9.—1. ure.
Zavod je razven onega na liceju edini te vrste, ter je pod vodstvom strokovno naobraženega lastnika. Nastanjen je sedaj v hiši, kjer je bil dosedaj internat »MLADIKA*, ter je popolnoma moderno opremljen.
Učni načrt je strokovnjaško izdelan, ter se je natančno po tem načrtu osnoval tudi s 1 o y e n. trgovski tečaj v Trstu. Poučuje se: eno- in dvostavno knjigovodstvo, trgov, računstvo, trgov, korespondenca, sloven. in nem, pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija sloven. in nem., trgovski zemljepis, strojepisje, laščina in dr. tuji jeziki.
Razun tega praktična manipulacija v odvetniških in dr. pisarnah.
V	bodočem Šolskem letu se bodo vršila na zavodu tudi razna strokovna
'	—— predavanja. — ■ < - '	 —
Šolnina letno (10 mesecev) K 10O‘—, mesečno K 16'—. Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 vin.
Vodstvo.
Pred škofijo štev. 19 priporoča svojo velikansko zalogo izgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za gospode, dečke in otroke.
Nojnovejžie v
konfekciji za dame in deklice.
Solidna in točna postrežba.	Najnižje	cene.
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata 1
kakor tudi gladke in nežne roke podaji brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
  ■ ■■—■ OLIMPIA —..................■■■■—
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
■— OLIMPIA
suha krema tudi kot najboljše milo. — Cena malemu lončku K 120, velikemu K 2-—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
Kmetska posojilnica!.
= ljubljanske okolice =[
Stanje hranilnih
Rezervni zaklad
nad pol mmona
milijonov kron
reglstrovana zadruga s neomejeno zavezo
v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta žtev. 18
obrestuje hranilne vloge po čistih
Na debelo!
Na drobno!
Eskomptu
Eskomptuje
trgovske menice,
trgovske menice,
Ustanovljena == leta 1882. ==
Ustanovljena = leta 1882. =
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
PR. IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*-:
Denarni promet ▼ letu 1910 K 100,000.000-—
v za slabokrvne In prebolele
1*1	zdravniSko	priporočeno	črno	I
1 i * /dnltnaUittko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko K 4‘50
Novakovič, Ljubljana.
Zavaruje poslopja Ut premltnlne prod polarnim Škodam p« najnižjih cenah Zavaruj« proti tatvini, razbitju ogledal in oktnsklh ploič.
Škod« eenjuje takoj In najkulantn«je. Uživa naJbolJH slove«, kod« posluje.
Dovoljuj« la ttstegs dobička izdatno podporo v naredit« in obinokoriatn« namene.
Sprejema zavarovanja človeikega življenja po na]raznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
 .....-	vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ■>
Reserve in (ondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapltalije K 108,856.860*58. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko - narodno upravo.
   i — i ■' i  m Vaa pojasnila daje:	1	'
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12.
■ i i	■	—	—	Pisarne	so	v	lastni	bančml	hlii.	1	'
Vea čisti dobitek m razdeljuj« zavarovancem; dosedaj sc ga Je Izplačalo K 2.405-719-—.
Cenjenim gostilničarjem in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da imam od danes naprej vsaki dan
KS Mabllanska Uredita* banka v Ljubljani. TSS
8trltKrj«v& ulica štev. tt.
 : - podružnic« v Spijstu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici. —..........-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 Via
ter iste na zahtevo dostavljam na dom, Pekarija ŽAGAR, Dunajska cesta 9,
skladišče oblek ir domačega izdelka za gospode in dečke. — Velika izbera tu- in ino-= zemskega blaga za obleke po meri. =
Solidna postrežba. - Vedno nizke cene.