gioielli - dragulji ¿ff mololon VñSfi DRñGUUfiRNñ z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com V tržaškem Narodnem domu umetniška dela Ande Klančič I. MU Benedikt XVI. ob veliki noči pozval k miru na Bližnjem vzhodu, v Iraku in Darfurju /4 Primorski TOREK, 25. MARCA 2008_ št. 72 (19.162) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Politika prepogosto pred športom Veronika Sossa Šport združuje, je splošno razširjena parola. Aktualna je seveda tudi danes, ko se začenja pot olimpijske bakle, ki je včeraj vzplamtela v antični Olimpii in bo z ognjem povezala ves svet. Bo športni duh premagal politične meje in prevladal nad ostalim? Težko sije predstavljati šport brez politike. Res je, da gre za različni vsebini in da se tudi pravila razlikujejo, kljub temu pa se oba (žal) prepletata. Na to kažejo tudi aktualni dogodki, ki sočasno krhajo prepričanje, daje šport sinonim za medkulturni dialog, človekove pravice in strpnost; ne samo na mednarodni ravni, ampak tudi evropski in celo lokalni. Nemiri v Tibetu, neodvisnost Kosova in (ne)priznavanje Izraela so dogodki, ki so v minulih dneh neposredno prešli v športno sfero in prodrli v njegovo čistost in neodvisnost. Najprej so zahteve po bojkotu olimpijskih iger pred prižigom olimpijske bakle in po njem s politiko napolnile predolimpij-sko obdobje. Majica srbskega plavalca Čavica na evropskem plavalnem prvenstvu z napisom »Kosovo je Srbija« je bilo drugo očitno politično dejanje. Telefonski klic tunizijskih oblasti tunizijskemu odbojkarskemu selektorju, da s svojo ekipo ne sme nastopiti proti reprezentanci Izraela na mednarodnem mladinskem turnirju v Pordenonu je bil tretji politični manever, ki se je vsilil v šport. Najbrž še ni dozorel čas, da bi se politika umaknila iz športa in bi naposled zares prevladalo sožitje. Morda je edina rešitev vrnitev h koreninam, v antiko, kjer je vsaj v času olimpijskih iger prevladalo vsesplošno premirje. GRČIJA - Slovesnost v Olimpii zmotili borci za človekove pravice Protesti ob prižigu olimpijske bakle Kljub strogim varnostnim ukrepom so se protestniki prebili na prizorišče Slovesnost ob prižigu olimpijske bakle v grški Olimpii so včeraj zaznamovali tudi protesti zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem in še posebej v Tibetu ansa OLIMPIA - Pred Herinim templjem v Olimpii so včeraj prižgali simbolični olimpijski ogenj, ki bo v naslednjih 130 dneh potoval 137.000 kilometrov in 8. avgusta zaključil svojo pot v Pekingu, kjer se bodo začele 29. olimpijske igre. Prvi bo olimpijsko baklo nosil grški taekwondoist Aleksandros Nikolaidis. Slovesnost pa so zmotili pro-tibetan-ski protestniki, ki so med govorom vodje kitajskega organizacijskega odbora Liu Qoija z napisom in zastavo, ki je imela namesto petih olimpijskih krogov pet prepletenih lisic, pozivali javnost k bojkotu olimpijskih iger. Protestnik je skušal slavnostnemu govorniku vzeti mikrofon, pri tem pa je vzklikal »svoboda, svoboda«. Varnostniki so protestnike hitro ustavili in odstranili s prizorišča. Na 16. strani Tamara Blažina ima zelo realne možnosti za izvolitev v senat Na 3. strani Znanstveni in raziskovalni Trst pričakuje predsednika Napolitana Na 6. strani Tržaško okence za Slovence ni dovolj vidno Na 6. strani OSLAVJE - Nadja Paulin Cussigh dobila hude opekline Uhajanje plina iz jeklenke povzročilo silovito eksplozijo OSLAVJE - V nedeljo zvečer je na Oslavju odjeknila silovita eksplozija, ki jo je povzročilo uhajanje plina iz jeklenke, priključene na peč. V nezgodi je zelo hude opekline dobila 66-letna Nadja Paulin Cussigh, profesorica nemščine na goriškem družboslovnem liceju Simon Gregorčič, lažje opekli ne pa je utr pel njen 67-let ni mož Aleš Cussigh. Paulinovo so najprej sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico, nato pa so jo prepeljali v Verono, kjer je trenutno pod zdrav niš kim nad zo rom v far ma ko loš ki ko -mi. Nje no zdrav stve no sta nje je hu do, ven -dar po mnenju zdravnikov njeno življenje ni ogro že no. Na 12. strani nov videz in novo ime 1 i I Obrtna cona ZGONIK Klimatske naprave za poslovne in stanovanjske objekte Izberite kakovostno in učinkovito klimatsko napravo: kakovost materiala + strokovnost pri montaži = varčevanje z energijo. BREZPLAČEN OGLED Tel 040 251065 Mob. 335 6002920 2 Torek, 25. marca 2008 MNENJA, RUBRIKE ISTRSKI ZORNI KOT »Ljudskost« velike noči Miro Kocjan / Tudi letošnji velikonočni prazniki so mimo. Voščilnice najpomembnejših predstavnikov raznih ver in cerkva so si po svoje podobne, če imamo v mislih dolgoročne probleme človeštva, kot so mir, sodelovanje, pa tudi okolje, varnost in drugi, določene razlike pa so opazne pri vprašanjih, ki so politično žgoča, kot so aspekti v Latinski Ameriki, dogajanja v Tibetu in druga. Teh je kar nekaj. Bistveno je, da prevladuje, v imenu Kristusa, vizija človeka, njegovega življenja in prispevka. Letošnji velikonočni prazniki pa imajo še eno značilnost, ki pravzaprav ni nova, je pa zmeraj bolj poudarjena. Gre za »ljudskost« praznika, ki je zmeraj manj zgolj praznik vere in cerkve, zmeraj bolj pa življenjski trenutek človekove sprostitve z obiski, darili, tradicijami, ki se obujajo in podobno. Res to ni novo, je pa letos to nagnjenje prišlo še bolj do izraza. Ne glede na vremenske razmere, ki so zmeraj bolj čudne, nenehno spopadanje sonca in oblaka, dežja in ledu, toplote in mraza. Zadnja leta doživljamo, rekli bi vzporedno z razvojem planeta, tudi prelomne naravne pojave. Nekateri, pa ne neumestno, trdijo, da je zmeraj bolj očitno, da je pomlad vse bolj čudaška in da bi kazalo razmišljati o tem, da bi jo preprosto premaknili na jesen, to je na letno obdobje, ki je po svoje mirnejše in je za razliko od pogosto ostrega prehoda iz zime v april blažje iz sicer vročega poletja v očarljivo in še kako naravno letno danost. Seveda je ta misel povezana s fantazijo, po svoje pa seveda s praznikom, ki smo ga doživeli. Hrvaški kardinal Josip Božanič je v svoji poslanici ugotovil, da ubira družba pot preprosto »infantilizma«, se pravi stvari, ki niso dolgoročne, marveč vsakodnevne, naključne, zasebne. Pravega človeškega odnosa ni. Revščina se širi in poglablja, navadno pa iščemo vzroke na napačnih straneh. Istrski časniki so te dni poudarjali tudi voščilnico tržaškega škofa Evgena Ravig-nanija: »Ne živimo za smrt, marveč za življenje!« Reški škofje opozoril na skupno življenje večine in manjšine (čeprav ta razlika ne bi smela obstajati), koprski škof Metod Pirih je na-glasil neuničljive cilje katoliške cerkve. Omenili smo »ljudskost«. Izrazili smo jo na številne načine v različnih krajih. Istrski mediji so kar živahno poročali o sprevodih, o raznih sejmih, tržnicah, prodajalnah, zasilnih prodajalnicah, na katerih je bilo domala vse, od vseh vrst hrane do igrač, od tehnoloških novosti do tradicionalnih spominkov. V Kopru so nekaj podobnega imeli v Taverni. Blago je bilo za stare in za mlade. Razpoloženje l e bilo na višku, čeprav so predstavniki cerkve v svojih sporočilih ne-nehoma opozarjali tudi na starejše, bolne, na tiste, ki jih ni več in ne smejo v pozabo. Izstopala pa so v znanem slogu jajca s slikanicami. Skratka, ponavljam velika noč tokrat v duhu globlje »ljudskosti« seveda poleg cerkvenih in drugih tradicionalnih slovesnosti v katedralah in manjših cerkvah. Tudi istrska sredstva obveščanja niso varčevala s prostorom: slovesnost v reški katedrali (dvojezična), v Pulju, v Poreču, pa še v Pazinu, Labinu, Buzetu in še višje v slovenskem delu Istre v Kopru, Izoli, Piranu in po vaseh, ki zadnje čase živijo v novo, pestro življenje, med praznikom pa so v glavnem povsem zaživele. Nič koliko je bilo tokrat tudi umetniških razstav, na katerih so sodelovali manj in bolj znani umetniki. Po Istri in na Kvarnerju jih je bilo kar več kot 20. Na Reki, trdil o, pa se je zgodil čudež, tvorci pa da so bili prodajalci in oblast. Zgodilo se je namreč, da so na znanih tržnicah tokrat, za razliko od dogajanj v drugih dneh, prodajali denimo prehrambno blago po nižjih cenah. Seveda so ra- čunali na zanesljivo prodajo in na us-tre zen do ho dek. Pa smo spet pri našem vsakdanu: hrvaški državljani bodo od 30. marca lahko prestopali mejo Slovenijo s potnim listom ali pa z novo osebno izkaznico, izdano leta 2003. Kdor bo potoval z osebno izkaznico, pa se bo moral opremiti z znanim odjavnim in prijavnim kartončkom. Dalje: istrski časniki poročajo o »incidentu« na meji (Plovaniji), ko si slovenska uradna oseba ni smela ogledati slovenskih zemljišč na levi strani Dragonje, ali ko ekipa slovenske TV ni smela na običajno delo. O tem prinašajo navadne vesti (Slovenija je tokrat bila aktivnejša in odločnejša), obenem navajajo Ruplovo izjavo, da vse to ne bo vplivalo na spremembo meje. Hrvaška občila pravijo, da gre za »unilateral-ne« slovenske poteze. V zvezi z bruseljskimi izjavami in glasovi, da utegne Hrvaška pripraviti vse potrebno za dokončno razpravo o vstopu že prihodnje leto, pa sta v istrski javnosti našli prednostno mesto dve trditvi: hrvaškega zunanjega ministra Jandrokoviča, da bo treba probleme reševati postopoma, in slovenskega predstavnika Štera, da ni pričakovati, da bodo mejna vprašanja rešena še v času Janševe vlade. Reško glasilo v italijanščini »La voce del popolo« pa prinaša kolumno, v kateri je naglašeno, da je Hrvaška s tem, da se je odpovedala (vsaj začasno) Ekološko-ribolovni coni, končno storila razumno državno dejanje in se otresla mitične politike. Hkrati pa se v istem glasilu pojavlja članek (Franca Jurija), ki se sicer posredno povezuje s hrvaško ekološko cono, hkrati pa opozarja na to, kar se dogaja s koprsko luko: napovedi so namreč o večjem prometu, o plinskem terminalu in sploh o obremenilnih novostih, ki bodo zaznamovale koprsko pristanišče. Skratka, če niso težave tu so tam ali pa narobe. Ustrezno mesto je v istrski javnosti našla vest o 5. obletnici primorske univerze v Kopru in o ustreznih govorih. Poudarek je na »Sredozemlju«, pri čemer naj bi koprska univerza igrala vodilno izobraževalno vlogo. V tem duhu pa je v občilih govor tudi o koprskem srečanju, na katerem se je kakih 60 predstavnikov afriških in drugih držav seznanilo s tem, kako živi italijanska manjšina v Sloveniji. Ta se je tokrat sicer predstavila kot pobudnica srečanja (kar je prav), njeni predstavniki pa so v razpravah bili kar odkriti. Dejstvo je namreč, da zakonsko manjšina nima posebnih pripomb, so pa te v zvezi s stvarnim življenjem in ravnanjem. Tako na primer ustrezni manjšinski zakoni niso uresničevani kakor se spodobi, manjšinska kultura žal zaostaja in se tudi v mešanih krajih ne spoštuje dovolj (Battelli), razen tega je manjšina v dveh državah z dvojno zakonodajo, kar bo k sreči odpadlo, ko bo tudi Hrvaška članica Evropske unije. Sindikat »Uljanika« v Pulju pa kar vztraja na stališču,da privatizacija te ladjedelnice ni posrečena poteza tako v zvezi z bodočim delom te firme kakor z zaposlovanjem. Poslanec Damir Kajin je rekel, da se da že razumeti, če država ne more redno subvencionirati, da pa mora včasih »finančno« le pomagati zlasti, če gre za firmo, kakršna je Uljanik. Rajko Kutlača, ki predstavlja istrski in kvar-nerski sindikat pa je napovedal »oster« boj brž ko bo »privatizacija« storila kako napako. Spopad se bo nadaljeval. In še dve manjši prometni novosti: na otoku Brač v srednji Dalmaciji bodo podaljšali letalsko stezo (lani l e bilo okrog 12 tisoč potnikov), znani turistični kraj Červar sredi istrske obale pa bodo začeli obnavljati in hkrati uredili manjši, sodobnejši pristan. BOGATIMO SVOJ JEZIK Pred tremi tedni sem nanizala nekaj predložnih zvez s tožilnikom v povezavi z glagoli premikanja. Že teden prej pa sem se ustavila pri našem zelo pogosto zapisanem glagolu končati, bolje bi bilo pristati, ki ga v mislih prav tako povezujemo s premikanjem. Napačno se vprašamo: Kam je pristala žoga, avto? namesto: Kje je pristala ali končala? Pristanek ali konec kakega predmeta je vedno na določenem kraju, saj je premikanja takrat že konec, žoga ali avto se ustavi, nekje obtiči. Zato je pravilna samo raba predloga z mestnikom. Ob glagolu končati pa ne smemo pozabiti, da glagol končati ni vedno prehoden (npr. končati delo, nalogo), ampak je v nasprotju z italijanščino lahko tudi povraten, torej končati se, na kar naši pisci radi pozabijo. Reči moramo, da se bo predstava končala, da se je pouk začel ali končal. Tako tudi: Tekma se je končala neodločeno. Ali pa: Za ovinkom se je končal gozd. Vse zgoraj navedeno si je lahko zapomniti in tudi dovolj logično je. Vendar pri nas naši govorci in pisci večkrat zapišejo tipične kalke iz italijanščine. Največkrat so poveza- ni z ital. predlogom a, ki ga kar avtomatično prevedemo z dajalni-kom. Najbolj pogost je bil še pred kratkim zapreti cesto prometu, namesto za promet. Vsa naša navodila, nasveti in prepovedi so v slovenščini namenjeni ljudem, nikdar rečem ali objektom (ne strukturam!), kar je tokrat cesta. V neki naši tržaški publikaciji sem našla zapisano: »Gotovo bo vsakemu zanimivo vprašanje, kdaj se bo začel... « Vprašanje je sicer namenjeno ljudem, kljub temu ne smemo uporabiti dajalnika, ampak moramo reči, da bo vprašanje zanimivo za vsakogar, ne vsakomur. V članku o kloniranju sem prebrala tudi tole: »To človeško bitje, bi bilo identično drugemu človeškemu bitju«. Zapisati bi morali, da »bi bilo identično s prvotnim človeškim bitjem«. Z orodnikom se veže tudi slovenska sopomenka istoveten (pri nas zelo cenjen pridevnik), ki se v osrednji Sloveniji malo uporablja in ima celo oznako publ. Slovensko pa bi lahko namesto identičen zapisali tudi, da »bi bilo to bitje popolnoma enako prvotnemu bitju«. Pridevnik enak se namreč veže z dajalnikom. Med svojimi izpiski iz medijev imam tudi poved: »Tujega jezika se človek ne nauči iz danes na jutri«. Kar dva napačna predloga! Pravilno bi bilo: »Tujega jezika se človek ne nauči od danes do jutri.«. Ali pa tudi: »čez noč«. Kdor ima nestalno zaposlitev lahko reče, »da ima službo od danes do jutri«. Če pa imamo namesto prislova samostalnik, je treba upoštevati sklon, zato rečemo: »Kmet dela od jutra do večera«. Pri predlogu na pa ne smemo pozabiti, da se veže s tožilnikom ali mestnikom. Zato rečemo: »Vrnil se je na božični dan ali na pustni torek«. Pa še: »Ptič skače z veje na vejo«. Slovenski rek pravi, da je človek prišel ob dober glas ali pa, da je prišel na slab glas. Prej je bil na dobrem, potem pa na slabem glasu. To si moramo zapomniti, ker si bomo z vprašanjem kam ali kje bolj malo pomagali. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Tržaško združenje diabetikov Trst ima razna društva, ustanove in združenja. Vsa delajo dobro. Mednje bi hotela prišteti tudi Tržaško združenje diabetikov, ki ima svoj sedež v ulici San Nicolo 7. Sama nisem diabetik, a njihovo dejavnost spremljam že vrsto let, saj se ta bolezen tudi pri nas močno širi. Imam pa številne prijatelje in znance, ki so že diabetiki. Tako sledim dejavnosti združenja še s toliko večjo pozornostjo. Združenje vodi predsednik Giorgio Laus, podpredsednica je Santina Contento, tajnik pa Nevio Bubbi. Dela ima odbor kar veliko, saj pripravlja svojim članom zanimiva srečanja, predavanja ter izlete in potovanja. Poleg tega ima vrsto stikov in srečanj z združenji diabetikov in diabetologov v Italiji kot tudi v drugih državah. Medtem, ko je imelo združenje vrsto let svoja srečanja in predavanja na sedežu v ulici San Nicolo 7 (5. nad- stropje), ima sedaj že nekaj časa ta srečanja in predavanja v dvorani Bar-roncini na ulici Trento 7. Dvorano je združenju dala na razpolago ustanova Assicurazioni Generali. Tu se člani srečujejo vsaj enkrat mesečno, da bi se pogovorili o svojih problemih in začrtali nadaljnjo dejavnost. Mednje prihajajo številni predavatelji - dobri poznavalci diabetisa in drugih obolenj, ki so s to boleznijo povezana. Glavna naloga združenja je obveščati javnost o tej bolezni in njenih posledicah za splošno počutje. Prav tako je naloga združenja, da obvešča družine diabetikov o novih načinih zdravljenja in o tem, kako lahko svojim bolnikom čim bolj pomagajo. V zadnjem delovnem letu je združenje priredilo tudi vrsto potovanj, na katerih so lahko člani spoznavali različne načine zdravljenja in si pridobili tudi nova prijateljstva. Zadnje predavanje združenja diabetikov je bilo pretekli petek, seveda tudi tokrat v dvorani Barroncini. Člani izkazujejo združenju veliko pozornost ter se teh in podobnih srečanj pol- noštevilno udeležujejo. Ni naključje, da je prav Trst med najuglednejšimi mesti za zdravljenje te bolezni. Srečanja in predavanja so vedno dobro obiskana. Člani se na njih dobro počutijo in se tudi o marsičem pogovarjajo. Tako ima vodstvo združenja tudi za to sezono v načrtu še predavanja, pa tudi pestre izlete v bližnjo in bolj oddaljeno okolico. Takšna medsebojna srečanja in predavanja so za osebe s to boleznijo zelo pomembna. Zato je tudi vodstvo pripravljeno s takšno in podobno dejavnostjo nadaljevati. Članom združenja se torej obetajo nova predavanja in seveda tudi novi izleti. Prav gotovo se jih bodo vsi, tako člani kot vodstvo združenja zelo množično udeležili. Neva Lukeš turizem - Investicijo obljublja ljubljansko nepremičninsko podjetje V Tolminu skeptični do načrta o gradnji skoraj 300 milijonov evrov vrednih term TOLMIN - Že desetletje stara ideja o termah v Tolminu je v zadnjem času vnovič oživela. Potem ko je tolminski občinski svet lani podprl gradnjo 33 milijonov evrov vrednega wellness centra, je ljubljanska družba Doksa letos občini Tolmin ponudila večji, nekaj manj kot 300 milijonov evrov vreden projekt. V Tolminu so zaenkrat zadržani. Da se pod zemljo v okolici Tolmina zelo verjetno skriva termalna voda, so geološke raziskave potrdile že pred leti. V družbi Doksa so se seznanili s temi študijami kot tudi s preostalimi, že pripravljenimi dokumenti za razvoj termalnega turizma v Tolminu. "Projekt term je zrel, veliko je bilo že narejenega, potrebna pa je še politična volja s strani občine," je za STA povedal direktor podjetja Leon Grabenšek. Družba, ki se ukvarja z organiziranjem nepremičninskih poslov, je bila s 100.000 evri osnovnega kapitala ustanovljena lansko jesen. Po načrtih iz leta 2001 j e nad Žabčami predviden hotel s 400 sobami, bezenski kompleks, ogrevanje Tolmina s termalno vodo ter geoter-malna elektrarna, kar bi stalo 280 milijonov evrov. Za uresničitev vseh na- črtov bi morali najti termalno vodo, ki naj bi se nahajala tri in štiri kilometre pod površjem, s temperaturo več kot 100 stopinj Celzija, je pojasnil Grabenšek. "Termalna voda je, vprašanje le, kako globoko," je prepričan. Po njegovih besedah bi za izvedbo dvojne vrtine, kar traja pol leta in je naj bolj tve gan del po sla, po tre bo -vali pet milijonov evrov, ki jih nameravajo zbrati s prodajo delnic nove družbe in preko investitorjev. V projektu bi, tako Grabenšek, občina sodelovala z zemljiščem in komunalno infrastrukturo, medtem ko bi denar za gradnjo zbrali na svetovnem trgu kapitala, recimo londonski borzi, kjer bi tržili lastništvo bodočih term. "Kapitala je dovolj, problem je le primeren projekt," je dejal. S tem je tudi zavrnil očitek, da 300 milijonov evrov ni majhna vsota. Tolminskega župana Uroša Bre-žana, ki se mu zaenkrat zdi projekt 33 milijonov evrov vrednega centra dobrega počutja realnejši, sicer veseli, da se vlagatelji zanimajo za Tolmin, a je do predloga ljubljanske družbe zadržan, saj ima pre ma lo kon kret nih in -formacij. "Predinvesticijska študija za center dobrega počutja je pokaza- la, da j e tak proj ekt smiseln in ekonomsko upravičen, a ne upošteva tudi vrtine. Občinski svet bo moral še v tem letu sprejeti odločitev," je po-uda ril. "Vsekakor se bomo z investitorji pogovarjali in skušali najti skupne interese, a še vedno nismo lastniki zemljišč," je opozoril Brežan. Od ministrstva za obrambo naj bi 10 hektarov zemljišč med Žabčami in Polju-binjem, kjer naj bi zrasle tolminske terme, kupili v naslednjih mesecih, pri če mer ima ob či na v pro ra ču nu že re -zerviranih 240.000 evrov, je pojasnil. Nad načrti Dokse pa niso navdušeni niti na Lokalni turistični organizaciji (LTO) Sotočje, kjer so lani prvič zabeležili preko 100.000 turističnih nočitev na tolminskem in koba-riškem območju. "Sodelovali smo pri pripravi predinvesticijske študije za wellness center, ki je po mojem mnenju realnejši in lažje izvedljiv. Nepremičninska družba ni najbolj ustrezen partner v turističnem projektu. Potrebujemo aktivnega partnerja, ki bo vlagal zaradi razvoja kraja in ne zgolj zaradi finančnih učinkov naložbe," je za STA povedal direktor LTO Sotočje Janko Humar. (STA) / ALPE-JADRAN politika - Senatne volitve Demokratska stranka računa na izvolitev Pegorerja in Blažine Desna sredina favorit za zmago v naši deželi - Pod vprašajem mandat Mavrične levice Tamara Blažina ima zelo dobre možnosti za izvolitev v italijanski senat kroma politika - Priprave na aprilske volitve Poslanska zbornica: kandidaturi Corsija in Dorboloja imata le simbolični pomen TRST - Za poslansko zbornico kandidirata tudi Slovenca Fabrizio Dorbolo in Hadrijan Corsi, ki pa nimata nobene možnosti za izvolitev. Njuni kandidaturi sta simbolični in znak politične pozornosti njunih strank do slovenske manjšine. Dorbolo, ki je doma iz Benečije, kandidira za poslansko zbornico na listi Mavrične levice. Na kandidatni listi je na osmem mestu, njegova lista pa bo sodeč po anketah gotovo izvolila v Rim no sil ko li ste Sa bi no Si ni scal chi. Be neš ki kan di -dat je pristaš Demokratične levice, to se pravi skupine Levih demokratov, ki ni želela v Demokratsko stranko in je bila med ustanovitelji Mavrične levice. Tudi števerjanski župan in predsednik Briš-ko-beneške gorske skupnosti Corsi nima možnosti za izvolitev v italijanski parlament. Med kandidati Demokratske stranke je namreč na desetem mestu, stranka pa realistično računa na štiri poslanske mandate v Furlaniji-Julijski krajini. Corsijevo kandidaturo je predlagala Slovenska skupnost v okviru njenega sodelovanja z Demokratsko stranko, ki se je udejanjilo tudi s povezavo za deželne volitve. Fabrizio Dorbolo (levo) in Hadrijan Corsi kandidirata za poslansko zbornico arhiv slovenija - V obdobju od 1. septembra 2007 do 17. marca letos S pomočjo računalniškega sistema SIS zasegli več kot 340 ukradenih vozil V tujini ukradena vozila skušajo čim prej vrniti zakonitim lastnikom TRST - Furlanijo-Julijsko krajino bo v senatni skupščini, ki bo izvoljena 13. in 14. aprila, zastopalo sedem senatorjev oziroma senatork. Medtem ko je število poslancev iz vsake dežele od-vis no od ve čin ske na gra de za stran ke ali koalicije, je število senatorjev že vnaprej določeno in torej znano. Senatorji se namreč volijo na deželni ravni, kar po me ni, da se se nat ni gla so vi preštevajo izključno po deželah in ne pridejo v poštev za državno porazdelitev mandatov, kot se dogaja za poslansko zbornico. Stranka (ali koalicija), ki bo v naši deželi dobila največ glasov, bo izvolila štiri senatorje, ostale stranke (ali koalicije) pa si bodo porazdelile preostala tri mesta. Do senatnih mandatov imajo pravico stranke, ki na deželni ravni presežejo osem odstotkov glasov. Sodeč po vseh predvolilnih anketah bo v Furlaniji-Julijski krajini na senatnih volitvah prevladala desnosre-dinska stranka Ljudstvo svobode, ki bo v senat izvolila Giulia Camberja, Gio-vannija Collina in Ferruccia Sara. Četrti senator iz FJK v sklopu desnosre-dinskega zavezništva bo nekdanji minister za reforme Roberto Calderoli (Li ga). Demokratska stranka ima zelo dobre možnosti za izvolitev dveh senatorjev, ki bosta Carlo Pegorer in Tamara Blažina. Na volitvah pred dvema letoma je takratna levosredinska Unija pri nas izvolila tri senatorje, in sicer Pegorerja (Levi demokrati), Willerja Bordona (Marjetica) in Lidio Menapace iz Stranke komunistične prenove. Unije, kot znano, ni več, zato je pod vprašajem sedmi senator iz FJK. Alberto Burgio (Mavrična levica) bo namreč postal senator le, če bo združena levica zbrala na deželni ravni več kot osem odstotkov glasov. V nasprotnem primeru bo za senatorja izvoljen dosedanji furlanski poslanec Flavio Pertoldi, kije tretji na kandidatni listi Demokratske stranke. Des ni ca je pred dve ma le to ma iz -volila v senat Camberja, Antonioneja (tržaški politik sedaj kandidira za poslansko zbornico), Collina in Albertina Ga ba no, ki je med man da tom zapustil Severno ligo in prestopil v Ber-lusconijevo stranko. Na levici ne kandidira več Menapacejeva, medtem ko je nekdanji miljski župan Bordon zapustil levo sredino in prestopil v Gibanje po troš ni kov, s ka te rim se po te gu -je za mesto rimskega župana. LJUBLJANA - Slovenska policija je v obdobj u od 1. septembra 2007 do 17. marca letos s pomočjo preverjanja v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) zasegla več kot 340 vozil. Za ta vozila se je namreč pri preverjanju ugotovilo, da so bila odvzeta v tujini in nato registrirana v Sloveniji, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU). "V letu 2008 predvidevamo, da bo zadetkov po SIS glede ukradenih vozil več, ker se vozila preverjajo v SIS tudi ob sami registraciji," so v sporočilu za javnost zapisali na GPU. Dodali so še, da ukradena vozila odkrijejo tako na meji kot v notranjosti države. Kot opozarjajo, morajo policisti v primerih, ko s pomočjo evidenc ugotovijo, da je vozilo zabeleženo kot odvzeto, postopati v skladu z zakonom o kazenskem postopku. To pomeni, da vozilo za-sežejo in o tem s kazensko ovadbo ali poročilom obvestijo pristojno okrožno državno tožilstvo, še poudarjajo. V primeru "zadetka po SIS" policija pri tujih varnostnih organih, ki iščejo vozilo, najprej preveri, ali gre v konkretnem primeru za t.i. lažni ozi- roma še aktualni zadetek preko SIS. "Če iskanje vozila ni več aktualno, na zadevo ne odreagiramo, kar pomeni, da vozila ne za-sežemo," so poudarili na GPU in dodali, da vozilo zasežejo izključno v primeru, ko s pomočjo dodatnega preverjanja ugotovijo, "da je zadetek v SIS veljaven". "V tujini odvzeto oziroma ukradeno vozilo ne more imeti v Sloveniji ustreznih originalnih listin za registracijo," pojasnjuje GPU in dodaja, da se v teh primerih vozilo registrira na podlagi ponarejenih ali prirejenih listin, kar pa že pri uvozu in registraciji pomeni storitev kaznivih dejanj ponarejanja listin ali overitve lažne vsebine. GPU tudi navaja, da o vrnitvi v tujini ukradenega vozila, pri katerem je bila podana kazenska ovadba, ne odloča policija, temveč pravosodni organi. Pri tem še pojasnjuje, da lahko policija v skladu s konvencijo o izvajanju schengenskega sporazuma odloča zgolj o vrnitvi vozil, pri katerih ni podlage za kazenski pregon zoper posestnika vozila. Policija vsem kupcem tistih vozil, ki so bila zasežena in nato na podlagi odločitve pravosodnih organov vrnjena v tujino, svetuje, da skozi civilno pravdni postopek zahtevajo vračilo kupnine. Poleg tega naj pred nakupom obiščejo spletno stran policije www.policija.si/portal/preventiva/kriminal /UV-povezave.php, kjer lahko preverijo status vozila za določene države. Zbirka podatkov v računalniškem sistemu SIS vsebuje samo točno določene kategorije podatkov, in sicer podatke o iskanih ali pogrešanih osebah in osebah, ki se jim tajno sledi, ter podatke o ukradenih ali na drug način odtujenih vozilih in drugih predmetih, kot so osebni dokumenti, orožje in denar. (STA) Torek, 25. marca 2008 Pomembna objava slovenskih raziskovalcev v reviji Nature LJUBLJANA - Fiziki z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, Instituta Jožef Stefan, mariborske fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in novogoriškega laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev, ki sodelujejo v mednarodni skupini Belle, so v najuglednejši naravoslovni reviji Nature objavili članek, ki razkriva razlike med snovjo in anti-snovjo. Kot so včeraj sporočili iz Instituta Jožef Stefan, je v Velikem poku, v katerem je nastalo vesolje, po predvidevanjih nastala enaka količina snovi (delcev) in anti-snovi (anti-delcev). Današnje opazljivo vesolje pa je sestavljeno skoraj izključno iz snovi. Eden ključnih pogojev za tak razvoj vesolja je kršitev simetrije CP, s katero opišemo nekatere različne lastnosti delcev in njihovih anti-delcev. Mednarodna skupina Belle na trkalni-ku KEKB v Tsukubi na Japonskem opravlja natančne meritve razlik v lastnostih delcev in anti-delcev, imenovanih mezoni B. V članku so opisali rezultate meritev pogostosti, s katero negativno nabiti mezoni B- razpadajo v delce, ter pogostosti analognih razpadov njihovih anti-delcev. Razlika pogostosti, normirana na vsoto obeh, znaša 7 odstotkov. Te vrste procesov imenujemo s skupnim imenom Nova fizika in so nujno potrebni za zadovoljivo razlago razvoja vesolja in njegovih današnjih lastnosti. (STA) zbornik - V petek Predstavitev 12. številke Brazde s Trmuna KOŠTABONA - Kulturno društvo Alojz Kocjančič Puče-Koštabona in Študijski krožek Beseda Slovenske Istre prirejata v petek ob 19. uri v Koštaboni predstavitev 12. številke zbornika z naslovom Brazde s trmuna. Nastopili bodo člani in sodelavci študijskega krožka, pripovedovalca istrskih zgodb Kostantin Radoslav-Košte in Viktorija Pucer Štromar, predsednika slovenskih kulturnih društev iz Labina in Pu-lja Kristian Reisman in Klaudija Velimiro-vič ter pesnik Edelman Jurinčič. Osrednjo misel bo podala dr. Nevenka Bogataj z An-dragoškega centra Slovenije Tematika letošnjega zbornika je posvečena istrski poroki. O njej bo spregovorila avtorica uvodnega prispevka Marta Košuta, strokovnjakinja za narodno nošo na Tržaškem. Prireditev bosta vodili Marija Šavron Jerman in mentorica Študijskega krožka Nadja Rojac iz Trsta. Slovenske ljudske pesmi bosta izvajala MePZ Alojz Kocjančič pod vodstvom Milke Pucer in violinist Vlado Batista.Predstavitev bo obogatila razstava bale, ki jo je pripravila članica krožka Danila Tuljak Bandi. (O.K.) 4 Torek, 25. marca 2008 ITALIJA / vatikan - Med velikonočno mašo in blagoslovom urbi et orbi na Trgu sv. Petra Papežev poziv za mir na Bližnjem vzhodu in v Iraku Med sedmimi spreobrnjenimi v krščansko vero tudi znani novinar Magdi Allam VATIKAN - Deset tisoč vernikov in turistov se je na velikonočno nedeljo v močnem dežju zbralo na Trgu sv. Petra v Rimu, kjer je papež Benedikt XVI. daroval velikonočno mašo. Vrhunec obreda je bil papežev blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu), med ka te rim je svet opo mnil na ne -rešene svetovne konflikte in jih imenoval »rane človeštva«. »Kako naj se ne spomnimo na Darfur in Somalijo, na Bliž nji vzhod, še po seb no na sve -to deželo, na Irak, Libanon in nenazadnje na Tibet?« se je vprašal Benedikt XVI. in pozval k iskanju rešitev najhujših svetovnih konfliktov. Pa pež je praz no va nje ve li ke no -či, ki je največji krščanski praznik, začel že na veliki petek s sprevodom kri-ževega pota in v soboto z velikonočno vigilijo, med katero je krstil sedem ljudi, med njimi znanega novinarja egiptovskega rodu, namestnika odgovornega urednika največjega italijanskega časopisa Corriere della Serra in kritika islamskega fanatizma Magdi-ja Allama. Tema letošnjega velikonočnega praznovanja je bila ravno verska svoboda. Po maši in blagoslovu je Benedikt XVI. izrekel velikonočno voščilo v 63 jezikih, med njimi tudi v latin-šči ni in es pe ran tu. Med sedmimi odraslimi spreobrnjenci v krščansko vero je, kot omenjeno, tudi 55-letni Magdi Allam, ki je vrsto let veljal za zmernega muslimana, nato pa se je odločil, da bo sprejel krščansko vero. Leta 2006 je Al lam or ga ni zi ral v Ri mu de mon stra -cije v podporo kristjanom v muslimanskem svetu. Allam se je uveljavil kot najuglednejši muslimanski komentator v Italiji in se je odločno boril proti islamskemu fanatizmu. Zaradi tega je prejemal tudi grožnje s smrtjo, država pa mu je zagotovila oboroženo spremstvo. Poleg Allama je papež krstil še dva moška i n pet žensk iz Italije, Kameruna, Kitajske, ZDA in Peruja. Vče raj, na ve li ko noč ni po ne de -ljek, se je papež Benedikt XVI. po tradiciji preselil v Castel Gandolfo, kjer so se verniki zbrali na notranjem dvorišču papeške palače. Benedikt XVI. je molil Kraljico nebeško, nato pa je svoje misli namenil misijonarjem in pastirskim operaterjem, ki so padli kot žrtve umo rov po vsem sve tu. Njim v čast je Cerkev včeraj slavila poseben dan molitve, papež pa jih je označil kot » vzor po gu ma v ve ri«. Notranje dvorišče papeške palače v Castel Gandolfu, kjer je Benedikt XVI. včeraj molil Kraljico nebeško ansa Italijanska turistična industrija ob 2 milijardi evrov RIM - Letošnja velika noč je bila s turističnega vidika znatno slabša od lanske, in to tako po številu turistov kot po obsegu poslov. Izguba za turistično industrijo naj bi znašala okrog dve milijardi evrov, največji osip turističnega obiska pa so zabeležili v Neaplju, Sorrentu, Amal-fiju in na otokih v Kampanji. Slabo je šlo za veliko noč tudi v Versi-liji in Luguriji, po zaslugi verskih dogodkov pa sta se »rešila« Rim ini in Riccione. Gnečo pa so imeli v zabaviščnih parkih severne Italije (Mirabilandia, Gardaland ipd.) in v genovskem akvariju. Zaradi slabega vremena je velikonočne počitnice predčasno končalo tri milijone Italijanov. V atentatu ranjena deklica v brezupnem stanju CROTONE - Petletna deklica, ki je bila v soboto zvečer v smrtnem atentatu na njenega očeta ustreljena v glavo, se nahaja v brezupnem stanju. Tarča mafijskega atentata je bil 37-letni Luca Megna, sin zaprtega bosa Domenica, ki se je s 34-letno ženo in hčerkico vozil s pando. Ko je zaslutil, kaj jim grozi, je skušal napadalce povoziti, s so ti prerešetali avto z rafali. Sam je bil na mestu mrtev, žena jo je odnesla z lažjimi poškodbami, medtem ko je deklico strel zadel v glavo. Upanja, da bi jo lahko rešili, praktično ni. Stanovanjski rop s smrtnim izidom BRESCIA - Z zamaskiranim obrazom je nameraval krasti v stanovanju, pa ga je zasačil lastnik in ga ustrelil. Tako je v kraju Bagnolo Mella v brescianski nižini umrl 42-letni Mauro Sardi iz iste vasi, ki je bil znan kot odvisnik od mamil. Preiskovalci sumijo, da je Sardi avtor še ene tatvine, so katere je prišlo v istem kraju v preteklih dneh. Ogenj dokončno uničil diskoteko Schooner SESTRI LEVANTE - Potem ko je v noči na nedeljo v diskoteki Schooner na obali kraja Sestri Levante v Liguriji, ki so jo razdejali izredni valovi, umrl njen lastnik Tino Barbera, je v noči na ponedeljek tisto, kar je ostalo od nje, povsem pogorelo. Preiskovalci sumijo, da gre za podtaknjen požar, ker naj bi priče videle bežati dva mladeniča. Barberov nečak je včeraj povedal, da bo nadaljeval stričev načrt in da bo diskoteko znova odprl s sodelovanjem Umberta Smaile. alitalia - Polemika med Prodijem in Bonannijem Odločilni teden za usodo italijanske letalske družbe RIM - Italijanska naveza za nakup Alitalie bi bila dobrodošla, vendar se doslej ni pojavila, je včeraj v nekem televizijskem pogovoru zagotovil premier v odstopu Romano Prodi. Ob tem je pozval sindikate k odgovornosti do letalskega podjetja, kajti »vsi so dolžni misliti na njegovo prihodnost«, se izogibati »političnih špekulacij« in upoštevati resnične interese zaposlenih, je dodal Prodi. V zvezi z morebitnim interesom nemške Lufthanse, ki bi po mnenju nekaterih po ceni, ki jo je za Alitalio ponudila Air France KLM, tudi sama privoli- Za italijansko letalsko družbo se danes začenja odločilni teden ansa la v ta posel, pa je Prodi povedal, da si je Lufthansa premislila po srečanju z italijanskimi sindikati. Glavni problem Alitalie po premierovem mnenju ni denar za nakup družbe, ampak razpolaganje z menedžerskimi resurzi, ki so potrebni za restrukturiranje družbe. Air France, glede na to, da je letalska družba, te resur-ze ima in torej ima tudi večje možnosti za uspeh, je prepričan Prodi. Vodja sindikata Cisl Raffaele Bo-nanni, sicer največji kritik ravnanja vlade pri rpodaji Alitalie, je premieru odgovoril, da bi bilo bolje, če bi povedal, na kakšnih osnovah se je dogovoril z Air France. Sindikati so že mesece izključeni iz te igre, zato bi kazalo počakati na novo vlado, je prepričan Bonani, ki Prodi-ju odgovarja tudi glede Lufthanse. Njen »beg« niso povzročile ovire italijanskih sindikatov, ampak dejstvo, da je nemška letalska družba odlično poznala »neločljivo vez med vlado in Air France« in »prednost, ki jo je Prodi brezpogojno prisodil francoski družbi«. kronika - Praznični konec tedna V znamenju slabega vremena in nesreč RIM - Močno valovanje, dež, veter, sneg in mraz. Slabo vreme, ki je Italijanom pokvarilo tudi velikonočni ponedeljek, po tradiciji namenjen izletom in piknikom v naravi, je spremljalo vračanje okrog dvanajst milijonov Italijanov, ki so velikonočni konec tedna preživeli proč od doma. Če so bili smučarji zaradi obilice snega zadovoljni, pa tega ni mogoče trditi za potnike trajektov in vlakov na jugu države. Na otočju Eolie je bilo včeraj ustavljeno tri tisoč turistov, ki jih zaradi močnega vetra ni bilo mogoče prepeljati na celino. Z juga poročajo tudi o zemeljskih usadih, o izruvanih drevesih, medtem ko je Rim v noči na ponedeljek paraliziral hud naliv, zaradi katerega so imeli gasilci polne roke dela. Sneg je pobelil predvsem Dolomite, najbolj v Venetu, od koder poročajo tudi o visokem plimovanju v Benetkah. Manj običajen pa je sneg, ki je pobelil Cinque Terre v Liguriji. Nenavadno slabo in tipično zimsko vreme je včeraj zajelo tudi Toscano in Versilio, Abruce, Sicilijo in Kalabrijo, medtem ko meteoro- logi tako za Ligurijo kot za jug države napovedujejo nadaljevanje izrednega valovanja morja, z valovi, ki bodo presegli petnajst metrov. Črna kronika beleži nekaj prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki sta jim botrovala v glavnem alkohol in prehitra vožnja. 22-letni Rom z izredno visoko stopnjo alkohola v krvi in brez vozniškega dovoljenja je v bližini Turina povzročil prometno nesrečo, v kateri je umrla 52-letna ženska. Druga dva vinjena voznika, eden v pokrajini Sondrio in drugi sredi Turina, sta povzročila nesreči z lažje poškodovanimi udeleženci. V Milanu je v noči na nedeljo potekala rave zabava, na kateri se je dogajalo veliko nevarnih stvari, predvsem uživanje droge, ki je 19-letnega mladeniča stala življenje, kljub temu da so ga zdravniki kar štirikrat reanimirali. Več sreče je imela neka tridesetletnica iz Vicenze, ki se je včeraj v poskusu samomora vrgla pod vlak milanske podzemne železnice, a ni dobila niti praske, če ne upoštevamo razumljiv šok. IZ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it prazniki - Ob cerkvenih obredih Velika noč v znamenju dežja in mrzlega vremena Včeraj je vendarle prikukalo sonce - Mnogi v restavracijah, kmečkih turizmih in osmicah Medlo sončece, kije včeraj popoldne tu pa tam prikukalo izza oblakov, je predstavljalo pravcati vremenski obliž na letošnje z dežjem zaznamovane velikonočne praznike. Vremenoslovci so za veliko noč tokrat, žal, točno napovedali slabo, mrzlo, bolj zimsko kot pomladno vreme. Dežje skazil praznike, nevšečno poškropil jutranje procesije, s katerimi verniki proslavljajo Kristusovo vstajenje. Verski obredi so bili kljub temu dobro obiskani. Številni verniki so ob tem obnovili stari običaj blagoslova pirhov, potic in drugih sladic, s katerimi so se nato po domovih posladkali. Slabo vreme (in predvsem vse tanjše denarnice) so priklenili številne družine v domače okolje. Mnogi pa so si privoščili pojedino v restavracijah. Na Krasu in v Bregu so bile gostilne in restavracije dobro zasedene, prav tako pa tudi številni kmečki turizmi in osmice, ki so jih lastniki odprli nalašč, da bi ob praznikih nekaj več zaslužili. Žolca in pisani pirhi so bili tudi letos »obvezna« velikonočna hrana. V Križu so po mašnem obredu spet obnovili običaj »tučenja jajc«, to je ciljanja pirhov s kovanci. Komur je uspelo zadeti trdo kuhano jajce tako, da je kovanec ostal zasidran v jajcu, ta je zmagal. V nedeljo jo je slabo vreme zagodlo prireditvi Srečna velika noč, kije potekala ob praznikih na Trgu sv. Antona novega. Včeraj, ko se je moča polegla, so stojnice in utice s svojimi pridelki in obrtniškimi proizvodi spet privabili številne kupce, da se je prireditev vendarle uspešno zaključila. V mestu so Tržačani izkoristili pre-dah slabega vremena za sprehod po nabrežju, Velikem trgu in središčnih ulicah. Bele predvolilne utice strank so bile - iz spoštovanja do cerkvenih praznikov - večinoma zaprte, a ne vse. Nekateri kandidati Forze Italia in Nacionalnega zavezništva so se pobrisali na svečane dneve in brez predaha nadaljevali volilno kampanjo. Na Krasu sta občini Zgonik in Re-pentabor priredili vodeni ekskurziji na območju Saleža in Repentabra, ki sta potekala v okviru čezmejnega projekta Spoznaj Kras. V nabrežinski župnijski dvorani pa so bili na ogled pirhi z vsega sveta, ki j ih je izdelala Silva Bogatec, ter razstava Clau-die Raza. Med velikonočnimi prazniki so številni turisti obiskali Rižarno (zgoraj); v nabrežinski župnijski dvorani so bili razstavljeni pirhi (desno) kroma papirnica - Danes in v četrtek predhodni srečanji, v ponedeljek pa bo šlo zares Začenjajo se trda pogajanja Župan Ret sklical četrtkovo srečanje, na katerem bodo prisotni lastnik, sindikati, prva občinska komisija, načelniki svetniških skupin in deželni odbornik Cosolini ezulskih združenj 5 Torek, 25. marca 2008 TRST / APrimorski ~ dnevnik Opčine: Illy se bo drevi srečal s Slovenci Kandidat Demokratske zaveze za predsednika Dežele Riccar-do Illy se bo drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah srečal s Slovenci. Illy bo predstavil svoj volilni program, ki je bil natisnjen tudi v slovenskem jeziku. Navzoči bodo tudi slovenski kandidati za deželni svet iz vrst Slovenske skupnosti, Demokratske stranke in Mavrične levice. Močnik in Gabrovec imata spletni strani Kandidat Slovenske skupnosti za deželne volitve Peter Močnik sporoča, da bo od jutri dalje, 26.3., deloval osebni blog (internetski debatni kotiček) na osebni spletni strani www.pe-termocnik.it. Pričakujem veliko obiskov in vaših priporočil ter želja, piše Močnik v sporočilu. Od kandidatov Slovenske skupnosti je svojo internetsko stran odprl tudi neodvisni Igor Ga-brovec. Na svoji strani (naslov: igorgabrovec.net) objavlja med drugim velikončno misel, svoje prve volilne pobude, razloge za kandidaturo in utemeljitev odstopa iz vodstva Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze. Antonione in Zvech predstavita knjigo Kandidata Bruno Zvech (deželni svet) in Roberto Antonione (poslanska zbornica) bosta danes sodelovala na predstavitvi knjige "L'ingorgo - 50 let deželne politike", ki jo je napisal novinar Tommaso Cerno. Predstavitev, ki bo ob 11.30 v Novinarskem krožku na korzu Italia 13, bo vodila novinarka Roberta Giani. Dolina: volilne pobude Demokratske stranke Krožek Demokratske stranke iz dolinske občine napoveduje za prihodnje dni dve predvolilni srečanji. V petek, 28.3. ob 20. uri bo pri Parovelih (zraven občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu) srečanje s kandidatoma za deželni svet Igorjem Dolencem in Brunom Zvechom. V četrtek, 3. aprila pa bo ob isti uri in v istem kraju srečanje s kandidatoma za parlament Tamaro Blažino in Ettorejem Rosatom. Illy bo danes gost Štivanska papirnica kroma Po velikonočnem premirju, med katerim je papirnica začela spet obratovati, se začenjajo ta teden trda pogajanja med sindikalnimi predstavništvi in lastnikom štivan-ske papirnice, družbo Burgo. Odločilno srečanje bo na vrsti v ponedeljek, 31. marca, ko naj bi vsi skupaj določili strategijo za izhod iz krize v odnosih med delodajalcem in delavci. V papirnici je zaposlenih približno 400 delavcev in uradnikov. Danes je na sporedu prvo srečanje med vodstvom papirnice in enotnim sindikalnim predstavništvom, govor bo o problematiki zastarelih strojev in varnosti na delu. Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret pa je napovedal nov sestanek, ki bo potekal v četrtek ob 9. uri v občinskih prostorih. Župan je povedal, da se bodo srečanja udeležili člani prve občinske komisije, ki je pristojna za področje dela, načelniki svetniških skupin, predstavniki sindikatov in podjetja Burgo ter deželni odbornik za delo Roberto Cosolini. Namen sestanka je pripraviti teren za ponedeljkovo srečanje, na katerem bodo določali strategije za dosego dogovora med sprtima stranema. Riccardo Illy se bo danes zjutraj srečal z vodstvom evropskega združenja izgnancev in beguncev. Slednje prireja srečanja z vidnimi kandidati vseh strank in volilnih koalicij. Jutri ob 9.15 se bo Illy v Nabrežini udeležil srečanja socialnih zadrug. Damianijev sin zelo kritičen do Illyja Volilni urad predsedniškega kandidata desne sredine za predsednika FJK Renza Tonda je zelo zadovoljen z obiski na kandidatovi spletni strani. Svoje sporočilo je posredoval tudi Demetrio Filippo Damiani, sin pokojnega politika Roberta in nekoč pristaš leve sredine. Mladi Damiani je napisal, da je Illy v nasprotju z volilnimi plakati in proglasi človek "politične kaste". 6 Torek, 25. marca 2008 TRST / kvirinal - Državni poglavar v četrtek in v petek v naši pokrajini Napolitanov obisk v mestu znanosti in raziskovanja Pozornost univerzi, sinhrotronu v Bazovici in miramarskemu centru za fiziko Predsednik republike Giorgio Napolitano bo v četrtek in petek na obisku v Trstu in Tržiču kroma Četrtkov in petkov obisk predsednika republike Gior-gia Napolitana na Tržaškem bo v glavnem posvečen raziskovalnim in znanstvenim ustanovam. Kvirinal zaradi volilne kampanje očitno ni želel dati obisku politični pečat, tako da bo med dvodnevnim bivanjem predsednika pri nas izstopal Trst kot mesto znanosti in raziskovanja. Podobno kot Tržič, kjer bo Napolitano pojutrišnjem dopoldne počastil stoletnico tamkajšnje ladjedelnice. Državni poglavar bo tržaški del svojega obiska začel v četrtek popoldne na univerzi, kjer se bo srečal z rektorjem Francescom Peronijem, akademskim svetom ter s predstavniki raziskovalnih in znanstvenih ustanov. Zatem bo gost mi-ramarskega Centra za teoretsko fiziko, kjer ga bodo sprejeli znanstveniki iz celega sveta. Zvečer bo v Verdijevem gledališču koncert v čast uglednemu gostu. V petek bo Napolitano obiskal sinhrotron pri Bazovici, kjer mu bodo predstavili delovanje svetlobnega pospe-ševalnika in te ugledne znanstvene ustanove na sploh. Pred odhodom si bo predsednik republike še ogledal gradbišče hitre ceste in z avtomobilom prevozil avtocestni predor med Katinaro in Padričami, ki ga bodo predalu namenu menda je se ni. Napolitana bodo na obisku spremljali med drugim predsednik Dežele Riccardo Illy, predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik deželnega sveta Ales-sandro Tesini in seveda prefekt Giovanni Balsamo. zdravstvo Križ poklicnih bolničarjev V tržaških bolnišnicah v poletnih mesecih »zmanjka« poklicnih bolničarjev. Vzrok je preprost: dopusti. Ko gredo poklicni bolničarji na dopust, jih v bolnišnicah ne nadomestijo z drugimi, ker pač drugih ni. Ta že kronična »bolezen« tržaških bolnišnic ni letos čakala poletja; pojavila se je že prej. Pred dnevi je generalni direktor tržaškega bolnišniško-univerzitetnega podjetja Franco Zigrino opozoril nanjo. V tržaških bolnišnicah že sedaj zmanjkuje poklicnih bolničarjev. Predsednik pokrajinskega kolegija poklicnih bolničarjev, zdravstvenih asistentov in varušk Flavio Paolettije izdal včeraj poziv, v katerem je opozoril na nevzdržen položaj, v katerem se nahajajo poklicni bolničarji. Za kronično pomanjkanje bolničarjev so krive same bolnišnice, ki se doslej niso konkretno lotile tega problema. Reševale so ga z »najemanjem« prostorov v zasebnih klinikah, s sprejemanjem v začasno službo nepoklicnega osebja, s hitro odslo-vitvijo bolnikov iz bolnišnice. Na ta način so le podkrepile željo poklicnih bolničarjev po odhodu iz tržaških bolnišnic. Tako se je že zgodilo, da je v kratkem času zapustilo tržaške bolnišnice od 10 do 20 bolničarjev, ki so našli novo službo v drugem bolnišniškem podjetju. Ob tolikšnem odhodu sta najbolj trpela oddelka, v katerih je prisotnost poklicnih bolničarjev nuj no po trebna, to je od de lek za hemodializo in operacijske dvorane. Letošnje poletje no bo pri-nes lo nič dob re ga, je opo zo ril Pa -oletti. Ob običajnih dopustih bo kakih 10 bolničarjev zapustilo tržaške bolnišnice in se preselilo drugam. Kolegij poklicnih bolničarjev je že pred časom predlagal možno srednjeročno rešitev: ustanovitev deželnega observatorija za revizijo bolničarske mreže v Furlaniji-Julijski krajini. V ta namen je zbral več kot 900 podpisov bolničarjev, sindikalnih organizacij in preprostih ljudi ter dokument posredoval deželnemu odborniš-tvu za zdravstvo. Doslej nanj ni bilo odziva. ul. piccardi - Pobuda družbeno političnega društva Edinost Okence bo lažje najti Označili stavbo, v kateri se nahaja splošno slovensko okence za stike z javnimi upravami V nedeljo so člani društva Edinost označili slovensko okence na Ul. Piccardi kroma Na velikonočno nedeljo so člani družbeno političnega društva Edinost slovesno obhajali sedmo obletnico, odkar je stopil v veljavo zakon št. 38/2001 oziroma državni zakon za zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Ob tej priložnosti so se odpravili v Ul. Piccardi, kjer se od 21. decembra lani nahaja splošno okence za slovensko govoreče državljane. Urad je z ulice v bistvu neviden, saj ni primerno označen in kar težko ga je najti - nahaja se v poslopju, kjer so številni drugi uradi in stanovanja. Pri društvu Edinost so se odločili, da na zidu pred omenjeno stavbo postavijo napis, ki bo slovenskim uporabnikom poenostavil iskanje. Pri Edinosti vsekakor menijo, da so pristojnosti splošnega okenca odločno premajhne. Okence, ki ima vlogo posrednika med državljani in javnimi upravami, se nahaja v tretjem nadstropju poslopja v Ul. Piccardi št. 9/1, med ulicama Porta in Leo, od pr to pa je od po ne delj ka do petka med 9. uro in 12.30. Izkušeno osebje nudi informacije in brezplačno prevajanje dokumentov (obrazcev, sporočil, pritožb ipd.) iz slovenščine v italijanščino za storitve, ki so povezane z delovanjem sodelujočih uprav. Te so: tr žaš ka pre fek tu ra, tr žaš ka kves tu -ra, deželni uradi agencije za prihodke, carinske uprave in ministrstva za pre-vo ze ter de žel ni šol ski urad. Leto po diplomi delata dve tretjini diplomirancev Kar dve tretjini diplomirancev tržaške univerze je leto po diplomi že zaposlenih. Petina nadaljuje s študijem, 14 odstotkov pa jih še išče delo. Tržaški diplo-miranci so po svoje privilegirani, saj dobi zaposlitev v roku enega leta po diplomi kar 13 odstotkov več kot znaša vsedržavno povprečje. Tako izhaja iz poročila o zaposlitvenem položaju italijanskih diplomirancev, ki ga je pripravilo združenje AlmaLaura. Anketiralo je 92 tisoč diplomirancev iz 45 univerz. Iz poročila izhaja, da je tri leta po diplomi zaposlenih 85 odstotkov diplomirancev, 10 odstotkov jih nadaljuje s študijem, 5 odstotkov pa jih še išče delo. Chet Baker v Knulpu Združenje Tina Modotti in Knulp prirejata v okviru videorevije Jazz v Knulpu videoposnetek koncerta znanega jazz troben-tarja Cheta Bakerja, ki je bil posnet 6. junija 1986 v londonskem klubu Ronnie Scott's. Baker bo med drugimi izvajal skaldbe Charlieja Hadena, Colea Porter-ja, Raya Nobleja in drugih) Filatelistična razstava Pariške ženske Na sedežu knjižnice Stelio Mat-tioni v Ul. Petracco 10 bodo danes opoldne odprti filatelistično revijo Pariške ženske. Prireja jo odborništvo za kulturo tržaške občine v sodelovanje z deželno direkcijo za kulturne dobrine Furlanije-Julijske krajine. Razstava bo odprta do 30. aprila Dokumentarec dijakov mednarodne šole o priseljencih Naše mesto je naslov dokumentarcu, ki ga je pripravilo pet dijakov Zavoda združenega sveta Jadranskega morja. Dijaki iz Južne Afrike, Urugvaja, Litve in Slovenije so v njem predstavili nekaj zgodb o priseljencih v Trstu. Predstavitev 30-minutnega filma bo v četrtek, 27. marca, v klubu Knulp v Ul. Madonna del mare 7. Ob dokumentarcu bodo predvajali tudi drugi kratki film z naslovom Brigades on parade. Opčine v cvetju Združenje za zaščito Opčin prireja v sodelovanju s tržaškim od-borništvom za gospodarski razvoj in turizem drugo izvedbo natečaja Opčine v cvetju. Namenjen je krašenju Opčin s cvetjem, razdeljen je v tri sekcije: javnim lokalom (barom, trgovinam, restavracijam, uradom), balkonom in vrtovom, ki jih je mogoče videti s ceste. Ocenjevalno žirijo bodo sestavljali predstavnik tržaške občine, predstavnik vzhodnokraškega rajonskega sveta, predstavnik Združenja za zaščito Opčin, lanski zmagovalec prireditve in izvedenec o cvetju. Vpisni obrazci bodo na razpolago v trgovini Cobez v Narodni ulici 30 in v trgovini z avtomobilskimi deli Simic na Dunajski cesti 16, in sicer od 29. marca dalje. Nagrajevanje bo 7. septembra, zmagovalci bodo prejeli bon za 200 evrov. Razstava Maria Perosse Kulturno združenje San Miche-le11 bo v petek, 28. marca, na svojem sedežu v Ul. S. Michele 11B odprlo razstavo del arhitekta Maria Perosse. Odprtje ob 18.30. / TRST Torek, 25. marca 2008 7 VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 9. DECEMBRA 2007 DO 14. JUNIJA 2008 Železniška postaja v TRSTU URA 4.30 5.32 6.06 6.30 6.45 6.53 7.13 7.56 8.22 9.22 9.50 11.45 12.19 12.45 13.45 14.11 14.45 15.28 15.45 16.21 16.45 17.30 17.45 18.45 19.12 19.47 20.21 21.25 Proga TRST- ODHODI BENETKE PRIHODI VRSTA (R) (R) (R) (CIS) (R) (R) (IC plus) (R) (R) (R) (ES) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (IC) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (R) (ICN) (R) (ICN) (BUS) SMER Tržič (4.52), Portogruaro (5.36), Mestre (6.22), Benetke (6.34). Tržič (5.54), Portogruaro (6.39), Mestre (7.28), Benetke (7.40). Tržič (6.28), Červinjan (6.42), nadaljuje za Palmanovo (6.57), Videm (7.27), Carnia (8.11).(1) Tržič (6.52), Portogruaro (7.37), Mestre (8.20) nadaljuje v Milano, Zurich, Schaffhausen. (Obvezna rezervacija). Tržič (7.08), Portogruaro (7.58) Mestre (8.56), Benetke (9.09). Tržič (7.15), Červinjan (7.29), nadaljuje za Palmanovo (7.44), Videm (8.14), Trbiž (9.54).(1) Tržič (7.36), Portogruaro (8.20), Mestre (9.06), nad. v Neapelj (Obvezna rezervacija). Tržič (8.18), Červinjan (8.30), nadaljuje za Palmanovo (8.41), Videm (8.57).(1) (3) (Ne vozi od 22.12 do 6.1) Tržič (8.44), Portogruaro (9.29), Mestre (10.15), Benetke (10.27). Tržič (9.44), Portogruaro (10.29), Mestre (11.14), Benetke (11.26). Tržič (10.12), Portogruaro (10.50), Mestre (11.36). Nadaljuje do Rima. (Obvezna rezervacija). Tržič (12.07), Portogruaro (12.52), Mestre (13.38), Benetke (13.50). Tržič (12.41), Červinjan(12.55), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.25), Trbiž (14.58).(1) (3) (5) Tržič (13.08), Portogruaro (13.52), Mestre (14.38), Benetke (14.50). Tržič (14.07), Portogruaro (14.52), Mestre (15.38), Benetke (15.50) Tržič (14.33), Červinjan(14.47), nadaljuje za Palmanovo (14.59), Videm (15.16).(1) Tržič (15.07), Portogruaro (15.52), Mestre (16.38), Benetke (16.50). Tržič (15.52), Portogruaro (16.34), Mestre (17.20), Benetke (17.32), nadaljuje za Milan in Turin. Tržič (16.07), Portogruaro (16.52), Mestre (17.38), Benetke (17.50). Tržič (16.43), Červinjan(16.56), nadaljuje za Palmanovo (17.07), Videm (17.24), Trbiž (18.45).(1) (3) (5) Tržič (17.07), Portogruaro (17.52), Mestre (18.38), Benetke (18.50). Tržič (17.52), Červinjan (18.05), nadaljuje za Palmanovo (18.17), Videm (18.34) in Trbiž (20.12).(1) (3) (Ne vozi 24.12, 31.12, 24.4, 30.4) Tržič (18.08), Portogruaro (18.52), Mestre (19.38), Benetke (19.50). Tržič (19.07), Portogruaro (19.52), Mestre (20.38), Benetke (20.50). (Ne vozi 25.12, 23.3, 1.6; ne vozi ob predprazniških delavnikih). Tržič (19.34), Portogruaro (20.25), Mestre (21.30), Benetke (21.43). Tržič (20.10), Portogruaro (21.00), Mestre (21.47), nadaljuje v Lecce skozi Ferraro in Rimini, ne vozi čez Bologno (Ne vozi 24.12, 25.12, 31.12). Tržič (20.45), Portogruaro (21.40).(1) (3) (Ne vozi 24.12, 31.12). Tržič (21.48), Portogruaro (22.36), Mestre (23.18), Benetke (23.31), nadaljuje v Napoli. (Ne vozi 24.12, 25.12, 31.12). Tržič (22.59), Portogruaro (0.17).(1) (Ne vozi 24.12, 31.12). URA VRSTA SMER 6.15 (BUS) Červinjan (5.24), Tržič (5.42).™ 6.45 (R) Portogruaro (5.30), Tržič (6.20).(1) 7.34 (R) Portogruaro (6.26), Tržič (7.11).(1) 7.48 (R) Červinjan (7.12) Tržič (7.25) iz Carnie (5.40), Videm (6.46) preko Palmanove (7.01). (1) (3) (Ne vozi od 22.12 do 6.1). 8.02 (ICN) Iz Neaplja in Rima v Benetke (5.41), Mestre (5.53), Portogruaro (6.40), Tržič (7.37). (Ne vozi 25.12, 26.12, 1.1). 8.16 (R) Portogruaro (6.57), Tržič (7.48).(1) (3) 8.36 (R) Červinjan (7.59), Tržič (8.13). Iz Trbiža (6.07) preko Vidma (7.30) in Palmanove (7.48). (1) 9.02 (ICN) Iz Lecce v Mestre (7.05), Portogruaro (7.46), Tržič (8.37). (Ne vozi 25.12, 26.12, 1.1). 9.08 (R) Portogruaro (7.54), Tržič (8.45). (1) (3) (Vozi do 21.12, od 7.1 do 6.6). 9.45 (R) Benetke (7.37), Mestre (7.50), Portogruaro (8.35), Tržič (9.22).(1) 11.06 (R) Benetke (9.04), Mestre (9.18), Portogruaro (10.01), Tržič (10.43). 11.53 (R) Benetke (9.48), Mestre (10.00), Portogruaro (10.45), Tržič (11.30). 13.51 (R) Červinjan (13.14), Tržič (13.28). Iz Vidma (12.34) preko Palmanove (12.58). (1) (3) (4) 14.17 (R) Benetke (12.10), Mestre (12.22), Portogruaro (13.07), Tržič (13.52). 14.30 (IC) Iz Turina in Milana, Benetke (12.24), Mestre (12.36), Portogruaro (13.15), Tržič (14.04). 15.05 (R) Červinjan (14.14), Tržič (14.39). Iz Carnie (12.46) preko Vidma (13.35), Palmanova (13.59). Vozi ob delavnih sobotah. 15.15 (R) Benetke (13.10), Mestre (13.22), Portogruaro (14.07), Tržič (14.52).(2) 15.23 (R) Benetke (13.10), Mestre (13.22), Portogruaro (14.07), Tržič (15.00).(1) 15.53 (R) Červinjan (15.16), Tržič (15.30), iz Gemone (13.38), Videm (14.32), preko Palmanove (15.01).(1) (3) (5) 16.15 (R) Benetke (14.10), Mestre (14.22), Portogruaro (15.07), Tržič (15.52). 17.18 (R) Benetke (15.10), Mestre (15.22), Portogruaro (16.07), Tržič (16.52). 18.15 (R) Benetke (16.10), Mestre (16.22), Portogruaro (17.07), Tržič (17.52). 18.46 (R) Červinjan (18.10), Tržič (18.23), iz Carnie (16.49), Videm (17.31), preko Palmanove (17.55).(1) (3) 19.15 (R) Benetke (17.10), Mestre (17.22), Portogruaro (18.07), Tržič (18.52). 20.15 (R) Benetke (18.10), Mestre (18.22), Portogruaro (19.07), Tržič (19.52). 21.15 (R) Benetke (19.10), Mestre (19.22), Portogruaro (20.07), Tržič (20.52). 21.30 (CIS) Iz Züricha, Milana v Mestre (19.43), Portogruaro (20.22), Tržič (21.07). (Obvezna rezervacija). 22.39 (IC Plus) Iz Napoli in Rima v Mestre (20.49), Portogruaro (21.29), Tržič (22.15) (Obvezna rezervacija). 00.03 (ES) Iz Rima v Mestre (22.19), Portogruaro (22.59), Tržič (23.41). (Obvezna rezervacija) 1.10 (R) Benetke (22.47), Mestre (23.02), Portogruaro (00.00), Tržič (0.47). 2.15 (R) Benetke (00.10), Mestre (00.22), Portogruaro (1.07), Tržič (1.52). Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 5.02 (R) Tržič (5.26), Gorica (5.50), Videm (6.23). Nadaljuje za Benetke.11' 6.39 (R) 5.58 (R) Tržič (6.23), Gorica (6.47), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke™ 7.21 (R) 6.04 (R) Tržič (6.29), Gorica (6.52), Videm (7.28). Nadaljuje za Benetke.(2) 7.40 (R) 6.06 (R) Tržič (6.28), Videm (7.27), preko Červinjana (6.42) in Palmanove (6.57), nadaljuje za Carnio (8.11).(1) 7.48 (R) 6.35 (R) Tržič (7.01), Gorica (7.25), Videm (8.01).(1) Nadaljuje za Sacile. 8.30 (R) 6.53 (R) Tržič (7.15), Videm (8.14) preko Červinjana (7.29) in Palmanove (7.44) nadaljuje za Trbiž (9.54).(1) 8.36 (R) 7.04 (R) Tržič (7.26), Gorica (7.47), Videm (8.12). Nadaljuje za Benetke 8.43 8.56 9.21 (R) (R) (R) 7.35 (R) Tržič (8.02), Gorica (8.25), Videm (8.57).(1) 7.35 (R) Tržič (7.57), Gorica (8.17), Videm (8.43), nadaljuje za Trbiž (10.10).(2) (Ne vozi 25.12, 1.1, 23.3, 1.6). 7.56 (R) Tržič (8.18), Videm (8.57). Preko Červinjana (8.30) in Palmanovo 9.56 (R) (8.41).(1) (3) (Ne vozi od 22.12 do 6.1) 10.49 (R) 9.04 (R) Tržič (9.26), Gorica (9.47), Videm (10.12). Nad. za Benetke. 11.30 (R) 9.35 (R) Tržič (10.02), Gorica (10.26), Videm (11.02).(2) 12.56 13.29 13.51 (R) (R) (R) 11.07 (R) Tržič (11.29), Gorica (11.49), Videm (12.12). Nadaljuje za Benetke 11.34 (R) Tržič (12.01),Gorica (12.26),Videm (13.01). Nad. za Benetke.(1) 12.08 (R) Tržič (12.35), Gorica (12.59),Videm (13.35).(2) (Ne vozi 25.12, 1.1) 12.19 (R) Tržič (12.41),Videm (13.25).Preko Červinjana (12.55), Palmanovo 14.07 (R) (R) (R) (13.07); Nadaljuje za Trbiž (14.58).(1) (3) (5) 14.56 12.35 (R) Tržič (13.02), Gorica (13.27), Videm (14.02).(1) 15.05 13.04 (R) Tržič (13.26), Gorica (13.47), Videm (14.12). Nadaljuje za Benetke 13.30 (R) Tržič (13.59), Gorica (14.24), Videm (15.04).(1) 15.15 (R) 14.11 (R) Tržič (14.33), Videm (15.16). Preko Červinjana (14.47) in Palmanove 15.40 (R) (14.59).(1) 15.50 (R) (R) 14.19 (R) Tržič (14.46), Gorica (15.10), Videm (15.41). 15.53 15.04 (R) Tržič (15.26), Gorica (15.47), Videm (16.12). Nadaljuje za Benetke 16.00 (R) Tržič (16.27), Gorica (16.50), Videm (17.22). Nadaljuje za Trbiž 16.56 (R) (18.45).(10) 17.26 (R) 16.03 (R) Tržič (16.27), Gorica (16.50), Videm (17.24).(1) (3) (5) 17.59 (R) 16.21 (R) Tržič (16.43), Videm (17.24); preko Červinjana (16.56) in Palmanovo 17.59 (R) (17.07). Nadaljuje za Trbiž (18.45).(1) (3) (5) 18.35 (R) (R) 16.35 (R) Tržič (17.01), Gorica (17.25), Videm (17.59).(1) (3) 18.46 17.04 (R) Tržič (17.26), Gorica (17.47), Videm (18.12). Nadaljuje za Benetke 17.30 (R) Tržič (17.52), Videm (18.34) - preko Červinjana (18.05) do Palma- 18.56 (R) nove (18.17), nadaljuje do Trbiža (20.12). (1) (3) (Ne vozi 24.12, 31.12, 19.27 (R) 24.4, 30.4) 19.41 (R) 17.35 (R) Tržič (18.02), Gorica (18.26), Videm (19.02).(1) (3) 19.59 (R) 17.35 (R) Tržič (18.02), Gorica (18.26), Videm (19.02). Nad. za Benetke (Vozi ob delavnih sobotah). 20.45 (R) 18.04 (R) Tržič (18.26), Gorica (18.47), Videm (19.12). Nadaljuje za Benetke (1) (3) 20.45 (R) 18.20 (R) Tržič (18.48), Gorica (19.11), Videm (19.46). Nadaljuje za Sacile (Ne vozi 25.12, 23.3, 1.6) 20.56 (R) 19.04 (R) Tržič (19.26), Gorica (19.47), Videm (20.12). Nadaljuje za Benetke 21.42 (R) 19.35 (R) Tržič (20.02), Gorica (20.25), Videm (20.57).(1) 21.57 (R) 20.35 (R) Tržič (21.02), Gorica (21.25), Videm (22.00). 22.56 (R) 21.16 (R) Tržič (21.38), Gorica (21.59), Videm (22.24).Nadaljuje za Benetke 1.21 (R) Proga LJUBLJANA-B ODHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 2.22 (EN) Postojna (3.18), Sežana (4.20), Opčine (prihod 4.28 - odhod 5.16), Tržič (5.42), Portogruaro (6.24), Mestre (7.04), Benetke (7.16). Prihaja iz Budimpešte (17.00), Zagreb (23.35), Beograd (15.40), Bukarešta (23.58, odhod iz Bukarešte ob nedeljah, ponedeljkih, torkih, četrtkih, petkih), Moskva (21.31, iz Moskve, nedelja). Obvezna rezervacija. 1.51 (EN) 10.35 (EC) Postojna (11.25), Sežana (12.08), Opčine (prihod 12.15 - odhod 12.29), Tržič (12.55), Portogruaro (13.28), Mestre (14.09), Benetke (14.21). Obvezna rezervacija 19.32 (EC) Videm (5.17), Gorica (5.49), Tržič (6.13).(1) Videm (5.52), Gorica (6.28), Tržič (6.55).(1) Videm (6.30), Gorica (6.54), Tržič (7.17). (1) (Do 6.6 ob delavnikih razen ob sobotah, iz Sacile) Videm (6.46), Tržič (7.25) Preko Palmanove (7.01) in Červinjana (7.12) prihaja iz Carnie (5.40).(1) (3) (Ne vozi od 22.12 do 6.1) Videm (6.57), Gorica (7.35), Tržič (8.01). Videm (7.30), Tržič (8.13) preko Palmanove (7.48) in Červinjana (7.59). Iz Trbiža (6.07) (1) Videm (7.34), Gorica (7.58), Tržič (8.20). Iz Benetk (1) (3) (5) Videm (7.34), Gorica (8.05), Tržič (8.28). Iz Benetk. (8) Videm (7.44), Gorica (8.23), Tržič (8.52).(1) 3 (5) Videm (8.48), Gorica (9.12), Tržič (9.33). Iz Benetk Videm (9.33), Gorica (10.02), Tržič (10.24). Iz Benetk (1) Videm (10.00), Gorica (10.36), Tržič (11.01 ).(2) (Ne vozi 25.12, 1.1, 23.3, 1.6) Videm (11.48), Gorica (12.12), Tržič (12.33). Iz Benetk (7) Videm (12.07), Gorica (12.34), Tržič (13.05). Iz Benetk (6) Videm (12.34), Tržič (13.28) preko Palmanove (12.58) in Červinjan (13.14). (1) (3) (4) Videm (12.44), Gorica (13.16), Tržič (13.41). Videm (13.48), Gorica (14.12), Tržič (14.33). Iz Benetk Videm (13.35), Tržič (14.39)preko Palmanove (13.59) in Červinjan (14.14); Prihaja iz Carnie (12.46). Vozi ob delavnih sobotah. Gorica (14.20), Tržič (14.47).(1) (5) Videm (14.20), Gorica (14.52), Tržič (15.16).® Videm (14.20), Gorica (14.56), Tržič (15.21 ).(1)(4) Videm (14.32), Tržič (15.30) preko Palmanove (15.01) in Červinjana (15.16). Prihaja iz Gemone (13.38).(1) 3 (5) Videm (15.48), Gorica (16.12), Tržič (16.33). Iz Benetk Videm (16.02), Gorica (16.34), Tržič (16.58). (1) 3 Videm (16.51), Gorica (17.15), Tržič (17.36). Iz Benetk. (1) Videm (16.29), Gorica (17.05), Tržič (17.30).2 Videm (17.05), Gorica (17.40), Tržič (18.04).(1) Videm (17.31), Tržič (18.23). Preko Palmanove (17.55) in Červinjan (18.10), prihaja iz Carnie (16.49).(1)(3) Videm (17.48), Gorica (18.12), Tržič (18.33). Iz Benetk Videm (18.18), Gorica (18.43), Tržič (19.04). Prihaja iz Trbiža (16.40).(2) Videm (18.10), Gorica (18.48), Tržič (19.13).(1) Videm (18.51), Gorica (19.15), Tržič (19.36). Iz Benetk™ (3) Vozi tudi ob sobotah od 9.6. Videm (19.15), Gorica (19.52), Tržič (20.17).(1) Videm (19.15), Gorica (19.52), Tržič (20.17). iz Sacile (17.15), preko Pin-zano (18.09) in Gemono (18.39).(2) (Ne vozi 25.12, 23.3, 1.6) Videm (19.48), Gorica (20.12), Tržič (20.33). Iz Benetk Videm (20.21), Gorica (20.54), Tržič (21.16). Iz Trbiža (19.02).(10) Videm (20.36), Gorica (21.09), Tržič (21.31). Iz Trbiža (19.02).(1) (3) (5) Videm (21.48), Gorica (22.12), Tržič (22.33). Iz Benetk Videm (23.54), Gorica (0.28), Tržič (0.53). Iz Benetk PRIHODI SMER Benetke (21.27), Mestre (21.40), Portogruaro (22.18), Tržič (23.00), Opčine (prihod 23.28 - odhod 23.48), Sežana (0.15), Postojna (0.56); nadaljuje za Zagreb (4.18), Budimpešta (10.58), Bukarešta (5.15, odhod iz Benetk ob torkih, sredah, četrtkih, sobotah in nedeljah), Beograd (12.13), Moskva (10.00, odhod iz Benetk ob sredah). Obvezna rezervacija Benetke (15.46), Mestre (15.58), Portogruaro (16.32), Tržič (17.07), Opčine (prihod 17.34 - odhod 17.50), Sežana (18.05), Postojna (18.42). Obvezna rezervacija. (1)Vozi ob delavnikih (5)Vozi do 7.6 (2) Vozi ob praznikih (6) Vozi ob torkih, sredah, četrtkih in petkih ob delavni- (3) Ne vozi ob sobotah kih; ne vozi 27.12, 2.1, 25.3, 2.5, 3.6 (4) Vozi od 9.6 (7) Vozi ob ponedeljkih, sobotah, delavnikih in ob prazni- kih; vozi tudi 27.12, 2.1, 25.3, 2.5, 3.6 (8) Vozi ob delavnih sobotah do 7.6, od delavnikih od 9.6 (9) Vozi vsak dan do 7.6, ob praznikih od 8.6, ne vozi 25.12 in 1.1 (10) Vozi ob sobotah in praznikih do 7.6, vsak dan od 8.6 CIS - Cisalpino ES- Eurostar Italia EN- Euro Night IC plus- Intercity plus IC- Intercity ICN- Intercity Notte E- ekspresni vlak IR- Meddeželni vlak R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus tržaški muzeji - Brezplačni ogledi Danes začetek Tedna kulture V sozvočju s tednom kulture, ki ga je razglasilo ministrstvo za kulturo, se danes začenja tržaški Teden kulture. Občani in turisti bodo imeli enkratno priložnost brezplačnega ogleda zbirk dvajsetih mestnih muzejev. Teden kulture bo spremljal bogat kole dar pri redi tev. V ospredju bodo tri pomembne razstave: Rai 1964, umetniška zbirka deželnega sedeža Rai za Furlanijo-Julijsko krajino je na ogled v mestnem muzeju Revoltella. Na Gradu sv. Justa sta na ogled fotografski razstavi del armenskega fotografa Van Lea ter razstava Armenci v Trstu med 18. in 20. stoletj em. V palači Gopčevic pa je na ogled razstava Ar- thur Schnitzler, ljubezni in čustva. V muzejih bodo obiskovalci v tednu kulture deležni vodenih obiskov. Imeli bodo tako priložnost »da jih osvoji očarljivost kulture,« kot je pred dnevi poudaril direktor tržaških mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Adriano Dugulin. V zadnjem le tu je bi lo na tem področju mnogo postorjeno. Tako je bil ponovno po dolgem in zahtevnem restavri-ranju ponovno odprt mestni muzej Sartorio, gledališki muzej Carlo Schmidl je bil pre seljen v pala čo Gopčevic, na Gradu sv. Justa je bila preurejena zbirka orožja, obnovljeni pa s o bili tudi pritlični prostori. Razstava del Deziderija Švare V galeriji Spazio d'Arte v Ul. Locchi 19/A bodo v petek, 28. marca, ob 18. uri odprli razstavo del likovnega umetnika Deziderija Švare. Predstavil ga bo kritik Carlo Milic, avtor spremne besede, ki jo je v slovenščino prevedla Jasna Merku. Tržaško narečno gledališče V okviru 23. sezone tržaškega narečnega gledališča bo v petek, 28. marca, v gledališču Silvio Pellico v Ul. Ananian predstava gledališke skupine Ex allievi del Toti s komedijo El congresso dei nonzoli Edoarda Paolettija v režiji Paola Dal-fova. Gre za zadnjo predstavo iz letošnje sezone narečnega gledališča. Začetek predstave ob 20.30. Gledališče Salezijancev Gledališče Salezijancev bo v soboto predstavila igro Finira bene, povzet po gledališkem besedilu Hopsitality suite Rogerja Rueffa in po filmu The big Kahuna z igralcema Kevinom Spaceyem in Dannyjem De Vitom. V soboto se bo predstava začela ob 20.30, v nedeljo pa ob 17.30. Esej o Umbertu Sabi V konferenčni dvorani državne knjižnice bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo La libreria del poeta - Pesnikova knjižnica, esej o Umbertu Sabi avtorjev Ste-lia Vincija in Elene Bizjak, ki sta ga ilustrilala Elsa Gant in Mario Padovani. Knjiga je izšla pri tržaškem založniku Hammerle. Predstavitve se bodo udeležili Claudio H. Martelli, Fulvio Senardi in Stelio Vinci. Festival Far east: kitajski film Združenje Tina Modotti bo priredilo jutri, 26. marca, v Ljudskem domu na Pončani (Ul. Ponziana 14) v okviru filmske revije Far East predvajanje filma Still life kitajskega režiserja Jia Zhang-keja iz leta 2006. Začetek predvajanja ob 20.30. Pozor na belega moža Raula Pantalea V knjigarni Minerva bodo v petek, 28. marca, redstavili knjigo Raula Pantalea Attelni all'uomo bianco - Pozor na belega moža. Avtorja in njegovo delo bo predstavil novinar Roberto Toffolutti. Začetek predstavitve ob 18. uri. 8 Torek, 25. marca 2008 TRST / dsp - Ob svetovnem dnevu poezije Sonet mali svet: o Prešernu, sonetu, poeziji Tudi v Trstu je bil uvod v večer predvajanje radijske izvedbe Sonetnega venca Ob svetovnem dnevu poezije so vsi območni odbori Društva slovenskih pisateljev priredili pesniška srečanja, ki jih je povezovala skupna začetna točka, in sicer predvajanje radijske izvedbe Sonetnega venca Franceta Prešerna v interpretaciji Poldeta Bibiča in režiji Igorja Likarja. Tudi Trst je bil na seznamu mest, ki so počastila ta kulturni dogodek, in sicer v mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča, kjer je Združenje književnikov Primorske izvedlo program z naslovom Sonet mali svet. Kot omenjeno, je tudi publika tržaškega pesniškega srečanja najprej prisluhnila lanski radijski produkciji, ki je dala Prešernovim verzom ambientalno ozadje z rekonstrukcijo nekoliko staromodnega okolja v skladu s časom nastanka, ki se na koncu prelije v že izrabljeno spačenje Premrlove Zdravljice znak kontrasta med preteklostjo in sodobnostjo ali bolje minevanje časa, ki ni oskrunilo popularnosti legende slovenskega pesništva. Predvajanju je sledil pozdrav koordinatorke srečanja Ines Cergol, ki je pojasnila, kako je vsak od regionalnih odborov DSP svobodno izbral vsebine drugega dela prireditve v tem primeru s poglabljanjem tema soneta: »Začetek nam je ponujal najbolj enostavno spodbudo za nadaljevanje v znamenju te pesniške oblike. Kmalu smo ugotovili, da bomo težko sestavili spored s pisci sonetov, zato smo s pomočjo Magdalene Svetina potegnili v teorijo in prepustili praksi večjo svobodo.« Sonet je bila namreč snov diplomske naloge sežanske pesnice književnice in slavistke, kateri je bilo poverjeno razmišljanje o sonetni obliki v slovenskem pesništvu. Obširno temo je govornica obravnavala tudi s kančkom ironije, ko je na primer ponudila prispodobo parkiranja v Trstu, saj mora sonet ustrezati določenim pravilom kot avto širini in dolžini parkirnega prostora. Danes je Ciril Zlobec verjetno najznamenitejši umetnik te zgodovinske oblike, ki se je pojavila na Slovenskem na začetku 19. stoletja in ne spada več med najbolj razširjene, kot so na srečanju potrdili vsi prisotni pesniki. Poleg povezovalke in prirediteljice so svoje pesmi in misli podali David Terčon iz Sežane, Tržačan Marko Kravos in zagrebški gost Mile Pešorda. Kravos je označil sonet kot utes-njujočo obliko, ki omejuje današnjega človeka in na poseben način primorske ustvarjalce za katere je zvočnost že dovolj učinkovito vezivo. Strogost oblike je za ustvarjalca največji zadržek, je poudaril Terčon, medtem ko se je sonet za Cer-golovo omejil na mladostne pesniške poskuse, ker je notranji ritem kasneje narekoval sodobnejše poti. V skladu z izjavami je vsak od pesnikov prebral nekaj primerov lastnega pesniškega sloga v sodobnejših oblikah. V protislovju z naslovom večera so se vsi po ironičnih Kravosovih besedah v določenem smislu maščevali Prešernovi brezbrižnostji do Trsta in do primorskega neomejenega obzorja. Kot posebni gostje so večer sklenili trije učenci koprske gimnazije, ki so širili pogled v prostor in čas z branjem sonetov Petrarce, Sha-kespearja in Cirila Zlobca. Nastopili so Vid, Nejc in šestnajstletna Sara, ki že ubira pesniške strune in je podala tudi primer lastne ustvarjalnosti. () i, m * Kin rii -H C V ' Udeleženci petkove pesniške prireditve v Trstu kroma tripcovich - Pod vodstvom Tiziana Severinija Simfonični orkester FJK igral Brahmsa Orkester s stalnim sedežem v Vidmu občasno nastopa tudi v Trstu - V petek bo izvajal Schubertove skladbe Simfonični orkester FJK, ki ima svoj sedež v Vidmu, j e s tremi kon-cer ti pri so ten tu di v Trstu. Dru ge ga je v dvorani Tripcovich dirigiral Ti-ziano Severini, že par let stalni vodja mladega orkestra. V lanski sezoni se je Severini pretežno posvečal Beethovnu, letos pa je z orkestrom pripravil dva monografska programa z Brahmsom in Schubertom. Slednji bo na sporedu v petek, 28. marca, tokrat pa sta bi li na spo re du dve Brahmsovi deli, ki sta zaobjeli zelo širok časovni razpon, od prvih skladateljevih orkestralnih poskusov do poslednjega simfoničnega dela, ki ga je Brahms spi sal za dva so lis ta: Dvoj ni koncert za violino in violončelo v a-molu op.102 je edini pomemben primer za tako zasedbo, in tudi v tem slučaju je igral skladateljev prijatelj, vio li nist Jo seph Jo a chim, ključ no vlo -go. Kdor pozna sijaj violinskega kon-cer ta, ki ga je Brahms po sve til Jo a chi -mu, bo z lahkoto ugotovil, da so leta nekoliko ošibila herojski in pozitivno nastrojeni značaj, ki je prisoten tako v violinskem, kot tudi v klavirskih koncertih: v Dvojnem koncertu sicer ne manjka klenih prijemov, toda dialog med violino in čelom je večkrat odet v bolj nostalgične tančice, namesto radostnih pa prevladujejo bolj resne, skoraj dramatične tematske zamisli. Z vsestransko zahtevnim koncertom sta se spoprijela violinistka Grazia Rai-mondi in čelist Luigi Piovano: gospa je sicer v orkestru FJK koncertni mojster, toda že lani je s Trojnim Beethovnovim koncertom pokazala, da ljubi tudi solistične izzive. Njeni igri ne primanjkuje temperamenta, muziciranju se violinistka predaja brez zadržkov in pogumno premošča tehnično težavne pasaže, četudi včasih ne gre brez manjših netočnosti. Čelist ima bolj miren pristop, njegovo fraziranje je usmerjeno k uglajenosti in toplini, zato včasih čelo ne prodre skozi gosto orkestralno tkivo, vsekakor pa oplemeniti igro s toplo barvo. Tiziano Severini je z orkestrom skrbno spremljal oba solista, ki sta požela tople aplavze ne ravno številnega občinstva. Morda je silovita burja marsikoga zadržala doma, sunke in žvižganje je bilo slišati tudi iz dvorane, posebno, ko je orkester igral v nižjih dinamikah; morda ni bilo veliko radovednosti do Brahmsove Serenade št.1 v D-duru op.11, ki je nastala v letih 1857-58: skladatelj je bil takrat star štiriindvajset let, toda kompozicijsko že zelo dobro podkovan, kajti prvi klavirski koncert je nastal v istem obdobju. Morda je arhitektonska šibkost Serenade eden od razlogov, zaradi katerih je Brahms zelo dolgo okleval, preden se je lotil simfoničnega snovanja, kajti svojo prvo simfonijo je dokončal, ko je bil star že triinštirideset let, na njej pa je delal celih štirinajst let. Kronološki računi so v tem slučaju res potrebni, kajti lahko pojasnijo marsikateri pomislek, ki se porodi ob poslušanju Serenade: prijetna, uglajena, lepo instru-mentirana glasba, ki pa ne razodeva prave izpovedne nuje in zaradi tega ne pušča globljega vtisa. Kompozicijski model bi lahko pri Menuetih in Rondoju spominjal na Mozarta, toda Brahms je po značaju dokaj različen in v lahkotnosti 18.stoletja ni mogel najti svoje prave dimenzije. Izvedba je bila na dobrem nivoju, orkester na vsakem gostovanju potrjuje svojo kvalitetno rast v vseh oddelkih in Tiziano Severini se je Brahmsovi Serenadi predal z globoko zaverovanostjo. Občinstvo je mlad sestav nagradilo s hvaležnim ploskanjem, v pričakovanju na srečanje s Schubertom 28.marca. (KK) contrada Krstna uprizoritev Pinterjeve monodrame V sredo, 5. marca, se j e v Trstu uradno začela mednarodna prireditev z naslovom Teden možganov, ki jo prireja center za nevrološke znanosti na tržaški univerzi Basic Research And Integrative Neurosicence B.R.A.I.N. v sodelovanju z gledališčem La Contrada, kateremu je poverjena posebna naloga, da s pomočjo umetniškega-literar-nega pristopa ponazori tematiko, ki jo prisotni znanstveniki obravnavajo na ravni lastne discipline. Contradina dejavnost se izraža z različnimi pobudami, denimo s projektom »NeuroSto-rie«, ki predavanje povezuje z bralno predstavo. Letos so za ta projekt izbrali lik tržaškega nevrologa barona Constantina von Economa, ki je na začetku 20. stoletja na podlagi skromnih po dat kov opre de lil le tar gič ni encefalitis. Bolnike, ki so potonili v nekakšen nepremagljiv spanec, je von Economo opisal kot »ugasle vulkane«. Bo le zen, ka te re simp to me so opisali že v antiki, se je med leti 1917 in 1927 pojavila kot nekakšna epidemija; natere primere je leta 1963 v knjigi »Awake-nings« (Prebujanja) predstavil v Združenih državah Amerike delujoči angleški zdravnik Oliver Sacks, ki je nekaj preživelih bolnikov prebudil z novim zdravilom L-Dopa. Knjiga zavzetega zdravnika je zbudila zanimanje zelo široke javnosti in postala us peš ni ca, po njej so pos ne li tu -di film z Robertom De Nirom. V knjigi Olivera Sacksa je leta 1982 našel navdih tudi dramatik Harold Pinter za enode-janko A Kind Of Alaska (Nekakšna Alaska), katere protagonist-ka se iz spanca, ki ga je po vzro -čil letargični encefalitis prebudi po devetindvajsetih letih. Pinte-rovo dramsko delo je gledališče La Con tra da uvrs ti lo med spremne pobude tržaškega Tedna možganov; na sporedu je bilo v ponedeljek, 10. marca, in sicer v Avditoriju Revoltellovega muzeja. Protagonistka Pinterjeve monodrame je Deborah, katere um se je pri šes tanj stik le tih umaknil v nekakšno Alasko, kot ji ob prebujenju po skoraj treh desetletjih razloži razumevajoči zdravnik Hornby, ki jo skupaj s sestro Paujin skuša čim manj boleče popeljati iz njene sedanjosti, ki je ustavljena pri čustvovanju šestnajstletnega dekleta, v stvarno sedanjost, ko sta sestra in ona sama že ženski sred njih let. Pin te ro vo be se di lo je zelo ganljivo in skrajno občutljivo sega do notranjih strun gledalcev, ki si skupaj z Deborah postavljajo isto vprašanje: kam je šel čas, kaj sem počel, ko je mineval, kaj sem naredil iz njega? Za tr žaš ko o upri zo ri tev je Pinterjevo monodramo režiral Maurizio Zacchigna, ki tudi igra razumevaj očega zdravnika. Deborah prepričljivo igra Maria Grazia Plos, ki učinkovito prikazuje naivno zagnanost najstnice in izgubljenost ženske, ki se pre bu di v ne zna nem sve tu. Ljubečo sestro Pauline igra Elke Burul. Pri oblikovanju predstave je sodeloval avtor glasbene kulise Carlo Moser. Delo je v italijanščino prevedla Alessandra Serra. Po predstavi je o bolezni spregovoril prof. Gilberto Pizzo-lato, primarij odseka za nevro-logija bolnice na Katinari. (bov) / TRST Torek, 25. marca 2008 9 Včeraj danes Danes, TOREK, 25. marca 2008 MINKA Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.26 - Luna vzide ob 22.27 in zatone ob 7.00. Jutri, SREDA, 26. marca 2008 EVGENIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,6 stopinje C, zračni tlak 992,4 mb raste, veter 14 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 91-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje C. [13 Lekarne Od torka, 25. marca, do sobote, 29. marca 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino (040 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208721) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ut Kino ALCIONE - 17.30, 19.15, 21.00 »Perse-polis«. AMBASCIATORI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«. ARISTON - 16.30 »Odette Toulemon-de - Lezioni di felicità«; 18.20 »Non è mai troppo tardi«; 21.00 »Improv-visamente l'inverno scorso«. CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »10.000 ac«; 22.00 »I padroni della notte«; 19.30, 22.05 »Grande grosso e ... Verdone«; 16.00, 18.00 »Water horse - La leggenda degli abissi«; 16.30, 19.45, 22.00 »Colpo d'occhio«; 15.55, 20.10, 22.15 »Questa notte è ancora nostra«; 16.10, 18.10, 20.05 »La volpe e la bambina«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Spiderwick le crona-che«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »27 volte in bianco«. EXCELSIOR - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »La banda«. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.30, 19.15 »La volpe e la bambina«; 21.15 »Lo scafandro e la farfalla«. FELLINI - 16.30, 18.15 »Water horse -La leggenda degli abissi«; 20.15, 22.15 »Il falsario«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Col-po d'occhio«. M Izleti Odhod bo 24. aprila iz Trsta ali iz Opčin. Info na tel. št. 333-1461383. 23 Obvestila GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.35, 20.30, 22.20 »Onora il padre e la ma-dre«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.00, 20.00 »Horton Horton«; 18.40, 21.00 »Očka brez načrta«; 17.50 »SOS planet in Morski psi«; 16.20, 18.20, 20.20 »Kronike Spiderwick«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.15, 20.30, 22.20 »10.000 A.C.«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Questa notte e ancora nostra«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »27 volte...in bianco«; Dvorana 4: 16.15, 18.20, 20.10, 22.20 »Grande, grosso e Ver-done«. SUPER - Prepovedan mladini pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.50, 18.30, 20.30, 22.15 »Spiderwick - Le cronache«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Grande, grosso e Verdone«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Col-po d'occhio«; Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00, 22.00 »Onora il padre e la madre«; Dvorana 5: 17.20 »Water horse: La leggenda degli abbissi«; 20.00, 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, staršem in dijakom, da bodo skupne govorilne ure: v četrtek, 27. marca 2008, od 18. do 20. ure za bienij in klasično smer; v petek, 28. marca 2008, od 18. do 20. ure pa za trienij znanstvene in jezikovne smeri. SPDT organizira konec marca tridnevni zimski vzpon na Monte Grappa. Program: v petek, 28. marca, odhod z osebnimi avtomobili do kraja San Liberale in vzpon do koče Camparonetta, kjer bomo prenočili; sobota, 29. marca, pohod po lepi razgledni poti »Sentiero panoramico delle Meatte«, vzpon na vrh Monte Grappa, ter preko grebena »Cresta dei Solaroli« vrnitev v kočo; v nedeljo, 30. marca, povratek (po drugi poti) v San Liberale. Izlet vodi Franc Starec, kateri Vam nudi vsa potrebna navodila na tel. št. 338-4913458. Število udeležencev je omejeno, zato je nujna takojšnja prijava. Priporočamo zimsko opremo, žepno svetilko in spalno vrečo. SINDIKAT SPI-CGIL IN KROŽEK AUSER za Kraško Območje vabita na izlet v Pordenone v soboto, 29. marca 2008. Za vpis in podrobnejše informacije kličite številke 040-2024053 in 348-6963043 (g. Fragiacomo) ter 040-327229 (g.a Milič). IZLET SPDT V VIPAVSKO DOLINO: Zaradi slabega vremena je bil izlet na Velikonočni ponedeljek (24. marca 2008) prenešen na nedeljo, 6. aprila 2008. Pohod, ki bo potekal po Ver-tovčevih poteh , to je po lopo označeni poti, ki nas vodi skozi vasi zgornje Vipavske doline ni težaven in zato primeren za vse. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.30 pri spomeniku v Križu. Od tu se bodo z osebnimi avtomobili odpeljali v Ustije pri Ajdovščini. Vse potrebne informacije Vam nudi vodja izleta Livio - tel. 040/220155. (L.S.) KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet na Dansko (Copenhagen, Severna Zelandija z gradovi, Roskilda) od 24. do 27. aprila. Dodatne informacije in prijave na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040-3720062. VABIMO VAS na lep in prijeten štiridnevni izlet v Plitvice, Šibenik, Split, Medjugorje, Mostar in Sarajevo. ZDRUŽENJE PROSTOVOLCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje Težki bolnik v družini: važnost komunikacije v sredo, 26. marca ob 17. uri v razstavno in konferenčno dvorano (Narodnega doma) v Trst ul. Fabio Filzi 14, predavatelj dr. Giuan-luca Borotto, zdravnik v hospicu Pineta del Carso Nabrežina. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da je izšel 6KRAT št. 1-2 2008. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 25. marca 2008, urad v Gorici zaprt. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi danes, 25. marca 2008, ob 18. uri, v Ljudski dom G. Canciani, v Podlonjer, na praznik včlanjevanja 2008. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 25. marca 2008, ob 20.45, na sedežu na Padričah, redna pevska vaja. ZSKD v sodelovanju s SKD Vigred, vabita na ogled kabaretne predstave »Radio-aktivni live!« v sredo, 26. marca, ob 20. uri, v Štalco v Šempo-laju. REDNI OBČNI ZBOR pihalnega orkestra Ricmanje, bo potekal v četrtek, 27. marca, v Babni hiši v Ricmanjih, v prvem sklicanju ob 20. uri in ob drugem sklicanju ob 20.30. Letos se izteče tudi mandat upravnemu odboru, zato bomo na občnem zboru izvolili tudi nove člane odbora. Zato je še posebej zaželena prisotnost vseh članov! SKD TABOR v četrtek, 27.marca 2008, ob 20.uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah (mala dvorana) 40.redni občni zbor. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi gostov, razprava na poročila, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij društvenega delovanja v pretekli sezoni in družabnost. Vabljeni člani in prijatelji društva. V ČETRTEK, 27. MARCA 2008 ob 20.30, bo v Ljudskem domu Jure Canciani (Ul. Masaccio, 24) v Po-dlonjerju predavanje filma »Treni strettamente sorvegliati« režiserja Ji-rija Mentela. Večer prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin. Vstop s klubsko izkaznico, ki bo na razpolago v dvorani. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL za Kraško Območje vabi svoje člane na praznik včlanjevanja, ki bo potekal na Nabrežinski železniški postaji v petek, 28. marca 2008, s pričetkom ob 15.30. Zabavo bo povezovala glasba v živo z bogato zakusko in darili s presenečenjem. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST - GORICA - VIDEM prireja v sodelovanju z ZSKD tečaja zborne izreke in javnega nastopanja. Informacije in prijave zbirajo do 28. marca v uradih ZSKD ali na telefonski številki 040635626. ŠPORTNO DRUŠTVO GRMADA vabi vse člane, prijatelje in druga društva na 21. redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 28. marca 2008, na sedežu društva v Mavhinjah, ob 20. uri v prvem sklicu in 20.30 v drugem sklicu. SKD TABOR ob 40-letnici delovanja vabi vse člane in članice v nedeljo, 6.aprila 2008, ob 12.uri, pred Prosvetnim domom na SKUPINSKO FOTOGRAFIJO društvenih članov. »Podvigu« bomo nato skupaj nazdravili na dvorišču Prosvetnega doma. Za podrobnejše informacije so na razpolago društveni odborniki in spletna stran www.skdtabor.it. NŠK - SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER razpisuje natečaj za znak oz. grafično podobo Narodnega doma v Trstu. Dodatne informacije in razpis so na razpolago v Sic-u (ul. Filzi 14, tel. št. 040-3481248, urnik: ponedel-jek-torek-četrtek 10-12 in sreda-petek 16-18, elektronski naslov info@na-rodnidom.eu) in v Narodni in študijski knjižnici (ul. sv. Frančiška št.20). Natečaj zapade 15. aprila 2008. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce se bodo letos odvijale v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta 2008. Dodatne informacije nudi ZSKD (tel. št. 040635626, 0481-531495). 0 Prireditve SKD TABOR obvešča, da je med delavniki v popoldanskih urah med 16. in 19. uro odprta fotografska razstava »Staranzano - Le donne, i lavori nel Novecento« (Štarancan - Ženske in delo skozi dvajseto stoletje). Vabljeni na ogled! V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 6. aprila 2008 na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Sodelujeta Silva Bogatec in Claudia Raza. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. MEPZ LIPA v sodelovanju s Skd LIPA iz Bazovice vabita na prireditvi v dobrodelne namene: otvoritev fotografske razstave JOŽICE ZAFRED in BORISA POROPATA v sredo 26. marca 2008, ob 20.30 v malo dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici. Glasbeno kuliso bosta ustvarili Jasna in Živa Komar, na klavir spremlja Alessandro Bicci. V soboto 29. marca 2008, ob 20.30 bo koncert zborov Mepz LIPA in Moz CASTEL FLAVON iz Bolzana v Športnem centru Zarja v Bazovici. Zbrana sredstva bodo namenjena mladinskemu centru v Železnikih, kjer je vodna ujma septembra 2007 povsem uničila objekte. KD ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 27.marca, ob 18. uri v galerijo »Narodni dom« (Ul. Filzi, 14 -Trst) na srečanje z umetnico Ando Klančič, ki bo predstavila svoje umetniško delo in razstavo »Misli«, ki je v Narodnem domu na ogled do 28.marca. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Občino Milje in Zadružno kraško banko vabi na 30-letnico zbora Jadran v gledališču Verdi v Miljah v soboto, 29. marca 2008, ob 20.30. Sodelujejo prijateljski zbori MePZ Slovenec-Slavec, MPZ Fran Venturini, MPZ Valentin Vodnik. »NEKOČ JE BILA... ODPRTA MEJA« Občina Dolina in Občina Hrpelje-Ko-zina vabita v nedeljo, 30. marca 2008, na tradicionalni pohod po »Stezi prijateljstva« mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri na trgu v Bol-juncu. V Botaču in na Beki krajši kulturni program z nastopom Tambu-raškega ansambla KD Prešeren iz Bol-junca. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, vabi v nedeljo, 30. marca 2008, ob 17. uri, na predstavitev 32. knjige zbirke Glasovi »Kruh in Ribe«, avtorice Nade Ravbar Morato. Knjigo in založnico Celjsko Mohorjevo družbo bosta predstavila urednica zbirke Glasovi doktor Marija Stanonik in predstavnik založbe Matija Remše. Predstavitev bo popestrilo branje prispevkov iz Škednja ter ŽPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Popovski. SKD TABOR vabi v nedeljo, 30.mar-ca 2008, ob 18.uri, v Prosvetni dom na Opčinah, na ogled predstave »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. S komedijo v dveh dejanjih gostuje Gledališka skupina KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija S. Verč. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 30. marca 2008, ob 18. uri, v telovadnico v Nabrežino, na 14. revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni združenju AGMEN, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. marca, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, na slovesno podelitev literarne nagrade »Vstajenje« Bojanu Pavletiču za knjigo Devet velikih jo-kov. Denarno nagrado bo nagrajencu izročil predstavnik Zadružne kraške banke z Opčin. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE IN FOTOVIDEO TRST 80 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prirejata filmski večer »Stereoskopskih slik« v petek, 4. aprila 2008, ob 20.30, na sedežu SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6. S Poslovni oglasi PODJETJE NUJNO išče zidarje in vajence. Tel. 335-284754. PODROČJE LAKOTIŠČE. PRODAJAMO samostojno hišo, 250 kv.m: na dveh nadstropjih, 2 samostojna stanovanja in vrt 900 kv.m, delno zazidljiv. Mob. 377-1189108 SELITVENI SERVIS MARIJA D.O.O. IZ NOVE GORICE PONUJA usluge na področju kovi-narstva in sicer varjenja, rezkan-ja, struženja in ključavničarstva v svojih proizvodnih prostorih, na terenu ali v prostorih vaše proizvodnje. Tel. 00386-5-3331558 gsm. 00386-31-754-516 TRGOVINA S TALNIMI OBLOGAMI zaposli dinamičnega in resnega sodelavca za delo v trgovini in nadzor na objektih. Za informacije 335-6429216 Mali oglasi PRODAM štirikolesnik quad polaris, 330 cc, letnik 2005, za dve osebi, v odličnem stanju. Okvirna cena 3.900 evrov. Tel. 333-2631685. DAJEM V NAJEM prostorno garažo v Barkovljah, Ul. Nicolodi. Tel.: 3334154687. DOLGODLAKI psički iščeta nov dom. Tel. na 040-200210 ali 333-2084985. FOTOKOPIRNI STROJ canon CLC 320-color prodam po zmerni ceni. Informacije: 040-215220 med 8. in 14. uro. IŠČEM ZAZIDLJIV TEREN s pogledom na morje za enostanovanjsko hišo v Barkovljah, Furlanski cesti ali na Kon-tovelu, ali pa novo hišo v istih conah. Tel. 347-7334742. IŠČEMO na Opčinah zazidljivo zemljišče z vrtom ali hišo z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel.: 040-200156 ali 340-4022209. KRAŠKI OVČAR mladič, samček, krasen, cepljen in mikrocepiran, z odličnim rodovnikom prodamo. Tel.: 040-226207, ob večernih urah. NUDIM pomoč pri obrezovanju oljčnih dreves. Tel.: 338-9176435. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-3730565. POŠTENA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica enkrat tedensko. Tel. 040200930 (Jožica) v večernih urah. PRODAM belo vino. Tel.: 348-5209952. PRODAM vstopnico za koncert v Ljubljani »Tokio Hotel« (28. marca 2008). Klicati na tel. št.: 349-8466193. PRODAM motor yamaha tdm 850, letnik 95, v dobrem stanju. Tel. na 0402036619 v večernih urah. ZANESLJIVA GOSPA išče 24-urno delo za nego ostarelih ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. 328-8161372 H1 Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič v Medji vasi, 21. OSMICO je odprl Stubelj v Šempola-ju. OSMICO smo odprli pri Deanu Vergi-nella, na Kontovelu. Tel.: 3488049335. OSMICO je odprl Jadran v Ricmanjih 175. Tel. 040-820223. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel.: 040-327104. OSMICO je odprl Škerk Boris v Pra-protu. Tel. 040-200156 PRI PIŠČANCIH so Ferfolja odprli osmico. Točijo belo in črno vino ter nudijo domač prigrizek. Toplo vabljeni! V SAMATORCI št. 2 je odprl osmico Walter Pipan. Tel. 040-229261. Prispevki Ob 3. obletnici smrti (24.3.) Marije Da-neu Šegina daruje sin Dino z družino 50,00 evrov za proseško cerkev Sv. Martina. 1 0 Torek, 25. marca 2008 KULTURA / trst - Razstava v Narodnem domu Anda Klančič in njene umetelno razvite Misli II Umetnica je v Trstu že večkrat sodelovala na skupinskih razstavah - Tokrat kompleksnejši projekt V prostorih galerije Narodnega doma v Trstu je še do 28. marca na ogled likovna razstava slovenske umetnice Ande Klančič z naslovom Misli II. Gre za kompleksnejše zasnovani likovni projekt in postavitev umetniških objektov v specifičen prostor skupaj z videoinstalacijo in projekcijo filma. V Trstu se je umetnica večkrat sodelovala na skupinskih razstavah umetniškega nakita in se udeležila Simpozija Akademije UNA ob vstopu Slovenije v Evropsko sunijo. Njeno delo, ki je nastalo za to priložnost, je na ogled v stalni likovni zbirki sodobnih mednarodnih ustvarjalcev v prostorih Itisa. Tokrat pa se prvič samostojno predstavlja. Do pobude je prišlo v sodelovanju Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu z Galerijo Božidarja Jakaca iz Kostanjevice na Krki, kjer je umetnica razstavljala lani. Kot je kustosinja in kuratorka razstave umetnostna zgodovinarka Barbara Rupel uvodoma naglasila med predstavitvijo, je tržaška razstava prirejena prostorom Narodnega doma, ki so manjši v primerjavi z galerijo v Kostanjevici, Na slikah: levo razstavljeno delo Ande Klančič, desno pa umetnica na tržaški razstavi kroma vendar gre za isto konceptualno zasnovo. Izbor in na novo ustvarjena dela se enovito spajajo in vizualno predočajo povsem abstraktni pojem kot so naše misli. Ze na prvi pogled opazimo štiri razstavne sklope, ki razlikujejo Prizemljene, Modre, Svetle in Temne misli. Diplomirana inženirka oblikovanja tekstilij in oblačil, je Klančičeva svoj študij dodatno nadgradila in magistrirala v smeri oblikovanja ljubljanske Akademije za likovno umetnost, kar ji daje širino vpogleda v kompleksnost vizualne sporočilnosti in dodatno prispeva k vsebinski prodornosti ter kakovosti njenih stvaritev. Poleg delovanja na področju tekstilne umetnosti in vlaken, unikatnega ter industrijskega oblikovanja tekstilij, oblačil in dodatkov vzporedno raziskuje izrazne možnosti tekstilnih in drugih materialov. Osnovni vzgib k ustvarjanju doživlja Anda Klančič v neposrednem stiku z naravo. Odlična fotografinja z veliko tankočut-nostjo beleži detajle, uzre teksturne in grafične prvine zlasti v rastlinskem svetu, po njih se navdihuje, zato hrani vsako njeno mittelfest - Občni zbor Čas in prihodnost temi letošnjega festivala Člani združenja Mittelfest, osrednjega osebka v organigramu čedajskega festivala, so na petkovem letnem občnem zboru soglasno odobrili obračun za leto 2007 in sprejeli tako predračun kot osnutek umetniškega programa za letošnjo izvedbo. Združenje Mittelfest, ki mu predseduje Furio Honsell, sestavljajo Dežela Furlanija-Julijska krajina, Občina Čedad, Pokrajina Videm, Deželna gledališka ustanova FJK, Banca di Cividale in Furlansko filološko društvo. Festival bo potekal od 19. do 27. julija, naslov pa mu bo Zgraditi čas (Cos-truire il tempo). Nazadnje so na Mittel-festu obravnavali delo in človekove pravice, umetniški vodja Moni Ovadia pa je razložil, da je letošnja rdeča nit »čas in prihodnost« s prejšnjima povezana: »Na neopazen način je bil človeštvu, še posebej mladim, odvzet čas. Čas so obse-sivno razdelili v kontekst, ki je primeren za ekonomsko izkoriščanje. Smisel in dinamičnost potekanja časa sta se izgubila, kdor živi v večni sedanjosti pa je na etični in psihološki ravni nekakšen zom-bi«. Mittelfest bo opisal tri dimenzije časa, preteklost, sedanjost in prihodnost, s posebnim ozirom na mlade. Med julijskimi prireditvami bodo v čedajski športni palači študentje milanske akademije Paolo Grassi in videmske šole Nico Pepe vodili delavnice, srečanja in vaje, njihov trud pa bo okronala zaključna predstava. Na spisku festivalskega programa izstopa ime mladega igralca in režiserja Antonia Latelle, ki bo predstavil svoj Hamletov maraton, kot običajno pa se bodo v dogajanje vključili tudi slovenski in avstrijski gledališčniki. Mittelfest bo med drugim omogočil uprizoritev dveh del pesnika, kritika in dramaturga Dušana Jovanoviča, v sodelovanju z ljubljansko skupino Maska in s skupino Neue Buhne iz Beljaka. Italijansko premiersko predstavitev dela Hansa M. Enzensbergerja Die Tochter der Luft pa bodo sooblikovali Mittelfest, Stalno slovensko gledališče, SNG Nova Gorica in Primorski poletni festival. oblikovno še tako prečiščeno in abstrahi-rano delo organskost in vitalnost, kije prisotna v naravi. Na razstavi si lahko na televizijskem monitorju ogledamo zaporedje njenih umetniških fotografskih posnetkov, kjer prepoznamo analogije z oblikovno zasnovo razstavljenih objektov. Anda Klančič se poslužuje tako naravnih vlaken kot tudi umetnih materialov, ki zaživijo v popolnem sozvočju. Preseneča neobičajna uporaba sicer preprostih bombažnih trakov, drevesnega lubja, prosojnega plexi glassa. Posebej inovativ-na je pri uporabi zračne čipke, s katero prav tako ustvarja tudi izvirne prostorske, trodimenzionalne objekte. Za svoje ustvarjalno delo je prejela kar več prestižnih mednarodnih priznanj: Kreink Award v Londonu, Excellence Award v Kyotu, nagrado Trend; lani ji je Društvo oblikovalcev Slovenije dodelilo priznanje četrtletja. Pomenljivo je, da so jo na prireditvi SOFA v Chicagu uvrstili med štirideset najpomembnejših sodobnih avtorjev na področju tekstilne in vlaknene umetnosti na svetu. Gibko pretakanje in valovanje misli v prostoru galerije nas preko soočanja s prepleti črnih trakov postavlja s posegom Memento mori pred dejstvo minljivosti, zakar si človek zaželi, da bi mu bila sreča naklonjena: v objemu svetlih misli rumene barve zažari štiriperesna deteljica. Razstavo bistveno dopolnjuje umetniški posnetek videasta Francesca Mon-tenera, kije nastal med postavitvijo v Kostanjevici in dovoljuje gledalcem, da obenem doživijo prvotno obsežnejšo postavitev. Izvirna poetična interpretacija pa vzpostavlja pomen stika s svojim notranjim otrokom, da se preko pristnih doživetij lahko približamo neotipni razsežnosti duha. V četrtek bo v galeriji Narodnega doma ob 18. uri srečanje z umetnico Ando Klančič v organizaciji društva za umetnost Kons in vodenim ogledom razstave ob prisotnosti Francesca Montene-ra, avtorja umetniškega filma z avtorsko glasbo Lada Jakše. Jasna Merku ljubljana - Inštitut dr. Jožeta Pučnika Ponatis Pučnikove knjige Kultura, družba in tehnologija Danes bodo obenem predstavili tudi zbornik Kultura in politika V prostorih Inštituta dr. Jožeta Pučnika na Hribarjevem nabrežju 13 v Ljubljani bodo danes ob 10. uri predstavili ponatis knjige Jožeta Pučnika Kultura, družba in tehnologija ter zbornik Kultura in politika, ki vsebuje prispevke z istoimenskega simpozija. Dean Komel, ki bo knjigo predstavil z Gorazdom Pučnikom, je delo Jožeta Pučnika opisal takole: »Ko gre za razumevanje Pučnikove 'dejavnosti' in 'osebnosti', je težavno in prej ko ne tudi neustrezno razločevati med čisto teoretsko-intelektualno, praktično-politično in osebnostno-etično vsebino. V Pučnikovem primeru je to neprimerno predvsem zato, ker gre za primer, ki je ne le svojevrsten, marveč tudi izvrsten v novejši slovenski in evropski zgodovini.« Knjiga Kultura, družba in tehnologija je na znanstveno teoretskem področju življenjsko delo Jožeta Pučnika. Avtor širi pojem kulture na celostnost struktur in človeškega razvoja v času, v katerem živimo. Družba je zanj samo institucionalizirani del pojavnih razsežnosti kul- ture, tehnologija pa urejanje in preurejanje našega življenja v kulturi. Predpogoj, da se družba sploh odpre kulturi v najširšem pomenu besede, pa je odpravljanje vseh fundamentalizmov in njihovih posle dic. Delo j e prvič izšlo leta 1988 in j e pospremilo slovensko pot v demokratizacijo in osamosvojitev, zato se v tretjem delu povsem konkretno posveča uveljavljanju civilne družbe v Sloveniji, še prej pa opiše tipične družbene podsisteme, in sicer političnega, pravnega, gospodarskega, izobraževalnega, pa tudi podsistema znanosti in javnega obveščanja. V zborniku Kultura in politika so prispevki s simpozija, kije marca lani potekal na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Simpozij je bil posvečen razmerjem med kulturo in politiko ter njunemu medsebojnemu vplivanju, ki je močno zaznamovalo najpomembnejše družbene procese na Slovenskem v 20. stoletju. Knjigo bosta predstavila predsednik sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika Mihael Brejc in urednica Mateja Jančar. Letos 90-letnica slovenskega baleta Starosta slovenskega baleta Henrik Neubauer je za STA dejal, da je praznovanje 90-letnice ljubljanskega Baleta pravzaprav praznovanje slovenskega baleta. Baletne dneve, ki bodo potekali med 8. in 26. aprilom, sicer zelo pozdravlja, opomnil pa je, da niso enakovredni obeležitvi 50-letnice in 80-letnice, ki je potekala na državni ravni. Proslava 50-letnice je bila po Neubauer-jevih besedah eden od glavnih dogodkov v zgodovini slovenskega baleta. »To je bilo štirinajstdnevno slavje baletnih nastopov iz Ljubljane in Maribora. Organizirano je bilo na državnem nivoju; to, kar zdaj prirejajo, pa poteka na ravni mesta,« je 78-letni režiser, koreograf, profesor, publicist in zgodovinar opere in baleta povedal v pogovoru za STA, med katerim je orisal glavne mejnike slovenskega baleta v teh 90 letih. Predsednik organizacijskega odbora 50. obletnice je bil Bratko Kreft. Tedaj smo podelili priznanja slovenskim plesalcem, ki so več kot 20 let delovali na baletnem področju. Odprli smo veliko razstavo z naslovom »50 let slovenskega baleta« in priredili slavnostni baletni koncert na glasbo slovenskih skladateljev, se je spominjal Neubauer in dodal: »Poudarek je bil na slovenskem, ne na tujem baletu.« Podobno slovesna je bila po Neubauerjevih besedah obe-ležitev 80-letnice slovenskega baleta. Proslava je potekala v Ljubljani in Mariboru. V obeh mestih je bil slavnostni koncert s podelitvijo priznanj, slavje pa so zaznamovale številne predstave obeh baletnih hiš. Razstavo iz 50-letnice so razširili na 80-letnico, pripravili pa so tudi vi-deokaseto o slovenskem baletu. Na vprašanje, ali je bilo tedaj več sodelovanja med ljubljanskim in mariborskim Baletom, je Neubauer odgovoril: »Mislim, da ga trenutno skoraj ni.« Kritičen je bil tudi do tega, da bo prva izdaja Baletnih dnevov posvečena nemškemu koreografu Uweju Scholzu. Proslava 90-letnice baleta se mu ne zdi primerna za to, ne glede na to, da je bil Scholz gotovo uspešen v svojem okolju. V zadnjem desetletju je prišlo v ljubljanskem baletnem ansamblu do številnih menjav vodij. Neubauer je kot pomembnejši predstavi v tem obdobju izpostavil Navihanko Heinza Spoer-lija ter Ukročeno trmoglavko v režiji Johna Cranka. To sta bili po njegovih besedah dve svetli točki zadnjega desetletja, medtem ko je bilo sicer »kar precej baletnih večerov koreografov bolj dvomljivega ranga«. »Menim, da je treba imeti dobre nacionalne koreografe, poleg njih pa tudi tuje, ki so od naših še boljši. Take, ki so svetovno ime,« je pojasnil Neubauer. V preteklosti so po njegovih besedah večkrat dokazali, da lahko ko-reografi svetovnega formata, kot so Sergej Lifar, Anton Dolin, Spoerli in Cranko, delajo s slovenskim ansamblom. Medtem ko so kasneje, tako Neubauer, v Slovenijo prihajali nekateri ko-reografi, ki v svetu niso prav poznani. Neubauer je menil, da bi bilo treba baletne plesalce tudi bolj zaposliti. Ljubljanski baletni ansambel na primer sestavlja okoli 45 plesalcev, na spored pa nato uvrstijo balet s šestimi ali sedmimi plesalci, ostali pa so prosti. Prav tako se ne strinja s tem, da je v slovenskih baletnih ustanovah angažiranih toliko tujih plesalcev. Po Neubauerjevih besedah slovenskemu baletu kaže «bolj srednje». Balet ne dosega več tiste ravni, ki jo je včasih. (STA) / KULTURA Torek, 25. marca 2008 1 1 bazovica - Predstavitveni večer v športnem centru Zarja Mladinski zbor Trst in njegova dehteča Lilija Aleksandra Pertot, ki vodi zbor od nastanka, o pomenu in oblikovanju prve zgoščenke Imeti zbor tržaške višješolske mladine, povezovati mlade prav v dobi, ko zanimanje za zborovsko dejavnost izhlapi, jih vzgajati k ljubezni do petja in pevske kulture: to so bili ustanovni nameni mešanega mladinskega zbora Trst, ki je z ustvarjalnostjo in motivacijo svojih članov postal veliko več, kar dokazuje tudi njihov prvi cd, za katerega so pevci oblikovali grafično podobo, pripravili tekste, osnovali vsebine, kot sami ustvarjajo in izvajajo morebitne instrumentalne spremljave ali si oblikujejo in šivajo koncertne obleke. Cd »Lilija« je doživel javno predstavitev 14. marca v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici ob prisotnosti številne publike in skladatelja Adija Daneva, katerega so pevci izvedli cikel skladb, med katerimi je tudi tista, ki daj e cd-ju naslov. Zbor deluje od ustanovitve leta 2001 pod okriljem Glasbene matice in Zveze slovenskih kulturnih društev, v imenu katerih sta bila prisotna ravnatelj Bogdan Kralj in predsednik Marino Marsič, kot predstavnik Zadružne kraške banke, enega od sponzorjev poleg Slovenske prosvete in družbe KB 1909, je izid cd-ja pozdravil še Adriano Kovačič. Večer je povezovala Tamara Stanese. Zboro-vodkinja Aleksandra Pertot je označila pomembno etapo v zgodovini tega vitalnega zbora kot odraz mladega organizma, ki raste, se spreminja in utrjuje: Mladinskega zbora ne moremo primerjati z zborom odraslih pevcev in treba je tudi priznati določene izvajalske pomanjkljivosti, ki so vezane predvsem na starejše posnetke. Cd je dokument obdobja, v katerem se je zasedba spremenila, in izraža specifiko zbora z raznolikim programom. Ko sem ustanovila zbor, sem začela delati z mladimi, ki imajo v ušesih predvsem pop glasbo in sem jim skušala širiti obzorja, da bi pridobili sliko različnih stilov. Zato naš program obsega ljudsko, nabožno, filmsko, partizansko, lahko glasbo, saj so pevci prav na podlagi te široke palete govoric lahko odkrili, da se v zboru lahko dela na različnih področjih in z mnogimi različnimi prijemi in izrazi. Zaradi tega mislim tudi, da je poslušanje te plošče prijetno. Aleksandra Pertot pred mladimi pevci v Bazovici kroma Šestnajst med seboj različnih stilov sestavlja na posnetkih cd-ja ka-lejdoskop vtisov, kar predstavlja tudi posrečeno formulo zborovskega delovanja, ki mora biti prikupno, poučno in dovolj zanimivo za mlade. Poskus je tako dobro uspel, da so se pevci angažirali ne samo pri petju in so si tokrat zamislili tudi podobo cd-ja. Vedno sem se posluževala sposobnosti posameznih članov in jih skušala ovrednotiti. Ponosna sem, da so sami oblikovali vse aspekte cd-ja, kar predstavlja njegovo največjo vrednost. Osebno sem skupaj z glasbenim producentom Aljošo Saksido poskrbela le za glasbeni del. Barve ovitka so tiste, ki nas zaznamujejo: rdeča, oranžna, rumena. Izbor fotografij so pripravili sami, njihova je bila tudi scenografija na koncertu v Bazovici. Trud je poplačal uspeh predstavitvenega večera. Zaradi skupnega angažmaja je bilo vzdušje na koncertu posebno doživeto. Koncentracija je bila neverjetna in je omogočila izredno izmenjavo z zborovodjo. Komunikacija čustev je dosegla publiko, ki je bila navdušena, ganjena. Kljub sovpadanju tistega večera z drugimi pomembnimi kulturnimi dogodki v naših krajih je bila dvorana nabito polna, saj ima zbor že svojo zvesto publiko. S kakšnim programom ste se predstavili? Koncert je zazvenel kot sporočilna celota, saj je na začetku zaz-venela Trubarjeva spodbuda k petju »Nu pujte«, na koncu pa Presleyeva »Can't help«, ki govori o moči ljubezni. Pri obeh so bili pevci postavljeni med publiko, jo obkrožili in sou-deležili v znamenju petja in ljubezni, vodilnih smernic našega obstoja. V prvem delu so pevci predstavili pesmi s cd-ja, v drugem pa štiri skladbe Adija Daneva (Lilija, V naravi, Berač, Grozdi so dozoreli), od katerih so tri zazvenele v praizvedbi. Skladatelj je imel za nas zelo pohvalne besede, govoril je o edinstvenosti tega zbora in je pozitivno ocenil programske izbire in kvaliteto petja. Zelo smo počaščeni, da je strokovnjak s takim znanjem in ugledom rekel, da so pevci peli z dušo, obenem disciplinirano in enotno. Potem, ko so prvič zapeli pesem »Lilija«, so sami pevci izrazili željo, da bi peli še druge Danevove skladbe, ki so tehnično zahtevne, a hvaležne za vsak posamezni glas, in dajejo velika zadoščenja. Zdaj se začenja pot promocije novega cd-ja. Cd nas bo spremljal na nastopih. Seveda načrtujemo še nekaj predstavitev, upamo kmalu na Goriškem. 9. maja pa bomo peli v dvorani Nemškega dobrodelnega društva v Trstu na že tradicionalni reviji višješolske mladine, katere smo prireditelji. Rossana Paliaga Umrl Boris Dvornik V Splitu je v 69. letu starosti za posledicami možganske kapi v nedeljo umrl igralec Boris Dvornik, eden izmed najbolj znanih filmskih in gledaliških igralcev nekdanje Jugoslavije, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Dvornik je igral v več kot 40 filmih in v številnih gledaliških igrah hrvaških gledališč.Dvornik je igral v raznih gledaliških predstavah kot na primer v Primorskih zdrahah Carla Goldonija in v Brešanovem Hamletu v Mrduši Donji. Nastopil je tudi v več opernih predstavah in televizijskih serijah. Rodil se je 16. aprila 1939 v Splitu. Z igralstvom se je ukvarjal od otroštva, zaključil pa je tudi igralsko akademijo v Zagrebu. Debitiral je leta 1960 z vlogo v filmu Deveti krog Franceta Šti-glica, za igro pa prejel tudi več priznanj in nagrad. V začetkih oblikovanja samostojne hrvaške države je bil sicer tudi poslanec prvega sklica hrvaškega sabora na listi Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), še piše Hina. (STA) Umrl igralec Slavko Cerjak V Ljubljani je v soboto po hudi bolezni v 53. letu življenja umrl slovenski gledališki in filmski igralec Slavko Cer-jak, dolgoletni stalni član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Zadnjo predstavo je odigral minuli torek. V potekajoči sezoni 2007/2008 je, do konca upirajoč se smrtonosni bolezni, nastopal v treh vlogah, kot Jean v delu V drugo gre rado, kot Stražnik v Goslaču na strehi in kot Clare Quilty v Loliti. Ustvaril je vrsto gledaliških, filmskih in televizijskih vlog. Delal je z vodilnimi slovenskimi gledališkimi režiserji. Cerjak je poleg nekaj desetin vlog v MGL, kjer je bil stalni član v sezoni 1979/1980 in potem od leta 1981 naprej, izoblikoval tudi številne like v radijskih igrah, televizijskih dramah in filmih. Med zadnje njegove vloge na velikem platnu šteje njegov lik očeta v filmu Matjaža Klopčiča Ljubljana je ljubljena (2005). Cerjak je prejel eno prvih Dnevnikovih nagrad za letne igralske dosežke v MGL, leta 1982 je prejel že Borštnikovo diplomo in denarno nagrado RTV Ljubljana za mladega igralca, dve leti pozneje je sledila Se-verjeva nagrada, leta 1986 si je v Brežicah leta 1956 rojeni igralec prislužil nagrado zlata ptica in istega leta še Štihovo nagrado za nenagrajene vrednote. (STA) poklon pucciniju - Ob 150-letnici rojstva priljubljenega toskanskega skladatelja Izbor manj znanih Puccinijevih skladb Program je pripravil Lorenzo Fratini, zborovodja v tržaški operi Verdi, izvedli pa so ga solisti, zbor in orkester operne hiše v dvorani Tripcovich Giacomo Puccini gotovo ne potrebuje posebnih priložnosti, da bi prišel na svoj račun: z Verdijem je še vedno na vrhu lestvice najbolj priljubljenih in izvajanih skladateljev v svetovnem merilu, toda 150-letnica rojstva daje možnost za odkrivanje manj znanega poglavja obširnega skladatelj ske-ga opusa. Mojster je nekoč zapisal: »Vsemogočni se me je dotaknil z mezincem rekoč: 'Piši za gledališče, pazi, samo za gledališče!'«, in tega opozorila se je Puccini dosledno držal, le tu pa tam se je spozabil s priložnostnimi skladbami. Svojo prvo opero »Le Villi« je spisal leta 1883, pred njenim rojstvom pa beležimo nekaj simfoničnih del, ki so nastala bolj iz dolžnosti kot iz pravega navdiha. Lorenzo Fratini, zborovodja v tržaškem opernem gledališču Verdi, je iz te mladostniške produkcije izbral dve simfonični skladbi in mašo; program s so-lis ti, zbo rom in or ke strom je pred sta -vil polnoštevilnemu občinstvu, ki je v soboto popoldne napolnilo tržaško dvorano Tripcovich. Simfonični preludij v A-duru je nastal, ko je Puccini študiral v Milanu pod mentorstvom Amilcareja Pon-chiellija: skladba je v Milanu doživela krstno izvedbo 15. julija 1882 in kaže, da je študent že lepo obvladal tehniko orkestracije, razkriva pa tudi mo- čan vpliv, ki ga j e imel Wagner na mnoge mlade glasbenike. Nekatere tematske ideje je Puccini kmalu zatem izkoristil v operah Le Villi in Edgar, in to je morda osrednja zanimivost skladbe, ki jo je tržaški orkester podal dokaj mehko in disciplinirano. Leta 1883 je Puccini uspešno diplomiral, na izpitu je predstavil Capriccio sinfonico, kije doživel praizvedbo pod vodstvom Franca Faccia; dirigent je skladbo na- slednje leto predstavil tudi v Turinu, in tudi v tem kapricu najdemo zametke kasnejših oper: kratke fragmente Elgarja, predvsem pa genialni burni začetek Boheme. V bistvu sta obe skladbi dokazali, da je bila Puccinije-va glasbena narava jasno usmerjena v gledališko snovanje, tam so ideje našle svoje pravo mesto in zabrstele v naj lep ši ob li ki. Toskanski mojster je bil dokaj an- tiklerikalno usmerjen, toda korenine njegove glasbene izobrazbe ležijo v stolnici rojstnega mesta, kjer so delovala številna pokolenja njegove družine: sam je kot štirinajstletnik že orglal pri bogoslužju, sakralni glasbi pa je po-sve til le eno Ma šo, ki jo je spi sal med leti 1878-80. Lucca je botrovala krstni izvedbi 12. julija 1880, partitura pa je nato obležala celih dvainsedemde-set let, dokler je ni iz pozabe izbrskal pater Dante Del Fiorentino. Naslov Messa di Gloria ni originalen, vendar se skladbe drži od njenega ponovnega odkritja dalje; Puccini je lepo izkoristil štiriglasni zbor, ki sledi tradicionalnim pravilom sakralnega petja, toda izraža tudi drugačno, bolj strastno glasbeno hotenje; v solističnih vlogah sta pela tenorist Roberto De Biasio in tržaški baritonist Paolo Rumetz. Nižjemu glasu je skladatelj poveril bolj umirjeno linijo, ki jo je Rumetz podal dokaj prepričljivo, tenorist pa ima fraze, ki včasih zvenijo že čisto operne: De Biasio je nihal med spokojno in duhovno ubrano ter herojsko interpretacijo , pevca pa sta se združila v zaključnem Agnus Dei, ki poznavalcu opere zveni naravnost presenetljivo, ker isti napev je Puccini izkoristil v Manon Lescaut, seveda v povsem drugačnem okviru. Zbor je svojo vlogo odpel zadovoljivo, čeprav se v ansamblu ponavljajo pomanjkljivosti, ki zadevajo predvsem zlitost in homogenost nekaterih oddelkov v najbolj izpostavljenih le gah, or ke ster pa je de lo val bolj na -tančno in uglajeno. Občinstvo je vse nastopajoče nagradilo z dolgimi aplavzi, na sled nji sim fo nič ni kon cert bo v dvorani Tripcovich 20. aprila, na spore du sta, po leg Chaus so na in Pe tras -sija dve skladbi Pavleta Merkuja. Katja Kralj 1 4 Četrtek, 27. marca 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it oslavje - Uhajanje plina iz jeklenke je v nedeljo povzročilo nesrečo V eksploziji huje ranjena 66-letna Nadja Paulin Cussigh Ponesrečenka je pod zdravniškim nadzorom v Veroni - Lažje opekline utrpel tudi mož Aleš Cussigh Eksplozija je podrla vrata, razbila nekaj oken in poškodovala pohištvo bumbaca VOLITVE 2 O O 8 Bratinova s sekcijo VZPI-ANPI Kandidatka Demokratske stranke za deželni svet Majda Bratina se bo v četrtek, 27. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici srečala s člani goriške sekcije VZPI-ANPI, s katerimi se bo soočila o vrednotah anti-fašizma in demokracije, predvsem pa o perspektivah goriškega teritorija. Gironcolijeva pri klubu CAI Kandidatka liste Cittadini per il presidente Donatella Gironcoli bo danes ob 21. uri obiskala sedež planinskega kluba CAI v ulici Rossini v Gorici, kjer bo predstavila volilni program kandidata za predsednika deželne vlade Ric-carda Illyja in se srečala s člani društva. Gironcolijeva bo ob prisotnosti predsednika kluba CAI Fabia Algadenija prisluhnila potrebam planincev. Damiano jutri na Goriškem Minister za delo Cesare Damiano, ki je v Furlaniji-Julijski krajini nosilec kandidatne liste Demokratske stranke za poslansko zbornico, bo jutri obiskal goriško pokrajino. Ob 10. uri se bo srečal z volivci v Ronkah, ob 11. uri pa v Tržiču; ob 15. uri se bo v Štarancanu srečal s sindikalisti šti-vanske papirnice Burgo in tržiške ladjedelnice, zatem pa še z občinskim odborom in krajevno sekcijo Demokratske stranke. Uhajanje plina iz jeklenke je bilo vzrok silovite eksplozije, ki je v nedeljo zvečer odjeknila na Oslavju. V nezgodi je zelo hude opekline zadobila 66-letna Nadja Paulin Cussigh, profesorica nemščine na družboslovnem liceju Simon Gregorčič v Gorici. Paulinova je trenutno pod zdravniškim nadzorom v umetni komi v specializiranem centru v Veroni. V eksploziji, do katere je prišlo v kletnih prostorih enodružinske hiše v kraju, ki mu domačini pravijo Dolenji borjač, je lažje opekline dobil tudi njen mož Aleš Cussigh, 67-letni upokojeni podjetnik, ki so ga sprejeli na oddelku za plastično kirurgijo in opekline videmske bolnišnice. Nesreča se je zgodila v nedeljo okrog 18.15, ko so v stanovanju bili vsi trije člani družine. Ob Paulinovi, ki se je mudila v kuhinji v pritličju, in možu Alešu, ki je uporabljal računalnik v študijski sobi v kleti, je v svoji spalnici v zgornjih prostorih počival 36-letni sin Samo. Zabrnel je telefon. Paulinova je dvignila slušalko, klic pa je bil namenjen možu. Zato se je po stopnicah spustila v kletne prostore, odprla vrata študijske sobe in prižgala luč. Pri tem je zaradi velike koncentracije plina prišlo do silovite eksplozije, v kateri je ženska utrpela opekline 2. in 3. stopnje. Aleš Cussigh je dobil lažje opekline, sin Samo pa ni bil po ško do van, če prav je eks plo zi -ja povzročila večjo škodo tudi v zgornjih prostorih stanovanja. Ob uničenju pohištva je v pritličju podrla vrata in razbila nekaj oken, veliko škodo pa je povzročila tudi na stropu v kopalnicah. Paulinova je ostala prisebna in je takoj poklicala rešilni avtomobil. Ob zdravniškem osebju, ki je odpeljal v goriško bolnišnico vse tri člane družine, so na kraju posredovali tudi policija in gasilci. Le-ti so ugotovili, da je do počenja prišlo zaradi uhajanja plina GPL iz jeklenke, ki je bila priključena na peč. Paulinova je v bolnišnici sicer povedala, da je po stopnicah zaznala vonj po plinu. »Verjetno je na stikalo pritisnila iz navade, kot se pogosto zgodi,« so povedali goriški gasilci. Le-ti so z osebjem goriške kvesture zasegli kletne prostore, da bi preučili vzroke uhajanja plina GPL iz jeklenke. V goriški bolnišnici so takoj ugotovili, da je zdravstveno stanje 66-let-ni ce ze lo hu do in da bi le-ta po tre bo -vala specializirano zdravstveno oskrbo. »Poklicali so številne centre za zdravljenje opeklin, tudi v Ljubljani, nikjer pa ni bilo prostora. Šele po 23. uri so v Vero ni da li ze le no luč,« je po ve da la ses -tra ponesrečenke, predsednica Glasbene matice in bivša občinska svetnica Nataša Paulin ter dodala: » Iz Gorice proti Veroni je rešilni avtomobil odpeljal okrog 23.30. Ponoči namreč ne morejo uporabljati helikopterja.« Opekline so po besedah zdravnikov bolnišnice v Veroni prizadele 20 odstotkov telesa ponesrečenke, predvsem glavo. Trenutno je ženska v umetni komi. Njeno zdravstveno stanje je zelo hudo, pravijo sorodniki, razen v primeru komplikacij pa naj bi Paulinova ne bila v smrtni ne var nos ti. Aleksija Ambrosi gorica - Pokrajinsko vodstvo Zelenih »Doprinos Mavrične levice bo odločilnega pomena« Podpora kandidaturi Marka Marinčiča za deželni svet Pokrajinsko vodstvo Zelenih se je sestalo v sredo in izrazilo zadovoljstvo zaradi kandidature Marka Marinčiča kot nosilca liste Mavrične levice za deželni svet v goriškem volilnem okrožju. Njegove bogate izkušnje in uspešno delo v vlogi pokrajinskega odbornika v obdobju vstopanja Slovenije v EU so po oceni Zelenih jamstvo, da bo Marko Marinčič učinkovito zagovarjal interese goriškega prostora v deželnem svetu. V skladu z volilnim geslom, da »Brez levice ni zaveze«, so na seji ocenili, da je doprinos mavrične liste, ki poleg Zelenih povezuje še SKP, SIK in Demokratično levico, odločilnega pomena ne le za zmago leve sredine na deželnih vrtojba - Rešeni zapleti z zemljišči Zaključuje se druga faza gradnje obvoznice gorica - Včeraj v centru Bratuž Mladi čelisti uvedli jubilejno tekmovanje V maju naj bi se zaključila druga faza izgradnje vrtojbenske obvoznice, torej tistega dela, ki se zaključi na meji med šempetrsko-vrtojbensko in mirensko-kosta-njeviško občino. Gradnja obvoznice, ki bo raz bre me ni la spod nji del Vrtojbe in Goriško povezala s Krasom, se bo v tretji fazi nadaljevala po ozemlju občine Miren-Kosta-njevica. Gradnja vrtojbenske obvoznice se vleče že osmo leto. Njen prvi del so namreč začeli graditi že leta 2000, nadaljevanje pa se je ustavilo zaradi zapletov z zemljišči, ki so za če tek grad nje dru ge fa ze podaljšali vsaj za tri leta. Sklad kmetijskih zemljišč je na prodajo pri stal še le la ni, z last ni ki 7.000 kvad rat nih met rov zemljišč pa so ku popro daj ne po god be pod pi sa li la ni po le ti. Po god be na vred nost dru ge faze izgradnje obvoznice znaša 2,8 milijonov evrov, 55 odstotkov ali dobra 2 milijona evrov prispeva država oziroma direkcija Republike Slovenije za ceste, preostali del pa občina Šempeter-Vrtojba -890.000 evrov v denarju, preostali del pa v zemljiščih, ki jih je občina kupila. »Občina ima sredstva za finančni del zagotovljena v proračunu,« pojasnjuje župan občine Šempeter-Vrtojba, Dragan Valen-čič. Gre pa za največjo investicijo v občini. Te dni izvajalci del gradijo most, ki bo omo go čal do stop na območje kmetijskih zemljišč, narejeni so nasipi, cestišče je utrjeno, kmalu se bo začelo urejati odvod-njavanje cestišča in postavljati robniki. »Spomladi pa nas čaka še asfaltiranje ceste,« dodaja župan. Gradnja tretje faze, ki poteka po občini Miren-Kostanjevica in ki bo veljala 100 tisoč evrov, naj bi se začela še letos, po nekaterih napovedih naj bi bila končana celo do konca leta. (km) V kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se je včeraj začel 15. natečaj za mlade čelis-te »Alfredo in Vanda Marcosig,« jutri pa se bo pričel še 25. natečaj za mlade violiniste. Skupno se bo žirijama, ki jima predsedujeta Emanu- Mlad čelist med nastopom bumbaca ele Silvestri oz. Alberto Martini, predstavilo sto mladih glasbenikov, ki prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Madžarske. V petek, 28. marca, ob 20. uri bo zaključni koncert z nagrajevanjem zmagovalcev. volitvah, temveč tudi za uspešno upravljanje dežele. Prva zasluga Mavrične levice je ta, da so bile v Illyjev program vnešene konkretne obveze za varovanje socialnih pravic in državljanskih svoboščin kot tudi za drugačno okoljsko politiko. Prav slednja je bila v preteklosti med najbolj spornimi vsebinami Illyje-ve uprave glede zadev kot so hitra železnica TAV, elektrovodi in uplinjevalniki. »V deželnem svetu želim nastopati kot varuh spoštovanja teh obvez. Ne ker bi hoteli zavirati razvoj, prav nasprotno«, je poudaril Marinčič in navedel izkušnje, ki si jih je glede navedenih tematik nabral v skoraj šestih letih delovanja kot pokrajinski odbornik. »Tako glede 5. koridorja, kot energetike in drugih spornih posegov v okolje obstajajo alternative, ki so učinkovitejše in modernejše in bi zlasti naši pokrajini prinesle večjo ekonomsko korist ob sočasnem ohranjevanju okoljskega ravnovesja. Namesto visoke hitrosti gre razviti moderno mrežo železniških povezav in logističnih struktur, s katerimi je prav Goriška pokrajina posebno bogata, oskrba z energijo naj temelji na uvajanju obnovljivih virov, s čemer bomo zaustavili posledice globalnega segrevanja. Razpolagamo s potrebnim znanjem in smo v program Illyjeve koalicije vnesli potrebne instrumente.« Marinčič je tudi izpostavil vlogo goriškega prostora pri snovanju evrore-gije. »Lahko bi rekli, da brez Goriške ni evroregije. Tu smo razvili največ konkretnih izkušenj in povezali posoški prostor v celoto, kjer je meja le nekaj več kot upravna ločnica. Z Dežele ni bilo vselej dovolj pozornosti, kot na primer dokazuje zgodba o goriškem zdravstvu. Če bom izvoljen, se bom kot deželni svetnik iz Gorice zavzemal, da bo ta goriški potencial prisoten v zavesti deželne uprave. To bo v korist goriškega prostora, dežele in celotne evroregije, ki se bo lahko okoristila z goriškimi izkušnjami v podiranju pregrad, tako navzven kot miselnih pregrad znotraj tukajšnje pluralne skupnosti, ki jih je mogoče premagati le z aktivno politiko sožitja in ovrednotenja manjšinskih skupnosti.« / GORIŠKI PROSTOR Torek, 25. marca 2008 13 gorica - V mestu v prejšnjih dneh veliko obiskovalcev Deževni velikonočni prazniki spodbudili k obisku razstav Včeraj na gradu prodali preko 600 vstopnic - Sneg na Sveti gori in Lokvah Slabo vreme je prav gotovo prekrižalo načrte vsem, ki so se nameravali odpraviti na piknik ali na ekskurzijo v naravo, marsikdo pa je »mokre« velikonočne praznike izkoristil za ogled razstave. O tem pričajo sicer še neuradni podatki goriških Pokrajinskih muzejev in goriške občine, po katerih si je razstavo v palači Attems-Petzenstein »Abitare il Settecento« med soboto in včerajšnjim dnem ogledalo okrog 600 obiskovalcev, razstavo knjig iz 18. stoletja z naslovom »Gorizia e il Friuli. Tra Vene-zia e Vienna« pa je v goriškem gradu vče raj obis ka lo pre ko 600 oseb. »Le-tem gre prišteti še vse obiskovalce, ki so si grad in razstavo ogledali v soboto in nedeljo,« je povedal goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag in nadaljeval: »Osebje, ki je zaposleno na gradu, bo v prihodnjih dneh pripravilo tudi podatke, iz katerih bo razvidno, od kod prihajajo obiskovalci. Na prvi pogled je večina turistov prišla iz Veneta in Lombardije, na velikonočni ponedeljek pa so levji delež predstavljali Trža-čani. Kar nekaj je bilo tudi Videmčanov in Pordenončanov. Promocija je bila torej uspešna. Obiskovalcev iz drugih držav pa je bilo žal zelo malo, zato bomo morali v prihodnje poskrbeti za večjo reklamo.« Devetag je povedal, da so do- Pobeljena Sveta gora (levo); z dežnikom opremljeni obiskovalci na goriškem gradu (desno) in v Pokrajinskih muzejih v palači Attems (spodaj) bumbaca ber obisk zabeležili tudi v palači Fundacije Goriške hranilnice, kjer poteka razstava Lepote Benetk - Slike iz 18. stoletja in zasebnih zbirk. Mnogo obiskovalcev si je ogledalo tudi vilo Coronini in palačo Attems-Petzenstein, kjer se je včeraj tudi zaključila uspešna razstava »Abitare il Settecento«. Naj še povemo, da so imeli hoteli v Gorici v prejšnjih dneh mnogo gostov, številni lokali in bari - če izključimo restavracije - pa so bili v nedeljo in včeraj zaprti. Večji del Slovenije se je včeraj prebudil v belo jutro in tokrat tudi Goriška ni bila izjema. Novogoričani so zjutraj lahko uzrli pobeljeno Sveto goro in Škabrijel; na nekaj metrov nižje ležečem Kekcu se sneg ni prijel, medtem ko je v Novi Gorici skoraj ves dan deževalo. S snegom so pokrite tudi Lokve in zadnji praznični dan je izkoristilo kar nekaj družin, ki so se kljub oblačnemu vremenu odpravile naužiti zimske radosti. Popoldan je nekaj bele odeje na Sveti gori že nekoliko skopnelo, v osrednji Sloveniji, na Notranjskem severnih predelih Primorske pa je še vedno snežilo. Koledarski začetek pomladi torej letos ni nič kaj pomladno obarvan, toda po mili zimi, ki smo ji bili priča, verjetno ne bo imel nihče nič proti nekaj snežinkam. (Ale, km) Bivši partnerki zažgal avto Pri bivši partnerki, ki stanuje v okolici Šempetra, se je v nedeljo okoli 5. ure zjutraj oglasil 28-letni Novo-goričan. Ker je bil v vinjenem stanju, ga je 35-letna ženska odslovila. Moški se je nato spravil nad njen avtomobil znamke toyota; polil ga je z bencinom in ga prižgal. Še preden je ogenj zajel vse vozilo, ga je lastnica, ki je bila v tistem trenutku zraven, uspela pogasiti. Ogenj je tako poškodoval le zadnji odbijač na vozilu. Ker moški še ni nehal nadlegovati 35-letnice - čez dan ji je namreč preko mobilnega telefona poslal še kratko sporočilo z grožnjami -, se je ženska odločila, da na pomoč pokliče policiste. Zoper bivšega partnerja ni hotela podati predloga za pregon kaznivega dejanja, zato so policisti primer zaključili s poročilom državnemu tožilstvu. (km) 18-letnik lažje poškodovan Z lažjimi telesnimi poškodbami jo je odnesel 18-letni voznik, ki se je v ponedeljek nekaj minut po polnoči peljal iz Šempetra proti Novi Gorici. Nesreča se je pripetila, ko je fant z vozilom pripeljal iz krožišča v Rožni Dolini in zapeljal preko nasprotnega voznega pasu. Nato je trčil v prometni znak, vozilo pa je obstalo izven vozišča, obrnjeno v nasprotni smeri vožnje. Vozniku so policisti zaradi neprimerne hitrosti vožnje in povzročitve prometne nesreče izdali plačilni nalog. (km) Revolucija umetnosti Danes ob 17.30 bodo v konferenčni dvorani državne knjižnice v Gorici priredili predavanje z naslovom »Med 19. in 20. stoletjem. Revolucija umetnosti«, ki ga bo vodil Claudio Martelli. Srečanje prireja kulturni center Tullio Crali. Zaposlili bodo kuharja Od danes do petka med 9.30 in 12.30 bodo na pokrajinskem uradu za zaposlovanje v ulici Alfieri v Gorici zbirali prijave za nadaljnje selekcije za mesto kuharja, ki bo zaposlen pri goriški občini. Pogodba bo veljala čez tri mesece, kandidati pa morajo imeti obvezno izobrazbo in kvalifikacijo. Pogodba predvideva delovno razmerje za 36 delovnih ur tedensko. Kandidati, ki nameravajo vložiti prijavo, morajo s seboj prinesti obrazec ISEE. V Sovodnjah o travnikih Občinska uprava iz Sovodenj in Kmečka zveza prirejata danes ob 20.30 v sejni dvorani sovodenjske Zadružne banke udeležijo javno srečanje na temo zgodovinskih travnatih površin in namakalne naprave. sovodnje Prispevki za plačevanje najemnin Občina Sovodnje je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje. Prvi ima namen nuditi denarno pomoč družinskim jedrom z nizkimi dohodki, za katere je plačevanje najemnine huda obremenitev. Lahko koristijo prispevke osebe, ki so sklenile in registrirale redno najemninsko pogodbo v letu 2007. Drugi razpis je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja, velja pa za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol sovodenjske občine do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije so na razpolago na tajništvu občine ali na dvojezični spletni strani občine www.savognadisonzo.com gorica - V nedeljo, 30. marca, se po zimskem lovopustu začenja ribolovna sezona Kmalu bodo spet namakali trnke V Soči narašča populacija soške postrvi, Vipava zelo dober ciprinidni vodotok - Muharji Čarnika obnovili društveni odbor Začetek ribolovne sezone je pred vrati, saj bodo ribiči po zimskem lovopustu od prihodnje nedelje, 30. marca, lahko spet namakali trnke v rekah, jezerih in potokih Furlanije-Julijske krajine. Ribolov na Soči bo letos po besedah predstavnika goriškega ribiškega okoliša v upravnem svetu zavoda Ente tutela pesca Walterja Princija še posebno dober, saj med zimo ni bilo kormo-ranov, zaradi vlaganja mladic v prejšnjih letih pa se je populacija soških postrvi okrepila. »Od leta 2003 do letos smo v Sočo vložili 820 kilogramov odrasle soške postrvi in 300.000 mladic,« pravi Princi in razlaga, da se kažejo prvi uspehi vlaganja mladic tudi na gojitvenem potoku Pevmica, kjer se zaradi bistre vode drstijo tudi šarenke. »Če bomo s Sočo gospodarili tako dobro tudi v prihodnjih letih, predvsem pa, če ne bodo gradili novega jeza med Pevmo in Štmav-rom, bomo v kratkem imeli enega izmed najlepših ribolovnih revirjev v Furlani-ji-Julijski krajini,« trdi Princi, ki poudar- ja, da je vedno več tudi lipanov, katerih stalež se bo po gradnji novogoriške čistilne naprave in sanaciji Korna še izboljšal. Po besedah Princija je hkrati Vipava zelo dober ciprinidni vodotok. Prejšnji teden so pri Gabrjah čuvaji zavoda ETP z električnim agregatom odlovili nekaj somov, ki so jih potrebovali za razstavo. V dvajsetih minutah so ujeli šest somov, dolgih do 80 centimetrov, v vodi pa so videli jato krapov, težkih do petnajstih kilogramov, in linjev, težkih do treh kilogramov. Da bi bil v nedeijo, 30. marca, ribo lov čim bolj us pe šen, bo do po be se -dah Princija konec tedna vložili v Sočo šeststo kilogramov šarenk za pod trnek. Ribe bodo spustili v vodo v približno petnajstih točkah, ki so razpršene med pevmskim jezom in avtocestnim mostom pri Sovodnjah. Začetka ribolovne sezone se posebno veselijo člani muharskega društva Čarnik, ki so pred kratkim na rednem občnem zboru obnovili svoj odbor. Na mestu predsednika in tajnika sta bila po- Z občnega zbora društva Čarnik trjena Danjel Radetič oz. Dušan Černic, nov blagajnik pa je postal Walter Princi; za predsednika nadzornega odbora je bil imenovan Silvan Bevčar, v društveni odbor pa so bili izvoljeni še Marjan foto s.b. Bevčar, Danilo Feri, Gabrijel Figelj, Marjan Bevčar in Beno Vižintin. Muharji Čarnika se bodo 1. aprila udeležili odprtja ribolovne sezone v rekah, s katerimi gospodari ribiška družina Tolmin. 1 4 Torek' 2s- marca 2008 GORIŠKI PROSTOR kanal Turizem brez meja Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP) že skoraj desetletje vzdržuje stike z združenji Pro Loco, sorodnimi društvenimi organizacijami na italijanski strani meje. »Srečujemo se formalno in neformalno, izmenjujemo izkušnje in se dogovarjamo za prenos dobrih praks, sodelujemo drug z drugim pri prireditvah, na katerih gostujemo oziroma jih soorganiziramo,« pojasnjuje predsednica TZ Gornjega Posočja Mojca Rutar. Doslej so tudi v sodelovanju s Turistično zvezo Furlani-je-Julijske krajine izpeljali kopico skupnih projektov, med njimi posvete in okrogle mize, promocijske prireditve, kulturne izmenjave, natečaje, razna izobraževanja in podobno, sodelovanje širijo pa tudi na evropsko raven. Rutarjeva je prepričana, da morajo aktivnosti v turizmu segati izrazito preko meja, na mednarodno področje. »Vse pomembnejše postaja poznavanje kulturnega in civilizacijskega okolja, ki ga je žal skozi desetletja oblikovala in zaznamovala meja,« pravi Rutarjeva. Turizem kot izmenjava ljudi, spoznavanje novih krajev, kulture in običajev, pa po njenem mnenju še poseben poudarek dobiva letos, Evropska komisija je namreč letošnje leto proglasila za leto medkulturnega dialoga. Želje ljudi pa tudi turističnih delavcev z obeh strani meje so obrodile že omenjeno skoraj desetletno sodelovanje turističnih in drugih sorodnih društev z obeh strani meje. Iz tega nastajajo skupni načrti nekaterih turističnih produktov ter partnerstvo v razvojnih projektih. Skoraj desetletna zgodovina sodelovanja razkrije celo vrsto skupnih projektov, ki so se odvijali bodisi na slovenski bodisi na italijanski strani meje. Med njimi naj omenimo pripravo skupnih turističnih projektov, preko združenj Pro Loco pa je TZGP navezala stike tudi z Združenjem turističnih društev Furlanije-Julijske krajine. Italijanski partnerji so že sodelovali pri nekaterih večjih prireditvah na severnem Primorskem, na podlagi dveh srečanj pa so se dogovorili za tesnejše sodelovanje, ki ga nameravajo postopoma institucionalizirati na širši, evropski ravni. V začetni fazi priprave je tudi mednarodni posvet na temo širšega mednarodnega sodelovanja, ki bi med seboj povezal turistične društvene akterje iz posameznih evropskih držav. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI 26. marca gledališka predstava »Finale di partita« Samuela Becketta, nastopa Franco Branciaroli. 31. marca koncert »4solopiano«, nastopa Giovanni Al-levi; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. KOMIGO - festival komičnega gledališča 2008 v Kulturnem domu v Gorici: 1. aprila ob 20.30 »Radio - aktivni live! Kabaret« (Boris Devetak, Franko Korošec, Tjaša Ruzzier in Marko Sancin); 21. aprila ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Kdo vam je pa to delu?« (Boris Kobal - Café Teater iz Slovenije); 29. aprila, ob 20.30 »Ma che festa e?« (Bandorkestra.55 & Orkestra Zbylenka); 20. maja, ob 20.30 (ob 18. uri izven abonmaja) »Petelinji zajtrk« (slovenska filmska uspešnica); 26. maja, ob 20.30 »Beato fra le gonne« (Trigeminus iz Manzana); v juniju »5moških.com« (Špas Teater iz Mengeša); 18. oktobra, ob 20.30 »Tren de vin« (gledališka skupina Fortfluidi iz Trevignana - TV); vpis abonmaja do 1. aprila v Kulturnem domu v ul. Brass 20 v Gorici (tel. 0481-33288). SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Sezona 200708: 27. marca Skrivni strahovi na javnih krajih (Alan Ayckbourn); 17. aprila V vlogi žrtve (Brata Presnjakov); 19. junija Nadkomedija o večnem paru: ljubezni in denarju (Marin Držic, Dundo Maroje); informacije in prodaja vstopnic na tel. 003865-3352247. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Colpo d'occhio«. Dvorana 2: 22.00 »Grande, Grosso e Verdone«; 17.40 - 19.50 »27 volte ... in bianco«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Questa not-te e ancora nostra«; 21.50 »Onora il padre e la madre«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 »La volpe e la bambina«; 22.15 »I padroni della notte«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Le cronache di Spiderwick«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »10.000 A.C.«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Le cronache di Spi-derwick«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Grande, grosso e Verdone«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Col-po d'occhio«. Dvorana 4: 17.40 »10.000 A.C.«; 20.00 - 22.00 »Onora il padre e la madre«. Dvorana 5: 17.20 »Water Horse: La leggenda degli abissi«; 20.00 - 22.00 »Questa notte e ancora nostra«. fl Razstave CENTER GRADINA v Doberdobu prireja niz razstav z naslovom Ars naturae - Narava v sliki in fotografiji. Prvi bo slikar Alessandro Bimbatti z razstavo Umetnost za Naravo; do 6. aprila ob petkih med 17. in 20. uro ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 20. uro. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gnidovčevega doma, je na ogled razstava keramik z naslovom Zemlja avtorja Micheleja Petruza iz Doberdoba; do 15. aprila vsak dan od 16. do 18. ure; informacije na tel. 0038653984300. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je v organizaciji kulturnega centra Crali iz Gorice na ogled slikarska razstava Vilme Canton Lautieri z naslovom »Ricordi a sanguigna«; na ogled bo do 31. marca od ponedeljka do petka med 8.30 in 18.30, ob sobotah med 8.30 in 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. V DVORANI DEŽELNIH STANOV goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi ulici 4 v Novi Gorici bo do 28. marca na ogled razstava izbranih del Marjete Pahor. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava slik Gior-gia Gallottinija, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo do 12. aprila na ogled razstava Rudija Skočirja z naslovom Moji srčni kraljici; od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, ob prireditvah in po domeni (tel. 0481-531445). V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici) je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju je v sklopu 5. izvedbe »virtualGart« na ogled razstava. Razstavljajo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Perko in Paul David Redfern; do 31. marca, vsak dan z izjemo ponedeljka med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro; informacije na tel. 329-0710577. V POSOŠKI MENJALNICI na korzu Verdi 56 v Gorici je na ogled razstava slikarja Roberta Mariana; do 31. marca po urniku menjalnice, zaprto ob nedeljah; vstop prost. ~M Koncerti GORIZIA JAZZ v priredbi združenja Controtempo je v teku v deželnem avditoriju v Gorici: 5. aprila ob 17. uri bo nastopil Danilo Rea s poklonom Fabriziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). KONCERT NAGRAJENCEV ZVEZE PRIMORSKIH GLASBENIH ŠOL bo v petek, 28. marca, ob 18. uri na dvorcu Zemono. Nastopili bodo nagrajenci državnega in mednarodnih tekmovanj; vstop prost. KONCERT V SPOMIN NA BOGOMIRA, MIRKA IN ANGELCO ŠPACA-PAN bo v nedeljo, 30. marca, ob 15. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Števerjana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša za-dušnica. SKD HRAST iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo v soboto, 29. marca, ob 20.30 v župnijsko dvorano Sv. Nikolaja v Tržiču na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madrigalisti in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v četrtek, 27. maja, iz niza »Across the border« koncert skupine David Benson Project. VEČERNI KONCERTI KULTURNEGA ZDRUŽENJA LIPIZER: v petek, 28. marca, ob 20.45 bo v deželnem avditoriju v Gorici koncert violinistke Ya-ne Deshkova in pianista Francoisa Kil-liana; informacije v turistični agenciji IOT, ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticketpointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 0432-2014191). VOKALNA SKUPINA SRAKA z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar... « v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici; prireja KD Oton Župančič iz Štan-dreža. H Šolske vesti VIDEMSKA UNIVERZA sporoča, da je goriški sedež danes, 25. marca, odprt med 8. in 14. uro. S Izleti PD ŠTANDREŽ prireja šestdnevno avtobusno potovanje na Poljsko med 22. in 27. aprilom; informacije in vpiso- vanje čimprej na tel. 0481-20678 (Božo) in na tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v dolino reke Reke in ogled Škocjanskih jam v nedeljo 6. aprila. Udeleženci se lahko odločijo za planinsko pot po soteski Reke (okrog 3 ure), za ogled Škocjanskih jam (2 uri) ali za prav tako zanimiv sprehod po urejeni učni poti od Morovuna do Škocjana in nazaj. Ob vpisu je treba plačati strošek avtobusnega prevoza, medtem ko bodo obiskovalci, ki se bodo odločili za obisk jame, karto kupili na kraju samem. Prijave sprejemajo ob četrtkih med 19. in 20. uro na društvenem sedežu, Verdijev Korzo 51/int. do konca meseca ali do oddaje razpoložljivih mest. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni izlet z avtobusom v Turin in okolico od 30. maja do 2. junija; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78398 (drogerija Mila), na tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici) in na tel. 380-4203829 (Miloš). □ Obvestila DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiškega in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. ŠZ DOM iz Gorice prireja v okviru Športne šole 2008 plesni tečaj za otroke od 1. do 5. razreda osnovne šole. Vodil ga bo Franci Vaupotič in bo potekal v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20) ob sobotah med 10. in 12. uro. Začetek tečaja bo v soboto, 29. marca, zaključek pa ob koncu maja. Vpisovanje poteka v uradu ŠZ Dom (od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.00, informacije na tel. 0481.33288). BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža obvešča, da bo deseti redni občni zbor v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v drugem sklicu v domu Andreja Budala v Štandrežu. Na dnevnem redu bodo poročila in pozdravi gostov, volitve in družabnost ob predvajanju kratko-metražnega filma. KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira štiri srečanja z glasbeno euritmijo (takt, ritem, melodija, note in intervali), ki ji bosta vodili Giusi Lafranconi (eurit-mistka) in Sara Hoban (pianistka). Prvo srečanje bo v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu v sredo, 2. aprila, ob 20.30, ostala tri srečanja pa 9., 16. in 23. aprila od 19. do 20.30; informacije in vpisovanje na tel. 3338139217 (Sara Hoban, ob uri obedov) ali na naslov elektronske pošte sa-ra_hoban@yahoo.it. KULTURNO ZDRUŽENJE ARTER-RANTE prireja v sredo, 26. marca, ob 19. uri v gostilni LAlchimista v ul. Garibaldi 16/3 v Gorici drugo srečanje z umetnostjo in glasbo: Juan Arias Gonano predstavlja svoje ksilografije ob glasbi kantavtorja Giancarla Lom-bardija. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v soorganizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev za srednješolce se bo odvijala na Debelem Rtiču od 27. julija do 2. avgusta; informacije nudi ZSKD (tel. 040-635626, 0481531495). NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. OBČINA SOVODNJE v sodelovanju s Kmečko zvezo poziva občane k udeležbi na javnem srečanju na temo zgodovinskih travnatih površin (»prati stabili«), ki bo v sejni dvorani sovo-denjske Zadružne banke danes, 25. marca, ob 20.30. OBČINA SOVODNJE je izdala dva razpisa za izplačilo prispevkov za plačevanje najemnin za glavno stanovanje: prvi je za družinska jedra z -/ nizkimi prejemki (z registrirano redno najemninsko pogodbo v letu 2007), drugi je namenjen najemodajalcem, ki dajo na razpolago manj premožnim najemnikom še neoddana stanovanja in velja za nove pogodbe. Prošnjo je treba sestaviti na ustreznem obrazcu in jo oddati na uradu za protokol do 17. aprila. K prošnji je treba priložiti še dodatno dokumentacijo, ki je navedena v razpisu. Razpis in dodatne informacije dobite na tajništvu občine ali na spletni strani www.sa-vognadisonzo.com. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE Zveze slovenskih kulturnih društev za osnovnošolce bodo letos v Rakovem Škocjanu od 21. do 26. julija; informacije nudi ZSKD (tel. 040635626, 0481-531495). 0 Prireditve KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA prireja pogovor med Alešem Dokto-ričem in Janezom Povšetov z naslovom »Slovenska kulturna ustvarjalnost na Goriškem« v petek, 28. marca, ob 18. uri; moderatorka bo Alenka Florenin. KULTURNO DRUŠTVO DANICA vabi v četrtek, 27. marca, ob 20. uri v kulturno središče Danica na Vrhu na predstavitev zbirke ljudskih pripovedi »Kruh in ribe«. Knjiga je izšla pri Mohorjevi družbi. KŠD KRAS IN ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabita v četrtek, 27. marca, ob 20.30 na sedež društva na Palkišču v Dolu na predstavitev knjige Drobci preteklosti in sedanjosti v temeljih prihodnosti. Sodeloval bo ženski zbor Jezero Doberdob. NA GRADU KROMBERK bo danes, 25. marca, ob 20. uri predavanje o me-teoritih nasploh in o edinem slovenskem. Predavali bodo Miha Jeršek, Dragan Božič in Zoran Božič. V CENTRU GRADINA v Doberdobu bo predavala v četrtek, 27. marca, ob 20.30 članica jamarskega društva Sežana Rosana Cerkvenik na temo Čar kraškega podzemlja. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia v ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici bodo vsak ponedeljek srečanja z naslovom Za psihično zdravje skupnosti: v ponedeljek, 31. marca, predavanje z naslovom »Saper ultra-vedere nello spazio«; večer bo povezovala Caterina Vicentini. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici bo v organizaciji kulturnega centra Crali v sredo, 26. marca, ob 17.30 predavanje Claudia H. Martel-lija z naslovom »Tra '800 e '900 la ri-voluzione dell'arte«. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mamelli v Gorici bo v petek, 28. marca, ob 18. uri predstavitev monografije G. Ban-chinga »P. Antonio Banching Gesui-ta di frontiera«. V KONFERENČNI DVORANI FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 28. marca, ob 17. uri predstavitev knjige »Grande guerra, piccoli Generali. Una cronaca feroce della prima guerra mondiale«. Prisoten bo avtor knjige Lorenzo Del Boca. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV - sekcija Sovodnje prireja v četrtek, 27. marca, ob 20.30 v dvorani KD Skala v Gabrjah predavanje Vesne Cescutti z naslovom Nosečnost in materinstvo. 0 Mali oglasi ODDAM GARAŽO v Gorici, v strogem središču, na drevoredu 24. maja; tel. 393-5952869. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Mario Macz iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 14.00, Maria Lusnig iz bolnišnice Sv. Justa v cerkvi Sv. Justa in v Spineo za upepe-litev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Marvin vd. Spanghero (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 10.25) na pokopališču; 11.00, Giovanni De Carlo iz bolnišnice v cerkvi Sv. Nikolaja in v Trst za upepelitev; 12.30, Pierina Devetti (iz doma za starejše občane v Pierisu ob 12.00) na pokopališču. / SVET Torek, 25. marca 2008 15 priština, beograd - Ob deveti obletnici napada zveze Nato na tedanjo ZRJ Razumljiva hvaležnost Thacija in obtožbe Vojislava Koštunice Srbski premier obtožil Nato, da je bil edini cilj napada formiranje prve Natove države na svetu PRIŠTINA, BEOGRAD - Kosovski premier Hashim Thaci je včeraj v Prištini izjavil, da bo narod Kosova večno hvaležen zvezi Nato in mednarodni skupnosti, da so na včerajšnji dan pred devetimi leti podprli njihov boj "za ohranitev najvišjih civilizacijskih vrednot". 24. marec, ko je Nato sprožil napade na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo, je "začetek novega obdobja za Kosovo", je dejal Tha-ci. Pri tem je še poudaril, da sta "demokratični svet in Nato" dala zgodovinski prispevek k osvoboditvi Kosova. Še posebej je izpostavil zasluge tedanjih vodilnih politikov, ameriškega predsednika Billa Clintona, britanskega premiera Tony-ja Blaira, ameriško državno sekretarko Madelaine Allbright in generalnega sekretarja Nata Javierja Solano. Devet let kasneje je Kosovo izgradilo svojo mednarodno priznano državo, ki se je opredelila za zaščito manjšin, za integracijo v EU in Nato, je še dejal Thaci. Pri tem pa je še napovedal, da bo Kosovo "vedno faktor miru in stabilnosti v regiji". Povsem drugačno pa je bilo sporo- Natova država," je še zapisal srbski premier v odstopu. Pri tem pa je poudaril še, da je Srbija "svobodna država in ne more biti drugačnega sporočila svobodnega naroda in svobodne države, kot pa: Kosovo je Srbija". Ocenil je še, da je "politika sile, ki se izvaja nad Srbijo slepa in kratkotrajna", zato bo po njegovem tudi "ta sila odšla, tako kot še vsaka, ki je prišla na Balkan". Nato se je za bombardiranje tedanje ZRJ, kije obsegala še ozemlje Črne gore in Kosova, odločil po propadlih pogajanjih glede rešitve krize na Kosovu, kjer so divjali spopadi med jugoslovansko vojsko in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) in nasilje nad civilnim prebivalstvom. Varnostni svet Združenih narodov akcije sicer ni odobril, kljub temu pa j e Nato izpolnil grožnjo z napadom, ker ZRJ ni privolila v zahteve zavezništva. Tedanji generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je odločitev o začetku napadov sprejel 23. marca 1999 pozno zvečer, naslednji dan pa so na ZRJ že letele prve bombe. Prva naj bi tako na cilj pri- Srbski premier Vojislav Koštunica je obtožil zvezo Nato, da je bil cilj napadov na tedanjo ZRJ formiranje prve države Nata na svetu ansa letela 24. marca ob 19.45. V Natovih bombardiranjih je bilo po uradnih srbskih podatkih ubitih približno 3500 ljudi, okoli 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Bombardiranje je trajalo skoraj tri mesece, pri tem pa so bombe letele ne le na vojaške cilje, ampak tudi na ostalo infrastrukturo, kot so mostovi, elektrarne ipd., tarča je bila celo stavba srbske televizije. Bombardiranje se je končalo 10. junija 1999, po kapitulaciji jugoslovanske vojske in umiku iz Kosova. Tedaj je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je na Kosovo prišla misija Unmik in 37.000 vojakov mirovnih sil Kfor. (STA) Hashim Thaci čilo srbskega premierja v odstopu Vojislava Koštunice, ki je ob obletnici napadov obtožil zavezništvo Nato, da je bil cilj teh napadov ustvariti "prvo Natovo državo na svetu" - Kosovo. "Zdaj je več kot jasno, da je imelo surovo rušenje Srbije v Natovem bombardiranju zgolj en pravi cilj: da se Kosovo oblikuje v prvo Natovo državo na svetu," je v sporočilu za javnost zapisal Koštunica. "Protipravna izgradnja ogromne ameriške vojaške baze Bondstee-l in aneks 11 Ahtisaarijevega načrta, ki določa, da je Nato najvišji organ oblasti na Kosovu, razkrivajo pravi cilj, zakaj je bila Srbija brezumno porušena in zakaj je bila 17. februarja protipravno razglašena terorizem Al Zavahiri pozval k novim k napadom BAGDAD - Drugi mož teroristične mreže Al Kaida Ajman al Zavahiri je v včeraj objavljenem zvočnem posnetku pozval k novim napadom proti judovskim in ameriškim interesom ter maščevanju izraelske ofenzive v Gazi. Nov posnetek al Zavahirija sledi pozivom vodje Al Kai-de Osama bin Ladna k sveti vojni za osvoboditev palestinskih ozemelj. "Muslimani, danes je vaš dan. Napadite interese Judov in Američanov in vseh tistih, ki so sodelovali v napadu na muslimane," je povedal al Zavahiri. Posnetek je predvajala informacijska mreža Al Kaide As Sahab. Zavahiri je ob tem zveste podpornike pozval tudi, naj "nadzirajo tarče, zbirajo denar, prinesejo opremo, točno načrtujejo, nato pa - odvisno od Alaha - napadejo in si prizadevajo za mučeništvo in raj." Poleg tega je drugi mož Al Kaide dejal tudi, naj napadi ne bodo omejeni le na območja v Izraelu in palestinska ozemlja. Avtentičnost štiri minute in 44 sekund dolgega posnetka še ni potrjena, vendar je glas na posnetku podoben al Za-vahirijevemu iz prejšnjih posnetkov. bližnji vzhod - Mirovna prizadevanja Hamas in Fatah pripravljena na pogovore SANA - V jemenski prestolnici Sani sta vodilni palestinski skupini, Hamas in Fatah, ob posredovanju Jemna podpisali sporazum o začetku prvih neposrednih pogovorov, odkar je Hamas pred devetimi meseci prevzel nadzor nad območjem Gaze. To naj bi bil sicer le okvirni dogovor. Podpredsednik palestinske vlade iz vrst Fataha Azam al Ahmed in namestnik vodje Hamasa Musa Abu Marzuk sta Sa-nino deklaracijo podpisala ob prisotnosti jemenskega predsednika Alija Abdulaha Saleha. Prepad, ki med skupinama traja od Hamasovega prevzema nadzora v Gazi, je še nekaj dni nazaj izgledal nepremostljiv, saj so četrtkovi poskusi pogovorov propadli. Medtem je v Ramalo v nedeljo prispel ameriški podpredsednik Dick Cheney, kjer se je srečal s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in premierom Salamom Fajadom v okviru velikonočne pobude za oživitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj. Cheney je v Ramalo prišel iz Jeruzalema, kjer se je že sestal z izraelskimi predstavniki. Ameriški podpredsednik je na 10-dnevni turneji na Bližnjem vzhodu. Pogovori s tamkajšnjimi voditelji so v znamenju nafte, prihodnosti Iraka in Afganistana ter vplivu Irana na regijo. Cheney je med tiskovno konferenco z Abasom pozval Izraelce in Palestince k "bolečemu popuščanju", ki bi pripomoglo k rešitvi krvavega konflikta. Obsodil je tudi izstrelje-vanje raket na izraelska obmejna mesta. Abas je na tiskovni konferenci poudaril, da se miru in varnosti v regiji ne da doseči s širitvijo izraelskih naselbin, zaporami cest ter vojaškimi ofenzivami v Gazi ter na Zahodnem bregu. Povedal je še, da tudi Palestinci obsojajo raketna izstrelje-vanja na Izrael. "Verjamemo v resničen mir, ki bo končal ta konflikt." Mirna rešitev bi tako lahko "premagala ekstremizem ter terorizem." Cheney se je pred prihodom v Ramalo sešel tudi z izraelskimi predstavniki, kjer je bilo govora tudi o Iranu. Vodja izraelske opozicije Benjamin Netanjahu je po srečanju s Cheneyem dejal, da je pogovor tekel o "nuji uničiti iransko grožnjo, preden ta pridobi jedrsko orožje." (STA) Indija poskusno izstrelila balistično raketo srednjega dosega NEW DELHI - Indija je v nedeljo poskusno izstrelila balistično raketo srednjega dosega, ki lahko nosi jedrsko konico, z njo pa bi bilo mogoče zadeti večino ciljev v sosednjem Pakistanu, so sporočili iz indijskega obrambnega ministrstva. Raketo agni-1, ki ima doseg več kot 700 kilometrov, so izstrelili z otoka pred obalo indijske zvezne države Orissa. Agni, kar v sanskritu pomeni ogenj, lahko nosi do tono težko bojno konico. V aprilu je Indija poskusno izstrelila raketo agni-3, raketo dolgega dosega, ki lahko jedrsko bojno konico ponese več kot 3000 kilometrov, kar pomeni, da bi lahko dosegla tudi cilje globoko na kitajskem ozemlju. Indija in Pakistan, državi tekmici v jedrskem oboroževanju, rutinsko izvajata poskusne izstrelitve raket, a se običajno vnaprej obvestita o poskusih. Meteorološka organizacija za več investicij v raziskave vremena ŽENEVA - Svetovna meteorološka organizacije (WMO) opozarja, da bi morali v raziskovanje podnebja in vremenskih razmer investirati več, da bi se lahko ljudje tako bolje prilagodili na podnebne spremembe, je v nedeljo ob svetovnem meteorološkem dnevu v Ženevi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozorila WMO. Letošnji moto svetovnega meteorološkega dne se glasi "Opazujmo naš planet za boljšo prihodnost". Tema naj bi opozarjala na to, da bi lahko boljše vremenske napovedi pozitivno vplivale tudi na gospodarstvo v mnogih državah. Na skoraj vsako področje v družbi ali gospodarstvu namreč vplivajo tudi okoljske razmere kot na primer vreme, podnebje in vode, je WMO še opozorila v izjavi. Tako je devet od desetih naravnih katastrof povezanih s hidrometeorološkimi nevarnostmi. Med letoma 1980 in 2000 so slednje terjale življenja 1,2 milijona ljudi in povzročile več milijardno škodo. To pa bi bilo mogoče tudi preprečiti ali pa vsaj omiliti posledice, opozarjajo v WMO. Kot navajajo, primerni tehnični pogoji za zgodnje odkrivanje in preventivne ukrepe podnebnih in vremenskih razmer namreč že obstajajo. Toda najhujše posledice podnebnih sprememb trpijo ravno države, ki imajo najmanj sredstev za uporabo tovrstnih sredstev. (STA) evropska unija - Zaskrbljenost Agencije EU za droge Nevarno širjenje uporabe tekočega ekstazija Mamilo ima različen vpliv, že rahlo povečanje doze GHB oziroma GBL pa lahko pripelje do resne zastrupitve, izgube zavesti, kome in celo smrti LIZBONA - Agencija EU za droge je minuli teden opozorila na trend povečevanja uporabe tekočega ekstazija (-GHB) in njegovih derivatov (GBL). Med mladimi derivate tekočega ekstazija uporablja okoli tri odstotke populacije, uporaba pa narašča v nekaterih družbenih podskupinah, okoljih in geografskih območjih, navajajo v izjavi za javnost. GHB oz. GBL na ljudi delujeta zelo različno: v majhnih količinah so učinki podobni učinkom alkohola, a že rahlo povečanje doze lahko pripelje do resne zastrupitve, izgube zavesti, kome in celo smrti, opozarja Agencija EU za droge. Poročilo, ki ga je agencija objavila minule dni, navaja, da so na interne tu zasledili kar 15 spletnih trgovin, ki prodajajo tudi GBL. Vse se nahajajo v državah EU, in sicer v Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Veliki Britaniji. Kemikalijo se lahko prodaja za številne popolnoma legalne namene (na primer kot čistilo ali čistilno topilo), a po navedbah agencije tudi med prodajalci vlada zaskrbljenost, da bi jo kupci kupo- vali za lastno porabo. "To dokazuje dejstvo, da skoraj vse spletne strani, na katerih prodajajo kemikalijo, objavljajo tudi opozorila o njeni nevarnosti za zdravje," navaja agencija. O uporabi GBL v zasebne namene - na primer pri bodybuildingu, za sa-mozdravljenje pri težavah zaradi odvisnosti od alkohola ali nespečnosti in pri telesni aktivnosti - je znanega zelo malo, čeprav nekatere študije kažejo, da se uporablja zelo pogosto, navaja agencija. Od leta 2000 dalje pa uporabo GBL beležijo tudi v primerih posilstev, čeprav je v teh primerih še vedno bolj pogosta uporaba kombinacije alkohola in benzil-piperazina, v izjavi za javnost poudarja agencija. Zaradi učinkov navedenih drog se žrtve za prijavo posilstva običajno odločijo zelo pozno ali pa dogodka sploh ne prijavijo. Zato na agenciji domnevajo, da je primerov posilstva ob uporabi tovrstnih snovi pravzaprav še več od dejansko zabeleženih. Študije v nekaterih evropskih mestih so pokazale, da so med prime- V eni od londonskih bolnišnic so samo v letu 2006 zabeležili 158 primerov, povezanih z GHB oz. GBL ri nudenja zdravniške pomoči zaradi pre ve li kih od mer kov pre po ve da nih drog pogosti primeri uporabe GHB oz. GBL. Tako je raziskava v bolnišnici na Ibizi leta 2005 pokazala, da je v osem odstotkih primerov iskanja zdravniške pomoči zaradi težav z drogami šlo za zlo ra bo GHB oz. GBL. V eni od lon - donskih bolnišnic pa so samo v letu 2006 zabeležili 158 primerov, povezanih z GHB oz. GBL, so še zapisali v izjavi za javnost. (STA) 1 4 Četrtek, 27. marca 2008 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it olimpijske igre - V grški Olimpu prižgali ogenj za 29. olimpijske igre v Pekingu Olimpijska bakla ne bo imela lahke poti Simbolična akcija protestnikov - Organizacija Svobodni Tibet napovedala nove proteste ATENE - V grški Olimpii so včeraj s pomočjo sončnih žarkov uspešno prižgali ogenj za 29. olimpijske igre v Pekingu, ki se bodo začele 8. avgusta. Prvi nosilec olimpijskega ognja je grški atlet Aleksandros Nikolaidis. Slovesnost prižiganja olimpijskega ognja so sicer skušali zmotiti protestni ki, a so jih var nost ni ki hit ro usta -vili. Kljub strogim varnostnim ukrepom se je pro ti be tan skim pro test ni -kom uspelo prebiti na prizorišče, kjer so zmotili govor vodje kitajskega organizacijskega odbora Liu Qoija. Eden je razvil prapor z napisom »Bojkotirajte državo, ki tepta naše človekove pravice«, drugi pa je skušal Liuju vzeti mikrofon, pri tem pa je vzkli kal »svo bo da, svo bo da«. Pro -testniki so se obenem predstavili s črno zastavo, na kateri so bili, namesto petih olimpijskih krogov, narisane li si ce. Varnostniki so jih sicer hitro ustavili in odstranili s prizorišča. Na slovesnosti je bilo sicer več tisoč ljudi, vključno s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacqu-esom Roggejem na čelu, vendar pa naj bi vsi imeli posebne akreditacije za ta dogodek. Grška televizija, ki je prenašala dogodek, je ob incidentu hitro umaknila sliko, kitajska državna televizija pa je celo prekinila oddajanje. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja je poudaril, da je bila Kitajska prava izbira za organizacijo olimpijskih iger. Kljub te mu in ci den tu in ob lač -ne mu vre me nu je gr ški »vi so ki sve -čenici«, igralki Mariji Nafplitou, uspelo pred Herinim templjem s pomočjo sončnih žarkov in konveksnim zrcalom prižgati olimpijsko baklo. Prvi jo bo nosil grški taekwon-doist Aleksandros Nikolaidis. Olimpijski ogenj bo zdaj najprej šest dni potoval po Grčiji, nato pa ga bodo na stadionu Kalimarmaro 30. marca prevzeli kitajski predstavniki. Bakla bo v prihodnjih 130 dneh potovala po vseh petih celinah. Med potjo bo olimpijski ogenj prav gotovo naletel na marsikatero poleno. Organizacija »Svobodni Tibet« je že napovedala no ve pro tes te. Igralka Maria Nafpliotou, v vlogi visoke svečenice, je grškemu baklonoscu Alexandrosu Nikolaidisu predala tudi oljčno vejico. Na sliki spodaj eden izmed aktivistov za človekove pravice je zmotil govor vodje kitajskega organizacijskega odbora Liu Qoija ansa hokej na ledu Olimpija ZM izgubila dvakrat v treh urah Hokejisti ekipe Red Bull Salzburg so v peti finalni tekmi lige Ebel premagali Zavarovalnico Maribor Olimpijo s 5:0 in - po kazni ljubljanski ekipi na četrti tekmi - kljub šele drugi doseženi zmagi povedli s 3:2 v zmagah. Moštvi igrata na štiri zmage, naslednja, morda že odločilna tekma pa bo danes (19.15) v Ljubljani. Vodstvo lige Ebel je neposredno pred začetkom pete finalne tekme sporočilo, da je četrto tekmo, ki jo je sicer dobila ZM Olimpija s 4:3, registriralo s 5:0 za Salzburg, ker so v ljubljanski ekipi kršili pravilnik glede točkovanja igralcev oziroma presegli točkovno omejitev, ki velja za posamezno moštvo. Pred tekmo je bilo tako stanje v zmagah 2:2 namesto 3:1 za slovensko ekipo. formula1 Räikkönen slavil v Maleziji SEPANG - Finec Kimi Räikkönen (Ferrari) je zmagovalec druge letošnje dirke svetovnega prvenstva formule 1. Na preizkušnji za VN Malezije je bil drugi Poljak Robert Kubica (BMW-Sauber), tretji pa Finec Heikki Kovalainen (McLarenMercedes). Zmagovalec prve dirke sezone v Avstraliji Britanec Hamilton (McLaren-Mercedes) je po težavah pri postankih v boksih končal na petem mestu, drugi Ferrarijev voznik Massa pa je odstopil na polovici dirke. V skupnem seštevku SP po dveh dirkah vodi Hamilton s 14 točkami, svetovni prvak Räikkönen jih ima po dveh dirkah 11, toliko kot Heidfeld (BMW-Sauber). GUIDOLIN - Vodstvo Palerma je zaradi slabih rezultatov (trije zaporedni porazi) odstavilo Francesca Guidolina, na njegovo mesto pa znova postavilo Stefana Colantuona. Kaže omeniti, da je bil 45-letni Co-lantuono, ki se po krajšem odmoru znova vrača na klop Palerma, v tej sezoni razrešen v 13. krogu. SRBSKI INDIAN WELLS -Srba Novak Djokovic in Ana Ivano-vic sta zmagala na teniškem turnirju v ameriškem Indian Wellsu (5,6 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada). Djokovic, tretji nosilec, je v finalu ugnal Američana Mardy-ja Fisha s 6:2, 5:7 in 6:3, Ivanoviceva, prva nosilka, pa drugopostavljeno Rusinjo Kuznjecovo s 6:4 in 6:3. MODENA - Odbojkarji Mo-dene (slovenski igralec Tomislav Šmuc ni igral) so zmagovalci pokala challenge. V finalu štirih najboljših moštev so s 3:1 (-23, 18, 16, 19) premagali Lokomotivo Izumrud iz Je-katerinburga. POKAL CEV - Za 3. mesto: Budvanska Riviera - Fakel Novi Urengoi 3:1. VATERPOLO - Zagreb bo leta 2010 (letos bo v Malagi) gostil evropsko vaterpolsko prvenstvo. Zagreb je v glasovanju premagalo romunsko Oradeo in madžarski Debrecen. V Pekingu pa so izžrebali skupine za olimpijski turnir. V skupini A so Španija, Avstralija, Madžarska, Črna gora, Grčija in Kanada, v B pa Srbija, Hrvaška, Nemčija, ZDA, Kitajska in Italija. EDERA - Hokej na rolerjih, A1-liga: danes ob 19.00 na Čarboli v trstu: Edera - Asiago (neposredni prenos po RaiSportSat). plavanje - Zadnji dan evropskega prvenstva na Nizozemskem Svetovni rekord jezne PeHegrirnjeve Prvo zlato medaljo za Slovenijo je po 27 letih osvojila 19-letna Blejka Sara Isakovič - V Eindhovnu je padlo kar 17 rekordov - 13-letni angleški talent Thomas Daley zlat s stolpa EINDHOVEN - Včerajšnji zadnji dan plavalnega evropskega prvenstva v 50-metr-skem bazenu je minil v znamenju Italijanov. Na 400 m prosto je Federica Pellegrini (še vedno jezna na sodnike) osvojila zlato medaljo in postavila nov svetovni rekord 4:01,53 (na EP jih je padlo kar 17). Pellegrinijevo so sodniki namreč na200 m prosto diskvalificirali. Alessia Filippi se je uvrstila na 4. mesto. Dozdajšnji rekord francoske olimpijske prvakinje Laure Manaudou (4:02,13) z zadnjega evropskega prvenstva je Italijanka zrušila za neverjetnih šest desetink sekunde. Lu-ca Marin pa j e na 400 m mešano stopil na najnižjo stopničko zmagovalnega odra. Osvojil je bron. Novi evropski prvak je Madžar Cseh. Italijani so še eno medaljo osvojili v skokih v vodo. Francesco Dell'Uomo se je pri skoku z desetmetrskega stolpa uvrstil na tretje mesto. Zmagal je 13-letni angleški talent Thomas Daley. Sodniki so ga v predzadnjem skoku ocenili z rekordnim 87,35 (kar štiri de-setice). Tudi slovensko plavanje je bogatejše še za dve medalji z evropskih prvenstev v 50- metrskih bazenih. Prvo zlato medaljo za Slovenijo je po 27 letih osvojila 19-letna Blejka Sara Isakovič, Ljubljančan Peter Mankoč pa se je na evropskem prvenstvu v Eindhovnu okitil s srebrom. Peter Mankoč in Sara Isakovič sta osvojila že 20. in 21. medaljo za Slovenijo. Prvič po letu 1981 in zmagi Boruta Pe-triča na evropskem prvenstvu v Splitu na 400 m prosto, njegov brat Darjan je na tisti tekmi osvojil bron, pa se je slovenski športnik na plavalnem evropskem prvenstvu v velikem bazenu povzpel na najvišjo stopničko. Le dobro desetinko je za zlatom ostal Mankoč. Tretje vroče slovensko orožje je pomenil Koprčan Matjaž Markič, ki je v predtek-movanju in polfinalu z državnim rekordom 27,72 dosegel tretji najboljši izid med vsemi. Dve desetinki slabši dosežek je v finalu zadostoval za peto mesto. Evropski rekord je na 400 m mešano podrl Madžar Laszlo Cseh. Ta je z dosežkom 4:09,59 popravil lasten rekord, dosežen na SP v kanadskem Montrealu 2005, za štiri stotin-ke sekunde. Število evropskih rekordov pa je na 10 zaokrožila ženska mešana štafeta Velike Britanije z dosežkom 3:59,33, ki je po- pravila rekord nemške štafete s prvenstva v Berlinu 2002 za več kot dve sekundi, od starega rekorda pa so bile hitrejše tudi drugou-vrščene Rusinje. Za zadnji evropski rekord so v zadnji disciplini dneva, moški mešani štafeti, dneva poskrbeli Rusi, ki so bili s 3:34,25 še 47 stotink sekunde hitrejši kot na SP leta 2003 v Barceloni. VČERAJŠNJI IZIDI - moški, 50 m prosto: 1. Alain Bernard (Fra) 21,66; 2. Du-je Draganja (Hrv) 22,00; 3. Stefan Nystrand (Šve); 400 m mešano: 1. Laszlo Cseh (Mad) 4:09,59 ER; 2. Ioannis Drimonakos (Grč) 4:14,72; 3. Luca Marin (Ita) 4:16,69; 5. Ales-sio Boggiatto (Ita) 4:17,33; 4 x 100 m mešano: 1. Rusija 3:34,25 ER (Arkadij Vjačanin, Grigorij Falko, Jevgenij Korotiškin, Andrej Grečin); 2. Hrvaška 3:36,32 (Gordan Kožulj, Vanja Rogulj, Mario Todorovič, Du-je Draganja); 3. Švedska 3:36,85 (Simon Sjo-din, Jonas Andersson, Lars Frolander, Stefan Nystrand); 4. Nizozemska 3:37,00; 5. Italija 3:37,54; Ženske, 200 m delfin: 1. Aurore Mongel (Fra) 2:06,59; 2. Emese Kovacs (Mad) 2:06,71; 3. Mireia Belmonte (Špa) 2:09,32; 7. Caterina Giacchetti (Ita) 2:11,37; 19-letna Blejka Sara Isakovič članica kluba PK Žito Gorenjka iz Radovljice ansa 50 m prosto: 1. Marleen Veldhuis (Niz) 24,09 SR; 2. Hinkelien Schreuder (Niz) 24,59; 3. Therese Alshammar (Šve) 24,71; 50 m prsno: 1. Janne Schäfer (Nem) 31,08; 2. Julia Jefimova (Rus) 31,41; 3. Mirna Jukic (Avt) 31,59; 400 m mešano: 1. Federica Pellegrini (Ita) 4:01,53 SR; 2. Coralie Balmy (Fra) 4:04,15; 3. Camelia Potec (Rom) 4:05,62; 4. Alessia Filippi (Ita) 4:09,12; 4 x 100 m mešano: 1. Velika Britanija 3:59,33 ER (Elizabeth Simmonds, Kate Haywood, Jemma Lowe, Francesca Halsall); 2. Rusija 4:00,47 (Anastazija Zujeva, Julia Efimova, Natalija Sutjagina, Darja Beljakina); 3. Nizozemska 4:04,41 (Hinkelien Schreuder, Jolijn van Val-kengoed, Inge Dekker, Marleen Veldhuis); / ŠPORT Četrtek, 27. marca 2008 17 motociklizem - Ambiciozni Prosečan začenja novo sezono Mitja Emili na dveh frontah Kdaj v prvenstvu Supersport? Tekmoval bo za Trofejo Kawasaki in Yamaha - V nedeljo v Vallelungi - Za Team Alabarda tudi Andrea Mauri Lanska motociklistična sezona za Mitjo Emilija ni bila najbolj uspešna. Ciljal je na osvojitev naslova Trofeje Kawasaki, do zadnjega se je boril za drugo mesto, zatem pa je na zadnji dirki v Vallelungi padel in se je moral zadovoljiti s petim mestom v skupnem vrstnem redu. 32-letni Prosečan, ki je leta 2006 osvojil naslov evropskega prvaka v kategoriji UEM600 Stocksport, bo letos nastopal na dveh frontah: Trofeja Kawasaki, v kateri nastopa že od leta 2004, in Trofeja Yamaha, v kateri bo letos novinec. »Letošnji program bo še bolj pester, saj bom moral do septembra speljati dvanajst dirk. Skratka, tekmoval bom skoraj vsak konec tedna. Zame bo to lepa izkušnja,« je ocenil Emili, ki je pred kratkim postal tudi oče male Lare. »To pa ni problem. Skupaj se bomo premikali s celo družino. Žena me pri tem podpira. Trofeji Kawasaki in Yamaha sta najbolj kakovostni motociklistični prvenstvi na Apeninskem polotoku. Letošnji cilj? Rad bi osvojil prvo mesto na Kawasakiju, z Yamaho pa bi se tudi rad potegoval za stopničke,« je optimistično napovedal Mitja, ki bo krstni nastop v novi sezoni opravil v nedeljo (30. t.m.) v Vallelungi pri Rimu. Do konca sezone pa ga čaka šest dirk. Prav toliko jih bo speljal tudi za Trofejo Yamaha. Prva bo na sporedu 20. aprila v Mu-gellu. JEKLENA KONJIČKA - Kawasaki 600 ZX-6RR je bolj stabilen motor, medtem ko je Yamaha R6 600 agilnejši v ovinku. Slednjega Emili še spoznava. Januarja ga je preizkušal na testih v Valencii ter na Grobniku. EKIPI - Za Trofejo Kawasaki bo Emili ostal zvest klubu M2 iz Castel-franca Veneta. Na Trofeji Yamaha pa bo branil barve tržaškega kluba Team Alabarda, ki so ga ustanovili pred kratkim. Glavni sponzor je Fabio Nardin, športni vodja pa Mauro Mauri. Moštvo sestavljajo še Andrea Mauri, Michele Nardin in Andrea Spadaro. TEKMECI - Na Trofeji Kawasaki bo tekmovalo sedemdeset motociklistov. Glavni tekmec pa ostaja stari znanec Sebastiano Zerbo, ki je v lanski sezoni osvojil prvo mesto. Na Trofeji Yamaha pa bo motociklistov skoraj še enkrat toliko. Nastopilo bo 120 tekmovalcev. Glavni favorit bo Tamburini, ki je že tekmoval tudi na svetovnem prvenstvu v razredu 125. ZA PRIJATELJE - »Tekmoval bom tudi na dirki Alpe Adria na Grobniku pri Reki. To pa samo za prijatelje, ki so avgusta lani množično prišli navijat zame,« je še dodal Mitja. 32-letni Mitja Emili (desno) na novi Yamahi R6 600. Na sliki spodaj 22-letni Andrea Mauri AMBICIJE - Mitjev ciljev ostaja nastop na italijanskem prvenstvu Supersport. »Še naprej bom vztrajal, saj si nekega dne res želim tekmovati na tem prestižnem prvenstvu. Star sem 32 let. To pa sploh ni ovira.« Mauri bo nabiral izkušnje Na Trofeji Yamaha bo prvič tekmoval Andrea Mauri (letnik 1986) iz Žavelj, ki je leta 2001 postal slovenski prvak v prvenstvu mini-moto. Mauri, član tržaškega Teama Alabarda, je bil nekoč uspešen rokometaš (bil je tudi v mladinski državni reprezentanci), zatem pa je igral tudi nogomet (tudi pri kriški Vesni). Na Yamahinem dirkalniku se bo letos Andrea preizkusil prvič. »Zelo sem vesel, da so mi dali možnost tekmovati na tem prestižnem prvenstvu. Na treningih na Grobniku in v Valencii sem se še kar dobro odrezal. Vsekakor je moj letošnji glavni cilj nabiranje izkušenj,« meni Mauri. Jan Grgič jadranje - Zadnji dan 21. spomladanskega pokala v Izoli brez regat Toča in dež preprečila, da bi Jaš in Simon izboljšala uvrstitev pa/STV) pa je bila četrta. V razredu 420 sta bila Matija Čaudek in Jakob Husu 27. Velikonočna regata v Portorožu za optimiste Od petka do nedelje je v Portorožu potekala velikonočna regata za optimiste (letniki 93-96). V prvih dveh dneh je 267 mladih jadralcev iz Slovenije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Makedonije in ZDA zaključilo pet regat, v nedeljo pa je vreme preprečilo, da bi izpeljali predvidene plove. Na tridnevni tekmi so nastopali tudi jadralci Čupe in Sirene. Po petih re-gatah je bil najboljši Matija Ugrin (Sirena). V kakovostni konkurenci je osvojil 33. mesto. Mirko Juretič je bil 86., Chantal Zeriali pa 99. (oba Čupa). Ostali: 133. Thomas Gruden (Čupa), Nicolas Furlan, Marco Marzo Magno in Marta Curri (vsi Sirena) pa niso zaključili niti enega plova. Od leve Vasilij Žbogar, Jaš Farneti, Simon Sivitz Košuta, Karlo Hmeljak Zad nji dan 21. spo mla dan ske ga pokala v Izoli se je zaključil brez regat, saj sta dež in to ča one mo go či la še zad -nje preizkušnje. Vremenske razmere so jo zagodle tudi Čupinima jadralcema Ü3 Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo danes urad v Gorici zaprt. Jašu Farnetiju in Simonu Sivitzu Košuti v razredu 470, ki bi lahko z nedeljskimi regatami izboljšala skupno uvrstitev. Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta sta tako zaključila svoje nastope na 3. mestu, le dve točki za drugouvršče-no slovensko posadko Mikulin - Prin-čič. Prvo mesto je pripadlo posadki, ki jo sestavljata slovenska reprezentanta Karlo Hmeljak in Mitja Novičny. Ales-sio Spadoni in Adriano Condello (Ču- nogomet Selekcija FJK najmlajših pri Pordenonu 11. Mednarodni nogometni turnir (za kategorijo najmlajših) Gallini v Pordenonu je osvojila ruska reprezentanca, ki je v finalu premagala Li-ventino s 3:0. Deželna nogometna selekcija, za katero je nastopal tudi nogometaš Pomladi Erik Kuret (letnik 1993), je v nedeljo zjutraj igrala neodločeno 1:1 proti irski ekipi Shel-bourne. FJK je zatem igrala proti Tri-estini in zmagala po enajstmetrovkah (5:4), potem ko j e bil izid 1:1. Kuret in soigralci so zadnjo tekmo (za uvrstitev na 10. mesto) igraji proti Ata-lanti. Izgubili so po loteriji enajstmetrovk. TROFEJA DEŽEL - V Chiog-gi se je zaključila 47. Trofeja dežel. Na zadnji tekmi finalnega dela je mladinska selekcija FJK (igrala sta tudi nogometaša Vesne Fantina in Fichera) premagala Kalabrijo s 3:0 in se uvrstila na končno 3. mesto. Zmagal je Veneto. Končni vrstni red: Veneto 9, Sicilija 6, FJK 3, Kalabrija 0. odbojka Politični zaplet v Pordenonu Včeraj se je v Pordenonu zaključila 26. izvedba mednarodnega moškega in ženskega odbojkarskega turnirja Memorial Ferruccio Cornacchia. Organizatorji so k sodelovanju povabili 16 moških in 16 ženskih ekip, med katerimi je bilo kar 10 državnih reprezentanc, poleg njih pa še ekipe iz Slovenije (Maribor), Srbije, Bolgarije, Nizozemske, Španije, Nemčije, Slovaške, ZDA, Madžarske, v ženski konkurenci celo s Kitajske, ter predstavniki italijanskih društev (tudi takšnega kova kot je na primer Sis-ley). Med udeleženci so bili tudi mladinci Sloge. Slogaši niso bili kos ne Izraelu ne reprezentanci Italije (ki je nastopala s postavo letnika 1991, čeprav je bila starostna meja 1989), premagali pa so slovaško Nitro. V nedeljo zjutraj so nato izgubili z 0:3 tudi proti ekipi San Dona' (izbrani vrsti najboljših igralcev iz raznih društev tistega predela Veneta), popoldne pa so zaigrali povsem demotivirano proti tržaški Triestini Volley, ki je bila tehnično prav gotovo slabša od naše ekipe, pokazala pa je večjo željo po zmagi. Za naše igralce pa je predstavljal že sam nastop na turnirju prav gotovo izredno doživetje. Tako so lahko od blizu videli, kakšen velik aparat se mora premakniti, ko se pojavijo izraelski športniki: športno palačo v Pasianu, kjer so nastopali, so med tekmo Izraela obkrožali policijski avtomobili, enote pirotehnikov in karabinjerjev, ekipo samo pa so stalno spremljali tudi izraelski varnostniki. Odprava ni bila nastanjena v istih hotelih kot ostali gostje, odbojkarji in njihovi spremljevalci pa na primer med obedi niso stali v vrsti kot ostali, ampak so hrano dobili posebej, torej izven gneče. Prav prisotnost Izraela pa je prinesla tudi neljub, prav gotovo nič kaj športni zaplet, ki je takoj odjeknil v javnosti in se pojavil v vseh televizijskih in radijskih vesteh: naključje je hotelo, da bi se morala v eni od obeh polfinalnih tekem v moški konkurenci srečati Izrael in Tunizija, ki sta zmagala v četrtfina-lu. Tik pred tekmo pa so tunizijski odbojkarji (ki so branili lani osvojeno prvo mesto) dobili prepoved nastopanja in tako Izraelu prepustili zmago brez boja. Res škoda, da je politika posegla v športno dogajanje in tako skalila veselje samim športnikom, poleg njih pa tudi organizatorjem, ki so tudi letos odlično izpeljali tako težko organizacijsko nalogo. Višje politične sile očitno še niso razumele, da so športniki v tem pogledu daleč pred njimi in da je prav šport lahko tisto gibanje, ki s svojo sporočilnostjo premosti vsako politično oviro. »Zaplet« se je nadaljeval tudi na finalni tekmi v pordenonski športni palači, kjer sta pred skoraj 3.000 gledalci igrali reprezentanci Italije in Izraela. Med igranjem izraelske himne na primer Tunizijci niso vstali, med nagrajevanjem (osvojili so tretj e mesto, potem ko so v malem finalu premagali Sisley) pa jih je publika nagradila z aplavzom, saj t e bilo vsem jasno, da mladi športniki za politični spor ne nosijo nobene krivde. Med nagrajevanjem najboljših sta na odru stala Izraelec (najboljši center) in Tunizi-jec (najboljši napadalec), ki sta si športno segla v roko (in jo, resnici na ljubo, tudi takoj nato umaknila). V moški konkurenci je prvo mesto osvojila reprezentanca Italije pred Izraelom, Tunizijo in Sisleyem (Sloga je bila petnajsta), v ženski pa so slavile igralke ekipe Top Teen iz Belluna pred kitajsko ekipo Nao-tong, reprezentanco Kazahstana in ameriškim Northern Lights. Postava Sloge: Calzi, Cetto-lo, Devetak, Ilič, Košuta, Lupinc, Slavec, Šček, Škerlavaj (libero), Taučer. Trener Ivan Peterlin 18 Torek, 25. marca 200B parma - Palača fundacije Magnani Rocca Na ogled dela Andyja Warhola V palači fundacije Magnani Rocca v Parmi je do 6. julija odprta razstava, posvečena ključnemu predstavniku pop arta Andyju Warholu. Na ogled je 140 del, kijih je Warhol ustvaril med letoma 1950 in 1980. Na razstavi so dela, ki so prepričljivo prikazovala ameriško kapitalistično družbo in njene želje. Pozitivne 'podobe' iz reklam in tiste negativne iz kronike so bile vzete iz konteksta in gledalcu ponujene v novih barvah, izražale so radost, so zapisali organizatorji razstave. Warhol je v svojih grafikah upodabljal vse, kar je določalo masovno ameriško občinstvo, vse, kar je postalo tržno blago; od juhe Campbell do takratnega seksualnega simbola Marilyn Monroe. Večino del za razstavo so organizatorji pridobili iz zasebnih zbirk, sodelovale so tudi tri fundacije: Antonia Mazzotta, Elene Quares-tani in Rosamee Sitthikraiba-mrung. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 27. marca, ob 19.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red K z varstvom otrok. V petek, 28. marca, ob 20.30 Marius Ivaškevičuius: »Mesto tako blizu« - red F. La Contrada Dario Fo: »Non si paga! Non si paga!« / režija: Dario Fo; igrata: Marina Mas-sironi in Antonio Catania. Urnik: v petek, 28., in v soboto, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca, in v torek, 1. aprila, ob 16.30, od srede, 2., do sobote, 5. aprila, ob 20.30 ter v nedeljo, 6. aprila ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 30. marca, ob 18. uri / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kju-der. Gledališka skupina KD Brce iz Ga-brovice pri Komnu. TRŽIČ Občinsko gledališče Bertolt Brecht: »Mati Korajža« / v reciji Cristine Pezzoli, igra Isa Danie-li. V soboto, 29. in v nedeljo, 30. marca ob 20.45. GORICA Kulturni dom V soboto, 29. marca, ob 16. in 21. uri / gledališka prestava »Sior Todaro Brontolon«. VIDEM Teatro Palamostre V petek, 28. in v soboto, 29. marca ob 21.00 / Amelie Nothomb: »Libri da ar-dere«. Produkcija: Teatridithalia, Asti Teatro. Režija: Cristina Crippa. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 26. marca, ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 25. marca, ob 19.30 / Dane Zajc: »Jagababa«. Jutri, 26. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. V četrtek, 27. marca, ob 17.00 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. V petek, 28. marca, ob 19.30 / Andrej Hieng: »Osvajalec«. V soboto, 29. marca, ob 19.30 / Ivan Cankar: »Romantične duše«. V ponedeljek, 31. marca ob 19.30 / Tennessee Williams: »Orfej se spušča«. Mala drama Danes, 25. marca, ob 20.00 / Yukio Mi-shima »Markiza de Sade«. Jutri, 26. marca, ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V petek, 28. marca, ob 20.00 / Harold Pinter: »Vrnitev domov«. V soboto, 29. marca, ob 19.00 / Brian Friel: »Jaltska igra . Poigra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 25. marca, ob 19.30 / John Osborne: »Ozri se v gnevu«. Jutri, 26. marca, ob 19.30 / Drago Jančar: »Lahka konjenica«. V četrtek, 27. marca, ob 19.30 / Moliere: »Ljudomrznik«. V petek, 28. marca, ob 19.30 / Petr Ze-lenka: »Zgodbe vsakdanje norosti«. V soboto, 29. marca, ob 19.30 / Vladimir Nabokov: »Lolita«. Mala scena MGL Danes, 25. marca, ob 20.00 / Jose San-chis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«. Jutri, 26. marca, ob 20.00 / Tom Stoppard: »Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva«. V četrtek, 27. marca, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino variete na fino«. V soboto, 29. marca, ob 20.00 / Avtorski projekt Gregorja Čušina: »Hagada«. V ponedeljek, 31. marca, ob 20.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na optovanje«. Šentjakobsko gledališče V četrtek, 27. marca, ob 17.00 / V. B. Tartuffe: »Kralj na fiziki«. V petek, 28. marca, ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Georges Bizet: »I pescatori di perle« / Diriget: Fredrich Chaslin. Urnik: jutri, 26. in v petek, 28. marca ob 20.30, v soboto, 29. ob 17.00 in v nedeljo, 30. marca ob 16.00. Gledališče Rossetti Gerome Ragni in James Rado: »Hair« / musical je uglasbil Galt Mac Dermot; coreograf: David Parson; režija: Giam-piero Solari; umetniško vodstvo: Elisa. Urnik: od četrtka, 27., do sobote, 29. marca, ob 20.30, v nedeljo, 30. marca ob 16.00. V petek, 28. marca, ob 19.00 bo v dvorani Bartoli nastopil zbor »Lions Singers« pod vodstvom dirigenta Zanne-rinija. BRISČIKI Prireditev Mladi brez meja (pod velikim ogrevanim šotorom) V petek, 28. marca, koncert skupin Big Foot Mama in Achtung Babies (international U2 tribute show), vstop prost. V soboto, 29. marca, koncert Magnifica, Akija Rahimovskija in Ylenie Zobec, vstop prost. GORICA Kulturni dom V četrtek, 27. marca, ob 20.30 / Nastopa David Benson Project v okviru festivala »Across the border 2008«. V soboto, 5. aprila ob 20.30 / Vokalna skupina Sraka z dirigentom Bogdanom Kraljem bo praznovala svojo desetletnico s slavnostnim pevskim večerom z naslovom »... in pesem lepa v naši sredi ne bo utihnila nikdar...«; prireja KD Oton Župančič iz Štandreža. Kulturni center Lojze Bratuž Evropsko tekmovanje »Alfredo in Vanda Marcosig« za mlade violiniste in čeliste. Tekmovanje se bo vršilo od 24. do 28. marca. V petek, 28. marca, bo ob 20. uri slavnostni koncert nagrajencev in podelitev nagrad. Deželni avditorij V petek, 28. marca ob 20.45 / Koncert violinistke Yane Deshkova in pianista Francoisa Killiana; informacije v turistični agenciji IOT, Ul. Oberdan 16 v Gorici (tel. 0481-533838), v Ticket-pointu v Trstu (tel. 040-3498276) in v uradu ACUS v Vidmu (tel. 04322014191). PRIREDITVE V petek, 28. marca, ob 20.45 / koncert vilolinistke Yane Deshkove in pianista Francoisa Killiana. V soboto, 5. aprila ob 17.00 / Gorizia Jazz v priredbi združenja Controtem-po; nastopil bo Danilo Rea s poklonom Fabriziu De Andreju, ob 20.45 bo koncert skupine Doctor 3; 12. aprila ob 20.45 bo koncert tria In The Country; 19. aprila ob 20.45 bo koncert skupine Brainville 3; 24. aprila bo koncert tria Chat Noir; vstopnice in abonmaje prodajajo v Verdijevem gledališču v Gorici (tel. 0481-33090). PODGORA Cerkev sv. Justa V nedeljo, 30. marca ob 15.00 / Koncert v spomin na Bogomira, Mirka in Angelco Špacapan. Sodelovali bodo MePZ Sv. Jernej z Opčin, župnijski MePZ Šempeter iz Šempetra pri Novi Gorici, župnijski MePZ Kapela iz Nove Gorice, MePZ F.B. Sedej iz Štever-jana. Uvodno misel bo podala Lojzka Bratuž. Pred koncertom, ki ga prirejata prosvetno društvo Podgora in Zveza cerkvenih pevskih zborov, bo ob 14. uri maša zadušnica. TRŽIČ Župnijska dvorana sv. Nikolaja V soboto, 29. marca ob 20.30 / SKD Hrast iz Doberdoba, SKRD Jadro iz Ronk, SKRŠD Tržič iz Tržiča ter Ženski pevski zbor iz Ronk vabijo na celovečerni koncert, ki ga bosta oblikovala komorni zbor Ljubljanski Madriga-listi in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba; vstop prost. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Maurizio Costanzo in Enrico Vaime: »Parlami di me« / musical s Christia-nom De Sico in Lauro Di Mauro, igra The Universe Orchestra pod vodstvom Marca Tisa. Urnik: od jutri, 26., do sobote, 29. marca, ob 20.45, v nedeljo, 30. marca ob 16.00. Koncert Simfoničnega orkestra Fur-lanije-Julijske krajine / dirigent: Mu-hai Tang. V sredo, 2. aprila, ob 20.45. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Danes, 25. marca, ob 20.00 / večer z Iztokom Mlakarjem. NOVA GORICA Kulturni dom V soboto, 2. aprila, ob 20.15, mala dvorana / nastop skupine Boss Tweed (ZDA): Gerard Egan - kitara in glas, Eric Reed - bobni ter Carolyn Sills - bas kitara. V nedeljo, 3. aprila, ob 20.15 velika dvorana / koncert Klavirske šole profesorja Sijavuša Gadžijeva - Aleksander Gadžijev, Anže Vrabec, Armin Čoralič in Giuseppe Guarrera. POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 27. marca, ob 20.30 bo v okviru Postojna blues festivala nastopila skupina Nathan & The Zydeco Cha Chas (ZDA). LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 25. marca, ob 20.30 v Klubu CD koncert Tamara Obrovac Transhistria Electric. Jutri, 26. marca, ob 19.30 / koncert kitarskega dua Gruber & Maklar. V četrtek, 27. in v petek, 28. marca, ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor in Zbor Consortium mu-sicum. Dirigent: George Pehlivanian. Solista: Fazil Say, klavir, Urška Žižek, sopran. V soboto, 29. marca, ob 19.30 bo v Linhartovi dvorani koncert ob 30-letnici ansambla Trutamora Slovenica. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče: razstava »Moja knjiga« o Justu Košuti. Odprta vsak dan do 30. marca od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00, ob večernih predstavah do 22.30. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. Narodna in študijska knjižnica (Ul. sv. Frančiška 20), na ogled je likovna razstava Emme Malina Marinelli. Muzej Revoltella: na ogled je zbirka umetnin iz deželnega sedeža RAI. Urnik: od 10. do 18. ure. V gradu pri sv. Justu: na ogled sta razstavi »Van Leo. Un fotografo armeno al Cairo« in »Armeni a Trieste tra Set-tecento e Novecento«. Urnik od 9. do 19. ure. Palača Costanzi: na ogled je razstava »Sodobna arhitektura. Trst-Bologna-Kobenhavn-Ljubljana«. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V občinski razstavni dvorani razstavlja svoja dela Emanuela Lapilli Campani. Urnik od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Ugo Cara: »Pokopališče cigaret. Poetični projekt pepelnikov«. Urnik: od torka do sobote od 17.00 do 19.00, ob četrtkih in nedeljah od 10.00 do 12.00, ob ponedeljkih zaprto. Ogled možen do 28. marca. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. DEVIN Jadranski zavod združenega sveta: »Il silenzio dei campi« je naslov razstave Ericha Hartmana, ki bo odprta do 4. aprila. GORICA Kulturni dom: jutri, 26. marca, ob 18. uri bo odprtje razstave društva »Non solo blu« iz Gorice. Kulturni center Lojze Bratuž: do 24. aprila ob prireditvah ali po domeni, razstavlja pod naslovom »Moji srčni kraljici« likovnik Rudi Skočir. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naseljuje na ogled razstava »virtual-Gart«. Razstavljali bodo Sergio Culot, Maria Fina, Sergio Scabar, Andrej Per-ko in Paul David Redfern; na ogled bo do 31. marca; informacije na tel. 3290710577. V dvorani deželnih stanov goriškega gradu je na ogled razstava dragocenih tiskovin 18. stoletja z naslovom Gorica in Furlanija med Benetkami in Dunajem; do 31. marca med 9.30 in 18. uro, od 1. aprila do 31. avgusta med 9.30 in 13. ter med 15. in 19.30, razen ponedeljka. V Fundaciji Goriške hranilnice v Ul. Carducci 2 je na ogled razstava z naslovom Lepote Benetk - Slike iz osemnajstega stoletja iz zasebnih zbirk; do 27. julija od torka do nedelje med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto; informacije na tel. 422-410886. V hiši Morassi v grajskem naselju je na ogled razstava slik Giorgia Gallottini-ja, Vere Elvire Mauri in Mariadolores Simone v organizaciji kulturnega centra Tullio Crali; do 31. marca od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca maja bo razstavljal slike Zvest Apollonio. Galerija Meduza: do konca marca bo razstavljal grafike Zvest Apollonio. Pokrajinski arhiv (Kapodistriasov trg 1): do 11. aprila, bo v priredbi Pokrajinskega arhiva Koper in škofijskega arhiva Koper razstava, ki jo je pripravila Branka Sulčič »P.P. Pius II Aeneas Sil-vius Piccolomini«. Ogled je možen vsak delavnik od 8.00 do 14.00 in dan pred praznikom od 8.00 do 12.00. Za informacije pokličite na tel. št. 0038656271824. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od -/ srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. SEŽANA MC Podlaga Sežana: do 29. marca, bo na ogled fotografska razstava »Mladi brez meja«. Fotografije so nastale v sklopu projekta Mejni dogodki na temo povezovanje ljudi z obeh strani meje ob padcu Schengenske meje. Izbrane fotografije avtorjev starih med 15 in 30 let. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3), do 4. aprila razstavlja Polona Petek z naslovom Slike 2001-2007. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V paviljonu poslovnega centra HIT na Delpinovi 7a je do 30. aprila, vsak dan od 10. do 19. ure, na ogled razstava izbranih del grafičnega oblikovalca Mil-jenka Licula, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Galerija Frnaža (Erjavčeva ulica 49): do 28. marca so na ogled izbrana dela Marjete Pahor. V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5), je na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Severne Primorske z naslovom Odprtost barvnega sveta. Razstavljajo: Peter Abram, Vladimir Bačič, Lucijan Bratuš, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejčič, Simon Ju-govic Fink, Azad Karim, Vladimir Klanjšček, Miran Kordež, Lucijan La-vrenčič, Alfred De Locatelli, Damjana Plešnar, Zmago Posega, Rudi Skočir, Milovan Valič, Valentina Verč, Miloš Volarič in Bogdan Vrčon; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. VELIKONOČNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: Klavora, Kant, retinit, Oran, otepalo, Bor, Min, nemar-než, anta, cika, K. A., Reana, K. I., Dor, Torkar, Evi, Otoman, Arkan, karamel, hoja, Al, Lisa, O. R., V. P., Boris, Vida, ceremonial, Enej, pe-ket, Isa Miranda, Na, traser, E. Z., satir, realnost, CIA, Stein, opiat, sivka, Riana, Lee, Nikla, Spal, mejak, pi, Ikar, Časl, olikanec, KK, ra-dovednica, Atena, sila, Jole, Taras, domači pirhi, Oka, N. R., Mailer, Križ, up, harfe, toga, S. O., ring, honorar, kivi, etc., Asa, narodi, Amerikanec, Martin Eden, Zelena gora, Ariel, čaka, Atala, Aka; gesli: vesele velikonočne praznike; domači pirhi. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. marca 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Prvi aplavz 2007: Mladi Kraški Muzikanti 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato) 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana Storie 14.45 Nan.: Incantesimo (i. E. Sylos Labini) 15.50 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L' eredita' (vodi Paolo Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: Il Commissario Montalbano (4. del) 23.10 Dnevnik 23.15 Aktualno: Porta a porta (vodi B. Ve-spa) 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.15 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 6.30 17.20, 19.55 Resničnostni šov: X Factor 7.00 Variete: Random (risanke) 9.45 Aktualno: Cult book 10.00 Dnevnik - Punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik, Costume e societa in Salute 14.00 Variete: L'ltalia sul 2 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui 17.45 Dnevnik- kratke vesti, športne vesti, vremenska napoved 17.50 Nogomet: Azerbajdžan - Italija (evropsko prvenstvo Under 21) 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni šov: X Factor 23.45 Variete: Scorie 1.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: Punto di vista Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24 vmes II caf-fe di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Punto donna Aktualno: Le storie - Diario italia- 8.05 9.05 9.15 12.00 12.25 12.45 13.10 14.00 15.15 16.35 17.00 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.10 Nan.: Wind at My Back Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike Variete: Trebisonda Variete: Melevisione Dok.: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti Športne vesti Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Aktualno: Ballaro (vodi G. Floris) Dnevnik - deželne vesti in Primo piano 23.45 Dok.: Percorsi 0.35 Nočni dnevnik 0.55 Aktualno: Diario di famiglia, con gli occhi dei figli - Vite spericolate u Rete 4 6.25 Nan.: Kojak 7.30 Nan.: Magnum P.I. 8.30 Nan.: Nash Bridges 9.30 Nan.: Hunter 10.30 Nad.: Saint Tropez 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Febbre d'amore 12.00 Nad.: Vivere 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino 16.00 Film: Carovana verso il sud (pust., ZDA, '55, r. H. King, i. T. Power) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 Dnevnik - prometne informacije, vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Resničnostni šov: Stranamore (vodi E. Folliero) 23.50 Film: Daddy e Them (kom., ZDA, '01, i. L. Dern) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik - Mattina 8.50 Aktualno: Mattino cinque (vodi Barbara D'Urso in Claudio Brac-chino) 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (vodi R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.35 Aktualno: Secondo voi 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 16.50, 18.05 Resničnostni šov: Grande Fratello 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: Amici 17.05 Nan.: Una mamma per amica 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza 21.10 Nad.: Carabinieri 7 - Intimi segreti / Lo sparo (i. W. Nudo, M. Ca-sagrande) 23.30 Aktualno: Matrix (vodi Enrico Mentana) O Italia 1 6.35 13.40, 17.15 Risanke 8.30 Film: Little Heroes 3 - 2 eroi a 4 zampe (kom., ZDA/Kanada, '02, i. G. Franklin, T. Garner) 9.30 11.25, 17.50 Kratke vesti in vremenska napoved 10.25 Film: Il mio amico bionico (pust., Kanada/Nem., '02, i. J. Nelson, P. Mielech) 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved/Studio sport 13.35 Kviz: MotoGp - Quiz 13.40 Risanke 15.00 Nan.: The O.C. 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Film: Tom & Jerry all'arrembaggio (anim., ZDA, '06, r. S. Jeralds) 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.10 Nan.: La vita secondo Jim 19.40 Risanke: Simpsonovi 20.05 Risanke: Futurama 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Nan.: Buona la prima! (i. Ale & Franz) 22.10 Variete: Mai dire Martedi 23.50 Variete: Talent 1 0.50 Športni dnevnik ^ Tele 4 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.00 8.30 Aktualno: Buongiorno con Telequattro 2008 - Svetnik dneva, horoskop, pregovor 8.10 Pregled tiska 8.50 Auto da sogno - I modelli 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Dok.: Val Gardena - Ninfa gioiosa dei pallidi monti 10.30 Dok.: Sulmona, Arte, Mito e Tra- dizione 11.05 15.00 Klasična glasba 13.35 Aktualno: ...dopo il TG - Nel bau- le dei tempi 14.00 Aktualno: La tv delle liberta 15.40 Dokumentarec o naravi 18.45 Aktualno: Obiettivo fisco 19.10 Aktualno: Domande a Riccardo Illy 19.55 Športne vesti 20.05 Informat. odd.: Castelli e manieri 20.20 Aktualno: Sanita senza confini 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: In coda al Tg 22.20 Klasična glasba 23.00 Vremenska napoved in nočni dnevnik 23.35 Košarka: Armani J. Milano - Snai-dero Udine 1.05 Seja državnega zbora (pon.) Koper LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 22.05 23.15 23.40 0.50 La 7 Aktualno: Omnibus Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Cuore e batticuore Dnevnik in športne vesti Nan.: Il commissario Scali Film: L'ultima conquista (kavb., ZDA, '47, i. J. Wayne) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Nan.: Stargate SG-1 Dnevnik Nan.: Doctor*ology Resničnostni šov: S.O.S. Tata Resničnostni šov: Adolescenti -istruzioni per l'uso Variete: Speciale Chiambretti Variete: Markette - Tutto fa brodo in tv Dnevnik 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.50 16.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 21.25 22.10 22.25 22.55 23.45 0.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Mladinska oddaja: Fanzine Arhivski posnetki Sredozemlje Film: Maxie (kom., ZDA, '85, r. P. Aaron, i. G. Close, M. Patinkin) Pomagajmo si (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 0.15 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Alpe Jadran Košarka: Jadranska liga - NLB (četrtfinale) Q - trendovska oddaja (vodi Lorella Flego) Vsedanes - TV dnevnik Biker Explorer 26. mednarodni pokal v plesih Istra in ... Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku {t* Slovenija 1 1 Tv Primorka 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Na potep po spominu 9.25 Lutkovna nanizanka 9.50 Dok. nan.: Tehnologija II 10.15 Zgodbe iz školjke 10.45 Sprehodi v naravo (pon.) 11.00 Poljud. znan. odd. 12.00 Intervju: Katarina Kresal (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Dok. odd.: Svalbard - Špice Spitz- bergna (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 16.20 Ris. nanizanka 16.30 Knjiga mene briga - Majda Hržen- jak: Nevidno delo (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Tv pogled 17.35 0.20 Dok.: Triglav - Tri podobe gore 18.00 Z glavo na zabavo 18.30 Žrebanje astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Kviz: Piramida 21.00 Intervju: Boris Pahor 21.20 Dok. odd.: Parna pekarna in slaščičarna 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. odd.: Po stopinjah Osame Bin Ladna 23.55 50 let televizije: Tv dnevnik 18.3.1990 Jr Slovenija 2 6.30 3.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.35 Š-športna oddaja (pon.) 9.20 NLP (pon.) 12.30 City Folk - Ljudje evropskih mest: Amsterdam 13.00 Bleščica, oddaja o modi (pon.) 13.30 Studio City (pon.) 14.30 50 let televizije: Tv dnevnik 25.3.1990 15.00 Seja državnega zbora, prenos 18.00 Poročila 18.05 Aktualno 18.30 Glasnik 18.55 Portret Marka Muniha (pon.) 20.00 Muzikajeto: Balkan 1 20.30 Globus 21.05 Film: Dediščina Evrope: Rumena hiša 22.20 Film: Podzemlje, r. E. Kusturica igra M. Manojlovic, L. Ristovski in M. Jokovic (pon.) 10.30 20.00, 23.00 Dnevnik TV in vremenska napoved 11.00 23.30 Videostrani 16.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Calcit Kamnik (pon.) 18.00 Mladi @ - a + e 18.45 Spoznajmo jih (pon.) 19.40 Kulturni utrinek 20.30 Primorski župani 21.30 Asova gibnanica 22.00 Šu kham 22.30 Med Sočo in Nadižo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro vmes koledar, pravljica in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 He-vreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga - Zorko Simčič: Izbor proze - Črni tekač (1. nad.); 10.40 R'N'B; 11.00 Studio D; 11.15 Brezmejne skice; 12.00 Tema tedna; sledi Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: radijski kviz Škratova čepica; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Vsaka vas ima svoj glas: narečne zgodbe s Tržaškega; 19.20 Na-povednik, sledi Večerni list, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.15 Glasba po željah; 17.05 Z vročega asfalta; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev, kinospored; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Torkov izziv; 10.10 In-telekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evropska postaja; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki; 16.30 Zapisi iz močvirja; 17.00 Fiesta latina; 17.40 Šport; 18.00 Pogovor z dopisnikom; 18.45 Črna kronika; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasb. ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski interpret tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprto za literaturo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Arsov logos; 16.50 Koncertni dogodki na tujem; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Dnevnik; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Dober dan, Koroška! - 12.25 ORF 2 Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 25. marca 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVdT nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona VREMENSKA SLIKA 1010 1020 O GRADEC -3/6 j CELOVEC O -4/6 TOLMEČ O -8/5 TRBIŽ O _ 8/2 -8/4 O -8/2 ČEDAD O VIDEM O -1/10 -2/11 KRANJSKA G. Q TRŽIČ . -4/5 O KRANJ o-4/5 S. GRADEC CELJE -3/6 O MARIBOR o-3/6 PTUJ O M. SOBOTA O-4/6 O PORDENON -1/10 2/11 O N. GORICA 1/9 O LJUBLJANA -2/7 N. MESTO -2/6 ' ZAGREB -2/6 O O-4/3 KOČEVJE v . O ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo delno jasno, v nižinah bo možna pozeba. Čez dan bo spremenljivo. V vzhodnih predelih bo lahko nastala kakšna posamezna krajevna nevihta. V visokogorju bo pihal močan severozahodni veter, v dolinah bo možen kakšen sunek fena. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe, večinoma snežne. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, v alpskih dolinah do -8, najvišje dnevne od 2 do 7, na Primorskem okoli 10 stopinj C. J Obsežno ciklonsko območje s hladnim zrakom, ki se je zadrževalo nad večjim delom Evrope se pomika proti Balkanu. Proti nam bodo pritekali močni severni tokovi, nekoliko manj hladni in « bolj suhi. Ciklonsko območje se umika nad vzhodno Evropo. Od severozahoda priteka proti Alpam v višinah hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.58 In zatone ob 18.24 Dolžina dneva 12.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.57in zatone ob 7.00. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi bodo v torek še imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnižje -41 cm, ob 11.39 najvišje 16 cm, ob 16.42 najnižje -17 cm, ob 23.05 najvišje 37 cm. Jutri: ob 6.10 najnižje -36 cm, ob 12.20 najvišje 10 cm, ob 16.51 najnižje -8 cm, ob 23.09 najvišje 30 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ........... 3 2000 m..........-10 1000 m ..........-1 2500 m..........-14 1500 m ...........-6 2864 m .........-16 UVINDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 7,5; po nižinah 6,5; ob oblačnem vremenu ne bo presegel 3. O GRADEC -5/8 CELOVEC O -6/8 TOLMEČ O -9/5 ¿9 TRBIŽ O -10/5 o -10/4 KRANJSKA G. VIDEM O -3/11 O PORDENON -2/10 ČEDAD O -2/10 0/11 O TRŽIČ -6/7 O KRANJ o-6/7 S. GRADEC CELJE -5/8 O MARIBOR O-5/8 PTUJ O M. SOBOTA O-6/8 O N. GORICA 3/11 O-6/5 O LJUBLJANA -4/9 N. MESTO -/■ KOČEVJE -N° - o ČRNOMELJ ' ZAGREB -4/8 O (NAPOVED ZAJUTRI ^Zmerno oblačno bo do spremenljivo. V nižinah bo ponoči V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER možna pozeba. oblačnostjo in večinoma suho vreme. V jutranjem času bo ponekod po nižinah megla. humanitarnost - Eden najslavnejših filmskih parov Radodarna Jolie in Pitt Leta 2006 sta v dobrodelne namene darovala osem milijonov dolarjev LOS ANGELES - Eden najslavnejših ameriških filmskih parov, Angelina Jolie in Brad Pitt, je leta 2006 v dobrodelne namene daroval osem milijonov dolarjev. Po navedbah spletne strani Fox News sta igralca več kot štiri milijone dolarjev darovala Skladu Jolie-Pitt, ki sta ga ustanovila pred dvema letoma za pomoč ljudem po svetu. Sklad je med drugim daroval 2,4 milijona dolarjev za organizacijo Zdravniki brez meja in Global AIDS Alliance.140.000 dolarjev sta darovala Rdečemu križu Namibije, kjer je bila rojena njuna hči Shiloh. 100.000 dolarjev sta darovala Skladu Daniel Pearl, imenovanem po novinarju časnika Wall Street Journal, ki je bil ubit v Pakistanu. Angelina Jolie je v filmu o novinarju nastopila v vlogi njegove žene Marianne Pearl. Angelie Jolie (desno) in Brad Pitt (levo) sta leta 2006 v dobrodelne namene darovala 8 milijonov dolarjev ansa Winston Churchill - prvi človek na Luni LONDON - Tretjina učencev britanskih osnovnih šol ne razlikuje Winstona Churchilla od Neila Armstronga, ameriškega astronavta in prvega človeka, ki je stopil na Mesec, je pokazala nedavno objavljena raziskava. Anketa, ki jo je naročilo britansko Kraljevo astronomsko društvo, je pokazala, da je tretjina osnovnošolcev zamešala slavnega britanskega premiera s prvim človekom, ki je stopil na Luno. Podobna raziskava, objavljena minuli mesec, je pokazala, da 25 odstotkov britanskih najstnikov meni, da je Churchill izmišljena osebnost. Obsojena, ker sta porabila po pomoti nakazan denar ŽENEVA - Švicarsko sodišče je zakonski par obsodilo na tri oziroma štiri mesece pogojne kazni, ker sta porabila 380.000 švicarskih frankov, ki jih je banka po pomoti nakazala na njun račun. Zakonca sta sicer takoj obvestila banko, ko sta opazila vsoto na svojem računu, a jima je direktor banke zagotovil, da je vse v redu. Banka je napako opazila šele, ko se je italijanski varčevalec pritožil, da stanje na njegovem računu ni ustrezno. Sodišče ju je kaznovalo, ker nista vztrajala pri razjasnitvi primera. Družabna kronika - Že tretjič Mesec po Nicolasu v zakon še Cecilia Nekdanja francoska First Lady Cecilia Ciganer-Albeniz (na arhivskem posnetku) je le dober mesec po bivšem možu, predsedniku Nicolasu Sarkozyju, spet skočila (tokrat že tretjič) v zakonski jarem ansa NEW YORK - Cecilia Ciganer-Albeniz, bivša žena francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, se je v nedeljo znova poročila. V hotelu v New Yorku se je poročila z milijonarjem Ri-chardom Attiasom. Poroke v monde-nem Rockefellerjevem centru se je udeležilo okoli 150 gostov. Poročila sta se v eni naj bolj zaže le nih dvo ran, v mavrični sobi v 65 nadstropju hotela, sicer pa so podrobnosti poroke ostale bolj ali manj skrivnost. Cecilia se je tako znova - že tret- jič - poročila vsega mesec dni po vnovični poroki svojega bivšega moža, Nicolasa Sarkozyja z manekenko Carlo Bruni. S Sarkozyjem sta sicer ločitev napovedala pred vsega petimi meseci. Poročena sta bila 11 let. Njun zakon je škripal že dlje časa. Danes 50-letno Cecilio so namreč z Attiasom, s katerim sta se zdaj poročila, skupaj videli že leta 2005, ko sta imela s Sarkozyjem "krajši premor". 48-letni Attias, sicer Maročan po rodu, je znan prireditelj zabav in raznih dogodkov. (STA)