ListekSlabi časniki. Spisal J. M. A1 k m e j e t. Stric na Gorenjakem me je večkrat vabil, naj ga obiBčem na njegovem domu. Jas aera mu leto za letom obljuboval, eli vseioj so me opravki zadrža!:. Lani, bilo je meseca avgasta, odtočjl sem se veadar eakrat in ga cbiskstl. Os'\' »em pri njem dva tedaa. Biii so to zatae kaj iepi duevi in aikdar mž ne bo sal, da stm ga poeetil Skcro v»ak daa sva 8la 8 sthcom na kako buiajo goro, «li pa me je peljal \ ksk !ep kraj, kpkorSBih je obilo po Gorenjskem. Ta čas mcjega bivaaja pri stncu pa sem tudi zvedal tu povest, ki aem jo tu ob kratkem aapishl. In aicer se je zgcdilo tako-je: Nekega dae proti večeru sem sedel na 8tridev6m vr.a. Bil sem utrujec, kajti malo poprei scm se vrail z dclgega pota. Ko aem tako nedel in gledal aa kap otrok, ki ao ae poleg meae ign H, pridirja po ceati voz in ae nstavi pred bifio. Na vozu je sedel pcst^ran kmetski človek, &li bil precej dobro oble6en ia takoj a<?m m m;slil, da mora Liti kak premoien posfcataik kje iz btiline. Ko me je zagledal, pozdravii me je prijazno in odSei potem v hiso. Dovnaei hlapec, ki je konja vzel v oskrbo, mi je povede!, da je to bogat tmet iz tri ure oddaljeae vasi HruSice in da je priSel aajbrž po opravkn k stricu. Jaz niaem potem več dalje povpraSeval, in sein sedel naprej aa vrta. Tcda čez shbe pol ure prisla st.> stric ia oni, ki ae. je poprej pnpeljal, na vrt k meai. »To je moj aečak«, dejal je ftric onemu. Vstai som in mu podal roko. »Jaz sfliii .Tože LeniC, posestnik a HruSiee*, predatuvil se mi je oni. Šli siiiO potem vsi trije v vrtao uto in tam med raz.iimi pogovori aprazaili nekaj kozarcev vics, ki ga je priaesel stric. Ko pa se je potejn Len :'S odpravljal domov, povabil me je, m\ ga obisčem jutri. Ia rea sem se napotil drugi dan v HruSico. Leaič me je prijazao sprejel ia pogo8til, kar je le mogel. Potem sva sla malo po ?asi pogledat, in peljal me je nazadaje na pokopaliSče. Tam mi pokazat ub zida kapelice lep spcmenik iz kamaa. Z napisa sem rszvidel, da ]6 tu pokopan neki župaik, ki je bil poprej na tej fari. Spodaj pa je bilo napisano: »Ta spomeaik so postavili svojemu du3aemu pa&tirju inpljaai, ki so 3iu storili toliko krivic« »Kaj pa to noraeui«, začudil aera se iaz, l ko sem to prebral. Nekbko bridko se je nastaehail moj spremljevalec in odgovoril: >Ce ho<-ete posluSati, vam povem povest, s katero je v zvezi ta sponieaik.« »Le povejte«, silil sem ga jaz. »Pojdiva malo gori in doli po pokopalisču. Ia povem vam.« Jela sva se 3prehaia!i med grcbovi in Lenič je jel pripovedovati. »Pred leti je bil lu v naSi fari blag ia dober goapod župnik. Rsd je šmel naa župljane in mi smo imeli Bjega, kajti z besedo ia dejaBjem nara je koristii. Dobra dela nam je, da račem cb kralkem, skazoval ktkor je mogel. Daleč okoli je bila zaar iva dobrohotno8t. Sicer sami veste, d^ ;v- aiki nad blagor, ali ta naS goapcd je bil dobra duSa, da bi težko naSli ajema enakega. Pred leti, pravim, je bil tu tiati dobri gospod župaik, zdaj že počiva na tem pokopsliaču Na| viiva večni mir, ki si ga je prislužil aa tem svetu. Dolgo smo živeli župljani v sloiaosti in ljubezai z Bjim, a naenkrat ao ae razSirili, jaz aam ne vem kako, v naSo tiiio zsgor^ko vas pcgubai slabi časopiai, v katerih se je toliko zabavljalo 6ez dabovnike. Sam črai, povem vam, aaa je moral navdati takrat, da smo brali te časopiae in aalesli 8tno se polagoma tistega duha, ki je vel iz časopisoT. »Dali smo se premotiti od fstih zlovražnih beaed, ki so pisali na papir oni brezverni in malovredni naaprotaiki duhovnov. Premotiti smo se dali, in ne, da bi pomislili, koliko dobrot z besedo in deiaBjem nam je izkazal že aa3 gospod župnik, jeli amo ga sovražiti, čeS, dobro se mu godi, še vse premalo nam deli dobrote, lahko bi jih Se več. Saj pravim, sani črni naa je obaedel. Le malo jih je ostalo iupnikovib privržeacev, drngi amo mu bili vsi nasprotni. In vse to so nčinili tisti časopisi. Oj, da bi jih ne bilo nikdar k nam! Gospcd žopnik je bil aeveda žalosten in prizaderal si je veliko, da bi nam dokazal aaso zmoto. Neko nedeljo je imel pridigo in 8e danes se 8pomiBjam, kako je govoril: »Ljabi moji!« dejal je, »čema me sovraiite? Ali nisem bil z vami vedno dober? Ali nisem akrbel za vas? Cemu torej to sovraStvo in ta prepir? V imenu Kriatasa vas proaim, spozaajte svojo zmoto in iivimo zopet v ljubezni kot poprej!« Tako je govoril gospod iupnik in tni smo posluSali. Ali te beaede nas fliao ganile, ostali amo trdi kot kamen, mr*li kot led. Bili amo od dne do dae hujsi assprotaiki in iskali smo, kako bi ga mogli česa obdolliti in ga ogrditi pred avetom. Ali nasli nismo napake na ajem. Moj Bog, čeaa pa smo hoteli obdolžiti nfega, ki je imel tako dobro, zlato srce? AH takrat aisrao mislili na to, bili smo zaalepljeni in podivjani. Župnikov Bajhajsi somžnik pa je bil njegov laatai brat. Ta je bil poprej bogat kmet, ali v ti&tem času, ko se je to godilo, že popolnoma obubožaa. Pijaačeval |e in igral po goatilnah ter kmalu pogaal ves denar. Ia ko je tako zapravil svoje imetje in se mu je trdo godilo, mialil je, da ie tega kriv ajegov brat župnik. Zlasti so ga tiati slabi in brezvemi časopisi utrdili v tej misli. In vefldar mu je ajegov brat dvakrat reš 1 hiSo 8 tem, da je poplačal vse dulg:ve, ali ker 86 je ta vedno zaova zadolžU, ma je odtegnil podporo in mu le ta pa tam kaj dal. In prav je imel goapod iupnik, čeina bi pijanca podpiral. Ali lahkoiivema njegovema brata to ni bilo v3eč in zato ?a je aovražil. In tako ae je tadi on z drugimi trudil, da bi kako ogrdii gospoda župmka. Ali aaj pravim, Sesa smo ga hoteli obdoliiti? Nekega dne so prinesli v na8o vas hudo pobitega turista. PoSkodoval ae je namreč, ko je lezel na viaoko goro tu v bližini naSe vasi Spravili so ga v hiSo žnpnikovega »:rata in poklicali so župnika, da mu je prinesel zadajo sveto popotaico. Po nofii je umrl oni turist, bil je od nekod iz LaSkega. 5e v zadajem hipu je izročil umirajočj župaikovemu bratn ves denar, bilo je neka tisočakov, proseč ga, naj ga odda župnika' ter ma povedal, kara naj ga poSlje. Ali žapnikov brat — Jožef mu je bilo ime — bil je malovreden človek. Ko je začatil toliko denarja v svoji roki, polaatila se ga je felja, da bi bilo vse to ajegovo in obdržal gt, je. Takoj takrat pa, ko je oni amrl, tekel je po svojega brata župaika, naj pride k mrliča. Žapnžk je res priSel in spraSeval brata, če mu je ta človek pred srnrtjo kaj naročal. Ali ta je rekel, da aič ia je potem paatil iupnika aamega dolgo časa v sobi pri mrličn, in s 8tra8nim namenom, čeS, da bi ga lahko obdolžil kot tatu, Se bi prifila pravica tatvini na sled. In aodflija je rea zasledila tatviao ter jela poizvedovati po tatu. Tedaj pa je Sel Jcžef na sodnijo in obdolžil brata iupaika kot tatu. Rekel je, da je on tiati ča8, ko je bil župnik pri mrliču, sedel v sosedaji aobi in da je začal žvenketati denar. Priatopil je k vratom in gledal skozi špranjo v sobo ter videl, da je inpnik vzel mrliču iz obleke denar ter ga apravil. (Eonec iledi.)