Berite in dajte drugim!
w
Širite naš domač list!
Št 45.
Celovec, dne 5. septembra 1920. Izhaja dvakrat na teden.
Popolnoma so že obupati»
Medtem, ko nam dahajajo dan za dnevom vesele vesti iz vseh delov glasovalnega ozemlja, postajajo naši „dobri prijatelji" od dne do dne bolj malodušni in obupni. Odkar se je odprla demarkacijska črta, beremo skoraj v vsaki številki ljubljanskih cajteng opomine, naj se nikar ne dado plašiti, „vse bojazni glede končnega izida glasovanja niso opravičene itd."
Brihtna glavca je zda izumila dobro sredstvo proti tej „malodušni bolezni". Priporača namreč največji optimizem, to se pravi, vsak naj veruje trdno v zmago, akoravno je prepričan, da na zmago še misliti ne sme; vsak naj vedno govori o sijajni zmagi-morebiti se da na ta način ljudstvo vendar še zbegati in preslepiti. Ta recept ni nov; že pred meseci smo navedli „Slovenceve" besede, s katerimi je svaril vse črnoglede: „Za božjo voljo, kaj si bodo Korošci mislili, če vidijo, da mi sami obupamo I"
No, ker imajo Korošci svoje misli o jugoslovanski zmagi na Koroškem in ker se torej ta recept ni abnesel, so Tztuhtali nekaj novega. Znano je vsem našim bralcem, da smo jugoslovanske hujskajoče agitatorje vselej s tem na laž postavili, da smo iz ljubljanskega časopisja dokazali ravno nasprotno, kar so na Koroškem trdili. Zdaj nam kranjski listi nočejo več dati gradiva (imamo ga že dosti!); „Slov. Narod" namreč piše; „Z ozirom na izrabo vsakih kritičnih izvajanj v slovenskem časopisju s strani nemških koroških listov v agitacij ske namene, z ozirom na to, da koroški narodni svet zaklinja slovensko novinstvo (časopisje), naj za božje voljo ne daje gradiva in netila nemški agitaciji, se bo naš list odslej do končanega plebiscita na Koroškem izogibal vsemu, kar bi mogli v svoje svrlie izrabiti nemški koroški agitatorji, ter dosledno temu svojemu stališču za sedaj stisnil zobe tudi v slučajih, ko bi bilo treba zaropotati in udariti s pestjo. Pride čas tudi za to. Za sedaj, dokler se plebiscit na Koroškem ne izvrši, je nam narodni in državni interes prvo, zato bomo molčali in odložili kritiko za poznejši čas."
„Slov. Narodu" se imamo zahvaliti za njegovo odkritosrčnost. Očitno priznava, da ima dovolj povoda do kritike, ne strinja se torej z agitatorji, ki Jugoslavije prehvaliti ne morejo; molčati hoče in „stisniti zobe", samo da bi nam ne dajal gradiva. Ce zdaj „Slov. Narod" obmolkne, nas to nikakor ne spravi v zadrego, kajti gradiva imamo toliko zbranega, da ga vsega še obdelati ne moremo. Vsekakor izrekamo „Slov. Narodu" svojo zahvalo za imenitno agitacijo, ki jo je do zdaj izvršil v prid Avstrije. Jugoslovanski teroristični vladni sistem v coni A in jugoslovansko časopisje sta bili do zdaj najboljši agitacijski sredstvi za Avstrijo.
Pribiti pa moramo sledeče: Slov. Narod bo molčal, to ne pomeni nič druzega, kakor da bo odslej resnico prikrival. Se-le po končanem glasovanju pride z resnico zopet na dan. To si je treba dobro zapomniti. Tudi ne smemo pozabiti, da je ta ljubljanski list s svojo izjavo izrecno pripoznal, da smo mi golo resnico pisali. Toliko, da ne boste SHS listom nasedli!
»IIIIIIIIWWItWIIIWIIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIlimiHIIIHIHIIIlIHHHIIIIIIIIIWIIIMMII»
10. oktober je naš odrešilni dani
•IIIIINIIINIHHtlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHHIIIIIIIIIIHIIIIÏÏNi
Svobodni Korošci, pa ne srbski
hlapci.
Kar udajmo se, Korošci! Kaj se bomo še trudili in agiti-rali, ko bodovendar SHS pristaši zmagali z 90 odstotno večino! — E j a? —Res je, res; vzemite ljubljanske cajtnge „Jugoslavijo" v roke, tam stoji črno na belem, da imajo Jugoslovani Vio vsel1 glasovalcev na svoji strani. No, in kar stoji črno na belem, je vendar res.
Smentana reč! — Kaj ne? Pa le pomirite se, v tistih cajtengah stoji še nekaj, namreč te-le besede: Ljudje božji, ne bodite vendar tako zbegani, tako obupni in malodušni. Ni treba, da postanemo črnogledi zaradi tega, ker se je demarkacijska črta odprla,"
Vi zmajate z glavo in pravite: „Hm, hm! Tukaj se nekaj ne ujema!" Meni se tudi tako zdi. Nikakor ini ne gre v glavo, da so postali naši „vsiljeni prijatelji" malodušni, ko imajo vendar tako velikansko večino. Kako si.nej to razlagamo?
No, stvar je čisto ajnfoh. Ravnajo se namreč, po tistem ljubljanskem receptu, o katerem smo vam že pravili, čes; če bomo vedno ponavljali, da imamo 90 odstotkov na svoji strani, si bodo Korošci mislili, da jih je vsaj 55 do 60, pa bodo glasovali za — Jugoslavijo, da se iznebijo vsem poznejšim sitnostim. Kaj ne, kunštni so! Pa tudi mi se nismo tako skregali s pametjo, da bi ne vedli, kam pes taco moli.
Ce je človek v stiski, mu je vsako sredstvo prav. Ravno tako je z našimi kranjskimi prijatelji. Zdaj, ko jim teče voda v grlo, se delajo, kakor da bi že Celovec imeli, akoravno tre-pečejo za A cono. Kdor potuje po glasovalnem ozemlju, vidi kot veselo znamenje neomajne zvestobe in ljubezni do naše lepe domovine vsepovsod zastavice (fane) v naših barvah. Njih število kaže, da ogromna večina ljudstva noče pod srbsk® silovlado. Pripomnite pa je treba, da jih je še veliko, veliko, ki niso razobesili zastav, ker jih nimajo. Dan za dnevom prihajajo ljudje k nam s prošnjami, naj jim vendar damo zastave na razpolago, da jih primanjkuje.
Torej, Korošci, ven s fanami, kdor jih ima! Pokažimo nasprotnikom že zdaj, da je za nje skrajni čas, da se pripravijo na — odhod. „Jugoslavija" pa naj se trošta s tem, da se je zmotila samo za eno o (nulo), ker 9 odstotkov vseh glasov bodo menda res dobili.
Razobesite zastave! Ne bojte se več balkanskega volka, naj le renči in tuli — saj ne more več grizti, ker nosi močan nagobčnik (maulkorb), ki so mu ga podarile ententne velesile. Brez vsega strahu povejte svoje mnenje, da hočete ostati svobodni Korošci, pa ne srbski hlapci!
Črna bodočnost.
Ljubljanski „Naprej" priobčuje v 196. štev. uvodnik „Črna bodočnost", v katerem pravi o državnem proračunu, da ga je „vlada dekretirala brez parlamenta ljudstvu". Potem nadalljuje:
„Ce primerjamo število prebivalcev, ki šteje okoli 13 miljonov, z zneskom proračuna, ki znaša 16 milijard, pride na leto na vsakega prebivalca do 1300 K davka, ako bi služili in plačevali davke vsi prebivalci. To pa ni tako, zakaj ena tretjina prebivalstva sploh ne opravlja pridobitvenega, dela,
poleg tega še večji del le deloma, tako da pada vsa ta dav-a&Ak-'(ét'ëuern) 'ftV ratn'ena dobre polovice ptélnValstva, kar pomeni toliko, kakor da bo plačfeval delovni Človek v ïiéSi' državi povprečno 2600 K direktnega in indirektnega davka!
„Večino davčnih virov tvorijo razne naklade (Umlagen) aa živila in življenske potrebščine. Namesto, da bi gospoda obdačila imetje in luksuv (nepotrebne stvari), obdavčuje živ^enske potrebščine, ker racuïia' s tem, da ljudstvo ^ne^ more ^ drtfgačč, ker iffcmö^e pogrešati dojili pbtrebsčin in mora ob, ajfl^ nkbavi pltóev^ti'velikè indirekfee d'4vke. ;
W	pi'Öï-iicütl, Ms oTilije zona (obhaja^
< t rah iii grüza^'NM etio četrtino prč>računna sé bo porabilo z^vojž&tvr»; A|i zr^pet mislijo na vo'jnd?'Ali riam'nisjo'pri1 povedoVciif štiri iet'a o raižorožeriju, o ižvezi narodov? ;Ali 'je' bilo vse to le 1'icemerstvo, hjnastvo? Zakaj rabimo vojsko, kakršne niso imele niti strogo utilitaristične države^ pred .vo^no? ,
''.Sefgrajska'vlada je s tem proračunom"dolca^aYa, da ne pozna interesov ljudstva, da je absolutistična (samovoljna), da ne pozna potreb niti posameznih pökjrajin. Vse meri po srbskih razmerah, ne meneč še za to, da je blagostanje državi le tedaj zagotovljeno, če se dvigne blagostanje v vsej državi. V Sloveniji propada industrija, gine vse!"
Ta članek smo pomatisnili, da boste vedli, Korošci, kako sodijo na Kranjskem o tisti „zdravi državi", o kateri Vam pojo agitatorji cele slavospeve, o tisti Jugoslaviji, „ki ima vse pogoje za sijajno bodočnost, kjer se postavljajo zmerom nove fabrike" itd. Tako vsaj pišejo v svojih letakih (cejgel-ciii), ki jih trosijo po Koroškem.
V enem teh letakov hinavsko vprašujejo: „Zakaj bi se vendar mi Vojskovali? Mi se nočemo vojskovati, ker nimamo zakaj?" Povejte nam vendar, čemu so potem v proračun sprejete tako velikanske vsote za vojaščino?!
Kako se vendar, loputnejo po lastnih lažnjivih ustih!
Ali ni mirovna pogodba obvezna tudi za SHS državo?
„Goriška Straža" piše: Mnogi naši rojaki se pritožujejo, da morajo tako od strani sodeležanov italijanske narodnosti, kakor tudi v raznih uradih poslušati očitanja radi njihovega političnega mišljenja in narodne zavesti, češ, sedaj je ta de-želai pod Italijo in Vi se morate temu povdreči. Vse te opozarjamo na člen 92. mirovne pogodbe, ki se glasi: „Nobenega prebivalca ozemelj nekdanje avstro-orgske monarhije se ne sme vznemirjati ali nadlegorati radi njegovega političnega zadržanja od 28. julija 1914 do končnega priznanja suverenitete na teli ozemljih ali pa radi ureditve njegove državne pripadnosti1'na podlagi te pogodbe." To pogodbo je podpisalo tudi zastopstvo italijanske vlade, italijanski kralj jo je ratificiral in italijanski parlament jo je nedavno odobril. Italijanska vlfida in italijanske oblasti so dolžne, jo spoštovati in izpolnjevati'. In ne samo oblasti same jo morajo spoštovati, temveč one' imajo tudi dolžnost skrbeti za to, da jo spoštuje in izpolnjuje vsakdo, ki prebiva na ozemlju, katerega upravljajo italijanske oblasti, tlojaki, sklicujte se vedno in povsod na ta čslenf Povejte njegovo vsebino vsakomur, ki bi vas skusil nadlegovati radi vašegaa slovenstva in vztrajajte vedno in povsod na svojih pravicah."
Kako je pa na Koroškem? Ali hi podpisalo to pogodbo tudi jugoslovansko zastopstvo? Ali niso tudi SHS oblasti dolžni, jo spoštovati in izpolnjevati? Zakaj pa te oBlasti nadlegujejo in preganjajo prebivalce glasovalnega ozemlja zaradi njih avstrijskega mišljenja?
Korošci! Z isto"pravic'o, kakor Jugoslovani se smete tudi vi sklicevati na člen 92. mirovne pogodbe. SHS oblasti vas ne smejo preganjati zaradi vašega političnega in narodnega mišljenja in zadržanja! Vdako kršitev teh določb naznanité di-striktni komisiji! Nq dajte si kratiti svojih pravic!
Pametne besede.
SHS agitatorji so se spravili tudi na koroške žene in dekleta; radi bi jih zlorabili v sVoje hujskajoče namene in jih odtujili svoji domovini. Korošice, poslušajte besede, ki jih je napisal dr. Mailnerič v „Slovencu", št. 181, o ženskah, ki posnemajo nedostojne kranjske frajlice učiteljice in poštarice: „Po
naših shpdih se v zadnjem času večkrat slišijo krepke besede. Najrajši govore o žrtvovanju in prelivanju krvi ter se ob takem ' govorjenju navdušujejo osebe, ki se jim zde te besede nekaj pesniškega. — Mislim, da bi se navduševanje ob sličnem govorjenju ali morda celo takšno govorjenje samo zlasti ne podalo nežnemu spolu, ker „so naše ženske v prvi vrsti pozvane za domačnost in za kulturno delo.^ Med moškimi ^pa se navadncj najbolj navdušujejo ób takšnih razmerah oni, ki nj^ajo pri^a-kovati tezav^ vojaškega stanu."a.Pošebno žene nim^jö čist^1 nobenega povoda, navduševati se za "SHS državo, kjer so žene T r i «um	. -a >T. • 3?. \vt A}< *>, ff»
popolnoma brezpravne. Tam je^zena^zivina, ki naj, tezko dela,
da gospotl mož lahko politizira — iaulenc^ Kdrošice, ne dajte še preslepiti!
Brezvestni zapeljivei,
V „Korošcu" z dne 24. augusta t. 1. je nekdo prav milo zabrenkal: -Vsakdo v coni A in B še lahko premisli, kaj mu je storiti; Ali hočeie'biti premožni posestniki -—kmetje v Jugoslaviji, ali pa berači, hlapci tujih držav v —Nemški Avstriji."
2e stokrat smo ovrgli in izpodbili lažnjive „Korošceve" trditve o blagostanju in o bogastvu „zlate" Jugoslavije, doka-žali smo na podlagi raznih poročil v ljubljanskih listih, da je v Jugoslaviji povsod revščina in nezadovoljnost. Danes naj ima „SloV. Narod" besedo. Dr. Puc piše v štev. 195: „Ministrski svet je z naredbo uveljavil finančni zakon, ki nalaga našemu ljudstvu ogromna bremena. Financijski odbor je sicer priznal potrebo, da je nujno potrebno zvišati državne dohodke, vendar je ogromna večina odbora stala na stališču, da so nekatere določbe nesprejemljive, na primer določbe pristojbin-skega zakona, zvišanje zemljiškega davka, razširjenje srbskega monopolškega zakona na celo državo. Odpraviti je hotel odbor največje krivice, ki bodo pri nas zadele v prvi vrsti kmetski stan.
„Zvišanje takozvanili percentualnih pristojbin pomenja za naše razmere konfiskacijo (odvzetje) premoženja. V zvezi s povišanjem zemljiškega davka pomenja sprejetje tozadevnih določb finančnega ižakona nič druzega kot to, da se bo naš posestnik, zlasti kmečki, v najkrajšem času znova zadolžil!
„Krivica-je tem očividnejša ker se bodo dogajali slučaji, da se bo v Srbiji od prenosov (Uebertragung) plačevalo pol ali 1 odstotek vrednosti, pri nas pa 25 do 40 odstotkov!
„Uveljavljenje tega zakona potom naredbe pomenja absolutističen akt, ki je vreden najstrožje obsodbe. Vlade nima pravice do absolutističnih (samovoljnih) činov, ki se ne skladajo z voljo večine naroda. Novi financijski zakon bo povzročil med prebivalstvom globoko nezadovoljnost, kaos (nered) v upravi in zakonodajstvu in pa to, da je tako „vladanje" škodljivo najbolj državi!"
Korošci,' ali hočete še biti „premožni" posestniki — kmetje v Jugoslaviji? _
Kako znajo.
Nek J. W. razmotriva v „Slov. Narodu^ koroško vprašanje tér pravi ob koncu: „Čul sem, da bi se Celovec in z njim pas B kmalu nagnila mi našo stran, če bi se jim zagptovile neke pravice in priznali pripustki v narodnem in upravnem, oziru. Mislim, da naša vlada no bo ostala gluha proti takim zahtevam. Üradniki naj bi ostali na svojih mestih, šole naj bi ostale za nemško mladino nadalje nemške . . . Ce pa Celovec klone pod terorjem glupe ulice in kričavih zabavljačev, prosto mu t Mi za njim ne boimo metali rešilne deske, četudi smo mu sedaj pripravljeni graditi zlate mostove". Haha! Saj poznate basen o lisici iii o kislem grozdju?
Seveda ^>o Celovcu se jim skomina; zlate mostoye nam hočejo gradili. Ni vredno, da, bi se pečali s tako budalostjo, Celovčani so itak dali ( tem vsiljivim osrepevalcem zaslužen odgovor na zborovanju hišnih, posestnikov, kje^ je. ravnatelj Wolf v njih imenu z ogorčenjem zavrnil jugoslovanska sumničenja, ces, da je večina hišnih' posestnikov v Celovcu jugoslovanskega mišljenja. Ta odločna izjava in burno pritrjevanje vseh zborovalcev dovolj jasno pričata o mišljenju Ce-lovčanov. Sicer so pa Celovčani Jugoslovanom hvaležni za vsak tak nvic".
Kar se pa tiče „nekih" pravic, ki nam jih radevolje zagotovijo in pa daljne obljube, da bi uradniki ostali na svojibi mestih kakor' tudi aole ostale nemške za nemško mladino, hočemo opozarjati samo na pravice, ki so jih Jugoslovani pustili v tem oziru narodnim manjšinam v pokrajinah, kgit^re jim že pripadajo.
V Kočevju in Mariboru n. pr. kakor tudi v drugih nemških krajih ne vidiš več nemškega napisa, vse so že pj-ve dni po prevratu odstranili. Domače uradnike so vse odslovili, iz službe pognali, akoravno so bili že njih predniki od pamtiveka v dotičnih krajih vdomačeni. Obdržale so samo tiste nemške uradnife, katere neobhodno potrebujejo, a tudi ti "Bodo ven frčali, kakor hitro jih ne bodo več nujno rabili., In nemške šole? Saj jih skoro nič več ni; zdaj se opusti ta, zdaj ona, ker ni — zadostnega števila nemških otrok. O narodni pripadnosti namreč ne odločujejo morebiti stariši, ampak —. SHS oblasti. Te ukazujejo, v katero šolo naj hodijo otroci, starši pa nimajo niti najmanjše pravice.
Takih „pravic" ne maramo!
Iz omenjenega članka naj navedem še nekaj značilnih stavkov. Pisec pravi: „Ljudje, doma v ozadju so plašljivci. Vsaka neugodna (!) vest jih zbega. Ce jim ne poteka vse gladko kiakor namazano, pa se kremžijo in vidijo vse črno." OdJkqd pa te neugodne vesti? Kaj pa ne poteka gladko? Menda vendar ne agitacija za Jugoslavija?
nakaj moramo omeniti. J. zaključuje svoj članek1 tako-te; „Ce bo kdo te beležke bral, bo mogoče skomizgal, češ, glej ga, kak; optimist je, ki to piše! Kakor da bi nam bilp, zmaga V A-pasu že gotova! Da, gotova nam jo, samo odnehati n^ smejo tisti, ki ljudstvo v tem smislu vodijo; nadalje je treba odbijati vse vražje nakane in uničevati peklensko gonjo, ki jo počenjajo protivniki."
Glejte, glejte! Menili smo, da imajo Jugoslovani tudi že cono B v žepu, zdaj pa vidimo, da jim še cona A ni gotova. Gotova jim, je samo, če ne odnehajo tisti, ki ljudstvo vodijo v tem smislu." K^j, se pravi to? In dalje: „Odbijati je treba vse vražjo n^ane in uničiti peïlensko gonjo, ki jo počenjajo protivniki?" Torej — svojo lastno agitacijo imenujejo „voditi ljudstvo", če pa Avstrijci agitirajo, je to „peklenska gonja, vražja nakana"! O, poznamo vas! Vam naj bo vse dovoljeno: sleparije, laž, nasilstvo — mi pa naj mirno gledamo, kako preganjate naše pristaše, če se giblje njih agitacija tudi samo v dostojnih mejah. Prav ima g. J. W., če pravi: „Zopern je posel s takimi nasprotniki!"
Zaraditega zahtevamo vnovič: Ven z vojaštvom iz glasovalnega ozemija! Proč s vsakim tenorjem in nasilstvom! Agitacija mora biti tudi za nas prosta, kakor je prosta za SHS hujskače. Plebiscitna komisija nam jej zajamčila, svobodno in neovirano glasovanje brez pritiska od te ali one strani. Komisija naj svojo obljubo spolni, več ne zahtevamo, ker vemo, da bo v tem slučaju kmalu konec koroškemu trpljenju.
Veëne ministrske in vladne krize, i v, SHS državi.
„Bilo jih je že toliïo, da so rodile državno krizo. Ta kriza se, kaže v splošni nezadovoljnosti zaradi nedelavnosti parlamenta in zaradi vedno rastoče draginje in korupcije!
Nihče izmed nas ni pričakoval po prevratu, da se v novi državi začneta takoj cediti mleko in med. (To trdo samo SHS agitatorji!). Jasno smo videli pred seboj velike težkoče, ki jih rodi prehod v normalne ali vsaj boljše razmere. Vedeli smo, da so posledice vojne prevelike, da bi se odpravile po par letih. Poleg vdov, sirot in splošnega pomanjkanja nam je svetovna vojna rodila delamržnost in zanemarjanje čuta dolžnosti, kar vpliva na produkcijo in s tem na draginjo. Nismo o torej pričakovali čudežev od ljudi, ki so vzeli v roke vajeti naše mlade države, pač pa smo z vso upravičenostjo pričaokvali od njih dobre volje in res nega dela. Po preteku dveh let vidimo, da smo se motili, kajti naši „poslanci" v Beogradu v splošnosti niso pokazali niti dobre volje, še manj pa uspehov resnega dela.
„Posledica tega je, da so se tudi največji optimisti (= fl se jim vse lepo vidi in samo kaj dobrega pričakujejo) izpre-menili upravičeno v črnoglede. Računski, zaključek. .našega . „parlamenta" prorokujp propad, če pojde še par let teko
naprej! Prava sreča za državo bi bila odstranitev teh največjih škodljivcev, kajti njihovo državotvorno delovanje obstoj« le v tem, da po njih zaslugi raste splošna'nezadovoljnost med vsemi sloji prebivalstva in pada vera v državo.
„Najzvestejšistan države ■—■ uradništvo — obupava vslèd gmotnega stanja in grozi;s stavko (štrajk). Naši gospodje poslanci tega seveda ne morejo razumeti, da Je po skoro dveletnem i obstoju draginja tako narastla, da je prehranjevalno vprašanje danes naravnost ^državno vprašanje.
„Letos se nam je obetala bogata letina. OptMiisti so upali, da si z žetvijo „popravimo" svojo šepavo valuto. Žita je;baje toliko da je imela vlada strah, da ga ne bb vsled'pomanjkanja železniških vagonov mogla izpeljati čez-mejo ter da bo gnilo doma. Čudno, moka pa se draži znova vsakdan — mi stradamo, eene rastejo pred očmi, valuta zopet'pada, železniški tarifi so poskočili nezaslišano visofo, narodno predstavništvo („poslanci") pa se, kakor šolarčki ljubljanskega grada, igrajo krizo!
„Po preobratu smo imeli veliko zaupanje v naše ponosmè gozdove. To je naše najboljše premoženje, s katerim si uredimo našo valuto, smo verovali. Toda začeli smo izvražati lés v Italijo. Takrat, ko se je izvoz začel, je stala ena lira 3 do 4 krone,, ko smo izvozili že velikanske množine, pa je stala 8 do 10 kron! Tako smo regulirali našo valuto! '— Irikorup-cijase širi in širil"
Tako beremo v „Slov. Narodu" z dne 21. avgusta. Takšne so torej v resnici razmere v Jugoslaviji: „Vera v državo pada, zaupanje v vlado je umrlo!" — To je treba lažnjivim agitatorjem v obraz zabrusiti in umolkniti morajo, ker je dokazano, da lažejo vedoma in namenoma. Pa vse zavijanje in pretvorjenje resnice jim ne bo nič pomagalo, Korošci niso tako neumini, da bi vsedli na vsako limanico, dobro vedo, da je vse to, kar godejo Jugoslovani na Koroškem, samo — gimpelfang.

Iz zasedenega ozemlja.
Libeliče. 18. in 19. avgust sta bila za župnika Vogrinca in njegove pičle privržence dneva razočarjenja. Dne 18. avgusta se je ob 4. uri popoldne pripeljala distriktna komisija iz Pliberka, da bi sestavila občinski glasovalni odsek. In glej! Od vseh strani so prihiteli zvesti Libelčani, deloma na vozovih, pozdravit, komisijo. Avto so okrasili s cveticami in venci in na ves glas klicali: „Koroška dežela se ne sme razkosati!"
Vogrinec je kar besnel, ker je komisiji, ko je bila pred nekaj časom pri nas, rekel, da tukaj ni nemških zastopnikov, tukaj je vse jugoslovansko. In zdaj je moral videti, da jih je več kakor SHS pristašev.
Po odhodu komisije so skušali hecarji, katere so podpirale nekatere učiteljice, stresati svojo jezo nad zvestimi Korošci. A ti se niso. dali izzivati, ostali so mirni, zapeli so nekaj veselih pesmi in se potem mirno razšli.
Župnik Vogrinec je pravili „Zdaj vidim, da je vse izgubljeno." Hčerki jugoslovansko navdahnjenega Standeggerja sta jokali od same jeze in togote; mogoče je bilo-kesanje?
Dne 19. avgusta sta bila zopet dva gospoda* od distriktne komisije pri aas. Ista prikazen: Zbralo se je veliko število zvestih Korošcev, vsi veseli in dobre volje, ker se bliža ura rešit.vp. „Korošci smo in Korošci hočemo ostati!" so vzkliknili. Da, da» gosp. Vogrinec, tudi jvi boste morali verjeti, da se ma-jejo Jugoslovanom tla v Libeličah in da ostane Koroška nerazdeljena vekomaj!
Grebinj. (Ali se ne sme agitiraTi za nerazdeljeno Koroško?) Vkljub navzočnosti angleškega podpolkovnika (oberstleutuant), vkljub obljubam političnih oblasti je jugoslovansko nasilje onemogočilo zborovanje za nerazde4 Ijcnost Koriškega. Prebivalstvo Grebinja in njega ožje okolice je hotelo na javnem zborovanju dne 29. avgusta izreči svojo trdjio voljo, dai si ne da raztrgati koroške dežele. Velikovški okrajini glavar je ponovno zagotavljal, da je vse potrebno ukrenil, da se . bo zborovanje lahïo mirno in nemoteno vršilo. Peš in na okrašenih vozovih so pohiteli možje in žene iz daljše in bližje okolico« v Grebinj, da bi tam skupno in jedne misli s grebinjskim prebivalstvom glasno in slovesno- izjavili: Svobodni hočemo, biti tin svobodno hočemo živeti v nerazdeljeni koroški s deželi! c	_
Jugoslovanski hujskači so bili izdali parolo, naj se prepreči zborovanje na vsak način. Ne samo iz Guštajna, iz Pre-valja in iz Mežiške dolino so bili prišli Jugoslovani, ampak tudi iz Spodnje Štajerske so jih bili sem, komandirali na stotine — pripeljali so se s posebnimi vlaki —, da bi preprečili zborovanje z vpitjem, kričanjem in z najgršimi psovkami. Oboroženi so bili s palicami, cepci; odlične gospe so imele korobače. Okoli 5000 zvestih Korošcev se je bilo zbralo na trgu, a že zjutraj ob 5. uri so bili obkolili Jugoslovani govor-nišfi oder. Domovini zvesto ljudstvo je upalo, da bo navzoči angleški podpolkovnik omogočil zborovanje, a zaman je bilo to upanje! Jugoslovani so smeli peti svoje hujskajoče pesmi, a zvestim Korošcem je bilo prepovedano peti koroško domovinsko pesem, ki jo je zaigrala godba, ker so Jugoslovani temu ugovarjali.
V Velikovcu je tolpa jugoslovanskih pretepačev napadla nemške fante in s palicami udrihala po njih, da je kri tekla in zato naj bi prišli Nemci v zapor!!
Slični dogodki so se primerili v Rožu, kjer so orožniki z nasajenimi bajoneti zabranili ljudem, udeležiti se zborovanj. (Glej poročilo iz St. Jakoba!)
Z nami vred vprašuje vso domače koroško prebivalstvo: Ali imamo mirovno pogodbo ali ne?
Ali veljajo določila mirovne ïomisije za vse prebivalce glasovalnega ozemlja ali samo za nas?
Ali naj se žene pridno, težko izkušeno ljudstvo v obup . . . ?
Ali je ob takšnih razmerah sploh mogoče prosto, svobodno glasovanje?
Ali se bo moglo ljudstvo sploh posluževati tolikokrat zajamčene pravice do samoodločbe ? Kdo jamči za to?
Da ni prišlo do večjega krvoprelitja, se je zahvaliti izključno treznosti in zmernosti Korošcev. Ostali so čudovito mirni tudi napram najgršim psovkam. Kot dokaz naj služi dejstvo, da so bili ranjeni samo Korošci, medtem ko se ni Kranjcem ali Štajercem niti las skrivila.
S povzdignenim glasom zahtevamo od plebiscitne komisije, naj naredi konec tem neznosnim razmeram. Zmernost Korošcev naj se ne tolmači napačno — ne poznajo šale, če gre za domovino. Vse prebivalstvo je komisijo sprejelo z navdušenjem, ker je imelo zaupanje vanjo, da bo nepristransko izvrševala svoje naloge. Da se ne omaje to zaupanje, ki je komisiji — kakor sama pravi — drago, potem ji je sfrbeti za mir in red v coni A, da se ne pripetijo zopet slučaji kakor v Grebinju.
Borovlje. V nedeljo je bila tudi v Borovljah veliïan3ka manifestacija. Hiše so tudi tukaj, kakor večinoma v vseh občinah Rožne doline, okrašene z zastavami. Skoraj raz vseh hiš so plapolale koroške fane. V Borovljah niso Jugoslovani skušali toliko zborovanje samo onemogočiti kakor s silo preprečiti udeležbo prebivalstva. Kako so ta svoj namen dosegli, o tem poročamo na drugem mestu. Kljubu tem zaprekam je imelo zborovanje velikanski uspeh. Približno 4000 oseb je bilo navžocih, skoraj sami zvesti Korošci z glasovalno pravico. Govornika, strokovni učitelj Lora in bivši župan Lut-schounig, sta žela gromovito priznanje. Gosp. Lutschounig je govoril v domačem jeziku. Vkljub neštevilnim orožnikom je zborovanje dostojno poteflo, ker niso imeli "Jugoslovani prilike, da bi pripeljali od drugod svojo „pretepaško gardo". Boroveljski shod pomeni velikansko manifestacijo domovini zvestega prebivalstva v Rožni dolini.
St. Jakob. Gospod nadučitelj O. Moro iz Sv. Ilj-a je vložil pri okrajni glasovalni komisiji sledečo pritožbo: Domov gre-doč sem bi Idne 27. t. m. okoli 9. ure zvečer blizu gOBtilne Primik-ove v Reki napaden iz zasede in tepen. Dobil sem več udarcev s kameni po glavi, a V3led teme in vsled tega, ker sem bil že po prvem udarcu skoraj nazavesten, nisem spoznal napadalcev. — Ker se širijo zadnji čas taki slučaji, sem prepričan, da so storilci jugoslovanski pristaši; vzrok poboja pa je moje koroško mišljenje in pa dejstvo, da sem bil pozvan v glasovalni odsek.
Ko so se dne 29. avgusta zjutraj vozili ljudje iz vaseh zapadno od St. Jaïoba proti Borovljam, da bi se udeležili ta-mošnjega zborovanja, jih je tolpa, broječa kakšnih 50 fantov,
ustavila s palicami in revolverji ter' jih prisilila, da so se vrnili. Imena teh jugoslovanskih nasilnikov so na razpolago. Med njimi je bil tudi uniformiram orožnik iz Podrožčice — Serajnig Jožef.
Ker je bil vsak razgovor s temi ljudmi, ki so bili deloma pijani, nemogoč, so se vozovi vrnili domov. Petritz Gabrijel je sprožil revolver proti nekemu vozu, k sreči pa ni zadel. Prič za to nečuveno tolovajstvo je dovolj. — O zborovanju v Borovljah poročamo na drugem mestu. Kot dodatek k ravno omenjenemu napadu beležimo še sledeče: Gospica Marija Loijer v Podgorju je govorila z jugoslovanskim pristašem Matevž Partl-nem iz St. Jakobu, ki je bil tudi med napadalci. Partl je izjavil, da so imeli Jugoslovani od komisije dovoljenje, zabraniti koroško mislečim ljudem vožnjo k zborovanju v Borovljah. — Gospodična Hoijer je se svojim podpisom potrdila, da se je gosp. Matevž Partl napram njej res tako izrazil.
Mi seveda ne moremo verjeti, da bi bilo kaj resničnega na tej trditvi Partl-a, objavimo jo pa, da vsaf razvidi, kakšna podla sredstva služijo našim nasprotnikom.
Brežka ves. Smihelski kaplan je bil sklical za dan 22. avgusta t. 1. shod v Brežki vesi. Vršil naj bi se popoldne. Ko so začeli jugoslovanski govorniki s svojimi hujskarijami, so jih motili fantje iz Večne vasi, iz Brežle vasi in iz Bodgore z medklici. Začeli so „Heil" klicati, da niso mogli govorniki nadaljevati in se je moral vsled tega shod raziti.
Večna vas. Župnik je naznanil v cerkvi, da se vrši po maši pred cerkvijo shod. O Večni vasi se je govorilo, da tam ni niti enega, ki bi bil za Nemško Avstrijo. No — shod nam je prvič pofazal, koliko je resničnega na tem. Župnik se je postavil pred cerkvijo, obdala ga je majhna skupina. Drugi so stali daleč proč. Na to pravi župnik: „Pridite vendar bližje, dragi moji, saj tam nič ne slišite!" Nekdo mu odgovori: „Nič nam ni treba slišati, kaj govorite, smo sami tako pametni kakor vi." Niti eden ni stopil bliže, vsi so glasno zabavljali čez SHS-gospodarstvo.
Župnik se je potem izrazil: „Zdaj še-le vidimo, kako stoji stvar za nas."
Brda. Dne 29. avgusta t. jI. se je vršilo ob 3. uri popoldne v Brdi pri Kotmari vesi zborovanje koroškega prebivalstva iz Kotmare vesi in iz okoliških občin. Posebno veliko jih je prišlo iz Vetrinja, Hodiš in Zihpolja. Se predno so se Korošci sešli, so gostilno Schneider, kjer se je vršil shod, zasedli Ar-nusch-Prosekerjevi „pretepači", kakšnih 50 pobalinov. Vsakega došleca so nahrulili z „živijo" tuljenjem.
Gosp. nadučitelj Harich iz Kotmare vesi je otvoTÏl zborovanje. Navzoči poveljnik orožniške postaje v Kotmari vesi, Lud. Lenček, je prepovedal gosp. Harichu govoriti, češ, da je javni nameščenec. Nato je prevzel 3. predsedstvo gosp. Lan-ner iz Ribnice. Arnuševa „garda" je Haricha in Lannerja neprestano nahrulila. Jugoslovanski pristaši so vpilo in kričali, da je bilo kaj.
Vendar se je zborovanje nadaljevalo na sadnem vrtu. Simon Gaggl iz Vetrinja je govoril o samoodločbi, potem je še spregovoril g. Lutschounig iz Zihpolja. Oba govornika je motila „garda" s tuljenjem. Pravo foroško prebivalstvo je bilo silno ogorčeno. Samo zmernosti naših ljudi se je zahvalite, da ni prišlo do pretepa. Oorožniki, ki bi imeli vzdrževati mir in red, so sami „Zivio" vpili.
Nazadnje je skočil župnik Arnusch na mizo, govoril je čisto kratko, hotel je vse osmešiti, kar so naši govorniki govorili. Naši ljudje so nato mirno zapustili zborovališče.
Volikovec. Predsednik v Velikovcu mudeče se glasovalne komisije je ob priliki sestave glasovalnega odseka za Velikovec zagotavljal, da bo in mora biti ljudsko glasovanje popolnoma svobodno in ^neovirano in da so zaradi tega ničeve vse obljube, najsi so dane tej ali oni stranki pismeno ali ustmeno, prostovoljno ali proti denarju ali naj so bili izsiljene. Vsak bo torej pri glasovanju, lahko oddal svoj glas svobodno in neprisiljeno po lastnem prepričanju brez ozira na omenjene obljube, ker ga nikakor ne vežejo.
Dopise je nposlati: Uredništva „Koroško Korošcem", tiskarna Leon, Celo vee.