MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
 	  vtmnvi	mf9
Uredništvo in upravai Maribor. Goapoaka ul. 11 / Telefon uredništva 3440. uprave 3468 izhaja razen nedelje in praznikov vaek dan °** uri 1 Voljo meaedno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogieee sprejema todl oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani r PoStnl čekovni račun St. 11.408
99
JUTRA
Abesinci prešli v protinapad
Ha severni fronti stoje Abesinci spet tik pred Aduo - Še nepotrjene vesti o Sztrganiu Adue Italijanom — Italijani povsod vel ali immf zaustavi'eni - Cesar odletel na severno fronto - Prvi ujetniki v Adis Abebs
r
r
la
ifl
<5
\\0
0'
V':
in-
id'
ja,
4. aJi . 1 \l 0 , 8 ’d<> i.5° ).5®
d
ut
iU>'
-OlT1-
Abesinci se še vedno drže
LONDON, 8. oktobra. Kljub vsem italijanskim uradnim poročilom o zasedbi in obvladanju Adue se po tukajšnjih poročilih trdovratno zatrjuje, da Italijani še vedno niso neomejeni gospodarji tega mesta. Poročila, ki so jih prejeli tukajšnji listi iz Adis Abebe trdijo, da so Abesinci s protinapadom potisnili italijanske čete zopet iz mesta. .To poročilo pravi, da so Abesinci pustili prodirati Italijane v sredini in jih potem napadli z boka, porazili m jim vzeli velike količine orožja in mu-tiicije. Kljub temu pa vse te. vesti najbrže ne bodo čisto točne. Gotovo je le to, da Abesinci drže še vedno v utrjenih južnih predmestjih Adue na obromklh gora, katerih se Italijanom doslej kljub vsem naporom še ni posrečilo osvojiti.
Uspehi niso veliki
Iz zanesljivih poročil je razvidno, da branile Aduo le razmeroma majhne a*)esiuske čete, večinoma ircgularne voj-**?. ki so imele v glavnem samo nalogo °vlrati italijansko prodiranje in pridobiti s tem dovelj časa za razvrstitev redne abesinske vojske, zbrane na jugu od Adue. Prvotno so imeli Abesinci tu le 25.000 mož. katerim pa Je sedaj prišlo na Pomoč še 50.000 mož. Tako Imajo Abesinci sedaj na sektorju Adue 75.000 mož dobro oborožene in izvežbane vojske, ki dobiva še stalno ojačanja. Italijanska vojaka pa šteje tu 100.000 mož najboljših ki so opremljene z vsemi najmodernejšimi bojnimi sredstvi. Prodiranje Ita-^anov ni prav za prav v nobenem so-az*nerju s hrupom, ki ga napravljajo. s banska vojska je doslej na severu za-.,'dla le razmeroma ozko obmejno ozein-.e’ katerega Abesinci niso kdo ve kako lranili. ker se pripravljajo na odločilen ?”P0r in boj šele v gorah, kjer bo itali-^nska vojska naletela na silne težave, 'aradi tega dosedanjih italijanskih zmag / s<nemo še smatrati za nekaj definitiv-es;n in odločilnega.
Abesinski vdor v Eritrejo
I vestl, ki se širijo že nekaj dni, da se e Abesincem posrečilo vdreti na severo-7'h°du v Eritrejo, se sedaj potrjujejo. v finske čete so tu prodrle precej daleč dalilansfro kolonijo in se vrše z njimi boji. Italijane je ta vdor spravil v ^Prijeten položaj, ker morajo proti tem a*n pošiljat! čete s središča pri Adttl. v^dar je položaj tega dela abeslnške nevaren, ker mu Italijan! lahko n/eŽe'° Mm*k in b! moral potem preiti sudansko ozemlje.
Srditi policijski boji
s>kea- drUR*h bojiščih prodirajo italijan-Me Cete dalje prav za prav samo tam, te/ So se Abesinci zaradi neugodnega v	obrambo	sami	umaknili. So to
feh L°,na n,|ščavska ozemlja in zasedba kie/fa^ev ne Pomeni za Abeslnljo veliko. o<j Pa so italijanske čete naletele na fcjfj r Abesincev, se vrše srditi boji, ve-# iank/a brez odločitve. Nekatere posto-Se(jai meu5avajo svoje gospodarje in so v balijanskih, sedaj pa zopet v abe-
sinskih rokah. Veliki boji se pričakujejo v Hararju in Ogadnu, kjer zbirajo Abesinci naglo svoje čete, ki bodo štele v nekaj dneh okoli 200.000 mož, katerim bo stalo nasproti mnogo manj Italijanov. Kljub slabi opremi se drže Abesinci zelo dobro. V Ogadnu so se morali Italijani že ponovno umakniti. Tam se nadaljuje gverilska vojna. Italijani imajo tu baje največje izgube. Prvi splošni naskok Italijanov se je ustavil in razbil ob odporu Abeslncev. Sedaj utrjujejo Italijani vsak kilometer ozemlja, ki ga zavzamejo in so pri nadaljnjem prodiranju skrajno previdni.
Abesinska protiofenziva
ADIS ABEBA, 8. oktobra. Na sektorju Adua-Adigrat se pričenja abesinska protiofenziva. Cilj je Aksum. Na vzhodni fronti je položaj Italijanov zaradi silne vročine do 56 stopinj C. silno težaven.
šli v napad in napadajo skrajno srdito.
Cesar odletel na fronto
ADIS ABEBA, 8. oktobra. Cesar Hai-le Selasie je odletel z letalom na fronto. Pred odletom so priredile vladarju ogromne množice navdušene ovacije.
ADIS ABEBA, 8. oktobra. Sinoči so pripeljali sem 20 italijanskih zajetih častnikov in štiri tanke.
Samozavest ltali}e
RIM, 8. oktobra. Italijanski listi pišejo še vedno večinoma o zavzetju Adue in naglašajo, da to še nikakor ni konec, ampak šele začetek italijanskega zmagoslavnega pohoda v Abesinijo. Italija ne more živeti v podrejeni vlogi. Njena želja je veličina ali smrt. Za svojo veličino je pripravljena tudi na naj večje žrtve. Adua ni cilj, Adua je le znamenje in odtod gre pot k nadaljnjim zmagam in iz-
Pri Makali se pričakujejo novi boji, pri j polnitvi poslanstva, ki ga je zgodovina Aksumu so pa že v teku. Abesinci so pre- namenila Mussoliniju.
Svet Društva narodov za sankciie
Predlog za skupščino je bil sprejet soglasno Soglasni sklep: sankcije
ŽENEVA, 8. oktobra. Včeraj popoldne je zboroval najprej odbor šestih, nato pa odbor trinajstih, končno se jc pa sestal svet Društva narodov k seji, da sprejme poročila odborov in o njih sklepa. Oba odbora sta načelno ugotovila, da je Italija zares prekršila obveznosti pakta in jo je treba s tem smatrati za napadalko in začetnico ne izzvane vojne proti Abesiniji. Zaradi tega sta odbora predlagala, da se morajo sedaj uveljaviti tista določila pak ta, ki govore o postopanju v takih pri merih, kar pomeni, da se morajo skle niti sankcije proti Italiji. Seja sveta Društva narodov je bila zelo napeta in je na njej italijanski delegat baron A 1 o i s i skušal na vse načine dokazati, da Italija ni napadalka. Dosledno temu jc v imenu Italije odklonil prista nek na sklepe sveta. Nasprotno pa je abesiiski delegat H a v a r i a t e sklepe potrdil. Glasovanja po končni^ de bati sploh ni bilo, ker so sc vsi člani razen italijanskega, izjavili soglasno za sprejetje poročil odborov, to se pravi za sankcije. O njih pa bo sklepala šele jutri skupščina Društva narodov, ki ji pripada v tem vprašanju končna odločitev.
Sankcije bodo mile
ŽENEVA, 8. oktobra. V tukajšnjih krogih se po včerajšnjih sklepih sve-
ta Društva narodov živahno razprav lja o Obliki sankcij proti Italiji. Splošno prevladuje prepričanje, da bodo sankcije sprva zelo mile in bo sklenjeno blokirati Italijo le glede dobave sirovin, ki so potrebne za vojno. Nekateri pa predlagajo, naj se že takoj v začetku raztegnejo sankcije tako, da sc prepove dobavljati Italiji poleg sirovin tudi premog, petrolej, odnosno bencin, živila itd. O vojaških sankci jah se zaenkrat še ne razpravlja.
Odbita italijanska ponudba
ŽENEVA, 8. oktobra. Iz zanesljivega vira se izve, da jc poslal Mussolini te dni siru Hoareu pismo z novimi predlogi za lokalizacijo vojne vzhodni Afriki. Mussolini predlaga tu Angliji umaknitev njene mornarice iz Sredozemskega morja in opustitev sploh vseh ukrepov, ki bi mogli prenesti afriški spor v Evropo. V imenu Italije pa obljublja, da bo ostala Društvu narodov in prevzela formal no tudi lažje sankcije, in bo kolikor mogoče hitro dokončala vojno proti Abesiniji ter jc pripravljena potem pri četi pogajanja z Anglijo o ureditvi vseh skupnih gospodarskih vprašan Na to pismo pa jc odgovoril sir Hoa re italijanskemu poslaniku Grandlu da Anglija sedaj ne more voditi nobe nth pogajanj, ampak je edini forum za vse Društvo narodov. Anglija svojega brodovja ne bo odpoklicala. ___________
slovenski pušeijc.« Pričel pa je g. minister svoj govor kakor v narodni pesmi: »Kaj je toliko množico zbralo na tem dežju?, Da pokaže svoje veselje, da se more zopet zbirati, še bolj pa, da pokaže, da še le, da ovrže trditev zadnjih let, da nas ni več...« In zdi se, da se ta množica zares ni zbrala v kakšen drug hasek. Tako bi vsaj mogli sklepati po tem, kar beremo v »Slovencu«.
G. minister je dejal dalje med drugim: »Hočemo pokazati, da smo globoko izobražen narod, ki smatra državljansko svobodo svobodnega zborovanja iiy svobodo govora kot svojo sveto pravico. Kdor to svobodo zožuje pod tis o mero, ki Je v življenju družbe nujno potrebna, ta tepta pravice naroda in državi odjeda zaupanje pri državljanih. Kakor je v mrtvem stvarstvu vsako bitje različno od drugega, tako ima tudi v družbi vsak posameznik svoj p osebni obraz, svojo pose b no m i s e 1. Kdor bi hotel nasilno te razlike izenačiti in vse ukleniti v eno uniformo, ta bi ubH vsako rast kulture in ustavil vsak napredek ...«
S temi besedami g. ministra brez port-felja se bodo gotovo strinjali tudi tisti n še zlasti tisti, ki niso pristaši njegove stranke. Samo to bi pripomnili, da bodo prav tisti, ki niso njeni pristaši, s Kaj čudnim čustvom brali besede, da »kdor svobodo zožuje, tepta pravice naroda in državi odjeda zaupanje pri državljanih«, ker vedo dobro, da obstojata v praksi vendarle dve različni »svobodi«, ena za zborovanja, kakršni sta bili v Slovenj* gradcu in v Gornjem gradu, druga pa zfl ona vseh tistih, ki »se ne dajo ukleniti V eno samo uniformo JRZ«. Sicer pa je g, minister zelo oslabil svojo izjavo o »različnih bitjih v stvarstvu« z nadaljnjim stavkom: »V tej svobodi borno mi kot izobražen in vzgojen narod (narbd JRZ?) dali vsemu družabnemu življenju plemenit obraz.« Torej le — uniformo! To je pa še bolj potrdil dalje: »V jugoslovanski radikalni zajednici gledamo pod sedanjimi zakoni edino možno obliko združevanja in političnega udejstvovn nja.«
Mame
Ha iotiscu dotHiue tuMike
Slovenski pušeijc slovenskega ministra
Zbirka cvetk lx šopka na zborovanjih v Slovenjgradcu In Gornjem gradu
venjgradcu, kjer je govoril najprej, so mu, kakor poroča »Slovenec«, izročili
Minister brez portfelja g. dr. Miha Krek je nadaljeval v nedeljo svojo turnejo po Sloveniji in govoril na shodih v Slovenjgradcu in Gornjem gradu. V Slo-
mi
»slovenskih nageljnov« s sledečl-besedaml:	»Slovenskemu	ministru
Knez Arsen je prispel včeraj iz Pariza v Beograd. Na postaji ga je pozdravil Ni. Vis. knez namestnik Pavle.
Novi angleški poslanik v Beogradu Campbell je prevzel svoje posle.
Kongres dolžnikov se je vršil včeraj v Beogradu v dvorani Delavske zbornice. Glavni referat je imel bivši minister dr. Marko Koižulj, predsednik udruženja dolžnikov.
Usodne nalive in poplave so doživeli ljudje v Korotanu. Več mostov je porušenih, Žila je narasla za 3 m preko normale. Škoda radi poplav je ogromna.
Češkoslovaški vojni minister se boji svetovne vojne. V Pisku je vojni minister Machnik ob neki vojaški slovesnosti izrazil bojazen, da bi afriški bojni plameni mogli preiti na evropska tla.
Manifestacije proti afriški vojni so bile v Mehiki.
Grški komunisti revoltlrajoj Izvršili so atentat na muzej kralja Jurija 1., kjer so eksplodirale tri dinami tne patrone, Demonstracija proti obnovi monarhije!
Strela je udarila v sprevod svatov pri Miskoloztt na Madžarskem. Dve osebi sta bili ubiti, neka ženska je radi živčnega napada izgubila dar jgovora
"OoMUt AtO$i&Mi ^o«e mestne fetrtf
Privatna podjetnost je povzročila nagel razvoj mesta — Na Joštovem, pod Piramido in ob Tržaški cesti med Radvanjsko so nastale nove četrti — Težave z regulacijskim načrtom — Bodoči razvoj
Privatna iniciativnost in podjetnost je v zadnjih letih mnogo pripomogla k naglemu mestnemu razvoju. Stanovanjska stiska in pretirane visoke najemnine so takorekoč prisilile mnoge, ki so imeli količkaj prihrankov, da so si zgradili lastne domove. Čeprav je v mestu mnogo nezazidanega sveta, so lastniki novih hišic in vil pritiskali na periferijo, ker je bil tam svet cenejši. Tako so nastale v poslednjih letih .povsem nove mestne četrti na Joštovem ob Kamniški cesti, pod Piramido, ob vznožju Meljskega hriba, in ob Tržaški cesti med Radvanjsko cesto. Na stotine hiš in hišic pa je v zadnjih letih zraslo na teritorijih bivše pobreške, studenške in tezenske občine. Bil je to vsekakor razveseljiv pojav, ki so ga bili najbolj veseli meščani, saj jih je' na stotine dobilo lepa in moderna stanovanja v novih hišah in vilah za znatno nižje najemnine. Novi lastniki so pač morali zidati hiše in hišice tako, da so lahko dali v najem vsaj eno stanovanje, ker so morali z najemnino računati pri amortizaciji gradbenih posojil in kreditov.
. Povpraševanje po cenejših parcelah je bilo pred leti vedno večje. Zato še je odločila mestna občina kupiti večji kompleks na takozvanem Joštovem, to je v katastralni občini ob koroških vratih. Po parcelaciji Joštovega sveta je v nekaj letih Zraslo tu nad 50 modernih stanovanjskih hiš in vil. Nastale so nove ulice in nove zveze z mestom. Prav tako je na račun privatne podjetnosti nastal novi del mesta pod Piramido in ob vznožju Meljskega hriba. Tudi tu se bohotijo lepe in moderne vile in hišice z zelenimi vrtiči. Razvoj mesta med Tržaško in Radvanjsko pa gre predvsem na račun in pobudo mestne občine mariborske. Nad'1,30 stanovanjskih hišic je zgradila v strnjenih blokih. Pri tem jo je vodilo načelo: za mal denar, na obročno odplačevanje vsakemu svojo hišico, svoj vrt. Mimo teh hišic ob Betnavski cesti pa so v bližnji okolici pričele rasti iz tal nove hiše, in vile kot gobe po dežju. Mestna občina je morala zgraditi nove ulice in ceste, nove kanale in napeljati je morala elektriko, plin in vodo. Na tem mestnem predelu je bilo zgrajenih v zadnjih letih nad 300 novih stanovanjskih hiš in vil. pritličnih, eno in celo dvonadstropnih.
Če pogledamo nove načrte našega Ma ribora. opazimo na prvi pogled, da se je
novo mesto razvijalo na jug, na zahod in le bolj malo proti severu, to pa zaradi terenskih prilik. In če pogledamo novi načrt natančnejše, vidimo, da so nastajale nove mestne četrti na škodo mestnega centruma, ki je ostal nezazidan. Nadalje opazimo v novem načrtu, da se pri ustvaritvi novih mestnih predelov niso ozirali na bodočnost, zidali in nstvar jali so jih brez regulacijskega načrta v roki. Zato bodo imeli težavno delo naši mestni geometri in inžinerji pri izdelavi regulacijskega načrta obmejnega Maribora. preden bodo spravili v sklad in celoto, ki jo zahteva moderni urbanistični razvoj, današnjo razkosanost mesta. Pa ne samo mladi, tudi stari grehi se danes maščujejo in se bodo še hujše maščevali nad nesistematično in nesmotre-no gradbeno politiko Maribora pri kro-jitvi njegove zunanje podobe. Tako je na pr. koroška železniška proga z želez niškimi delavnicami največja, in v danih razmerah nepremostljiva ovira za moderen in duhu časa odgovarjajoči prepotrebni regulacijski načrt.
Sodobni moderni regulacijski načrti gredo čez drn in strn. Rušijo vse staro, kar ni zgodovinske vrednosti, upoštevajoč različne možnosti in potrebe razvijajočega se mesta najmanj za dobo sto let, imajoč pred očmi moderni napre dek gradbene tehnike. Naši javnosti je že znano, kakšne težkoče je imel mestni gradbeni urad mariborski že pri programu regulacijskega načrta. Mimo sto drugih ovir in neprilik se je moral boriti tudi z interesi posameznikov, ki nočejo poznati ničesar drugega, ko Svoje osebne koristi. Naj omenimo še, da prav tako ni lahka rešitev novih mestnih četrti v regulacijskem načrtu. Novo mestno naselje na Joštovem je nastalo in se prilagodilo posestnemu stanju. Zaradi banovinske posesti, ki se kakor klin zajeda v mestni teritorij, so se upoštevale stare meje. Zato je nastal v tej četrti labirint novih ulic, ki se ne bodo . nikdar dale spraviti v sklad z regulacijskim načrtom. Nekai podobnega nam kaže novi načrt Maribora, če si ogledamo na njem novo četrt pod Piramido, severno od Tomšičevega drevoreda. Tudi je malo verjetno, če je bil z zazidavo Betnav-ske ceste in sosednjih ulic z hišicami, ki jih je gradila mestna občina, dosežen zaželjeni efekt.
Afera s posolili razSKena
Iz delovanja podjetja „Geld und GrundstUckverkehr' v Bodenbachu ter njegovih agentov — Agent Kurt Mayer pred malim senatom obsojen
: Pred malim kazenskim senatom se je moral zagovarjati 31-letni Kurt Mayer, po poklicu trgovec brez premoženja, nemški državljan. Državni tožilec ga je obtožil, da je obrtoma izvršil prevaro s teni, da je v času od septembra 1934 do februarja 1935 v Mariboru dovedel v zmoto najmanj 25 oseb z lažnim predstavljanjem in potvarjanjem činjenic glede uspešnosti posredovanja za poso-. iihi potom zavoda »Geld und Grund-štuokveijkebr«, ki ima svoj sedež v Bodenbachu ob Labi (čSR).
Podjetje »Geld und Grundstuckver-kehr« je organizacijski biro za kapital za ponudbo in povpraševanje in razvija svoje delovanje po vsem inozemstvu. Delovanje tega podjetja obstoja v tem, da posreduje med osebami, ki iščejo posojila, in osebami, ki so pripravljene dati posojilo, tako da jih medseiboj spravi v zvezo. Podrobno delo vršijo agenti, ki poiščejo reflektante za posojila in sporočajo njihova imena podjetju, katera podjetje potem pošlje osebam, ki bi bile pripraven« kredit dati ali za kredit po-
seca avgusta ali septembra 1934. Značilno je, da o prevzetih naročilih ni vodil nikakšnih zapiskov, vsaj tako sedaj zatrjuje. Tudi se niso pri njem našli nikak-šni zapiski. Tako je obtožencu bilo mogoče trditi, da ni prejel več naročil kakor od strani kakšnih 25 oseb. V teku poizvedb se je našlo samo 12 naročnikov, ki so se poslužili osumljenčevega posredovanja. Vsem tem osebam je osumljenec zatrjeval z vso gotovostjo, da bodo posojila dobili, ne da bi se pri tem načelo vprašanje jamstva. Pri tistih, ti so izražali svoje pomislike glede načina, kako naj bi prišel denar iz inozemstva v našo državo, je obtoženi Kurt Vlayer vedel povedati, da ima podjetje zveze z bankami v naši državi in je te banke celo imenoval. V nekaterih primerih je vedel celo navesti višino obresti in da bodo reflektanti vračali lahko posojilo v obrokih. Toda posojila ni dobila nobena od reflektirajčih oseb in tudi ni noben reflektant dobil nazaj denarja, ki ga je moral vnaprej plačati za posredovanja. Reflektanti so mislili, da je uspeh v posojilu. Podjetje, ki ga je zastopal Kurt Mayer, pa je razumelo uspeh tako, da reflektant za posojilo dobi s posredovanjem podjetja kakršnokoli ponudbo. Ponudbe so res prišle, toda ponudniki so sami bili le posredovalci za posojila in so za svoie posredovanje zah evali vedno znova denar. Obtoženi Kurt Mayer se je zagovarjal, da je zbiral naročnike v najboljši veri. da ima opraviti s solidnim in poštenim denarnim zavodom.
Obtoženi Kurt Mayer je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za dobo dveh let in mora razen tega vrniti prizadetim reSJekfantom najkasneje v 6 mesecih zneske, ki so jih morali za posredovanje vnaprej plačati. Gre za skupni, vso^o 8950 Din.
sredovati. Jasno je, da to posredovanje od strani agentov v današnjih časih ni moglo roditi bogve kakšnega uspeha.
V Mariboru je deloval kot agent tega podjetja' omenjeni Kurt Mayer, ki zatr juje, da je dobil zvezo z imenovanim" zavodom v avgustu leta 1934 potom neke časopisne anonce. Iz pogodbe, ki jo je kot zastopnik sklenil z omenjenim podjetjem, so razvidni težki pogoji posojila pri tem zavodu. Reflektant, ki se hoče poslužiti delovanja tega zavoda, mora to drago plačati. Posredovanje mora plačati vnaprej, višina tega vnaprej plača nega zneska pa se ravna po višini posojila, ki ga išče. Ta znesek mora plačati reflektant v roke agenta, višina pristojbine se računa po posebni lestvici V obtožnici se navaja, da je značilno pri tem dejstvo, da agent lahko samolastno prekorači v lestvici navedene številke navzgor in navzdol in prepušča podjetje to uvidevnosti svojega zastopnika. Po lovico od plačanih pristojbin si obdrži zastopnik kot provizijo. Obtoženi Kurt Mayer je začel s 'svojim delovanjem me-
S	#mde
Zborovanje učiteljev slovenjebistriškega okraja v Celju
Prvo letošnje zborovanje okrajnega društva JUU za Slovensko Bistrico se je vršilo v soboto 5. t. m. v Celju v ta-niosnji mestni šoli.
Predsednik Miloš Tajnik, šolski upravitelj iz Slovenske Bistrice, je predvsem pozdravil novodošlo tovarišico Anico Vigeletovo in čestital k poroki gospe Lorber-Krulčevi. Po izčrpnem situacijskem poročilu so se dalje obravnavale notranje-zadeve društva, nakar se je pretresalo najbolj pereče vprašanje: materialno stran učiteljskega in splošno u-radniškega stanu, ki je po znani uredbi o znižanju draginjskih in rodbinskih doklad, padlo daleč pod eksistenčni minimum.
Predsednik je apeliral na zbrano učiteljstvo, naj v teh težkih dneh ne obupa in naj se še tesneje oklene svoje organizacije, ki bo storila vse korake, da se položaj učiteljstva, kakor celotnega u-radništva, omili. Na merodajna mesta je bilo poslanih več zadevnih brzojavk in resolucij. Prihodnje zborovanje, združeno z občnim zborom, bo v kratkem.
Istočasno je ta dan zborovalo v Celju še pet okrajnih društev JUU in to: celjsko, šmarsko, šoštanjsko. laško in gornjegrajsko učiteljsko društvo. Po končanih internih zborovanjih v mestni šoli, bi se moralo vršiti skupno zborovanje vseh 6 okrajnih učiteljskih društev v Celjskem domu z referatom predsednika JUU g. Dimnika iz Ljubljane. V veliki dvorani ie zasedlo sedeže skupaj nad 500 učiteljev iti učiteljic, ki so z nestrpno napetostio pričakovali poročila svojega predsednika, ki naj bi referiral o nadvse važnih stanovskih zadevah. O-blast pa je zborovanje prepovedala z motivacijo, da je za tako zborovanje potrebno predhodno dovoljenje pristojnega, torej v tem primeru prosvetnega ministra. Ko sta impozanten zbor pozdravila gg. Franjo Roš in Ivan Dimnik (prvi kot predsednik celjskega društva in zborovalce obvestila o prepovedi, so se ti disciplinirano razšli. S tem je bilo zbo rovanje zaključeno.
PMifcke .novice
Zopet nesreča na Dravi. Kakor smo poročali, je pretekli četrtek zadel velik splav ob mostne opore ptujskega mostu s takšno silo, da se je razbil in deloma obtičal na oporah. Krmilarji, ki so padli v Dravo, so se z velikim naporom rešili. Razbit splav so po tridnevnem trudapol-nem delu zopet sestavili in ga privezali v bližini mestne klavnice, kjer so se že nahajali ostali trije splavi, pripadajoči k tej partiji. Vožnje -pa ta eskadriln ni mogla nadaljevati radi visoke Drave, ki naglo narašča in je dosegla do sedaj tako visoki vodni nivo, kakor le redkokdaj. Ker pa je postaja! pritisk vode vedno hujši, je kolje, za katero je bil privezan ta splav, preteklo noč nenadoma popustilo, tako da se je isti znašel naenkrat v visokih valovih v sredini Drave. Posadka. obsto'eča iz štirih mož, ki se je nahajala ob času, ko se je splav odtrgal, v globokem spanju, je opazila nesrečo šele v sredini Drave, ko so visoki valovi že butali ob splav. Posadka je naglo stopila k veslom in skušala spraviti splav v kako zatišje, kar pa ni bilo več mogoče radi globoke temne noči in ker so bila obrežja vse naokrog poplavljena. Sreča v nesreči je bila, da se je ravno na tem splavu nahajal čoln. In to je posadko rešilo sigurne smrti. Ko se je splav nahajal že v bližini borlskega mostu v Halozah. so tile štirje brodolomci zapustili splav in si na čolnu po velikih naporih rešili življenje. Splav pls, ki je bil prepuščen svoji usodi, je nekai minut pozneje treščil ob navedeni dravski most in se popolnoma razbil. Nevarnost je obstojala za most radi velikanskega vodnega pritiska, vendar je most, ki je bil letošnje poletje temeljito popravljen, velikanski sunek vzdržal. Škoda znaša na izgubljenem lesu okoli 10.000 Din. Ostali trije splavi pa čakajo v Ptuju, dokler voda ne pade. nakar bodo nadaljevali svojo pot v Vukovar.
Dirka bo. V nedeljo 13. t. m. priredi kolesarsko društvo »Zvonček« kolesarsko dirko Ptuj—Sv. Vid—Leskovec—Sv, Barbara v Halozah—Bori—Ptuj. Start ob 15. uri na Dravskem mostu.
Kino. V sredo 9. t. m. in četrtek 10-t. m., obakrat o<b 20. uri, se predvaja film »Žig sramote«. — V soboto 12. t. m. oy.
12.	uri in nedeljo 13. t. m. ob 18.30 i*1 20.30 uri pa je na vrsti film »Čeliuskin* ci«.
S&kdske vtsU
Poziv vsem sokolskim društvo^ v Mariboru
Meddruštveni odbor sokolskih dri*' štev v Maribora poziva vsa bratsK* društva v Mariboru, da se polnoš cvi!fl° in brez izjeme udeležijo skupne kome' moracije za blagopokojnim Viteškii5* kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem, bo na^ Glavnem trgu v sredo 9. t. 1*1' Zbirališče za vsa mariborska sokots^1 društva bo v sredo 9. t. m. ob 18. uri v' Narodnem domu, nakar bo skupen f»dHoi) na Glavni trg. Predpisana je tem*1* obleka, obvezna pa črna kravata in zt^ s črnim florom, kakor za časa žalost’* Načelniki in načelnice ter vodniki odd®’' kov, poskrbite, da bodo vsi pravočasU obveščeni in n<*3 branje in sestre ot>vfi' ščajo tudi drug drugega. Zdravo!
SOKOLSKO DRUŠTVO MARIB^J MATICA. Uprava in načelništvo društ^ poziva članstvo, da se brez izjeme M®? leži komemoracije zz blagopokojnim } teškim kraljem Aleksandrom I. Zedini c, ljem. Zbirališče je v sredo 9. t. m- 0
18.	uri v Narodnem domu. Bratje in 5 stre, pridite v temni obleki, črno kff vato in z znakom s črnini florom, k®'4 za čaia žalosti. Udeležba strogo obve na. Pridite točno! Zdravo! Odbor.
Sokolsko društvo Maribor II. P°b!^i
je poziva svoje članstvo jn vsa dms na Pobrežju, da se udeležijo koniem0 ^ cije na dan obletnice mučeniške s111--
Al«'
blagopokojnega Viteškega kralja , lesandra I. Zedinitelja v sredo 9. 0 bra. Oto 9. uri bo sv. maša v cerkvi Magdalene, po maši odhod k komet ^ raciji, katera bo ob pol 11. uri v dvor br. Renčelja,
HuuMatske fo dtotiške Muke
Razpored za jutrišnjo komemoracijo na Glavnem trgu
Zbirališča: Dijaki se zberejo v svojih zavodih ob 17.30 in ouide.io po načrtu na Glavni trg. Pevci in zastave se zbe-
rejo do 18.15 na Rotovškem tr&n (dohod jz Slomškovega trga) in odidejo na svoja mesta po navodilih rediteljev. Predstavniki oblasti se zberejo do 18.30 na Rotovškem trgu, dohod u Slomškovega trga.
Dohodi na Glavni trg,: Vojaška četa z godbo po Aleksandrovi cesti in Vetrinjski ulici in ob severni strani novega Glavnega trga. Gasilci iz Koroške ceste mimo Stolne ulice naravnost na svoje mesto. Šole: Dekliška meščanska šola I. kot prva po Slomškovem trgu in Stolni ulici; takoj za njo klasična gimnazija (po Koroščevi, Trubarjevi, Gledališki in Slomškovem trgu); za klasično gimnazijo učiteljska šola, za učiteljsko šolo pa vinarska šola. Deška meščanska šola, za njo dekliška meščanska šola II., potem realna gimnazija, za realno gimnazijo trgovska akademij in gozdarska šola pridejo po Razlagovi ulici. Jugoslovanskem trgu, Krekovi ulici. Tyrševi in Gosposki ulici na Glavni trg.
Razpored na Glavnem rgu: Na trgu Pred vhodom v mestno hišo in pred pločnikom stoji »Katafalk«. Na obeh straneh katafalka po štirje gasilci z gorečimi baklami. Na pločniku pred mestno hišo so prostori za predstavnike oblastev. Na robu pločnika, na obeh straneh katafalka Prod mestno hišo zastave društev in or-
ganizacij. Pred pločnikom z desnim kri- ■ lom tri metre levo od katafalka vojaška ! četa v osnovni razvrstitvi s čelom od mestne hiše. — Pred pločnikom na desno od katafalka z levim bokom tri metre od katafalka gasilci v osnovni razvrstitvi s čelom od mestne hiše. Pred desnim bokom vojaške čete s čelom proti katafalku vojaška godba, pred levim bokom gasilske vrste s čelom proti katafalku pevci. Šole se postavijo po navodilih rediteljev tako, da stojijo na zapadnem delu Glavnega trga v prvi koloni (smer vzhod—zahod)
, četverostopih naprej dekliška meščanska šola I., za njo (ali poleg nje) nižji razredi	klasične	gimnazije,	potem	višji
razredi	klasične	gimnazije,	potem	uči-
teljska šola, in za učiteljsko šolo vinarska šola. Na vzhodnem delu starega Glavnega trga stojijo v prvi koloni deška meščanska šola, poleg nje (za njo) dekliška meščanska šola II.,	za njo	nižji
razredi	realne	gimnazije,	potem	višji
razredi realne gimnazije, zadaj trgovska akademija in gozdarska šola. Predstavniki oblastev in zastave odidejo skozi Rotovški trg. vojaška godba in vojaška četa ter gasilci po istem načrtu, kakor so prišli, dijaki se razidejo po odhodu vojaške čete in gasilcev na trgu samem. — Reditelji bodo pazili, da se razpored strogo in točno izvrši. Reditelji bodo imeli na levem rokavu trake v državni barvi.
Dva, ki sta za ušla smrti
Težka nesreča na novi stavbi v Vrtni utici — kešilni skok skozi okno v sobo — Pomožni oder se je zrušil in pokopal pod seboj zidarja
Včeraj se je ob 14. uri popoldne pripetila na novi stavbi, ki jo gradi Angela Bregantova na vogalu Vrtne in Vrbanove 'dice, težka nesreča. Novo hišo gradi tam lVrdka Nassimbeni in je zaposlenih več zidarjev in pomožnih delavcev. Na pomožnem odru je nekdo odstranil železno spono ter o tem ni obvestil delavcev, kar je povzročilo nesrečo, ki bi bila lah-ko spravila ob življenje več ljudi. Nenadoma se je namreč zrušil dva in pol metra visoki in pet metrov dolgi pomožni oder, ki je bil postavljen v prvem nadstropju. Na njem sta stala 591etni zi-
dar Karel Koren iz Rošpoha ter Lovrenc Heričko od Zgor. Sv. Kungote in obmetavala zid. Ko se je oder sumljivo zazibal, je imel Heričko toliko duhaprisot-nosti, da je uvidel nevarnost in skočil skozi okno v notranjost sobe ter si tako obvaroval življenje. Zidarja Korena pa je doletelo. Padel je z odra, čigar deske so ga pokopale pod seboj. Na pomoč je prišel palir Anton Nendl. ki je izpod razrušenega odra in težkih desek potegnil nevarno poškodovanega in nezavestnega Korena, nato pa so ga reševalci nemudoma prepeljali v tukajšnjo holnišnico.
Zemlja ga je zadušila
Semkaj je prispela vest o tragični neteči mladega fanta, najmlajšega sina Srakove družine, Štefana Sraka. V gramoznici na Ivanjci je kopal, nenadoma fca se je zemlja začela krušiti in se je ^sipala na Štefana Sraka, ki je bil v trenutku zasut pod zemljo. V bližini ni bilo Nikogar, ki bi ga mogel rešiti. Domačini So pričeli slutiti, kje je vzrok njegovega izostanka. Izkopali so ga mrtvega iz zemeljskih plasti, ki so ga bile zadušile. Rajnki je bil priden fant in je njegova tragična usoda zibudila obče sočutje. Zanimivo je, da so zemeljske plasti tamkaj zasipale pred 1 mesecem nekako 2 dečka iz Gančan. Pokojni Štefan Srak je'ravno Prišel od vojakov in ga je doma v cvetu mladosti doletela tragična sm'-1
Narasla Drava
Nedeljske vesti o oblakolomih v gorjem toku Drave so se uresničile. Drava Je narasla preko normale za 2.65 m. Pri meljsko-pobreškem brodu morajo pasan-na eni strani plezati naravnost na krod, na drugi strani pa en meter globoko skakati z broda. Mogočni, motni valovi so pregnali ribiče, njihova oporišča pri železniškem mostu pa so po-^'li, obenem pa prignali na obrežje lov-Ce na les, dračje in tramovje, ki ga prinaša Drava. Zdi se, da se je moralo raziti Precej splavov, katerih material žene dravsko valovje proti Mariboru. Do-s*i tramovja plava, voz za vozom nabavljenega lesa ir. dračja spravljajo domov. Brodar Ivan Merdaus pa je v ve-skrbeh, da mu grozeči dravski tok ne odtrga brod.
Zdravniško društvo v Mariboru podiva svoje člane, da se udeleže žalne komemoracije ob obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja na Glavnem trgu dne 9. t. m. Zbirališče ob 18. uri pred kavarno »Central«.
»Perun «Maribor poziva svoje članstvo, da se brez izjeme udeleži komemoracije za blagopokomim Viteškim kraljem. Zbirališče v sredo ob 18. uri v Narodnem domu. Udeležba obvezna. Pridite točno!
Slovensko obrtno društvo v Mariboru vljudno vabi vse obrtništvo, da se blagovoli udeležiti žalnega obreda v sredo ob 18.30 uri na Glavnem tegu. Nadalje se naj da prilika vajencem in vajenkam, da sc žalne manifestacije udeleže. Dopoldne morajo biti vsi obrati obrtnikov zaprti, popoldan pa smejo biti odprti samo do 17. ure. Predsedstvo.
Stenografski krožek nima jutri sestanka zaradi žalnih svečanosti. Prihodnji sestanek 16. oktobra.
Mornarska sekcija Jadranske straže poziva svoje članstvo, da se v sredo 9. oktobra polnoštevilno udeleži komemoracije po Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju ob 18. uri na Glavnem trgu. Uniforma zimska.
Oblastni odbor Narodne obrane poziva svoje članstvo, da se udeleži komemoracije po Viteškem kralji: Aleksandru I. Zedinitelju, ki bo oto 18. uri na-Glavnem trgu.
Okrožna strelska družina v Mariboru
poziva svoje članstvo in zvezne strelske družine, da se udeležijo komemoracije, ki bo jutri 9. t. m. ob 18. uri na Glavnem trgu.
»Nanos«! Jutri 9. t. m. bo ob pol 18. uri sestanek- v društvenih prostorih. 0°
sestanku odkorakamo na Glavni trg h komemoraciji po Viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju. Udeležba obvezna!
Iz naših lovskih krogov. Člani mariborske podružnice SLD se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže jutrišnje komemoracije za blagopokojnega kralja Aleksandra I. člani SLD se nadalje obveščajo, da odpadejo jutri vsi lovi in lovske prireditve.
Korošci! Klub Koroških Slovencev v Mariboru vas poziva, da se polnoštevilno udeležite spominske žalne svečanosti, ki se vrši ob Obletnici kraljeve smrti 9. oktobra ob pol 19. uri na Glavnem trgu.
Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru obvešča cerij. občinstvo in svoje članstvo, da morajo biti brivnice in damski saloni po odredbi banske utprave jutri v sredo 9. t. m. dopoldne zaprti. Mariborske in okoliške člane pa vabi, naj od 17. ure, ko se bodo vršile v Mariboru žalne svečanosti, lokale zaprejo. Obvezno za vse članstvo.
Starokatoliška cerkev. Za prvo obletnico smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v sredo 9. t. m. bo v Narodnem domu ob 9. uri slovesna zadušnica z mrtvaškimi molitvami za dušni mir nepozabnega nam kralja. Vsi verniki, somišljeniki in narodna društva, vabljeni!
Prosvetno in podporno društvo »Nanos« v Mariboru. Spored ciklusa predavanj, ki se vršijo v času od 13. do 19. oktobra t. I. v Narodnem domu: 1. Nedelja 13. oktobra: Ob tričetrt na 10. uro predavanje v veliki dvorani Narodnega doma. Predava g. R. Rehar »O delovanju blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja med svetovno vojno«. Sodeluje pevsko društvo »Jadran« pod vodstvom g. U. Vrabca ter član Narodnega gledališča g. J. Košuta z recitacijo. Ob pol 12. uri spominska siv. maša v frančiškanski cerkvi. Poje pevski zbor Nanosa pod vodstvom g. Jos. Laha. — 2. P o n e d e 1 j e k 14. oktobra: Ob 20. uri predavanje ge. Druškovič T.: »Žena v službi domovine«. Sodeluje pevski zbor Nanosa. Prireditev organizira ženski odsek Nanosa. — 3. Torek 15. oktobra: Ob 20. uri predavanje g. dr. Ant. Dolarja: »O koroškem plebiscitu«. Sodeluje Ipavčeva župa pod vodstvom g. A. Horvata s koroškimi narodnimi pesmimi. Ricitacija. Predavanje se vrši pod okriljem Kluba Korošcev v Mariboru. — 4. Sreda, 16. oktobra: Ob 20. uri predavanje za mladino. Predava g. prof. Lojze Bizjak: »Solidarnost mladine In jugoslovenska bodočnost«. Poje pevski zibor. Recitacija. — 5. Četrtek 17. oktobra: Ob 20. uri predavanje predsednika Saveza jug. emigr. udruženj v Beogradu g. dr. Iv. Marije čoka: »O splošnem mednarodnem političnem položaju«. — 6. P e t e k 18. Oktobra: Ob 20. uri. Referati: a) »Historijat naše emigracije«; b) g. Rudolfa Golouha: »Socialni in gospodarski problemi Jugoslavije«; c) g. prof. L. Bizjaka: »O našem delu in ciljih«. Po referatih debata. — 7. S o bo ta
19.	oktobra: Ob 20. uri. Referati: a) g. dr. L. Čermelja: »O naši propagandi«; b) g. dr. B. Vrčona: »Pravni položaj naših manjšin«; c) g. dr. J. Dekleve: »O življenju in konfinacijah«. Po referatih debata. Na vsa predavanja vstop prost! Vabljeni vsi narodno čuteči Jugoslovani!
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožčfove grenčice. Ragistrirano od ministrstvi za soc. politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 2$5. V. 1935.
Meljsko-pobreški brod ustavil promet! Sinoči okoli 7. ure, ko je dravski tok silno naraščal, so se začela mostišča broda tako sumljivo majati, da se je brodar g. Ivan Merdavs odločil, da kljub predstoječemu tržnemu dnevu na sejmišču ustavi promet.
Na delovnem trgu. Tukajšnja Borza dela išče tri dečke, in sicer dva stara-od 13 do 14 let, enega od 16 do 17 let, ki imajo veselje do hotelske službe. Vešči morajo biti državnega in nemškega jezika. Prednost imajo otroci siromašnih staršev.
Nočno lekarniško službo imata danes Maverjeva in Siralkova lekarna, jutri v sredo pa Konigov-a in Minarikova lekarna.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Od danes dalje
Pot do srca
krasen velefilm Charlotta Suza, Hans Sohnker, Harald Paulsen, Hilde Kriiger, Kurt Wespermann, Gustav \Valdau in Hubert v. Mayerinck.
Pride največji film vseh časov BEN GALI.
Kino Union. Do vključno srede prekrasen velefilm »Epizoda« s Paulo Wes-sely. V sredo samo dve predstavi, in sicer ob 16. in pol 21. uri. Predstava ob pol 19. uri odpade zaradi komemoracije.
tkuodua $&edatišee
REPERTOAR.
Torek, 8. oktobra: Zaprto.
Sreda, 9. oktobra: Zaprto.
Četr ek, 10. oktobra ob 20. uri: »izdaja pri Novari«. Premiera. Red A.
Abonen i,s reda A prejmejo v četrtek prvo predstavo. Kdor še nima izkaznice, naj jo čim prej dvigne pri dnevni blagajni. Tam se sprejemajo še tudi novi abonenti. Priglasite se!
V gledališki pevski zbor se sprejmejo novinke In novinci. Prijave sprejema kapelnik Herzog dnevno od 12. do pol
13.	ure ter gledališka blagajna.
S kamnom so ga pobili. Sinoči je več fantov iz Studencev napadlo 34-letnega poli rja Toneta Pogačnika, ki se je vračal domov. Napadalci so Pogačnika pobili s kamni na tla in ga še na tleh ležečega hudo pretepli. Vzrok: strupena ljubosumnost. Težko poškodovanega Pogačnika so prepeljali v bolnišnico.	k
S 5 zabodljaji v gornjem delu telesa je obležal nezavesten na cesti posestniški sin Ivan Crkovnik iz Završ. Za storilci se vršijo poizvedbe.
Obračunavanja. Neznanec je z noženi ranil v levo ramo 30-letnega paznika Stramliča. Dva neznana moška sta z nožem navalila na 33-letnega Antona Pogača iz Frankopanove ulice in ga z nožem ranila po glavi. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Radi noža kaznovan. 21-Ietni Jožef T. iz Hrastja pri Mariboru je bil pred tukajšnjim malim senatom obsojen v tajni razpravi na 8 mesecev strogega zapora, ker je 22. aprila t. 1. v Limbušu zabodel z nožem v rebra Franca Klampferja in ga težko poškodoval.
Pred mariborskim malim kazenskim senatom se je zagovarjal 45-letni želar Ignac Flegovič iz Grajenščaka, ker je dne 10. aprila z nožem zabodel v hrbet posestnika Antona Zorca. Obsojen je bil na 5 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta.
Kovičev sinček povožen. Včeraj popoldne je bilo na Slomškovem trgu mnogo ljudi priča razburljivega prizora. Iz Lekarniške ulice je na kolesu pridrvel 15-letni čevljarski vajenec Alojz Unger in podrl 6-letnega Dimitrija, sinčka Pavla Koviča, gledališkega igralca. Deček je zadobil za desnim ušesom krvavečo rano, Dimitrij pa je močno krvavel tudi iz ust. Neprevidni kolesar pa se za svojo žrtev ni zmenil in oddirjal naprej. Toda ljudje, ki so dogodek videli, so kolesarja kmalu prijeli in ga privedli na stražnico.
Žeparska zalega. V neki gostilni v Vetrinjski ulici je spretni žepar izmaknil tovarniškemu delavcu Francu Podjaver-šku iz žepa 100 dinarski bankovec, nato pa brez sledu izginil.
Za tri jureke je ogoljufal v Varaždinu Angelo Halič 27-letni usnjarski pomočnik Blaž Rogan iz Maribora. Dejal je, da gre menjat stare jurije za nove. Mal? senat ga je obsodil na tri mesece strogega zapora, dveletno izgubo častnih državljanskih pravic, pogojno na 2 leti.
Kolesa kradejo. Izpred tovarne Hutter je snoči nekdo ukradel neki predici še skoraj novo žensko kolo znamke »Orgil BaHič«. Oškodovanka je tatvino prijavila policiji.
Domačije gorijo. Strojniku Josipu Roch bauerju v Savinskem pri Makolah je zgorelo gospodarsko poslopje. Škoda znaša 12.000 dinarjev.
Mariborsko vreme. Maksimalna temperatura 17.8, minimalna temperatura 9.8, relativna vlaga 89, barometer 741.7.
»Čuvajte Jugoslavijo'
MARIJ SKALAH
ROMAN
Sida SHoMva
»In meniš, da moraš sedaj ča!ka'ti na izpolnitev tega maščevanja za grehe očetov, ker si edina četrtega pokolenja? Smešno? Čermi prav do četrtega? čemu ne le do drugega, tretjega, ali pa dalje, do petega, šestega??«
»Ne, saj ne verujem v mrtvo črko. Dobro vem, da je tako zapisano samo zaradi leaobesednosti. Ni treba, da seže to »maščevanje« prav točno do četrtega po kolenja, pač pa seže gotovo do tistega, ki se še ne osvobodi škodljivih elementov svojih prednikov in še ni očiščen s krvjo in duhom novih sotvorcev drugih linij, moških ali ženskth.«
»Mar prav ti še niso očiščena?«
»Nisem. Predobro čutim, da sem še vsa Silanova, četudi so v meni divje pomešane vse njihove in njihovih družic lastnosti. Prav zaradi tega sem morda celo kristalizacija vsega silanovstva.«
Vsega tega se zavedaš? Vse to določaš in kategoriziraš kakor znanstvenik rezultr.: svoje analize? O takih stvareh sem brala v ruskih romanih, a tam ne govore o njih prizadeti sami.«
»Včasih tudi. In — čemu ne bi govorili. Bi morali vedno čakati, da nam povedo drugi? Saj sploh ne bi mogli. Samo vem vso '	;	ie	treba	vedeti za
ugotovitev rezultata.«
»S te strani te doslej nisem poznala.«
»Tudi sama se nisem. Te dni sem pa globoko in vzdržema premišljevala. Hotela sem vsemu čisto do dna, in zdaj vem, zdaj se poznam. Vem tudi, da nista ne Brviin ne* Danilo ničesar kriva. Oba sta le moji žrtvi.«
»Nazadnje postaneš še znamenita filozofinja,« se je zasmejala Danica.
»Za vse to ni potrebna nobena znamenita filozofija. Saj je vse tako naravno in preprosto, čudno pa je to, da vseh teh dognanj — ne moren izkoristiti. — Manjka mi volje in moči. So tremotki, ko vem čisto določno, da vse to ne more biti drugače, . kor je. Vem tudi, da bi morala po tem spoznanju usmeriti vse svoje nehanje. Pa napoči čas, ko bi bilo treba nastopiti to pot in — ne gre. Nenadoma se mi zamegli razum in vse kar potem počnem, je neskončno neumno in takih dognanj nevredno. Vidiš to je, kar me sedaj še najbolj muči. Nekje v mojem razumu nekaj ni v redu. Tam je blazna praznina, nad katero zmaguje sirovi nagon z bolnimi živci.«
»Taka razmišljanja ti živce še bolj kvarijo, namesto da bi skrbela za zdravljenje. Vrzi vse preko ramena in živi ta-
ko, kakor žive drugi ljudje, kakor živim jaz...«
»Vrzi preko ramena ... Zdravi živce... Mar misliš, da jih je moči ozdraviti? Ne, ne ... Morali bi se napraviti čisto na novo, iz docela novega materiala; prav vse. Zame ni ozdravljenja...«
Vrgla se je hipoma Danici okoli vratu in krčevito zaihtela. Napad črnega obupa je sledil tokrat neposredno filozofski treznosti in mirnosti. Danica jo je skušala pomiriti, pa se ji je šele po dolgem trudu posrečilo privesti jo do novega, treznega premišljevanja.
»Vidiš,« je dejala in si otirala solze, »sedaj vidiš, kako je. Kadar me zgrabi, sem brez moči. Razum odpove...«
Dar.ica je molčala. Zvečer je govorila z možem in ko je prišel dr. Frangež, ga je povabila k sebi.
»Gospod doktor,« mu je dejala, »Sida propada. Ako jo zares ljubite, potem jo rešite čimprej teli muk. Ločite jo od Ro-gana, ali pa jo pustite in ne pehajte v popolno pogubo njo in še sebe. Tu ni več časa za oklevanje. Smili se mi vsak dan bolj.«
»Draga gospa, ko bi samo vedeli, koliko se zadnje čase trudim, da bi jo pripravil do razvozlanja tega vozla, pa noče. Prosi me in roti, naj počakam. »Naj dozori,« pravi »naj se razvozla samo po sebi.« Pomagajte mi tudi vi. Dobro vem, da upošteva v še besede.«
»Morda jih je včasih res, sedaj jih ne. Vedno bolj postaja nedostopna za vsak
pameten svet. A nekaj je treba ukreniti-Ko bi poučila Ervina?«
»Brez njenega privoljenja ne moremo storiti ničesar. Verjemite mi, da imatfl dovelj poguma stopiti sam pred njenega moža in ga prositi, naj ji vrne svobodo, toda pomislite, kaj bi utegnilo biti potem! To bi pomenilo razbiti njen zakon brez njene končne odločitve. Pri tijen| živčni polezni bi se lahko zgodilo, da bi nekoč, morda že prav kmalu, padla P° meni: »Vrgel si me na svojo pot samovoljno, iz lastnih egoističnih hotenj.« To bi bilo strašno in njen zakon z menoj bi se lahko spremenil v nov pekel.«
»In vendar tako ni mogoče dalje. Ne razumite me krivo, gospod doktor! Njena prijateljica sem, ljubim jo in se mi srn' li, pa se vendar bojim tudi za vas...« 1 »čemu?«
»Zaradi njene bolezni. Zdravnik ste, i’’ veste boljp, kakor jaz ...«
»Vem. Cisto določno vem, da bo tudi moje življenje z njo težka preizkušnja-Moj razum pojmuje vse docela določno in, ako vam hočem govoriti odkrito, me svari pred to zvezo. Toda srce je močnejše. Ljubim jo in ne morem živeti brez nje. Moja ljubezen je slepa za vse argumente razuma. Zdelo se vam bo čudno, vem, saj se zdi tudi meni, a je tako. Vsega tega r.iti sam ne razumem-Kaj je prav za prav ta blazna ljubezen? Nikoli ne bi bil verjel, da je sploh mogoče tako slepo in brezpogojno ljubiti-(Se bo nadaljevalo.) •
StoGtltaO’ Aii&tUM
VIVVVV	VVVPIlf
Priprave za enajsto olimpijado
Doslej se je prijavilo za udeležbo s svojimi športniki že 48 držav z vseh delov sveta — Ogromna organizacija propagande
Enajsta svetovna olimpijada bo v Ber-unu in Hitlerjeva Nemčija se pripravlja na njo z naravnost grandioznimi sredstvi. Priprave so v polnem teku. Do letošnjega 1. avgusta se je prijavilo za soudeležbo pri enajsti olimpijadi v Berlinu. Le redke so države, ki ne bodo zastopane. Med velikimi bo le sovjetska Rusija, ki nima mednarodnega olimpijskega odbora. Druge države, ki tudi niso imele takih odborov, so jih takoj u-stanovile. Prva sta to storila Egipt in Islandija.
Osem in štlridest držav.
Osem in štirideset držav, kolikor jih je prijavljenih, je doslej največje število. Toliko jih še na nobeni olimpijadi ni sodelovalo. Treba je pripomniti, da bodo zastopani nekateri po zelo močnih moštvih. O nekaterih narodih je že znano, koliko tekmovalcev pošlejo na olimpijado. Rekord imajo doslej Američani, ki pošljejo na zimsko in poletno olimpijado 480 tekmovalcev. Italijani jih pošljejo 398, Japonci pa 373. Ta dva naroda ne zaostajata daleč za Američani, Madžarskih tekmovalcev bo približno toliko, kolikor japonskih. Švedi in Švicarji pošljejo približno po 200 tekmovalcev. Poljaki 140, Bolgari blizu 100, čeprav na olimpijadi v Los Angelesu leta 1932 Bolgarija sploh mi bila zastopana in čeprav so prvotno računali, da bo bolgarskih tekmovalcev največ 20.
Zadnji dan, do katerega morajo vse države sporočiti olimpijskemu odboru, katere športne panoge bodo zastopane po njihovih tekmovalcih in koliko tekmo valcev pošljejo na olimpijado, je 20. junij 19,56. Olimpijski odbor pa mora seveda že prej približno vedeti, koliko 'bo tekmovalcev, da bo mogel pripraviti vse potrebno glede prehrane ir. stanovunja. Doslej je poslalo te podatke komaj 12 držav in že iz teh je priglašenih 1.200 tekmovalcev.
Tudi najmanjše države in one iz. Azile pridejo.
Nemški olimpijski odbor je prejel obvestilo, da je bil ustanovljen v e hi najmanjših samostojnih držav na svetu v Lichtensteinu olimpijski odbor, ki ga je mednarodni olimpijski odbor že priznal. Talko je bila povabljena na olimpijado
tudi ta državica. Liehtenstein pa ni edina državica, ki se bo potegovala za olimpijske lavorike v Garmisch-Partenkirchenu in Berlinu. Med narodi, ki bodo zastopani po svojih tekmovalcih na berlinski o-limpijadi, bo zastopana še manjša državica, namreč Monaco. Iz Irana poročajo nemškemu olimpijskemu odboru, da se pripravlja tam ustanovitev olimpijskega odbora s sedežem v Teheranu. V Iranu, prejšnji Perziji, ima šport že več tisoč let staro tradicijo. V najnovejšem času skušajo v Iranu športniki navezati na to tradicijo, zlasti na pobudo Angležev in Indijcev, ki so v tem pogledu močno vplivali tudi r.a sosednjo državo Afganistan. Živa pa je ostala perzijska športna tradicija v eni športni panogi, ki je tudi zastopana na olimpijadi in sicer rokoborbe. Če bo torej Perzija zastopana na berlinski olimpijadi, bo poslala tja v prvi vrsti rokoborec.
Avstralija in Nova Zelandija.
Med prijavljenimi državami sta od Berlina najbolj oddaljeni Avstralija in Nova Zelandija. Avstralski olimpijski odbor hoče zbrati za svoje tekmovalec 3000 funtov šterlingov, kolikor potrebuje. da bo mogel poslati na olimpijado 15 tekmovalcev. V januarju, ko je v Avstraliji poletje, morajo biti tekmovalci že določeni, da bodo mogli najpozneje ob koncu maja ali prve dni junija odpotovati v Nemčijo Avstralski in novozelandski športniki bodo morali torej potovati štiri do pet mesecev im pot jih bo vodila skozi kraje, kjer se bo podnebje temeljito menjavalo, saj bodo šli od avstralske zime preko tropičnih krajev v nemško poletje. Ko se bodo pa vrnili, bodo našli doma že pomlad. Antipodom iz Avstralije in Nove Zelandije je torej treba šteti v dobro, da se ne boje tako dolgega in napornega potovanja, da se ne strašijo nobenih žrtev, samo da bodo mogli sodelovati na olimpijadi in pomeriti V plemeniti tekmi svoje moči z drugimi naprednimi narodi.
Propaganda in razstava.
Propagandni odsek XI. olimpijade je dal izdelati poseben olimpijski vlak, ki vozi zdaj po vsej Nemčiji. Vlak obstoja iz 12 tovornih avtomobilov in svojo pot je nastopil 1. septembra. Štirje težki to-
vorni vagoni, vsak po dva priklopna vagona bodo sestavljeni na razstaviščih v vozovni park, kjer bo v sredini šotor za filmske predstave. V tem šotoru bo prostora za 200 gledalcev. Olimpijske razstave so že organizirane v Berlinu, Hamburgu, Miinchenu in Stuttgartu. Kakor te razstave, obsega tudi potujoča olimpijska razstava velike slike, modele in risbe, prikazujoče zgodovino olimpijskih iger in vse kar je že pripravila Nemčija za XI. olimpijado.
Tudi radio v službi športa.
Berlinska olimpijada, ki obrača zdaj po svojih pripravah nase pozornost vsega športnega sveta, ne bo samo velik dogodek in užitek za udeležence same, temveč ji bodo lahko prisostvovale vse velike množice športnikov širom sveta. Radio bo storil tudi tu svoje. Če so prenosi v Evropi sami razmeroma enostavni, je zveza med poedinimi kontinenti potom radia še vedno pomanjkljiva. Nemške oddajne postaje na kratke valove bi ne zadostovale za prenos olimpijskih prireditev. Zato gradi nemška poštna uprava v Zeesenu pri Kdnigswus-terhausnu nove oddajne postaje na kratke valove, ki bodo imele dovolj anten, da bo mogoč nemoten prenos v vse kotičke sveta. Nemški radio pripravlja za olimpijado dovolj mikrofonov in ojačevalcev, da bodo lahko vsi narodi v istem trenutku sledili olimpijskim igram.
Službene objave OOLNP v Mariboru.
Program za 13. t. m. v Mariboru: ob 10. SK Rapid mladina : SK Maribor mladina, igrišče SK Rapida; ob 13.30 SK Železničar rez. : SK Maribor rez., prvenstvena; ob 15. SK Železničar I. : SK Maribor L, prvenstena, igrišče SK Železničarja. V Čakovcu: ob 15. SK Gradjan-ski : SK Mura, prvenstvena, igrišče SK Gradjanskega. V Dolnji Lendavi: ob 15. SK Lendava : SK Ptuj, prvenstvena. —
Službujoči odborniki: Igrišče SK Železničar g. Mozetič, igrišče SK Rapida g Senica, igrišče SK Gradjanskega g. dr. Franetovič, igrišče SK Lendava g. Mil-hofer. Svoječasno izdane legitimacije sodniškim kandidatom se razveljavijo Gospodi Kandidati se opozarjajo, da iste vrnejo v roke tajniku OO; — Tajnik.
Britanske vojne ladje imajo zvočne kinematografe
Službeni list britanske mornarice je objavil naredbo vrhovnega admirala, v smislu katere se ustanavlja poseben fond, ki bo služil namenu, da se na vseh vojnih ladjah Njegovega Veličanstva kralja Velike Britanije uredijo kinematografi z zvočne filmske predstave.
V norišnici vlasuljarski saloni
Po posebni odredbi britanskega pra-j vosodnega ministra se bodo po vseh norišnicah Velike Britanije uredili posebni vlasuljarski saloni. Ta odredba je v zvezi z ugotovitvijo, ki se je izkazala v praksi, da ne deluje na zdravje in do-bročutje na umu omračenih nič boljše kakor možnost, da se brigajo za sistc« matično gojenje las. Obenem se hod/ za te reveže priredile posebne s por tik zabave, kakor n. pr. nogomet, pa tudi radijski aparati se bodo inštalirali po norišnicah, ker se je dognalo, da uma-bohii prav radi poslušajo razne radijske vesti, koncerte in podobno.
Informacije.
Melhior se hoče poročiti in obišče očeta svoje izvoljenke.
Oče: »Vam ne bom nikdar in nikoli dal svoje hčerke! Jaz sem se namreč informiral o vas.«
Melhior: »Tudi jaz sem si dovolil zbratj informacije o vas.«
Oče: »No, dobro, če ste torej tako zaljubljeni v mojo hčerko, » ne marain dalje protiviti.«
Razno
CENJENE DAME!
Najmodernejši žurnali jesenskih in zimskih novosti, oblek, plaščev in kostumov. Eleganten kroj. Se priporoča salon Toplak. Cene zmerne! 4576
prodam
aprik, zima,
vata, žimnice, otomanc, kau-čc, naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Ve= trlnjska 7, Koroška 8.	4285
HOLANDSKE CVETLIČNE , . ČEBULICE, hijadnto. tulpe, narcise itd. dobite po zmerni ceni v cvetličarni Anton Požar. T.vrše-va ulica.	4540
Prodajamo od 5 kg naprej JABOLKA KANADA
po Din 2.50 za kg. Kmetijska družba Meljska c. 12.	4567
PRODAM
globok otroški voziček. Naslov v upravi lista. 4575
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddam, Vrbanova 28, pritličje, desno.	4580
Stanovanje ____________
-TMrnrit« -Mn m—ain nim iu<nmiri r  mm ,
ODDAM SOBO IN KUHINJO
s 1. novembrom, Studenci' Cankarjeva ul. 5.	4585
NA STANOVANJE
in dobro domačo hrano z uporabo klavirja sprejmem 2"* dijakinje ali gospodične. Vprašati v upravi lista.	4581
SPREJMEM GOSPODIČNO
na stanovanje. Koroška cesta 27, vrata 3.	4577
IŠČEM SOBO IN KUHINJO.
ali samo sobo s 15. oktobrom.
Ivanka Gruber, Kersnikova
ul. 1.	4574
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.
\