Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 44. izven Ljubljane 8 vin. v LjuDlpl v iorek, 24. íeüruñrja 1914.
Lelo XLII.
~ Velja po pošti: s
Za celo leto naprej . . K 26-— za en meseo „ . . ,, 2'20 za Nemčijo oeloletno . » 29'— za ostalo inozemstvo . ,, 35"—
dom:
K 24'— ,, 2--1-70
V	Ljubljani na
Za celo leto naprej . za en meseo „ • • >•
V	upravi prejemali meseCno „
= Sobotna izdaja: =
za celo leto	»
ia Nemčijo celoletno . „ 9-— » ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... ,, 13 „ za trikrat .... „ 10 ,, za večkrat primeren popast.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
onoalolpna petitvrsta po 18 vin.
--Poslano: ■"
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna prllofla Vozni red.
K3- DrednlStvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/in. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen iist za slovenski narod.
Upravnlätvo je v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račun poštne braullnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telelona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Groi Bobrinskil in kar je z njim v zvezi.
V časopisju zavzema grof Bobrin-skij zadnje čase najmanj toliko prostora kakor princ Wied. Oba sta postala evropski znamenitosti. Dočim slave Bobrinskega na Buskem kot »mučen ca za sveto pravoslavje«, ga pri nas slikajo kot največjo nevarnost za habsburško državo. Mož je lahko nase ponosen in če kaj da na reklamo za svojo osebo, more biti časnikarjem od Neve do Donava do smrti globoko hvaležen.
Kaj je ta Bobrinskij? Grof, v sorodu s carjem in voditelj ruskega imperializma v znamenju pravoslavja. Ker v Avstriji ni nobenega večjega ali manjšega slovanskega naroda, ki bi kljub vsem simpatijam do sorodnega velikega ruskega naroda zares hrepenel za tem, da pride pod »očetovsko palico« belega carja, se delovanje grofa Bobrinskega omejuje na nekaj tisoč Rusinov po Galiciji in Ogrskem. Tam se dele svete podobe, molitveniki in podobno in baje se delijo v velikih množinah tudi ruski rubí j i. Tej propagandi je le majhen del Rusinov pristopen, ker je večina odločno Rusiji nasprotna in celo sovražna. Največ ruskega semena gre na Ogrskem v klasje, to ]>a zato, ker ima tam žalibog macljarski žandar glavno besedo tudi v unijatski cerkvi, kateri ti Rusini pripadajo. Mad-jarski duhovni obračajo svojo skrb tudi bolj na to, da Rusinom vtepejo v glavo madjarski jezik kakor krščanskega duha. Tako je prišlo do procesa v Alarmaros Sigetu, kjer sodijo madjarski sodniki neuke rusinske kmete, ki so se v odporu zoper madjarski sistem v cerkvi in šoli dali ujeti na li-manice ruskim agitatorjem za pravoslavje, zaradi veleizdaje. In Bobrinski, ki je prišel v prilog svojim žrtvam pričat, kar je samo na sebi le prav, je na svojo propagando še zelo ponosen, kar je pa zelo neumno.
Na drugi strani pa se Rusija pritožuje, da Avstrija med Ukrajinci v carstvu širi veliko gibanje, ki gre za tem zbuditi ukrajinsko narodno gibanje, ustvariti s tem nekako iredento na Ruskem in tako zanesti veliki narodni prepir, ki ga ima Avstrija doma, še v
Rusijo. Stvar je tembolj opasna, ker je Ukrajincev 25 milijonov. Avstrija baje podpira agitatorje, profesorje, literate in bogvekaj še vse v Rusiji in hoče Rusinom v Avstriji v prvi vrsti zato dati vseučilišče,, da ustvari tudi za Ukrajince kulturno in politično težišče v Avstriji. Avstrijski listi s svoje strani slikajo kruto preganjanje ukrajinskega naroda od strani rusko vlade.
Na vse to bi pameten Avstrijec odgovoril: Grof Bobrinskij naj s svojim »svetim pruvoslavjem« vred lepo doma ostane in naj ubogih rusinskih kmetov ne bega z bajkami o »dobrem in pravičnem carju.« Mesto tega naj rajši cain svetuje, da Ukrajincem in svojim narodom sploh, kamor spadajo za Ma-lorusi predvsem Poljaki, da narodne pravice brez ozira na to, izpovedujejo li pravoslavje ali katoličanstvo in brez ozira na to, je-li to prav pruski in avstrijski nemško-madjarski diplomaciji ali ne. S tem bi »i grof Bobrinski stekel za svojo domovino neprimerno več zaslug kakor s tem, da hujska nekaj re-vežev po Gališkem in Ogrskem, da jih poljske in madjarske oblasti potem le še bolj stiskajo. Če Rusija da Poljakom in Ukrajincem, kar jim gre, in če ne bo v korist pravoslavju zatirala ka-toličanstva, bo namah od celega sveta spoštovana in vslecl tega še veliko močnejša kakor je. Tukaj jo delo za grofa Bobrinskega, če se ga zna in lioče lotiti.
Kar se avstro-ogrskih državnikov tiče, pa mislimo, da imajo v mejah države same veliko več nujnega in koristnega dela kakor pa med Ukrajinci v Rusiji. Simpatije za, ruske Ukrajince so lepe in hvale vredne, a bi se ne utegnile smatrati kot odkritosrčne, če avstrijska in ogrska vlada ne dasti svojim lastnim narodom, kar ti smejo in morajo zahtevati po pravici. Ne vemo, kako se Ukrajincem v Rusiji godi, mislimo pa, da se jim slabše kakor n. pr. Slovakom in koroškim Slovencem ne. Avstrija naj napravi red v svojih mejah, ne ozirajoč se na Nemčijo, Italijo ali Rusijo, in Rusija naj ga v svojih, pa bodo tako avstrijski kakor ruski narodi hvaležni in zadovoljni. Potem pa bosta Avstrija in Rusija druga drugi tudi boljši sosedi kakor sta, danes pa si imata prav ti dve državi z ozirom na svojo narodnostno politiko druga drugi najmanj pravice kaj očitati. Dokler ne moremo mi napraviti miru in redu celo na Češkem, ostanimo doma — ka-
kor naj ostane na drugi strani grof Bobrinskij tam, kjer je, da se ne bo ves svet smejal, kako nosijo k našim Rusinom svobodo oni, ki je sami ne poznajo.
Poneveme v okrajnem šolsKem svelu za ocriško okolico.
Poslanec Fon in tovariši S. L. S. so v soji goriškega deželnega zbora dne 20. t. m. vložili naslednjo interpolacijo na ministra za uk in bogo-častje radi poneverb v okrajnent šolskem svetu za goriško okolico:
Stroški za ljudsko šolstvo, ki jih morajo nositi šolski okraji, so ogromno narasli. Tolminski okraj plačuje 150% šolskih doklad, sežanski 125v Fur-laniji pa 95%, odnosno 125%- Šolski okraj za goriško okolico je plačeval do-sedaj 01% šolskih doklacl, a letos so se te doklade morale povišati na 160%, torej naenkrat za celih 6t>%. Poleg tega ima goriški šolski okraj že. dolga čez en milijon kron. Nedvomno je, tla so luksuriozne in drage šolske stavbe, pravo palače, ki so se zidale v zadnjih letih, mnogo pripomogle do velikanskega naraščaja šolskih doklad. Toda v goriškem šolskem okraju so se godile še druge stvari. Iz kazenske pravde, ki so je vršila pred goriško poroto, ie vsej javnosi znano, da so se v tem šolskem svetu poneverile velike vsote; pomožni uradnik Rozina je bil obsojen, a glavni krivec šolski nadzornik Finž-gar je bil oproščen. Dejstvo pa stoji, da manjkajo iz zaloga šolskega sveta za goriško okolico velikanski zneski preko 170.000 K, ki jih bo moral za sedaj plačati kmet s povišanimi šolskimi dokla-dami. No smelo bi biti nikakega dvoma, da je država dolžna povrniti oškodovanemu šolskemu svetu oni denar, ki so ga poneverili njeni uradniki; kajti za uradnike, ki jih nastavlja država, je ona. sama odgovorna. Toda o tej stvari vlada sedaj nek.sumljiv mir: nihče noče o tem govoriti, nihče so zganiti in še manj seveda — plačati. In vendar mislim, da ne bo vlada zahtevala, da bi kmet plačeval poneverbe njenih uradnikov.
Zato vprašam ekscelenco gospoda naučnega ministra:
Ali so mu znane poneverbe, ki so se izvršile na okrajnem šolskem svetu ! za goriško okolico za časa službovanja
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold Lčnard.
(Dalje.)
»Utrudil sem se z letanjem, kot pes,« je rekel, ko je sedel na klop, »skoraj štiri milje peš, pa zmrznjeno je na cesti.«
»Mariš, ponudi mu kaj, je zaklicala mati.«
»Takoj, mama.«
»Kaj pa v Tesni novega?«
»Vse po starem ... ali ostaneš dalj časa?«
»Ej, ne, hotel bi videti mater, pa tudi... vprašati vas oče... z ozirom na ono, veste,« in zmedel se je, kajti Stah in Mariš, ki je postavljala ' predenj jed, sta se nasmehnila.
»Pri Vresjakovih sem bil, toda Imeli so veliko sitnosti in zadrege s stražnikom.«
»Pa je vendar prisegel psubrat!«
»Saj ne ta, ampak drugi... zahajal je tja, torej so dali deklico v graj-ščino.«
»Vem, da je tam, samo nisem vedel zakaj.«
»Radi stražnika se je Šlo.«
»Kaj pa zdaj?« je vprašal zamolklo.
»Hodi in oprezuje vedno,« je izpre-govoril Stanko.
»Da bi ga,« je zamrmral, a z jeznega obraza je bilo videti, da nekaj premišljuje.
Po kratkem molku, ko je Marcelck jedel, je izpregovoril Malinov, ki je stal poleg njega:
»Zdaj odvrzi misli na deklico je važnejša zadeva.«
»Poslušani vas.«
»Jutri pride v našo hišo naš duhovnik, katoliški misijonar... on mora priti brez nevarnosti iz Tesne, tudi ako bi morali mi vsi propasti... Si razumel?«
»Razumem« in radosti so mu za-bliščale oči.
»Nobeden moskovski pes ne sme izvohati... in kakor bo prišel, tako bo odšel od nas nedotaknjen.... mislil sem tudi tebe vzeti na. stražo ... pomisli vendar, najsvetejši zakrament nosi s seboj, kaj je v primeri ž njim gubernator ali sam cesar?«
»Seveda.... saj je vendar kri in telo našega Gospoda Jezusa Kristusa.«
»Hm ... morda pa stražnika zapazita . . . kajti kdo more prevideti... treba nam ho oddati življenje, a ne dovoliti, da bi se dotaknili duhovnika ... Si razumel?«
»Dobro, oče ...«
»Izročam ti brez malega čast in življenje vseh nas vernikov ... odvrzi slabe misli, a obrni se k Njemu, ki plačuje in kaznuje.«
»Dobro.«
»Zdaj se pa vlezi, oclpočij, a ko pride čas, boš stražil.«
»Poginem, toda dokler živim, las mu ne pade z glave,« zaklieal je z ognjem.
»Tako je prav... kje naj se pa odpočije, mati?«
»Pojdi Marcelek v čumnalo, vlezi se na kožuhe... Stanko, posveti mu.«
»Naspi se dobro,« je dostavil gospodar, »kajti čaka le važno delo... a ne pokazuj se stražnikoma pred oči, ker nam ne boš nič koristil, ako te u jameta.«
»Uidem jima . . . Lahko noč, poj-dem, ker sem strašno utrujen.«
»Dobro spi,« se je poslovila Mariš.
Od zgodnjega jutra sta Malinov in njegov sin gledala za. krošnjarjem na ulicah in potih, dokler ni nekoliko pred poldnem zaslišal Stanko glasno klicanje:
»Gospodarji! gospodinje . . . trgujem!... prodajam!... kupujem!...
Tekel je k očetu in oba sta šla h krošnjarju, ki jo korakal poleg vozička, neprenehoma hvaleč svoje blago.
Bil je jasnih las, nekoliko široko-pleč z lepo brado in brkami, udrihal je s palico po tolstem sivem konju in klical:
»Zamenjujem!... trgujem!... kupujem! ...«
Raclovednejši so pogledovali iz his. slednjič so ustavili voziček, a krošnjar je razkladal škatlje s koraldami, tra-
okrajnoga šolskega nadzornika Finži garja?
Ali je državna oblast ugotovila, kdo je za te poneverbe odgovoren?
Kdaj povrne državna uprava okrajnemu šolskemu svetu za goriško okolico one zneske, ki so jih poneverili njeni uradniki?
NEMŠKO - ČEŠKA SPRAVA ŠE NI POKOPANA. — BACHMANN POSTOPAL NA LASTNO PEST.
Včeraj dopoldne je zborovalo na Dunaju načelstvo nemško-narodne zveze, ki se je pečalo z znanim pismom dvornega svetnika Bachmanna grofu Stiirgkhu, tla se njegova stranka več ne udeleži spravnih pogajanj s Čehi. Po dolgotrajni razpravi so sklenili pozvati vse stranke v zvezi, da naj so udeleže spravnih pogajanj, ker grozi sedanji položaj ustavi, kakor tudi narodnemu in gospodarskemu razvoju Nemcev. Ta sklep seveda pomenja po-polcn poraz Bachmannov, ki jo postopal na svojo pest, ne da bi bil o tem obvestil vodstvo svoje lastne stranke, marveč, se je o položaju le z nekaterimi pristaši stranke razgovarjal. Nemška napredna, stranka se bo še naprej jto-gajala. O uspehu govoriti jo zdaj še prezgodaj. V nedeljo, dne 1. marca pa zborujejo nekdanji nemški deželni poslanci češkega deželnega zbora in državni poslanci v Pragi, tla sklepajo o spravnih pogajanjih.
ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA.
Državni zbor se skliče dne 5. marca, kakor se je 23. I. m. na Dunaju določilo. Pred 5. marcem se kabinet ne izpre-meni. Finančno ministrstvo predloži predlog o najetju posojila v prvi seji. Čo se predlog marca reši, se posojilo koncem marca ali začetkom aprila najame. Ce bi pa obstrukcija preprečila sprejem te postave, se za najnujnejši kredit najame tekoče posojilo 150 do ¿00 milijonov kron.
GIOLITTLTEV NAČRT ZA CIVILNO POROKO POKOPAN.
Zakonski načrt za uvedbo civilne poroke pred cerkveno, katerega je v laškem parlamentu v sporazumu z Gio-littijoni vložil Finochiari Aprile, je za enkrat zopet pokopan. Pri tozadevnem glasovanju je vlada ostala v manjšini, kar ji je bilo tem neprijetne j še, ker se je Giolitti zelo potrudil, da bi stranke pridobil za ta načrt. Zanimivo je, da
kovi, čipkami... imel jo tudi igrače in barvan papir, igle in drugo drobnarijo.
Ženske so izpraševale po cenah in začele trgovati, a naredile so toliko šuma, da so prišli tudi gospodarji in fantje, ki so delali po skednjih in hlevih.
Videla sta to od daleč Malinov in sin, a v tem sta zapazila podčastnika, ki jc tudi šel proti isti strani, a ko se je približal vozičku, jo porinil narazen gručo ljudi in vprašal strogo:
»Ali imaš potni list ?«
»Imam . . . tukaj je, gospod podčastnik.«
Pogledal ga. je in vrnil.
»No, kaj pa dovoljenje za prodajo?«
»Tudi.«
Stražnik jo. pogledal podpise, pečate. pogledal na voz:
»Daj mi krtačo.«
»Imam izvrstno,« poiskal jo jo in mu jo dal.
»Koliko dani zanjo?«
Trideset kopo j k.«
Ah, ti goljuf, ni vredna niti de-
sc i.
Dani jo, a samo gospodu podčastniku za petnajst.«
»Ne ... dn j za deset.«
'Naj bo.«
(Dalje.)
so proti tej predlogi glasovali tudi soc. demokratje in povzročili njen padec. Soc. demokratje stojo namreč strogo na stališču razporoke in odklanjajo zalo vsako polovičarsko postavo v tem oziru; vse ali nič, to je njih geslo. Gio-litti pa radi tega poraza najbržg ne bo izvajal posledic, ker s tem zakonom ni zvezal vprašanja o zaupanju; zbornica bo pa s tako rešitvijo tudi zadovoljna, ker veČina pač misli, da se brez Giolit-lija ne da izhajati. Katoličani pa s svoje strani nadaljujejo boj proti predlogi na shodih in v časopisju, ker smatrajo ta Giolittijev poizkus kot žalitev katolicizma. Ni dvoma, da jo njihov boj potegnil za sabo tudi mnogo liberalnih poslancev, ki so bili izvoljeni s pomočjo katoliških glasov.
SRBSKE IZGUBE V OBEH BALKANSKIH VOJSKAH.
Srbi so v obeh vojskah na Balkanu izgubili 20.000 mrtvecev, 6000 jih je na koleri umrlo; ranjenih je bilo 48.000 vojakov. Srbska skupščina je 23. t. m. odobrila v prvem branju postavo o podpori vojnih invalidov. Mirovno stanje srbske armade znaša zdaj 2800 častnikov, 7100 podčastnikov in 41.700 vojakov.
OBČINSKE VOLITVE NA GRŠKEM.
Vlada je ob občinskih volitvah v Atenah in na Pireju z ogromno večino zmagala. Volitve so dokazale, da ljudstvo Veniselosu zaupa.
V MEHIKU SE USTANOVI NOVA REPUBLIKA?
Iz Chihnahne se poroča, da se kmalu uresniči načrt o ustanovitvi nove republike v severni Mehiki. Novi republiki bodo pripadale države Sonora, Chihnahna, Coahnila Neuevo Leon, Tamanlipas in mogoče tudi Sinaloa.
SPOMENIK ŠEVČENKU V KIJEVU.
»Rusko Slovo« poroča, da je car dovolil, da se sme Ševčenku postaviti spomenik v Kijevu.
Kranjski deželni zbor.
(Seja, dne 24. februarja 1914.)
Deželni glavar dr. Šusteršič otvori sejo ob pol 11. uri dopoldne ter imenuje za zapisnikarja poslanca Dermast-ja in pl. Šukljeja. Odsotnost sta opra-čila baron Apfaltrern in Košak.
Današnje seje se je udeležil tudi knezoškof dr. Jeglič.
Poslanci so vložili več samostojnih predlogov, ki so se odkazali odsekom.
Ustanovitev poštnih uradov na Robu, v Strugah in v Hinjah.
Poslanci Jaklič, Lovšin, Š k u 1 j in V c h o v e c so vložili predlog, da se ustanove poštni uradi na R o b u, v S t r u-g a h in H i n j a h.
Vodovod za sedraško, ribniško in kočevsko dolino.
Samostalni predlog posl. Škulja, Jakliča, Lovšina in tovarišev glede pospešitve izpeljave vodovoda za sodraško, ribniško in kočevsko dolino.
Že leta pričakuje prebivalstvo omenjenih dolin vodovoda, ker vasi trpe na pomanjkanju pitne vode, zlasti poleti in pozimi.
Tudi vodovod Jurjcvca-Sušje vsled nezadostnih studencev in znatnih poškodb ne odgovarja potrebam.
Predlagamo; Visokemu deželnemu odboru se naroča, naj pospeši izpeljavo vodovoda sodraške, ribniške in kočevske doline.
Cesta Podlipa — Smrečje do žirov.
Samostojni predlog poslanca Kobija in tovarišev glede nadaljevanja ceste Podlipa—Smrečje do Žirov.
Ta cesta je stala vrhniški cestni odbor ogromno svolo, je pa brez pravega pomena do tedaj, da se zgradi od Smrečja do Žirov.
Deželni odbor se tedaj poživlja, naj vpliva na cestni odbor v Idriji, da se ta cesta čim preje nadaljuje do Žirov.
Ker večinoma vse občine v Belokrajini tfpijo na pomanjkanju vode, vprašajo podpirani:
0	1. V kakem stadiju je zadeva vodne preskrbe za Belokrajino?
1	2. Ali hoče gospod deželni glavar potrebno ukreniti, da se vodno vprašanje v Belokrajini čimpreje reši?
Pl. Šuklje se je oglasil k formalnemu predlogu glede poslovnika. Sklicuje se na § 22. poslovnika in pritožuje, češ, da še noben nujen predlog narodno - napredne stranke ni prišel v razpravo in se jih zapostavlja za samostalnimi predlogi.
Dež. glavar dr. Šusteršič odgovarja, da so prišli nujni predlogi v razpravo povrsti kot so bili vloženi. Protežiral pa bo danes manjšino in dovolil razpravo o nekaterih njenih predlogih.
Poslanec dr. Krek povdarja, da je že v svoječasni razpravi o poslovniku nagla-šal, naj bi se nujni predlogi obravnavali koncem vsake seje. Takrat so poslanci narodno-napredne stranke ugovarjali in sedaj je poslovnik tak, kakor so ga želeli.
Dež. glavar povdarja, da je dal sicer besedo obema predgovornikoma, da pa je bilo to prot? poslovniku, ker ima poslanec o poslovniku samo tedaj besedo, ako stavi predlog v formalnem oziru. (Smeh.)
Nato so se odkazala razna poročila dež. odbora odsekom.
Dovolitve za pobiranje nad 100', doklad.
Deželni odbor je predložil poročilo za deželni zbor, da naj se dovoli pobirati 120% na doklada za 1. 1914. občini Ustje, 142% na doklada občini Hrenovice, občini Vrabce, da sme pobirati po občini Veliko Polje 152%, po davčni občini Griže pa 122%, občini Stari Trg pri Ložu se dovoli, da pobira po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj 103%, občina Sv. Križ pri Svibnjem naj sme pobirati v davčni občini Sv. Jurij 106%, v občini Svibnje pa 172%, občini Jablanica, da sme pobirati v davčni občini Jasen 159%, v davčni občini Vr-bovo 134%, v vasi Kuteževo 248%, v ostali davčni občini Trpčane (Kuteževo) 178% in v vasi Vrbica 119%; občini Planina se dovoli 123%; občini Košana se dovoli, da sme pobirati od interesentov napajališča v vasi Vovče za napajališče, za občinske in šolske in druge potrebščine 102%, od interesentov vodovoda v vaseh Gor. in D. Košana pa za vodovod in druge potrebščine 117%; občini Polšnik se dovoli pobirati v davčnih občinah Košica in Sv. Mihael v Gobi 104%, v davčni občini Polšnik pa 124%; občini Adlešiči po davčni občini 155%, po davčni občini Bojanci pa 122%, občini Čelje 184%, občini Šmihel pri Postojni po davčni občini Kal izvzemši udeležencev vodovoda 107%, od udeležencev vodovoda te davčne občine 218%, od udeležencev vodovoda v davčni občini Stara-sušica pa. 159% doklado na vse direktne davke. Nad 100% doklade se dovoli pobirati tudi občinam Lože, Ceplje, Trnovo, Dolenja Podgora, Bukovje, Šmihel pri Postojni in občini Postojna,
Deželni odbor je predložil zbornici poročilo o ustanovitvi samostojne občine Mooswald in predlaga, da se iz mestne občine Kočevje izločijo gotove stavbne parcele, iz katerih se ustanovi nova krajevna občina.
Deželni odbor je zbornici predložil poročilo o dovolitvi nad 20% doklad nekaterim cestnim okrajem za 1. 1914. ter predlaga, naj deželni zbor pooblasti deželni odbor, da sme cestnim okrajnim odborom, kateri dokažejo, da z 20% doklado k direktnim davkom leta 1914. ne morejo izhajati, dovoliti potrebno višjo doklado vendar ne nad 30 odstotkov. Dalje je deželni odbor predložil poročilo o odpisu davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v posebnih ozira vrednih slučajih ter v imenu deželnega odbora predlaga, da se deželni odbor pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju dotičnega občinskega odbora in vpoštevaje dane razmere, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede one polovice, ki odpade od te davščine na deželni zaklad.
V zadevi adjuta sekundarijev deželne bolnice predlaga deželni odbor, da ad-jutum sekundarijev brez razlike določi na letnih 2800 K, kakor je bilo prvotno po sklepu deželnega zbora z dne 16. januarja 1909 ustanovljeno. Se odkaže odseku.
Deželni odbor je predložil poročilo o davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin v letih 1912. in 1913. Davščine je bilo predpisane 55.650 K 96 h, vsled rekurzov pa odpisane 6062 K 53 h ter vplačane 20.730 K 21 h, jc 26.792 K 74 h, zastanek je torej znašal 28.858 K 22 h. V tem zastanku je obsežen znesek 1278 K 30 h, glede katerega je podaljšan plačilni rok, znesek 11.642 K 18 h, glede katerega še ni zapadel plačilni rok, znesek 8504 K 25 h, ki je še v eksekuciji, in znesek 7433 K 49 h, glede katerega se izvršba še ni uvedla. Predlaga: Visoki deželni zbor blagovoli vzeti to poročilo na znanje in je odobriti.
Vsa ta poročila so se odkazala odsekom.
NAČRT ŠOLSKEGA ZAKONA IN SLUŽBENI PREJEMKI UČITELJSTVA.
Deželni odbor je predložil danes dež. zboru načrt novega šolskega zakona, ki ob-' sega 190 paragrafov in obsega poglavja: šolsko nadzorstvo (krajni šolski svet, okr. šolski svet, deželni šolski svet). Ustanavljanje in vzdrževanje javnih ljudskih šol, šolska dolžnost, pouk, obisk, stroški, nastavljanje učnega osobja, službeni prejemki, plačevanje verouka, disciplinarno postopanje, upokojitev, preskrba ostalih.
Glede službenih prejemkov posnemamo: Letne plače so razdeljene v tri razrede-
I.	2000 K, II. 1700 K, III. 1400 K, provizorič-ni učitelji 800 K. — Napredovanje iz III, razreda, ko postane učitelj definitiven, v
II.	razred se zvrši po 10 letih, v I. razred po 15 letih, dosluženih v II. razredu.
Definitivno učiteljstvo ima ob 30. službenega leta pravico do službenih starostnih! doklad v kvinkvenijah, ki so pri učnem osobju meščanskih šol odmerjene vsaka z 10 vsal^vrstne letne plače, pri učnem osobju ostalih ljudskih šol brez ozira na letno plačo vsaka s 150 K
Vsak voditelj ima pravico do stanova* nja, če ga ne more dobiti, prejema stanarino, ki znaša pri ravnateljih meščanskih šol in voditeljih ljudskih šol v Ljubljani 700 K, sicer pa 550 — 350 K. Stalno nameščenim učnim osebam na ljudskih šolah v Ljubljani pa pristoja tudi brez ozira na plačilni razred 500 K stanarine.
Vsak definitivni učitelj, ki ima šolsko vodstvo, dobiva letno opravilno doklado, ki znaša pri eno-, dvo- ali trirazrednih ljudskih šolah 200 K, pri štiri- in petraz-rednih 300 K, pri nad petrazrednih in meščanskih šolah 400 K. Opravilna doklada se všteje v pokojnino, stanarina ne.
Učitelji za neobvezne učne stroke lft učiteljice za ročna dela dobivajo stalno nagrado za vsako tedensko učno uro letno 50 kron.
Za pouk na ekskurendnih šolah se dobiva nagrada, in sicer na leto pri razdalji 5 km 500 K, 6 km 600 K, 7 km 700 K, 8 km 800 kron.
Pri tem določa § 124.: Vse na kaki javni ljudski šoli začasno ali stalno nameščene učne osebe se imajo zdrževati vsakega postranskega opravila, ki nasprotuje dostojnosti in časti njih stanu ali ki zahteva časa v kvar natančnemu izpolnjevanju njih poklica ali ki provzročuje pristranosf v službovanju.
Glede veroučiteljev se določa, da se s stalnimi prejemki nameste tedaj, kadar znaša čas njihovega pouka najmanj 20 ur na teden. Službeni prejemki teh so enaki onim učiteljev, le da pridejo takoj v drugi plačilni razred. — Tisti posebni verouči-telji pa, ki dobe samo nagrade, dobivajo 60 K na leto za vsako tedensko učno uro, dušni pastirji, ki poučujejo verouk, pa 50 K na leto za tedensko učno uro. Z nagradami plačane verske ure se prisodijo dušnim pastirjem le, če opravljajo verouk, ki ga morajo brezplačno prevzeti na javni ljudski šoli, po pet učnih ur na teden. Vsaka ura nad to mero se nagradi. Potnina je le tedaj obvezna, ako stanuje veroučitelj v deželi in razdalja njegovega stanovališča od dotične šole ne znaša nad 10 km. Drugače se sme potnina dovoliti samo, če pritrdi deželni odbor pozivu dotičnega vero-učitelja.
Glede pokojnine: Vštevna letna plača je tista, ki jo je učna oseba neposredno pred vpokojitvijo prejemala. Službene starostne in opravilne doklade je šteli za dele te letne plače. Pred desetimi službenimi leti se izplača odpravnina. Učne osebe imajo pravico do pokojnine, ki znaša po nepretrgoma prebitih 10 službenih letih 40 odstotkov in za vsako nadalnje leto 2 odstotka zadnjih vštevnih prejemkov, tako da po 40 letih dobi učna oseba kot pokojnino celo plačo. Normalna pokojnina ne sme biti nižja kot 800 K. Važen je § 163., ki določa: Če se vpokojena učiteljica orno* ži, premine vsaka pravica do pokojnine in se ji takoj ustavijo vsi dotični prejemki. Ta določba ne velja za uči'eljice, ki so bile vpokojene pred 1. januarjem 1914. leta.
Sicer pa so učiteljice glede vsega, tudi glede plač in pokojnin, z učitelji enake!
Glede vdov in sirot: Če je umrli učitelj že dovršil deseto vštevno službeno leto, pristoji vdovi pokojnina, ki jo je odmeriti s 40 odstotki zadnjih vštevnih aktivi-tetnih prejemkov njegovih. Normalna pokojnina ne sme znašati manj nego 800 K; če ni dovršil desetega službenega leta, dobi vdova odpravnino. Vzgojnina za vsakega otroka znaša petino materine pokojnine, vsota vseh prispevkov za vzgojo pa ne sme presegati zneska pokojnine. Mine pa vzgojnina z dovršenim 20 letom, v gotovih slučajih s 24.
Z ozirom na poročilo dež. odbora 6 načrtu zakona o ljudskem šolstvu na Kranjskem sc izvoli na predlog posl. dr. Lam-peta poseben šolski odsek 10 članov: grof Margheri, Reisner, Škuij, dr. Zaje, Gangl, Lger, Lavrenčič Iv., Perhavc, dr. Pegan, Dimnik.
NaLo se je seja prekinila za 5 minul, da se je odsek konstituiral.
PONESREČENA FRANCOSKA VOJNA LADJA.
Francoska oklopna križarica »Waldeck Rousseau« je ponesrečila v zalivu Juan.
ITALIJA ZAPUSTI DVANAJSTERO-OTOČJE.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da podpiše Italija v 14 dneh zapisnik, da dvanajsterootočje zapusti. Takoj nato prevzamejo otoke zopet Turki, kar bo trajalo približno 1 mesec.
Italijani v islriji.
Značilno je, za kako ogroženo smatrajo Italijani v kraljestvu narodno postojanko svojih bratov v naši Istri. Neki Vir-ginij Gayda prav pridno raziskuje vzroke njihovega nazadovanja in predlaga v »Stampa di Torino« ustanovitev posebnega nacionalnega društva, ki naj bi branilo in ohranilo vlado Istre Italijanom z menda še hujšo brutalnostjo kol do sedaj. Med drugim piše omenjeni list sledeče: »Tako društvo bi se sedaj lahko ustanovilo. Liberalna stranka je bila v krizi, katero je sedaj že premagala. Njene moči se zbirajo, njen program se jasni. Obrambo je treba raztegniti zlasti na ekonomično polje. Slovenska nevarnost je neposredna, videli smo jo na kmetih: treba se je naravnost proti njej obrniti in rešiti italijansko zemljo. Pritisk Slovanov proti morju raste progresivno. Odpomoč mora meriti na to, da zabrani prodajanje italijanskih posestev ali pa vsaj, da ta ne pridejo v roke Slovanov. Zaraditega je treba najprej obsežne financijelne akcije. V Istri obstojajo že italijanski gospodarski kreditni zavodi: pet kmečkih bank (banehe rurali): j v Kopru, Piranu, Rovinju, Pulji in na Ma- j lem Lušinu; devetinštirideset kmečkih po- j sojilnic (casse rurali) ter en deželni zavod s kreditom na zemljišča (instituto provinciale di credito fondiario). To ne zadostuje. Banke imajo samo majhen promet. Kmečke posojilnice, ki delajo čast imenu liberalne stranke, storijo veliko dobrega na kmetih, toda ne dovoljujejo posojil čez 400 do 600 K; deželni zavod pa ne more podpirati izključno samo Italijanov. Treba je močnejše podpore, nepretržne in enotne akcije, ki bi zadostovala za celo ogroženo črto: gospodarski kreditni zavod, ki bi dal pogum kmetom poljedeljstvo izboljšati in tako zemljiško rento zvišati; dobro uspe-vanje konsumnih društev, ki naj bi pomagala malim poljedelcem; središče s kreditom na zemljišča, ki bi olajšalo Italijanom nakup zemljišč, ki so na prodaj. Z vsemi sredstvi se mora ustvariti malim in velikim kmetom zaupanje v zemljo, kakor ga imajo sedaj v podjetja in industrije.«
Pristopajte k „Jugoslovanski Strokovni Zvezi"!
Cesta Gorenje — Rakitna — Begunje — Rakek.
Samostojni predlog poslancev Kobija, Drobnica in tovarišev glede ceste Gorenje—Rakitna—Begunje—Rakek.
Ta prepotrebna cesta se je že parkrat trasirala, toda do danes brez uspeha. Ta cesta je nujno potrebna ter predlagamo, naj deželni odbor dela na to, da se ta cesta čim preje zgradi.
Cesta Borovnica — Pokojišče — Dobec.
Poslanec Kobi in tovariši so vložili glede ceste Borovnica—Pokojišče—Dobec—Bezuljak naslednji samostalni predlog:
To prepotrebno cesto je sklenil graditi vrhniški cestni odbor. Zato predlagam:
Deželni zbor skleni: Deželni odbor naj pospeši trasiranje te ceste kar mogoče.
Šikaniranje in zapostavljanje slovenskega
delavstva na državni železnici.
Poslanci S. L. S. Piber, dr. Krek in tovariši so vložili na deželnega predsednika barona Schwarza radi šikaniranja in zapostavljanja slovenskega delavstva, zlasti članov Jugoslovanske strokovne zveze, naslednjo interpelacijo:
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu se nezadovoljstvo slovenskih nižjih uslužbencev, kurjačev, kovačev, delavcev, zlasti še članov Jugoslovanske strokovne zveze, čimdalje bolj širi.
Kot definitivni strojevodje so glasom zadnjega uradnega železniškega lista nastavljeni bivši kurjači, ki niti dve leti niso v službi, dočim so dosledno preterirani kurjači slovenske narodnosti, ki že nad dve leti zvesto službujejo.
Silno veliko trpe kovači slovenske narodnosti, zlasti člani Jugoslovanske strokovne zveze; predstojniki jih neopravičeno šikanirajo, zapostavljajo in brez vzroka odpuščajo od dela.
Podpisani si usojamo vprašati:
1.	Ali je njega ekscelenci znano to kruto ravnanje predstojnikov železniške direkcije v Trstu z našimi ljudmi, in
2.	ali jc njega ekscelenca voljna vse ukreniti, da se delavstvu ne bo krivica godila.
Interpelacija radi polaganja strupa na lovu.
Poslanci Jaklič, Lovšin in Š k u 1 j so interpelirali deželnega predsednika zaradi škode, ki jo provzroča najemnik lova v Kočevski reki s polaganjeni strupa.
Podpore za žužemberški okraj.
Poslanec V e h o v e c jc interpelira! deželnega predsednika, zakaj ne dobe prebivalci v občinah Dvor, žužembcrk, Ajdovca in Dobrniče potrebne podpore, das^ je bil v državnem zboru stavljen predlog za podporo.	f)
Vodna preskrba v Beli Krajini.
Interpelacija poslancev Mihelčiča,, Dermastie in Jarca na deželnega glavarja dr. Šusteršiča glede vodne preskrbe v Belo-kraiini.
Za predsednika šolskega odbora je bil izvoljen dr. Zaje, za podpredsednika grof Margheri in za zapisnikarja posl. Skulj.
UREDBA DEŽELNIH FINANC.
Deželni odbor je predložil' danes deželnemu zboru poročilo o deželnem proračunu za leto 1914., ki se glasi: Visoki deželni zbor! Deželni odbor predlaga v ustavno obravnavanje deželni proračun za leto 1914. z nastopnimi predlogi:
Visoki deželni zbor skleni: I Deželni proračun za leto 1914. se Odobri s potrebščino 7,879.167 K, s pokritjem 3,702.528 K, torej s primanjkljajem
4 176.639 K.
' II. V pokritje primanjkljaja 4,176.639 K
je pobirati leta 1914.:
1,	pričenški s 1. marcem 1914 145od-stotno doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, vštev-ši 20odstotno izredno državno doklado, ki se pobira z državno užitnino od teh predmetov v za užitnino zaprtem mestu Ljubljana;
2,	samostojno deželno naklado od porabljenega piv^i po 4 K od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne doklade na pivo za oni del leta 1914,, za katerega bi bil deeli Kranjski ne glede na odkazovanja, ki se podelijo v zmislu zakona z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 14, oziro,ma v zmislu na mesto tega zakona stopivših zakonov, iz dfžavnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primer-primernem proračunu za letni znesek enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem letu pri deželni nakladi na pivo;
3,	doklado na vse neposredne državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjarjev, in sicer:
a)	v izmeri 55 odstotkov realnih davkov;
b)	v izmeri 55 odstotkov glede splošne pridobnine, plačane po davčnih zavezancih četrtega razreda;
c)	v izmeri 75 odstotkov glede vseh ostalih davkov.
III. Deželnemu odboru se naroča, da pridobi sklepu pod II. Najvišje pritrjenje. V formalnem oziru se predlaga: Visoki deželni zbor izvoli izročiti to predlogo finančnemu odseku v pretres in poročanje.
Glede zvišanja doklad vidimo iz načrta, ki ga je deželni odbor predložil, da hoče deželni zastop predvsem varovati kmeta in malega obrtnika, težja bremena pa nalaga gospodskim stanovom in kapitalistom. To je nekaj čisto novega, kar se dosedaj še v nobeni deželi ni uveljavilo. Le po dolgotrajnih obravnavah je deželni glavar dr. Šusteršič od finančnega ministra dobil zagotovilo, da bo tak zakon predložil cesarju v sankcijo.
Z novim cestnim zakonom so se razbremenili kmečki okraii in zato so cestne doklade na deželi padle. Vsled tega se mora zvišati deželna doklada, in sicer pride tukaj na zemljiški, hišnorazredni in hiš-nonajemninski davek 15 odstotkov, in k tem se privzame tudi najnižja (to je 4,) stopinja splošne pridobnine. To je tista cestna doklada, katero je deželni odbor napovedal kot potrebno že takrat, ko je prišel s predlogom novega cestnega zakona in prevzel večino bremen za cestno gospodarstvo na deželni zaklad. Sedaj pa je treba pokriti ogromne stroške za šolstvo, za bolnišnice, za hiralstvo, razne dobrodelne namene itd. Zato pa predlaga deželni odbor 35odstotno zvišanje deželne doklade na osebne davke brez splošne pridobnine 4, razreda. Teh 35 odstotkov bi se torej naložilo na splošno pridobnino javnih podjetij, na rentnino in plačarino.
Sedaj pa pride vprašanie, kako urediti doklade na užitnihske davke- Doklade na užitnino se morajo na vsak način zvišati, ker bi se sicer moral pritegniti zemljiški davek, česar ravno deželni zastop noče. Zvišati se pa mora pri davku na vino doklada samo na ta način, da se izvrši zvišanje po plačilnih in točilnih enotah. Plačilna enota je danes še vedno krajcar, ker nihče ne plačuje z vinarjem, točilna pa četrt litra vina. Zaradi tega ni mogoče urediti doklade drugače, kakor da se pri četrt litru vina zviša za en krajcar. Če bi se doklada zaračunala drugače, potem bi ali potrebna doklada ne prišla v deželno blagajno, ampak ostala gostilničarju, ali pa bi se zvišala cena za četrt litri vina za 2 krajcarja. Torej en krajcar na četrt litra vina!
Deželni odBor je pa tudi varoval našega vinogradnika in zato nikakor ni hotel sprejeti v deželni finančni načrt splošnega davka na vino, proti kateremu se S. L. S, sedaj s tako silo bori na Goriškem. Zanimivo je, da je v seji deželnega odbora zastopnik narodno-napredne stranke dr. Triller izrekel željo, da naj bi se mesto doklade na užitnino vpeljal splošni vinski davek tudi na privatno vino. Dr. Lampc je izjavil, da tega nikakor ne stori.
Pri mesu je povišek tako malenkosten, da ne igra prav nobene vloge, kajti ako se sorazmerno zviša doklada na užitnino na meso tako kakor pri vinu (po isti številki
odstotka),, potem se podraži kilogram mesa pri močnem volu za 1 vinar, pri slabdjh volu za l1/-» vinarja. Iz tega naslova totfcj mesarji ne bodo imeli prav nobenega vzroka zaradi nove ureditve deželne užitninske doklade zvišati cene mesu, kajti izpremem-be mesnih cen,, kakor nas skušnja uči, se gibljejo vedno v veliko večji meri, kakor j bi jo pa moglo povzročiti tako malenkostno zvišanje, kakor ga deželni odbor pred,- ; laga.
To je v glavnih potezah, kar predlaga deželni odbor, S tem se pa tudi dobi toliko dohodkov, da je deželno gospodarstvo v popolnem ravnotežju ne samo za sedaj, ampak za dolgo vrsto let, ako se bo gibalo deželno gospodarstvo v tem okviru, kakršen mu je sedaj začrtan.
Naj navedemo še nekaj zanimivih številk iz proračuna:
Stroški za zdravstvo in dobrodelstvo znašajo v deželnem proračunu za 1. 1914, 1,388.108 K.
Stroški za pouk, umetnost, znanost in omiko so proračunjeni na 2,724.769 K.
Za zboljšanje učiteljskih plač je določenih 500.000 K.
Stroški za deželno kulturo so proračunjeni na 6,480.063 K,
Stroški za pospeševanje trgovine in obrti so proračunjeni na 103.320 K.
Stroški za občila, ceste itd. 633.032 K. Za javno varnost je proračunjeno 317.300 K, za vojaštvo 16.820 K, deželno zastopstvo in splošna deželna uprava velja 553.676 K, pokojnine, provizije itd. 134.233 K, javna varnost 317.300 K,
Proračun izkazuje lastnega pokritja 1,607.528 K, državnega prispevka 2,050.000 kron (državni prispevek iz dohodkov državnih osebnih davkov 300.000 K, državni prispevek iz dohodkov državnega davka na žganje 1,750.000 K), delež davščine od prirastka vrednosti znaša 4500 K, torej kakor zgoraj skupno pokritje omenjeno 3 milijone 702.528 K, Po pokritju primanjkljaja, ki znaša 4,176.639 K, s 145odstotno doklado na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa, z donosom 1,240.000 K, s samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 4 K od hektolitra, z donosom 520.000 K, s 55odstotno odnosno 75odstotno doklado na neposredne državne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnarjev, z donosom 12,420.000 K, torej skupno 4 milijone 180.000 K, znaša presežek 3361 K,
Proračun je bil odkazan finančnemu odsekih
POROČILO ODSEKA ZA VOLIVNO REFORMO.
Dr, Pegan poroča v imenu odseka za preosnovo deželnega reda in deželnozbor-skega volilnega reda, — O preosnovi se je razpravljalo v treh sejah, ne da bi prišlo do soglasja, ki je potrebno za tozadevni zakonski načrt v zmislu ustavnih določb. Predlaga se: Visoka zbornica vzemi to poročilo na znanje.
Pri debati je poslanec Gangl povdar-jal, da so bile razprave v odseku stvarne in zanimive, in pravi, da je bila narodno-napredna stranka popustljiva, kolikor je bilo mogoče z ozirom na korist njenih vo-lilcev in na njeno čast. Zastopnika narodno-napredne stranke sta hotela v odseku predvsem uveljaviti načela stranke,
Dokler ne bo splošne in enake volivnc pravice za deželni zbor, bomo izkušali pognati vse kranjsko prebivalstvo v boj. Narodnonapredna stranka je priznala S. L, S. pravico, da uredi po svoji volji svoje kmečke okraje, a zahtevala je, naj se tudi njej prizna enaka pravica za njene okraje. Narodnonapredna stranka je zase zahtevala, ako se pomnože kmečki mandati, en mandat za industrijalne kraje, pri katerem bi prišlo zlasti delavstvo do besede, Narodnonapredna stranka je bila tudi toliko popustljiva, da je zahtevala glede ven-baciteljskega paragrafa, naj se omili ta paragraf vsaj v toliko, da se sme izključiti poslanca od seje, ako glasujejo za to vsaj štirje člani disciplinarnega odseka. Prepričan je, da more dobili kranjski deželni zbor stalno lice šele tedaj, ko bo izvoljen na podlagi splošnosti in enakosti po pro-porčnem sistemu. Pravi, da ne more biti govora o interesnem zastopstvu v sedanji zbornici, ker ni zastopano delavstvo in je v splošni skupini dobila liberalna stranka samo 1 mandat, S, L. S. pa 10 mandatov. Ako pravi vlada, da ne more dovoliti splošne in enake volivne pravice za dež, zbor, je to dvomljivo, kajti ako bi se zbornica resno zavzela za to, bi gotovo vlada morala odnehati. Govornik se sklicuje na to, kako se je uvedla splošna in enaka volivna reforma v državnem zboru. (Rib-nikar: Saj je izgovarjanje na vlado popolnoma prazno. — Smeh.) Končno smo dolžni zavzemati se za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor, ker zahteva to čast obeh slovenskih strank, ki imate v programu splošno in enako volivno pravico za vše zastope, Z ozirom na § 38. je pa vsaka volivna reforma nemogoča, ako zapuste veleposestniki zbornico. Če je pa slovenskim strankam do tega, da se izpelje vsaj za slovenske okraje splošna in enaka volivna pravica, bi se gotovo
temu veleposestniki ne upirali, ako bi se jim pustili dosedanji privilegiji, (Barbo: Mi smo tudi proti temu, — Lampe: No, ali slišite?) Pa vsaj poizkusiti bi bilo dobro. Prej ne bodo mirne razmere v deželi, dokler se ne uveljavi splošna in enaka volivna pravica. Predlaga: Deželni zbor sc izreka za splošno in enako volivno pravico za deželni zbor na proporcionalnem sistemu. — Deželnemu odboru se naroča, naj izdela za prihodnje zasedanje načrt zakona na ta način, da bi se za slovenske mandate uveljavila splošna in enaka volivna pravica, a veleposestnikom ohranili njihovi privilegiji.
Dr, Lampe poudarja, da se je odsek za volivno reformo temeljito razgovarjal o načelih, pri katerih uveljavljenju bi mogle vse stranke sodelovati. V odseku je bil prvi zastopnik S. L. S., ki je sprožil vprašanje o splošni in enaki volivni pravici. Mi nismo prišli v odsek, da bi javnost slepili, ampak da bi delali. Mi nismo prišli skupaj, da bi govorili o nemogočih stvareh. Zastopnik veleposestva je pa izjavil, da isto ne pripusti splošne in enake volivne pravice v nobeni kuriji. Nato se je tudi vlada izjavila proti splošni in enaki volivni pravici. Nato pa pride Gangl in pravi, da bi se dala vlada in veleposestniki pregovoriti, Mi nismo prišli zato semkaj, da bi govorili skozi okno, ampak da bi kaj koristnega storili za ljudstvo, (Odobravanje,) Ako hočemo priti res do volivne reforme, potem ne smemo pustiti samo Gangla govoriti, ampak treba je tudi kaj v dejanju pokazati. Do narodnonapredne stranke ne morem imeti zaupanja, kajti ona pride s predlogom splošne in enake volivne pravice, ko je uvedba nemogoča. To se je pokazalo zlasti pri uvedbi splošne in enake volivne pravice za državni zbor, (Ribnikar: O, mi smo bili tudi takrat zanjo, — Smeh, — Dr, Zajec: Dr. Tavčar se vam smeje! — Ribnikar: Jaz sem-bil zanjo!) Pa takrat še niste imeli vpliva na javnost, (Smeh.)
Končno izjavi, da S. L, S. ne bo glasovala za noben predlog narodnonapredne stranke, ker ga ne smatra za resnega.
Poročevalec dr, Pegan pravi, da liberalci nočejo preskrbeti zastopstvo delavstva v zbornici, ampak spraviti socialnega demokrata v zbornico z uvedbo samostojnega industrialnega okraja, (Dr, Ravnihar: Saj to je vseeno!) To ni vseeno, to gre na naš račun, Ako hočete socialnega demokrata, izvolite ga v Ljubljani namesto Turka v splošni kuriji- Izrekam se tudi proti resoluciji poslanca Gangla,
Nato je bil odsekov predlog sprejet in Ganglov predlog odklonjen,
POROČILO VERIFIKACIJSKEGA ODSEKA.
Poročevalec dr. Pegan predlaga, naj se sprejmejo znani predlogi deželnega odbora in verifikacijskega odseka, (O teh predlogih smo v »Slovencu« že poročali.)
Pri debati zavzema dr. Ravnikar glede volitev v mestih in trgih znano stališče liberalne stranke. Pravi, da zakon nikjer ne govori o krajevnih občinah, ampak samo o mestih in trgih. Glede veleposestva omenja tekom svojega govora, da je princip veleposetva še tako trden, da stoji vlada tako trdno na tem interesnem zastopstvu, da so se ob tem izjalovili vsi poizkusi volivne reforme in splošne in enake volivne pravice, (Klici: Čujmo!) Deželni zbor se je o tem vprašanju interesnega zastopstva že tudi sam večkrat izrekel in celih 50 let smo čakali, da je prišel deželni zbor na drugo interpretacijo deželnega volivnega zakona. Vi ste mojstri v friziranju zakona, kakor krščanski so-cialci na Dunaju. (Jarc: Vi ste pa svoje prepričanje frizirali. — Dr. Zajec: Nova doba!) V skupini dolenjskih mest, kakor tudi notranjskih mest in trgov se je vedno tako volilo, kot dosedaj in je praksa sama uveljavila smer zakona, Ako vlada sama ne interpretira tako zakon, kakor večina, jc to že dokaz, da večina ne tolmači zakona pravilno. Zagovarjati na eni strani izvolitev poslanca Škulja, razveljaviti pa naša dva mandata, je med obojim velik kontrast. Glede reklamacijskega postopanja v okraju Kranj—Škofja Loka pravi, da ni bilo nobenega ugovora in razsodba državnega sodišča izključuje neverificiranje mandata, ako se ni uporabila pri reklama-cijskem postopanju pravica ugovora. Zahteva po razveljavljenju mandatov tudi ni izšla iz ljudske volje, ampak iz skupine ljudi, ki vodi ljudstvo. Hočemo sodelovati v zbornici kot resna stranka. Naše na-sprotstvo med vami in nami je naravno in načelno. Toda ker hočemo koristiti narodu, smo pokazali dovolj lojalnosti za sodelovanje.
Dr, Ravnihar trdi, da želi narodnonapredna stranka sodelovati v deželni zbornici, da pa je deželni glavar v svojem nastopnem govoru odklanjal to sodelovanje, (Deželni glavar zvoni: To ni resi Dam govorniku ukor.) Dr, Ravnihar ponavlja to očitanje. (Deželni glavar pravi, da bo vzel govorniku besedo, ako bo ponavljal to neresnico.) Dr. Ravnihar pravi, da bo liberalna stranka izpremenila svojo
taktiko, ako se njenega sodelovanja ne mara: Brutalizirati se ne damo!
Ako se pa odklanja naše sodelovanje, potem poudarjam, da izpremenimo taktiko, ker se brutalizirati ne damo. Naše moči so narasle, (Klic: Ali s Kamilo? — Veselost.) Nastopali ste proti našim organizacijam, a s tem ste jih le poživili. Boj na nož se ni obnesel (Klici: Vaš boj proti »Marijinim družbam«! Marinarice! Ta psovka je Vaša kultura! — Dr, Lampe: »Nova Doba« in uredništvo »Slovenskega Naroda«!), naše delo se je organiziralo in sistemiziralo. Vi sedaj delate to, kar smo mi pred 40 leti, ustanovili ste Orle. (Klici: Kdo pa je sodeloval pri čitalnicah, kdo je metal vun naše somišljenike?) Veliko-poteznost vaše gospodarske politike jc napovedala konkurz. (Jaklič: Vi pa pri »Glavni« in pri »Kočevski«.) Mi se ne bojimo ničesar, najmanj pa vas, ker je zmagoslavni pohod S. L, S. postal le neznaten dogodek. (Smeh pri večini.) Ljudstvo gre za nami. (Veselost, — Dr, Zajec: Nemci! Pammer!) Obrača se na dr, Lam-peta, ki je govoril o germanizaciji na Koroškem. (Jarc: Kako ste pa pisali? — Dr. Lampe: Grdo ste pisali!) Velik del krivde nosite na germanizaciji vi, (Jarc: Kdo je zapustil velikovško šolo? — Kdo je zapustil Ciril in Metodovo? — Klici: Vaši intrigantje so provzročili razkol, duhovščino ste vun vrgli! Kaj ste ste storili za Koroško? Mi delamo, vi vpijetel —• Dr. Zajec: Cesarja Avgusta ulico v Ljubljani ste prodali Nemcem, Veselost.) Velika doba je našla male ljudi. (Dr. Lampe: Pri vas!) Kaj bodo rekli naši ljudje na meji, da se v edinem parlamentu grizemo. (Klici: Vaše podlo časopisje je vsega vzrok!) Apelira na dostojnost. (Klici: Vi, odgovorni urednik »Slovenskega Naroda«, imate zadnjo pravico na tak apel.«)
Glede poslanca dr, Gregoriča čakamo razsodbe državnega sodišča.
Predlaga: Potrditev izvolitve poslancev Mazelleta in Lavrenčiča se verificira, dr, Gregoriča naj se odloži do rešitve od strani državnega sodišča, izvolitev dr, Trillerja naj se verificira.
Deželni predsednik baron Schwarz obširno utemeljuje stališče vlade in pravi, da sta oba pravna nazora, ali naj volijo samo mesta ali cele krajevne občine, mogoča. Dosedanja praksa pa je tolmačila zakon tako, da so volili samo mesta in trgi.
Poslanec Lavrcnčič se oglaša k poročilu deželnega odbora, da je bilo v okraju notranjskih mest 116 glasovnic zaznamovanih. Nastopiti mora proti sumničenju, da se je to govorilo pod njegovo patronanco. Govornik je bil predsednik volilne komisije v Postojni in zato ne more pustiti suma na sebi. Zagovarja razne zaznamovane glasovnice ko — pripustile. Govornik pravi, cla so bile v Zagorju oddane tri glasovnice več kot je bilo volilcev. (Klici: To so bile zopet liberalne glasovnice. V. Ljubljani se je pri štetju glasovnic že opetovano konstatiralo.) Navaja nekaj slučajev na deželi, češ da niso bila povsod pravilno pisana imena. (Klici: Kaj pa v Kranju, to povejte!) Pravi, da se v volilnem boju marsikaj greši. (Klici: Grdo ste delali! Dr. Zajec: Še Šukljc jc pomagal!) Pravi, da sodbo o tem, kako bo glasovanje o predlogu verifikacijskega odseka, prepušča, javnosti. S tem končava. »Sijajnemu« govorniku narodno - napredne stranko častitata odvetnika dr. Novak in dr, Ravnihar.
Dr. Triller pravi, da je imel prod* log verificijskcga odseka namen, da bi pocl njegovim pritiskom sklenila zbornica še bolj neugodno volilno reformo za liberalno stranko. Leta 1908. smo z najboljšo voljo dosegli najmizcrp,blej-ši odsek. Ako smo postali previdni in nismo hoteli skleniti nove reforme v 24. urah, se nam ne more šteti v zlo. Če bodeta morala dva poslanca narodno - napredne stranke danes ocliti iz zbornice, bodete s tem kaznovali narodno - napredno stranko, ker ni hotela skleniti zase škodljivo volilno reformo. Kar se pa tičo razveljavljenja mandatov, se ne gre za konflikt med dvema političnima strankama, ampak za konflikt mod deželnim odborom in deželno vlado, pri katerem naj bi plačala račun narodno - napredna stranka. Upa, da so no bo vdala vlada tudi kakemu sklepu večine deželnega zbora.
Grof Barbo pravi, da stoji na stali* šču deželne vlado, oziroma njene razsodbo in razsodbe državnega sodišča. Pravi, da bo veleposestvo glasovalo za dr. Ravnikarjev predlog, samo v zadevi dr. Trillerj a bodo glasovali za predlog odseka, ker odsek predlaga, da se še rekvirirajo akti.
Dr. Lampc pravi, da so nekateri gospodje vlekli v debato stvari, ki no spadajo zraven, kar jc le stvari škodovalo. Slab argument jo, ako sc pride z osebnimi napadi na stranko. Deželni predsednik je branil zastopanje vlade in edino, na kar se opira, jc interesno zastopstvo. Dr. Triller pa je v svojem
govoru dokazal, da je interesno zastopstvo nekaj, kar ne obstoja. Kar se tiče gospoda Lavrenčiča, pravim mu le, da to, kar se je godilo zadnjo noč pred volitvami v Postojni, dovolj označuje čistost volitev v Postojni. (Dr. Ravni-har: Dokaze!) Župan je zato tukaj, da varuje dostojnost in varnost ljudi, ako tudi je kandidat. Dr. Ravnikar nam je očital, da smo mi krivi germanizaeije. Res pa je to, da so nam gospodje narodno - napredne stranke padli vedno za hrbet, kadar smo se zavzeli za narodne pravice. (Burno pritrjevanje.) Ali more govoriti človek, pod čegar zaščito so se vršili za časa volitev nesramni in zlobni napadi na dr. Kreka? (Burni medklici: Fuj! — Škandal! Sramota!) Ali ni to sramota, ali se ti ljudje ne sramujejo podlosti, ki so jo vršili? (Dr. Zajec: Šuklje! Šuklje! — Klic: Koncentriran zaplotnik, pokličite še druge v dvorano!) Ko slušamo ustvarjati podjetja, ki naj bi služila v korist deželi, ali niso vstali v vaši stranki izdajalski ljudje, ki so se obnašali kot da bi bili plačani od konkurentov. (Klici: Plačane duše! Fuj!) Kako se upa govorili odgovorni urednik listov, ki ima na vesti toliko laži, ki nima niti toliko poguma, da bi pri-občil uradne popravke. (Škandal! Sramota!) Vi ste izzvali, dobili ste premalo, toda bo še prilika, ko se vam bo vaša zloba poplačala. Ni od naše strani nobeno strankarsko niti osebno sovraštvo, to kar hočemo skleniti, jc le, da hočemo izreči pravno mnenje o tej stvari.
Nato se je oglasil še poslanec Lav-renčič, ki je odgovarjal zaradi dogodkov v Postojni pred volitvami in seveda pral postojnske liberalce v vsi lii-navščini.
Poročevalec dr. Pegan pravi, da gospodje juristi prav dobro vedo, kaj je državno sodišče. Govornik pobija stališče, da bi bilo edino merodajno državno sodišče, v katerem so penzio-nirani politiki in drugi. (Dr. Ravnihar: Juristi!) Jaz moram odločno odrekati, da bi imeli samo juristi edino pravo pravno naziranje, dostikrat ima pri-prost kmet bolj razvit pravni čut kot kak jurist.
Zatrjevalo se je, da bodo mesta izgubila mestni značaj, ako bodo z njimi volile krajevne občine. Zakaj pa ni svo-ječasno narodno - napredna stranka, ko je imela moč, izpremenila deželni volilni red. Neumestno je tudi sklicevati se na prakso, ako se je v mestu Kamniku izvajala enkrat tako, drugič drugače. Dr. Ravnihar je grozil, da bo liberalne potrpežljivosti konec, ako se ne verificira njihova mandata, toda tudi naše potrpežljivosti je konec, zato glasujmo za odsekov predlog.
Nato se glasuje o odsekovili predlogih, ki so se vsi sprejeli. Odklonil se je predlog clr. Ravnikarja, naj se izvolitev dr. Gregoriča ne potrdi.
Zanimivo je, da so pri glasovanju o verifikaciji clr. Gregoričevega mandata glasovali Nemci z liberalci, kar priča, kako bi ta gospoda delala, če bi bila v večini in kako so odkritosrčne njene »besede«.
Ko se glasuje o razveljavi j en ju Mazelletovega in Lavrenčičevega mandata, začno klicati liberalci: »Fuj!« Lavrenčič in Mazclle odideta iz dvorane. Liberalci ju spremijo skozi vrata.
Sprejel se je odsekov predlog, da se potrditev poslanca dr. Trillerja odgodi.
POROČILA IMUNITETNEGA ODSEKA.
Kako se v Ljubljani voli za liberalne kandidate. — Zanimiva imunitetna zadeva poslanca Turka.
Poslanec Kobi poroča v imenu imunitetnega odseka:
Deželno sodišče zasleduje poslanca Josipa Turka radi zadnje deželnozbor-ske volitve. Pri prvi in pri ožji volitvi sta volila takrat pri Jos. Turku usluž-bena. delavca Franc šusteršič in Martin Jaklič, ki nista bila volilna upravičenca. Volila sla z volilijima legitimacijama nekdaj pri Turku uslužbenih hlapcev Jakoba Gaber in Janeza Te-kavca.
Poročevalec bere dalje uradno poročilo c. kr. policijskega agenta Franca Možine, ki se glasi:
»Dne 6. decembra t. 1. je podpisani Služboval v hotelu »Union« v dvorani, v kateri so se vršile deželnozborske volitve, kar sem med tem opazil, da jc prišel volit za deželni zbor Franc Šu-šteršič, delavec pri Josipu Turku na Radeckcga cesti št. 3, rojen leta 1874. v Podreče, občina Mavčiče, okraj Kranj; le-ta je volil z izkaznico od Jakoba Gaber, rojen leta 1885., v Podreče, občina Mavčiče, okraj Kranj, sedaj delavec pri prodajalki premoga Ivani Treo, Cesta na Rudolfovo železnico št. 8, kateri je v kranjskem poliejskem listu za loto 1913 zasledovan in bil že predkaznovan
v letu 1909. po §8 171. in 460. k. z. na 4 mesece in zadnja kazen z dne 25. julija 1911 U VI št. 1196 po § 460. k. z. na 14 dni zapora.
Ker sem videl, da je šušteršič volil, šel sem iz dvorane za njim ter opazil, da ga je od zunaj čakal na vogalu hotela »Union« na Miklošičevi cesti Josip Turk, deželnozborski kandidat, stanujoč na Radeckega cesti št. 3 ter je vprašal šušteršiča z besedami: »Je-li vas kdo noter kaj ustavil ali vprašal?« šušteršič mu je zelo tiho odgovoril, kaj, ne vem, le Turk mu je rekel, da jc že dobro, kaj sta potem še govorila in kam sta odšla, ne vem. Ker nisem bil takrat zagotovljen, je-li pravi šušteršič, ki je volil z izkaznico od Gabra, šel sem se drugi dan še bolj natančno k njemu na dom prepričat in ga takoj spoznal, da je bil isti, ki jc mesto Gabra volil. Dalje je prišel isti dan meni dobro poznani Martin Lokanc, hlapec pri Jos. Turku na Radeckega cesti št. 3, kateri je mladoleten, rojen 1892. leta v Župeči vasi, občina Cerklje, okraj Krško, kateri je bil reklamiran, kdo in na kateri podlagi je njegova reklamcija rešena.
Dalje je prišel neki Turkov hlapec, meni po imenu nepoznan, na volišče z izkaznico Ivan Tekavc, rojen leta 1865. pristojen v Polšeče, okraj Postojna, bivši delavec pri Turku, ki se pa delj časa neznano kje nahaja. Kako je prišel navedeni do izkaznice Ivana Te-kavca, to bode vedel Turk in Lokanc, ker je omenjeni čas tudi isti volil kakor Lokanc.
Naj se dožene, kdo je prevzel za Gabra in Tekavca izkaznice, katere so bile dostavljene na Radeckega cesti št. 3 k Josipu Turku, ko se pa navedenca že skozi dalje časa ne nahajata pri Jos. Turku.
Sumi, da je Turk še več volilskih izkaznic prevzel za svoje hlapce, ki se pa že clalje časa pri njem več ne nahajajo.
Ljubljana, dne 12. dec. 1913.«
Pri sodišču zaslišan je isti Franc Možina izpovedal soglasno svojemu uradnemu poročilu in je še pristavil:
»Ko je šušteršič govoril na vogalu frančiškanske cerkve z Josipom Turk, bil sem komaj pet korakov oddaljen od njiju tako, da sem vsako besedo Josipa Turk, kateri je precej glasno govoril, natančno slišal in razumel. Jaz torej lahko z mirno vestjo pod prisego poti-dim, da je Josip Turk izrazil Šu-šteršiču nasproti besede, navedene v mojem poročilu ter je vsako nespora-zumljenje popolnoma izključeno. Ker sem potem šel takoj naprej, ne vem, kaj da sta še govorila, ter torej ni izključeno, da je Josip Turk pozneje še izpraševal o njegovem delu na kolodvoru.
Drugi v poročilu navedeni hlapec, kateri je volil z izkaznico Ivana Tekavc, je identičen z danes povabljenim Martinom Jaklič.
šušteršič in Jaklič pred Volilno komisijo nista napovedala nobenih imen, marveč sta kar oddala svoje volilne papirje, in ko je volilni komisar klical ime Jakoba Gaber, je vzel Šušteršič izkaznico nazaj, in ko je komisar klical ime Ivana Tekavc, jc pa vzel Jaklič izkaznico nazaj.
Ali so še drugi Turkovi hlapci takrat volili, pa novem, obstoji pa domnevanje, da jc še več drugih Turko-vih hlapcev volilo, kajti pri Turku je bilo precej hlapcev in delavcev, ki jih pri izstopu iz službe Turk na magistratu ni odglasil, vsled česar so se naj-brže tudi še druge volilne izkaznice pomotoma dostavile Turku.
Dne 6. decembra 1913 so se vršile clruge, to je ožje volitve, in sicer splošnega volilnega razreda za mesto Ljubljano. Prve volitve so se pa vršile dne 1. decembra 1913. Tudi takrat sem imel službo v »ITnionu«, pač pa ne vem, ali sta Šušteršič in Jaklič tucli takrat volila.«
Na policiji zaslišan je izpovedal Martin Jaklič tako-le:
»Bil sem za časa volitve za hlapca pri Turku. Volilno izkaznico in glasovnico sem clobil ocl Turkovega sina Raj-kota. Rekel nam je, da moramo iti vsi volit, ako tucli konji cel dan v hlevu stoje. Ali se je glasila izkaznica na moje ime ali ne, ne vem, ker jc nisem bral. Turkov sin nam je mecl potom, ko smo šli na volišče, razdelil volilne izkaznice. Potem, ko smo volili, smo mu jih morali takoj zopet vrniti. Videl sem, da je Šušteršič govoril na cesti z Josipom Turkom. Šušteršič je pozneje pripovedoval, da ga je Turk vprašal, če srno šli vsi volit. Jaz prebivam v Ljubljani kakih osem mesecev. Prej sem delal na dolenjski progi pri Šmihelu.
Poštnega potrdila, da sem prejel volilno izkaznico nisem podpisal in nisem vedel, ali imam volilno pravico ali ne.«
Na sodišču pa tako-le:
»Meni je Rajko Turk pri obeh volitvah volilne papirje izročil z ukazom,
•'naj jih oddam volilni komisiji ter 'meni sploh ni povedal, na katero ime 'da bom volil. Ker izkaznice tudi ni-'sem bil čital, sploh ne vem, za katerega sem volil ter bi bil pred volilno komisijo na kako tozadevno vprašanje napovedal moje ime. Je-li Rajko Turk Šušteršiču povedal, na katero ime naj volim, mi pa ni znano ter tucli ne vem, J na katera imena sta druga dva Turko-va hlapca volila.
Ko sva Šušteršič in jaz po drugi volitvi zapustila Union, videl sem, ko je Šušteršič na vogalu frančiškanske cerkve govoril z gospodarjem Josipom Turkom. Ker sem bil pa precej oddaljen, nisem mogel slišati, kaj da sta govorila. Doma mi je povedal šušteršič, da ga je gospodar vprašal, ali smo šli že vsi volit.
Ali imam volilno pravico, ne vem ter se sploh v volilnih zadevah ne spoznam, ker se dosedaj za volilne stvari sploh brigal nisem. Ko mi je bil gospodarjev sin izročil volilne papirje z ukazom, da moram iti volit, sem ubogal, nič hudega sluteč ter sem le mislil, da moram v resnici iti volit, ker mi to pravi gospodarjev sin.
Po pošti meni za volitev ni bilo nič dostavljenega ter tudi nisem podpisal nobenega poštnega potrdila.
Ostanem pri zagovoru, osobito pri tem, da je tucli pri ožjih volitvah meni izročil Rajko Turk izkaznice osebno ter je ukazal, naj gremo volit. Ko je pismo-noša prinesel volilne papirje, nisem bil zraven.
Takrat sem bil šest tednov v Turkovi službi ter je Rajko Turk gotovo vedel, kako se pišem.
Z Josipom Turkom pa niti preje niti pozneje ničesar nisem govoril, kar bi se tikalo volitev.«
Franca šušteršiča policija ni zaslišala, nego samo preiskovalni sodnik, kateremu je izpovedal:
»Ko so bile meseca decembra 1913 prve deželnozborske volitve v Ljubljani, mislim, da je to bil neki ponedeljek, prišla sva jaz in Martin Jaklič, ki sva takrat še bila v službi pri Josipu Turku, opoldne domov, in ko sva ravno nameravala oditi h kosilu, je prišel v naglici gospodarjev sin Rajko Turk ter je nama dejal, da morava hitro iti volit ter je vsakemu izmed naju izročil neki kovert in glasovnico. Na katero ime se je glasila meni izročena izkaznica, ne vem, ker ne morem Citati, pač pa mi je Rajko Turk dejal, da bom volil za Jakoba Gaber in da tudi pred volilno komisijo naj napovem ime le tega. Katero ime da je Rajko Turk povedal Jakliču, pač nisem slišal. Jaklič in jaz sva nato odšla na volišče ter je naju Rajko Turk spremil do Uniona. Pred nama sta šla dva druga Turkova hlapca France Gregorinčič in Lovrenc N., katera sta tucli oddala v Unionu volilni komisiji glasovnici, ne vem pa, na katero ime sta volila ter tudi ne, kdo da je njima izkaznici in glasovnici izročil.
Precl volilno komisijo sva potem oddala naj prvo Jaklič in potem jaz nama izročeni glasovnici ter sem jaz napovedal kot svoje ime Jakob Gaber; katero ime cla jc Jaklič napovedal, ne vem. Ko sva šla potem iz LTniona domov, sva morala doma po zahtevi Raj-kota Turka izkaznici takoj zopet njemu izročiti. Tega dne gospodarja Josipa Turka med potjo iz Uniona nisem srečal.
Ko so bile potem kmalu druge volitve, mislim, da jc to bilo neko soboto, je zopet opoldne prišel Rajko Turk k meni in Jakliču ter nama izročil volilne papirje s pozivom, naj greva volit. Rajko Turk mi jc zopet dejal, cla bom volil za Jakoba Gaber ter se je sploh vse tako vršilo, kakor prvikrat ter sta tudi pri drugih volitvah razen mene in Jakliča volila druga dva Turkova hlapca France Gregorinčič in Lovrenc N., pač pa tucli glede teh drugih volitev ne vem, v katerim imenu so Jaklič in imenovana dva hlapca volili. Ko sem po volitvi zapustil Union, sem srečal na vogalu frančiškansko cerkve gospodarja Josipa Turka, kateri me je vprašal, ali sem volil. Ko sem to potrdil, me je začel izpraševati o mojem delu na kolodvoru. Ni pa res, da bi me bil vprašal, je-li me jc kdo pri volitvi kaj ustavil ali vprašal. Domov prišedši sem moral izkaznico izročiti zopet Rajkotu Turku.
Jakoba Gabra poznam, ker je prej služil pri Turku, pač pa v času volitev že približno en mesec ni bil več v Turkovi službi ter mi sploh ni bilo znano, kje da je takrat služil. Da je prepovedano voliti v tujem imenu, mi ni bilo znano, ker se dosedaj za volilne stvari sploh še nikdar nisem brigal ter do takrat sploh še nisem nikdar izvršil kako volilno pravico. Ker mi je gospodarjev sin ukazal, naj grem volit, sem ga ubogal ter si pri tem ničesar posebnega mislil nisem.«
Poslanec Kobi konča svoje poročilo: C. kr. deželno sodišče v Ljubljani zahteva po svojem preiskovalnem sodniku izročitev poslanca. Turka za kazensko zasledovanje zaradi pregre-ška zoper volilno postavo.
Imunitetni odsek predlaga:
Visoka zbornica skleni:
Zahtevi c. kr. deželnega sodišča so ustreže.
Večina sprejme predlog imunitetnega odseka.
Imunitetni odsek je predložil poročilo o zahtevi c. kr, okrajnega sodišča v Ljubljani za izročitev poslanca dr. Vladimirja Ravniharja. C. kr. okrajno sodišče v Ljub-ljani zahteva izročitev poslanca dr. Vladimirja Ravniharja za kazensko zasledovanje radi prestopka po § 21. tisk. zakona. Imunitetni odsek predlaga: Visoka zbornica skleni: Zahtevi c, kr. okrajnega sodišča se ne ustreže.
Ker referenta dr. Novaka ni bilo na* vzoč, se je to poročilo odložilo.
Prihodnja seja se vrši v petek ob de-i seti uri dopoldne.
i
Dnevne novice.
-h Deželni glavar dr. šusteršič pred cesarjem. Včeraj je sprejel cesar v avdi-jenci v Schonbrunnu kranjskega deželnega glavarja, ki je zaprosil za avdijenco, da se najvdaneje zahvali za zopetno imenovanje in predloži na stopnice prestola zagotovilo neomajne dinastične zvestobe dežele in deželnega zastopa. — Cesar je deželnega glavarja dr. Šušteršiča sprejel izredno milostno, izrekel, da ga je njegovo zopetno imenovanje zelo veselilo in da je uverjen, da bode kot deželni glavar mnogo koristnega storil. Cesar se je potem razgovarjal z dr. Šusteršičem dalj časa o kranjskih deželnih zadevah. Bil je cesar izredno čvrst in čil, tako da radostno lahko zabeležimo, da je naš častitljivi vladar popolnoma zdrav in krepak kljub visoki starosti skoraj 84 let.
+ Liberalna poštenost. Ko je liberalna stranka izvolila v odsek za volilno reformo Ribnikarja in Ravniharja, so se čuli takoj glasovi, da hoče liberalna stranka igrati hinavsko dvojno vlogo, vkljub temu, da je zatrjeval dr. Tavčar, češ cla je njegovi stranki resno za reformo. Pokazalo se je to tekom cele razprave, ko je hodil Ribnikar zase svojo demagoško pot kot navidezen zagovornik splošne in enake volilne pravice in proporca. Isto se je pa odkrilo tudi glede clr. Ravniharja, ki je zahteval v zadnji seji kot pogoj za reformo izpremembo določil o disciplinarnem odseku. Nad tem se je tudi reforma razbila, ker hoče S. L. S., ki nosi odgovornost za gospodarstvo v deželi, delaven deželni zbor. Danes so pa izjavili voditelji liberalne stranke, da tega klub liberalnih poslancev sploh ni sklenil. Dr. Ravnihar jc s tem dokazal, cla nima pojma niti o naj pi*i proste j ših pojmih parlamentarnih razprav in parlamentarne dostojnosti. To sta politična poštenjaka ta Ribnikar in clr. Ravnihar!
Avstrijski nemški patrijotizem,
Nemški listi poročajo, da bodo odstranili na Plebuču na Štajerskem spomenik, ki so ga postavili v spomin cesarju Francu I. in njtgovi soprogi, ker hočejo na onem mestu postaviti Bismarckov spomenik. V tem činu se jasno kaže državo ohranjujoče mišljenje avstrijskih Nemcev.
—	Otvoritev Belokranjske železnice. Kot dan za otvoritev je določen 1, maj t. 1.
—	8. činovni razred za vojaške učitelje. Cesar je dovolil, da se tisti vojaški učitelji, ki imajo usposobljenostno izpričevalo za pouk na meščanskih šolah ali pa so si stekli posebnih zaslug v svojem delovanju, pomaknejo v VIII. činovni razred,
—	Pomiloščenje, Cesar je pomilostil Novomeščanom dobro znanega, na devet let obsojenega Julijusa Premru,
—	Nesreča v gozdu. 15letni posestni« kov sin Ivan Koštrun iz Gorič pri Kranju je te dni napravljal drva v gozdu, pri čemer mu je sekira izpodletela in si je presekal žilo v zapestju. Izgubil je mnogo krvi predno so ga pripeljali v Kranj, kjer mu je bila podana prva zdravniška pomoč; nato so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano.
—	Ranjen od maškare. V nedeljo po» poldne ni bilo v Trstu živahno samo po ulicah, ampak tudi po kavarnah in gostilnah, katere so obiskovali neprenehoma razni popotniki, potujoči pevci, berači itd. Niso bili zadovoljni, če se jih jc odkrižalo samo z majhno napitnino. Proti 11. uri zvečer se jc spravila večja tolpa maski-ranih pobalinov v restavracijo hotela Mon-cenisio, kjer je začela razbijati in hotela vdreti v prvo nadstropje v spalne sobe gostov. Z velikanskim trudom se je posrečilo portirju Ermancori Essente in upravitelju hotela Rudolfu Bosi jih s palico pregnati. Zlasti sta bila predrzna zadnja dva, katerih eden je dvakrat z nožem zabodel portirja. Tolpa je sicer ušla, a vendar se je posrečilo policiji dva izmed njih aretirati, portir pa je legel v posteljo.
_ Morilca Zaniera, ki jc ustrelil 12. t.
m. inženirja Pichlerja v ladjedelnici pri Sv, Andreju, še vedno niso dobili. Domneva se, da se še vedno skriva v Trstu v kakem kotičku. Značilno je, da se Zamer ni nikdar dal fotografirati, zato je policiji iskanje tudi otežkočeno,
— Za Lego Nazionale. Ples, ki se ie vršil v nedeljo zvečer v Piranu, je doprinesel laški šolski družbi 7000 K, oni v Splitu pa 10.000 K dobička
—	Kurent na »balu«. Kranjska gora. Preteklo nedeljo je bil ples v hotelu »Razor« v Kranjski gori. Najimenitnejša točka vsega večera jc bilo k ofutanje nekega dimnikarja in nekega uradnika Kako ,e Kurent neki ta dva skupaj spravil? Ej, kurent je navihan in v predpustu marsikako nakun!
_Tudi jubilej, Župnišče na Mirnu na
Dolenjskem bo letos ravno 150 let staro. Leta 1764. je staro, nizko župnišče pogorelo in ž njim vred vse stare knjige in pisma. Tedanji mirnski župnik Jurij Likovic je v novo rojstno knjigo napisal ta-le kronogra-fikon: »LIber baptlzatorVM In Clneres reDaCtVs est,« to je: »Krstna knjiga je bila vpepeljena.« Iz črk se posname letnica 1764, Prvi je v novi knjigi vpisan 8. julija 1764 Franc Hočevar iz Slepšeka pri Mokronogu. Tako daleč je namreč segala mirnska župnija na to stran. Na clrugi strani proti sv. Križu pa je segla do Tihaboja. Pogorelo župnišče je baje pozidal tedanji mirnski graščak baron Wolfgang Gall von Gallenstein. Pustil je polovico starega pritličnega župnišča, drugi polovici pa je pri-zidal nadstropje. Na pritličnem delu se vidijo pod streho še ožgani tramovi starega župnišča. Zidano je bilo najbrže v naglici brez pravega temelja, zato je sedaj zidovje vse razpokano in se je bati, da se vsak čas podere. Gospod knezoškof je ob priliki bir-movanja izjavil, da je to najslabše župnišče v celi škofiji.
—	Obrtna zadruga na Bledu ima občni žbor dne 1. marca 1914, v nedeljo popoldne ob 2. uri v hotelu »Triglav« na Bledu,
NAPAD NA GRŠKO-KATOLIŠKEGA
ŠKOFA ŠTEFANA MIKLOSSYJA,
O napadu, o katerem smo že včeraj kratko poročali, se še poroča: Škof Mi-klossy je dobival veliko grozilnih pisem, na katera se pa ni oziral. 23. t. m. je došel po pošti zavoj iz Črnovic, ki je bil že prej pismeno naznanjen, češ da bo v njem 100 kron, ki naj se ali za cerkev ali pa za reveže porabijo. Pismo je bilo podpisano z Ana Kovacs. V škofovi pisarni, ki se nahaja v drugem nadstropju palače trgovske in obrtne zbornice v Debrecinu, Deakova ulica, sta se nahajala, ko se je zavoj odprl in je najbrže ekrazit eksplodiral, škofov zastopnik vikar Mihael Jaczkovics in tajnik Ivan Slepkovszky, ki sta bila na drobne kose raztrgana. Škofu, ki je bil v sosednji sobi, se ni nič zgodilo. Smrtnonevarno je bil ranjen odvetnik Aleksander Csatth, ubita sta bila sluga Gyuro in njegova žena. Stene so se porušile; poslopje se je pretreslo, ljudje so pa prestrašeni iz hiše bežali, Iz drugega nadstropja je švigal plamen. 5 mrličev so iz drugega nadstropja izvlekli. Nevarno ranjen je bil tudi trgovec Nikolaj Pete. Neznatno poškodovan je tudi škof Miklossy, Vseh ranjenih oseb je 7, O vzrokih hočejo madjarski listi vedeti, da so politični. Debrecin je nova uni-atska škofija, kateri nasprotujejo Rumuni, ki vidijo v njej pomadjarjevalno sredstvo.
Ljiljaoske novice.
lj Iz mohamedanske vere v katoliško
]e prestopil pri sv. Petru v Ljubljani 33-ietni delavec Atif Sadibašič, rodom iz Viteza pri Travniku v Bosni. Več mesecev ga je pripravljal g. župnik J. Petrič in ga v nedeljo, 22. t. m. krstil. Pri krstu je Sadibašič dobil ime Adolf. Takoj po krstu je prejel sv, obhajilo, nato pa je bil poročen z vdovo Alojzijo Lah roj. Vet||oraz.
lj Veselica v Rokodelskem domu. Veliko je obetal spored predvčerajšnje predpustne veselice Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, a uspeh je daleč prekosil vse naše naclc. Ves večer je odmevala dvorana viharnega priznanja in ploskanja vrlim članom rokodelskega društva, ki so nastopili kot pevci in igralci. Dobro izvežban pevski zbor pod spretnim vodstvom gospoda P, Gorjupa jc prav izborilo rešil svojo nalogo. Zlasti je ugajala L. Pahorjeva skladba »Veseli bratci«, ki so jo morali pevci na glasno zahteva-nje občinstva ponavljati. Salve ploska je izzvala »Žabja kantata«; z veliko za-dovoljnostjo smo sprejeli tudi šaljiv trospev: »Zidar, tesar in stavbenik«, ki so ga prednašali — izborni v petju, maski in kretanju — gospodje Avg. .Te-ločnik, R. Vrančič in Iv. Pcterlin. Imenovani gospodje so poleg gospoda Ivana Vrečarja imeli glavne vloge v novi igri »Zeppelin v Kurji vasi««, ki jo je priredil dr. Ivan Mazek. Ker so nastopili imenovani igralci, ki so dosegli včeraj, kakor doslej šo v vseh igrali najlepšo uspehe, ker jo bila režija v sprotnih rokah gospoda R. Vrančiea in
so tudi drugi igralci v polni meri sto-, rili svojo dolžnost, jo krasna, v lepem jeziku spisana veseloigra izborim učinkovala in nam ostane v najlepšouj spominu na, letošnjo predpustno vose lico rokodelskega društva. — Omenil moramo, da so društveni tamburaši, k so nastopili pod vodstvom gospodu i Rado Jeločnika, prav ugajali. Najvažnejša točka v sporedu pa je bil nastop vsakemu Ljubljančanu znanega, izrednega govornika gospoda profesorja dr. J. Jeršeta, ki je opisal moderne družabno napako ter s tem prijetni zabavi, ki jo je imelo občinstvo, dodal času primernih, koristnih naukov. — Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov in mnogoštevilnim njegovim prijateljem, ki so sinoči do zadnjega kotička napolnili dvorano, želimo šo mnogo tako lepih večerov.
lj Poročeni so bili: Viljem Hrovat, sodni oficijant, z odvetniško uradnico Ivano Čermak; Ivan Dobravec, odvetniški kandidat, z učiteljico Sabino Ziegler in Ivan Kacin, izdelovalec harmonijev, z Marijo Svetic.
lj V slovenskem gledališču se uprizori danes burka s petjem in godbo »Lumpacij Vagabund« ali »Zanikrna trojica«. Dirigira g. Pahor Začetek je ob 6. uri in ne, kakor se je prvotno poročalo, ob 5, uri. V vlogah mizarja, krojača in čevljarja nastopajo g. Drenovec, Skrbinšek in Povhc. — V četrtek ob pol 8. uri se predstavlja noviteta: Stari paviljon«, drama G. Wieda, v štirih dejanjih. Vlogo vrtnarja igra g. Borštnik. — V nedeljo 1. marca se uprizore na novo na-študirani »Rokovnjači«. Blaža Mozola igra bivši član slovenskega gledališča, g. Rafko Salmič, režiser, artistični vodja in bivši predsednik slov. drainat. društva v Celju.
lj Nekdaj in sedaj. Še Prešeren je zapel: O, predpust, ti čas presneti!« Italija, pravi prislovica, je cela norela. Svetovno-znani so pustni korzo v Nizi, nam pa so najbolj znani tržaški. Kak sijaj, življenje in naval vseh slojev od blizo in daljnjih krajev. Lepe nagrade za najbolj uspele vrste je celo mestna občna dajala. Sedaj vse peša. Nihče se več ne zmeni za to. Tudi Zagreb je pred nekaj leti hotel vpeljati, v korist občanov seveda, pustni korzo, a ne gre. Celo v Ljubljani je bila pred leti Zvezda in Kongresni trg pravi eldorado »maškar« in tudi vozovi so bili lepo okinčani. Pešci so se obmetavali s konfetijem, z vozov in ka-zinskega balkona pa je deževalo sladkorja, bonbon, jabolk, pomaranč in tudi obilo krajcarjev. Šole, tovarne, delavnice, celo nekateri uradi so bili zaradi »korza« pustni torek popoldne zaprti. Vse je vrelo v Zvezdo, mlado in staro, siromaki in bogatini. In sedaj? Kakor druge dni, vse pusto in prazno! Nekaj predpustnih veselic, pa je konec vsega, in pa pogreb »Pusta« po vojašnicah. Tako v mestih. Po deželi se pokaže še kaka »maškara«, semtertja v kaki vasi vodijo fantje »brno«, ki pobira krofe, mesnino in seveda tudi denar, kar povzroči zvečer pri pijači češče tepež, pa je istotako tu konec pustnega torka. Le cvre in peče se še »debeli četrtek«, mamice vkuhajo in izredno zabelijo ajdove žgance in ako gredo otroci gledat, kako »babo žagajo«, še teh potem ne dobe. Običajno se še vrše predpustom ženitovanja, na pepelnico dobe dekleta »ploh'.- in s tem je tudi končano vse predpustno življenje. Le malokje še pokopavajo »Pusta«, pa tudi nič več tako slavnostno, kakor je bilo nekdaj. Bili so to stari časi, ki so pokvarjali večkrat moralo in popolnoma izpraznili posamezne žepe. nes okoli 3. uro ponoči prišla iz kavarne »Central« večja, družba gostov, je eclcn izmed njih nenadoma skočil v ljubljanični kanal, od koder so že nezavestnega potegnili in policija ni mogla dognati njegovega imena. Poklicali so rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnico. Kakor čujemo, je ponesrečeni Feliks Šuflaj, tehnik, star 22 let, stanujoč na Elizabetni ccsti štev. 6.
lj Veliki cirkus Schuhmann pride v kratkem v Ljubljano.
lj Skozi okno v kavarno. Včeraj zvečer krog 7. ure je neki moški, ki se ga je bil menda nekoliko preveč nalezel, z glavo naprej padel v okno kavarne pri »Slonu« s tako silo, da se je okno zdrobilo. Možak se je samo neznatno porezal, gostje so pa prestali precejšen strah.
Štajerske novice.
š Mažarski strah. Kakor znano, vodijo Salezijanci v Marijanišču v Veržeju praznični oratorij, v katerega prihajajo dečki tudi iz sosednih, po večini slovenskih vasi iz Ogrske. V zadnjem času so mažarski učitelji prepovedali svojim učencem zahajati v Veržej v oratorij; boje se, da se navzame ta mladež preveč slovenskega duha.
š Mura podrla mlin. Veržej. Mura, ki jc zamrznila letošnjo zimo popolnoma od Radgone do Veržeja v dolgosti 12 km je naredila v zadnjih dneh ogromno škode in mnogo nesreč. Ko je nastopilo namreč te dni južno vreme, je voda v Muri naraščala, in vzdignila skoraj do ooldrugi meter debeli
led. Ljudstvo, ki se je zbralo ob reki, posebno pa lastniki mlinov na vodi, so strahoma pričakovali, kaj se zgodi, ko voda vzdigne popolnoma že razjeden led. Nekateri posestniki mlinov so v zadnjem hipu spravili mline na breg, le g. Šalamunu v Veržeju to ni bilo več mogoče storiti. Kar pridrve z elementarno silo močne plasti ledu po narasli reki ter butnejo ob lesene ladje in mlin se jc v par minutah pogreznil. Škoda se ceni na 5000 K.
š Slovenski gimnazijci v Mariboru se
zahvaljujejo tem potom slav. občinstvu za izvanreden obisk njihove predstave v Slov. Bistrici: »Veharjevo letovišče« dne 15. t. m. »Dijaška kuhinja« v Mariboru dobi nad 220 K čistega dobička. Čutijo pa tudi prijetno dolžnost, zahvaliti se vsem dobrotnikom, ki so podpirali njihovo prireditev. Predvsem preč. g. dr. A. Medvedu, ki je petkrat tekom šthih let spremljal svojo mladino in pokazal svojo ljubezen z vsa-kratno vstopnino 50 K! Potem slavni Posojilnici in Čitalnici v Slov. Bistrici, imenoma gdč. Janežičevi, gg. dr. Lcmežu in dr. Ravniku; slav. »Dramatičnemu društvu v Mariboru« za dovoljenje odra in brezplačno garderobo; »Podružnici Dram. društva mariborskega v Ptuju za knjige. Posebej pa gre naša hvala vrlim gospem in ljubeznivim gospicam, ki so sodelovale pri naši predstavi! Izdatno so prispevali za našo prireditev tudi ekscelenca knezoškof, gg. odvetniki in č. duhovščina. Poseben znesek jc dala gospa Jaklin z darom 40 K. — Tako so vsi sloji pokazali, da jim je na srcu narodna slovenska mladina. Hvala vam, najiskrenejša hvala! — Slov. gimnazijci iz Maribora,
Po svelo.
Srbi proti Čehom. Zgradba srbske kraljeve akademije znanosti v Belgradu je bila oddana Čehu M, Blecha. Belgrajski list »Balkan« napada vsled tega srbsko vlado, ker je delo oddala »tujcu«.
Knez Alajn Rohan je 23. t. m. v Pragi umrl. Rajnik je bil načelnik kluba uslavo-vernega veleposestva na Češkem.
Požar. 23. t. m. jt pričela goreti opekarna kneza Radzivilla v Niepolomicu pri Krakovu, Škode je pol milijona kron.
Radi škrlatinke so 23. t. m. v Sarajevu zaprli vse ljudske šole.
Zadnje vesti.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec. Pred sejo zbornice se je vršila seja načelnikov klubov. Hagenhofer (kršč. socialec) je vprašal deželnega glavarja, ali pride načrt za reformo občinskega reda in občinskega volivnega reda za mesto Gradec v tem zasedanju na vrsto. Glavar je odgovoril, da je načrt že pri deželnem odboru, da pa ta še ni odločil, kdaj ga deželnemu zboru predloži, ker je zadeva prevažna in se mora dobro proučiti. Scha-cherl (socialni demokrat) izraža svoje začudenje nad tem. Hagenhofer je pa za to, da predloga pride že /.daj na vrsto. Glavar je odgovoril, da bo to željo odboru sporočil. — V seji je Pišek interpeliral namestnika, zakaj se ni izvršilo cepljenje v okraju Braslovče. — Benkovič stavi predlog, da se zviša cestni nivo v Mostecu pri Brežicah. — Isti predlaga, da se okrajna cesta Celje—Zidanimost—Brežice—deželna meja inkamerira. — Roškar predlaga, da se regulacija Pesnice zopet prične.
—	Ozmec predlaga, da se bolnica in hiralnica v Ptuju razširi. — Ornig utemeljuje predlog, da se proga Ptuj—Rogatec vključi v lokalnoželeznično predlogo in naj dežela k stroškom, ki so proračunani na 10 milijonov kron, prispeva en milijon, — Korošec opozarja na enak predlog svojega kluba in poudarja gospodarski in strate-gični pomen te proge. Železnična politika na Spodnjem Štajerskem je pogrešna. Proga Radgona—Spielfeld redi samo Južno železnico, če bi pa tekla do Maribora, bi mesto imelo od tega dobiček. Tudi proga Rogatec—Grobelno naj bi se do Poljčan izdelala. — Predlog Ornigov se sprejme. — Einspinner referira o financiranju železnice Gleichdorf—Hartberg, h kateri naj dežela prispeva 700.000 K. Sprejeto. — Wagner poroča o financiranju železnice Fcldbach—Glcichenberg—Radgona, h kateri naj dežela prispeva 920.000 kron. Perschy predlaga, naj bi se ta železnica začela pri Fehringu. Stocker in Krenn (kršč. socialca) ta predlog podpirata, Korošec je izjavil, cla sta dva člana njegovega kluba za to, da se železnica zgradi čez Purklo. — Rentier predlaga, da sc prispevek plača le, če se železnica začne graditi čez dve ieli in čez dve leti začne
'obratovati. Sprejme se predlog referenta jin Reutterjev. — Ornig poroča o financiranju žcleznice Ljutomer—Ormož, h kateri naj dežela prispeva 250.000 K. Meško pozdravlja to zgradbo in zavrača laži nasprotnikov, ki trosijo vest, kakor da bi bili poslanci S. L. S. proti tej progi. Sprejelo.
—	Capra poroča o financiranju orogc See-
bacli—Turnau—Gußwerk, h kateri naj dežela prispeva 1,500.000 K. Sprejeto. — Benkovič referira o financiranji' železnice Polzela—Braslovče—Motnik, h kateri naj dežela prispeva 250.000 K a fond perdu, drugo država, glede ostanka 280.000 kron pa se ima dežela začeti takoj pogajati s kranjskim deželnim odborom in lokalnimi interesenti. Sprejeto. — Wagner poroča o financiranju proge Waitz—Anger—Birkfeld, h kateri naj dežela prispeva 300.000 kron. Sprejeto. — Prihodnja seja jutri.
PREPOVED NABIRANJA ZA LEGO PO ULICAH.
Trst. Policija je prepovedala nabiranje darov za Lego potom »rimske patricijc« preoblečenih mladeničev po ulicah in javnih lokalih.
IZSELJENSKI ŠKANDAL NA HRVATSKEM.
Zagreb. Danes jo bil zaslišan vodja izseljeniškega oddelka dr. Gustav Frank. Frank meče krivdo na odkritju na »Poljedelsko banko«. Zaslišan jo bil tudi dr. Janda od »Poljedelske banke«.
POZIV NA DVOBOJ V ZAGREBU.
Zagreb. Poslanec dr. Lukinic jo pozval poslanca Zatluko radi nekega vzklika v saboru na dvoboj. Zatluka jo kot kristjan take vrste zadoščenje odklonil.
DVA LAŠKA DEMENTIJA.
Rim. Vest, da bo Italija v kratkem zapustila dvanajstero otočje, je prenagljena, ker dola Turčija zaradi odškodnine težave. - Vest, da bo laška ladja »Quarto«, ki ima spremljati princa Wieda, priplula v Trst, ni resnična.
BOL ZA SKADROM.
Cetinje. Skupščina je predložila; adreso na kralja. Adresa očita velesilam, ki so Skacler Črni gori vzele, krutost. in krivičnost. Pravi, da bodo Srbi slejkoprej težili za Skadrom in smatrajo njegovo izgubo le za časno. Ru-muniji so za bukareški mir izreka večna hvaležnost. S Srbijo so ima skleniti formalna pogodba glede zveze. Za izpopolnitev armado so skupščina ne ustraši nobenih žrtev. Končno izreka adesa svojo ljubezen in udanost dc Rusije.
V ALBANIJI ZOPET NEMIRI?
Atene. Iz Korice so poroča, da je pri Elbasanu prišlo do boja med pristaši Kemal bega in Essad paše. Bo.j je bil krvav in je veliko Albancev padlo, oziroma bilo ranjenih. Boja se jo udeležilo tudi 200 orožnikov pocl holand-skimi častniki.
ZOPET POIZKUSNA MOBILIZACIJA V RUSIJI.
Peterburg. Listi poročajo, da se marca meseca izvede zapet poizkusila mobilizacija pri armadi na kopnem kakor pri mornarici.
GENERALNI ŠTRAJK NA PORTÜ* GALSKEM,
Lizbona. Železničarji so proglasili generalni šlrajk.
GROZEN ČIN SLABOUMNEŽA.
Mödling, 151etni idiot Jožef Scliu-ster sc je spri z nekim drugim slabo-umneženi v tukajšnji bolnici. Ta je nato umrl in bil položen v kapeli na rakov. Istodobno so položili v kapeli na rakev truplo neke Emilije Meier iz Inomosta, ki je umrla za jetiko. Schuster sc je ponoči splazil v kapelo, v temi zamenjal trupli in z nožem zada! več zabodljajev truplu Meierjeve. Idiot je namreč nameraval iz maščevanja zabosti truplo svojega tovariša.
UBIL ČLOVEKA Z DEŽNIKOM.
Reka. Voznik Anton Benčič iz Šmi-liela pri Postojni, tu uslužben, je dne 23. t. m. ponoči v prepiru zabodel svojega tovariša, voznika Oražma, z dežnikom tako, da jo ta kmalu nato umrl. Ost dežnika je predrla Oražmu žilo na vratu. --- t
izpred ijuDljanskega poroi neoa sodišč
Spor zaradi fantovščine. Na vseh' svetnikov večer m. 1. je pelo na cesti v Ivanskem Britofu skupaj več fantov iz bližnjega okraja. Ko so fantje prenehali s petjem, zahteval je Anton Škerlj iz Britofa od Jožefa Prel ca, 20 let starega posestniko-vega sina iz Dol. Vrcma in še nekaznovanega, 3 K za fantovščino. Ker je Prelc temu ugovarjal, češ da se je že odkupil, ga je začel Škerlj suvati, končno ga je pa udaril s pestjo po glavi. Nato se je še lotil Prelcevega prijatelja Avgusta Premka in ga tudi udaril po glavi. To početje je Prelca tako razburilo, da je segel v žep po nož, skočil proti Škerlju in ga vsekal z odprtim nožem po glavi, nakar jc zbežal. Napadenec je glasom zdravniškega izpričevala dobil nad desnim uhljem precejšno rano ter mu je bil tudi odbit del temenske kosti. Vsled tega je nastalo gnojenje možganske mrene, kar jc povzročilo otrpne-
nje možgan, vslcd česar je Škerlj dne 4. decembra m. 1. umrl. Obdolženec nc taji dejanja. Porotniki so krivdorek na uboj potrdili ter mu je sodišče pripoznalo tri leta težke ječe za kazen.
Bogoikrunstvo. Alojzij Kropiunig, 48 let star, iz Sela pri Fari, pek, sedaj v prisilni delavnici, je skrajno delomržen; ljubši mu je ječa nego delo. Zato mrzi prisilno delavnico, v kateri je bii že opetovayo. Rad simulira blaznost, in res se mu je že enkrat posrečilo rešiti se neljubega zavoda. Navadno pa izvrši hudodelstvo žalitve cesarja samo, da se reši prisilnice, ker mu je ljubša ječa. Obdolženec je trdno upal, da bo koncem leta 1913. izpuščen iz prisilne delavnice in je pravil svojim tovarišem, da bo, če se mu to ne posreči, nekaj takega storil, da gotovo ne pride več nazaj v zavod. Pravil jim jc, da se bo delal blaznega, ker se mu je že enkrat posrečilo zdravnike na ta način premotiti. Ko je zvedel, da ga komisija ni vrednega spoznala, izpustiti ga na prosto, se je zglasil k spovedi, čeravno preje ni tega nikoli storil, potem pa pristopil k sv. obhajilu. Ko ga je pa hotel duhovnik obhajati, izbil mu je obdolženec sv. Rešnje Telo iz rok ter napravil pri tem zaničljiv obraz. Od tega časa naprej je simuliral blaznost, vprašanjem preiskovalnega sodnika ni odgovarjal, vendar je pa dostikrat, zlasti nasproti sojetnikom in paznikom na svojo vlogo pozabil, tako da ni bilo težko zdravniškima izvedencema razkrinkati ga. Zakrivil je poleg tega tudi žalitve cesarja. Sodišče ga je na štiri leta težke ječe obsodilo.
Ječa ga ni poboljšala. Franc Černo-logar, 29 let star, pristojen v Šebrelje, mesarski pomočnik, nestalnega bivališča, jc prišel dne 26. decembra m. 1. iz Gradiškc, kjer je zaradi tatvine sedel 15 mesecev. Pri mesarjih ni dobil posla, drugega dela se pa ni hotel lotiti. Dne 19. januarja t. 1. je v Zmincu v Krajnikovi gostilni v odsotnosti gospodarja ukradel 62 K gotovine, a ker se je tatvina takoj zapazila, mu je Krajnik ukradeni denar s silo vzel. Černo-logar ne more tajiti tatvine; sodišče ga je obsodilo na dve leti težke ječe.
Posledice prepira. Janez Petkovšck, posestnik v Tomačevem, se je dne 19. januarja t. 1. v Dovčevi gostilni v Šmartnem pri Savi spri s posestnikom Francetom Maroltom. Po prepiru se je Petkovšek za nekaj časa odstranil, a se je kmalu vrnil, stopil pred svojega nasprotnika in ga sunil z nožem v desno stran prsi. Zgodilo se je to tako hitro, da ni nihče opazil tega. Ma-.rolt je dobil smrtnonevarno poškodbo. Vbodljaj je segel v prsno votlino in povzročil notranjo krvavitev. Obdolženec, ki se zagovarja s pijanostjo, je bil na poldrugo leto težke ječe obsojen.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 23. februarja 1914.
Pšenica za april 1914.....12 24
Pšenica za maj 1914.....12-09
Pšenica za oktober 1914 . . .	11 "03
Rž april 1914........930
Rž za oktober........8-62
Oves april 1914.......7- .9
Oves za oktober.......6 71
Koruza za maj 1914.....6'73
Koruza za julij 1914.....7'85
Poročilo o slovensko hrvaškem katoliškem shodu v Ljubljani. Cena 4 K 60 vin., eleg. vez. 6 K.
Ta knjiga je najbolj živa priča moči in sile ter obsežnosti zadnjega katoliškega shoda. Krasi jo veliko število slik, predvsem pa 20 umetniških tabel, ki predočujejo najslovesnejše in naj-slikovitejše prizore katoliškega shoda. Knjiga prenaša vse referate in v njej je zbrano celo ogromno delo, katero je dovršil letošnji shod. Organizatorji te knjige ne boclo mogli pogrešati. Sme se reči, da je knjiga po vsebini in tehnični izvršitvi na višku tiskarske umetnosti.
I)obi se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
Getzemani in Golgato. Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti. Premišljevanja in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Z rdečo obr. K 2 6C, v šagrinu z zlato obrezo K 3 60, vatiran šagrin zlata obr. K 4'—. Ta krasni molitvenik se posebno odlikuje s svojimi g'obokimi, v (srce segajočimi premišljevanji o Kristusovem trpljenju ter je posebno primeren za postni čas. Po.eg premišljevanj pa obsega molitvenik tut ■ vse navadne mašne in druge molitve ter sc odukuje predvsem po lani zunanji opremi in priročni žepni obliki. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
De Waal, Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest K 1.50, vez. K 2.10. — Najkrasnejše povesti, kar jih šteje,,svetovno slovstvo, so zajete iz prvih časov krščanstva, ki je takorekoč vitežka doba vsega človeštva. V navedeni povesti se zrcali konec boja med ginečim poganstvom in procvitajočim krščanstvom, ki si je z zmago Konstantina Velikega nad Ma-ksencijem osvojilo cesarski Rim, odkoder je potem zavlthdalo po celem svetu. Vzvišena zgodovinska snov, ki tvori o-grodje le povesti in zanimivi zaplet-ljaji dejanj jamčijo, da ohrani knjiga trajno vrednost in izredno privlačno silo. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Vsaka gospodinja bode nad izborno-stjo letošnjega Messnicrjevega čaja izne-nadena. Močna in okusna angleška zmes stane 5 kron pol kilograma in priljubljena ruska zmes (i kron pol kilograma, ki je res prav idealna pijača. Manjši zavitki 50 do 100 vinarjev.
Redflna in zdravilna meč
ribjega olja je splošno znana, pa tudi resnica, da more le malokdo to neprijetno in težko prebavljivo olje zavživati. Kdor toiej seže po Scot-tovi emulziji ribjega olja, ta si ne bo nikdar več želel navadnega ribjega olja, saj je ta izdelek res iako okusen in lahko prebavljiv, da ga z veseljem zavživajo veliki in mali. Poleg tega pa še Scottova emulzija ribjega olja po svojih primesi navadno ribje olje na redilni vrednosti prekaša in je torej pri odraslih in otrocih povsod tam na mestu, kjer je potrebno telo krepiti, kakor: po prehladu, pri oslabelosti, pri oiežkočenem pridobivanju zob, m pri preitežni tvorbi kosti pri otro-cili, po bolezni, pri shujšanju itd. Ampak samo Scottova emulzija, in nikaka druga! 1
Cena originalni teklenici i K .i0 v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje 50 v v znamkah na Scott & IIowne. O. m. b. H., Dunni VII, in se sl.licme in in časopis, se mu pošlje za posknšnjo l steklenica potom lekarne.

Za premnoge dokaze sočutja o smrti mojega predragega, nepozabnega soproga
Josipa Jegliča
nadučitelja v Selcih
ki so prihiteli v ogromnem številu počastit blagega pokojnika s svojim spremstvom na poti k večnemu počitku in za darovane vence, izrekam najiskrenejo zahvalo.
Osobito se zahvaljujem gospodu c. kr. okr. šolskemu nadzorniku, Simonu za ginljivi nagrobni govor, gospodom učiteljem in gdč. učiteljicam za ginljivo petje, si. bralnemu društvu „Ratitovec" v Selcih, slavni požarni brambi, vsem udeležnikom iz Selc in od daleč, vsem skupaj in vsakemu posebej, iskrena hvala.
Selce, 23. febr. 1914.
Marija Jeglič roj. SMer.
Murzne cene
dno 23. februarja 1911.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4°,o Itonv. dav. pr. kron. renta (jan —j"' ) 4-2» uavstr.velj. papir, renta lebr.—avg.) 4'2°/„ avstr. vel), srebr. renta (april—okt.) 4 % avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4°:0 avstr. kronsi-a renta (marec—sept.) 4 u/o av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4 °/o ogr. renta v zlatu..........
4<V0 ogr. renta v kronali iz I. 1910. . . 4 Va°/o ogr. renta v kronali iz 1.1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deženo posojilo iz 1.1S38. 4 '/2u/o kianjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2°/ii kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posoplo ....'. 4 °/o obveznice Rudolt. železnice . . . 4% obveznice železn. Ljubljana-Kamnik 4 % obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4 % drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4°/0 drž. srečke izl. 1S60. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1804. po 100 g d. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v! 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po lOOgld! 3°/0 avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3°/„ avstr. ženili, kredit, srečke II. izd. Bazilika budim]), iz I. 1886. po 5 gld. Liublianske srečke po 20 gld. . .... \ Rudeči križ avstr. iz I. 1882. po 10 gld! Rudeči križ ogr. iz 1. 18S2. po 5 gld. Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25"lir . !
Josziv-srečke iz i. 1888...........
Turške srečke............\ . \
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.. . ! !
Akcije.
Avstr. kreditni zavod . . . . Avstroogrska banka . . . . Anglo-avsirijska banka . . . Dtmaisko bančno diuštvo .
Jadranska banka.......
Ljubljanska kreditna banka
Union banka.......
Živnostenska banka.....
Avstriiski Lloyd.......
Državna železnica......
Južna železnica.......
Alpme............
Škoda.............
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K h
83 83 87 87 107 83 83 100 82 91
95 95 83 G0 85 50 92 75
1620 440 675 350
O'
Ziö 281 242 27 61 52 31 45 15 225 29
639 1973 342 535 424 4(4 (¡09 280 627 717 104 847 780
19 06
23	. 50
24	, — 253 50
Vsa tozadevna po asnita se dobe tudi v podružnici c. kr. pr.v. avs r. kredit, zavoda v Ljubljani.
iskreno zahvalo
izrekam podpisani gosp. lekarnarju Hinku Brilli v Litiji, ker mi je pošteno vrnil izgubljeni denar v znesku 560 kron, ki sem ga izgubil dne 11. novembra v Litiji.
Fran Rebol, posestnik, Ravne, pošta Vače pri Litiji.	ci8
usnjarske stroke vojaščine prost se sprejme pri tvrdki Josip Seunig v Ljubljani.	514
Dobro idoča

na eni najbolj prometnih cest v bližini Ljubljane se pod zelo ugodnimi pogoji takoj proda. — Ponudbe na upravo .¡Slovenca'', pocl ugodna prilika" 559	559
na Poljanah
v novi vili Dramska ulica štev. 2
z 2 sobama in vsemi pritiklinami se odda za majev termin. Pojasnila daje lastnik Ädolf Hauptmann, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
V zavodih za pljučna zdravljenja.
SANATORIUM • EMONA I
ZA.MOT^^^R^CNE.BOLEZMl .1 T JUBL JANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- 4 L
star 18 let išče službe v kaki trgovini na deželi. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 528.	528
Zahvala.
Podpisana se	najiskreneje zahvaljujeva
vsem za prejete	častitke, prigodom najine srebrne poroke.
606	Jakob in Ana Golmajer.
Hülsa
se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki ga jc izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na kemični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
Vprašanjem naj sc priložita clve znamki. 1731
Za takojšnji nastop se išče
4-5 žičarjev
(fein-, Mittel- in Grobzug)
in 1 žični vezalec
proti dobremu akordnemu zaslužku. Znanje nemščine vsaj za silo je pogoj. Samci imajo prednost. Diatfabrik Hirt (Koroško).	600
! Gta zaftrksslein in južnam \
a	a
\f
nc maram za noben drug zajtrk in sc čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega rediltiega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >.( kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunnar-strafle 109, Radeckyplatz i, Joseistadter-stralle 25. V Gradcu: SackstraBe i. 109
v Št. Lovrencu ob Temenici, blizu postaje iil farne cerkve, kjer je dobro idoča gostilna s prodajalno in tobakarno, in z vsemi gospodarskimi poslopji in s prav lepimi rodovitnimi njivami, travniki in gozdi, na katerem se lahko redi do osem glav govedi in do šest prašičev, se proda iz proste roke zaradi družinskih razmer. Cena po dogovoru. — Več se poizve pri lastnici in vdovi Alojziji Gore po domače na „Kozini" pošta Sv. Lovrenc ob Temenici, Do-lenjsko.	p20
želi vstopiti v službo pri kaki večji župni ali samostanski cerkvi, najraje pa v kaki mestni cerkvi. Naslov pove npravništvo lista pod številko 619.	1
Med temi v Davosu^Lrosi.Meranu.Arku i.f.d.
je
kot dobro obneslo sredsivo v sfalni rabi.S1R0L1N"Roche" olajša iu odstranjuje obolelosfi sopil v primeroma kratkem ¿asu.
SIROLIM"Roche
le jako slasfen, iek prouzročujoč iu učinkuje ®e!o ugodno na splošni počufek.
splošni počuf
Tz-vlrn! zavoj a U.U.- 5e gobi v vseh lekarnah.
/. ■';■[ -i; j;,	■ /'¡iV;.^ ■■:..,,	l'^'i-V^ - V'' ;"": Ht
„BALKAN" trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba podružnica LJUBLJANA Dunajska cesta 33 (Centrala: TRST) Telefon št. 100	Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redno, užitnini podvrženo blago. Najmoder-neje opremljeno podjetje za SELITVE in PREVAŽANJE POHIŠTVA v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozovi. Shramba pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. itd.	Spedicijski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov „DALMATIE", delniške paro-brodne družbe v Trstu, brzovozne proge Trst-Benetke in obraino ter Trst-Ancona paro-brodne družbe D. Tripcovicli & Co., Trst. — Avstrijskega Lloyda, Cunard-Line za I. in H. razred.
Zmerne cene. ivaročila spre eraa tudi blagovni oddelek Jadranske banke. Točna postrežba.		
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec.