Št. 170 (15.272) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob.' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ innn I ID POSTNNA PLAČANA V GOTOVIM I ZJUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% Nove kartice s plačilnim servisom S a: ■■■■■■■■■■ PONEDELJEK, 26. JUNIJA 1995 'Kaj mm bo Cannes? ■ /z Kočevskega Roga | Šuštarjev poziv k spravi KOČEVSKI ROG - »Znova smo se Kočevskem Rogu dejal nadškof in zbrali na kraju, ki je eden najbolj bo- metropolit dr. Alojzij Šuštar. Ob tem lečih spominov na strahotne dogod- je pozval k spravi in spoštovanju rake izpred petdesetih let. Ko letos zličnosti. praznujemo petdesetletnico'konca Na včerajšnji slovesnosti sta spre- druge svetovne vojne in smo po eni govorila tudi beograjski škof dr. strani hvaležni, da se je vojna konča- Franc Perko in nadškof iz Toronta la, se po drugi strani z veliko boleči- Janez Kramberger. Slovesnosti se je no spominjamo dogodkov na tem udeležilo več kot petnajst tisoč ljudi, kraju, na Teharjah in drugod,« je (M. G.) med včerajšnjo mašo zadušnico v Na 6. strani ■ Murdohu dovolj večinski 1 del Beriusconijevih delnic MILAN - Avstralski založniški ma- lijard lir). Avstralski magnat »iz razu-gnat Rupert Murdoch in Silvio Berlu- mljivih političnih razlogov« noče, da sconi sta po srečanju v Arcoreju izja- bi Berlusconi odločal o Fininvestu, a vila, da je sporazum zelo blizu. Mm- bi lahko kot delničar pristopil k nje-doch ne zahteva več stoodstotnega govi založniški hiši News Corporati-lastništva, temveč se zadovoljuje z on. Glede manjšinskega deleža Finin-večinskim deležem Mediaseta (tri te- vesta naj bi večji del pokupila naveza levizijske mreže, reklamno podjetje tujih investitorjev, ki jim načeljuje Publitalia in filmski arhiv). V gla- savdski princ al-Vaalid Bin Talal Bin vnem naj bi včeraj dosegli dogovor Abdulziz al-Saud. glede vrednosti Mediaseta (8.500 mi- Na 2. strani Ana Kovač Vsake pol leta se vodi-telji petnajsterice v bliSCu ^njih šestih mesecev in Se pogovorili o načelnih Političnih vprašanjih. To so srečanja, ki jih države Nečlanice Evropske unije kujejo v zvezde. Vedno ''Bova si obetajo, da jih 00 petnajsterica sprejela Uiedse kot enakopravne-8a partnerja. In vsakokrat suova ostanejo pred vrati 1 dolgim nosom. Evropska unija se bo naiprej posvetila svojim Uotranjim problemom, 616d katerimi je najbolj v Uebo vpijoča brezposelnost. Učili se bodo od Melike Britanije, ki to zlo kroti z nadpovprečno Prožnostjo delovnega tr-8a. Gostitelj Chirac bo ^oral natančneje razlo-ždi, kako namerava ure-suičiti svoje predvolilne obljube o odpiranju novih delovnih mest. Potem pride na vrsto vojna v Bosni, ki ji zahodna diplomacija po treh letih vedno ni kos. Za pridružene članice Evropske unije, ki so kot opazovalke povabljene v Cannes, bo zanimivo še-|6 tedaj, ko bodo voditelj1. EU razpravljali o širi-hd članstva. Vendar bodo v vročem Cannesu ra-zočarani, saj bodo zaman jjdkali na številke in podrobnosti njihovega Vstopa v Evropsko unijo. Petnajsterica mora naj-Ptej rešiti svoj notranji Problem. Najti mora čudežno formulo, s katero Do svoje politično in go- 0dpiranjem proti sredo-Zeuiskim državam. Po Vstopu dveh bogatih skandinavskih držav in Avstrije se je težišče EU Preneslo proti severu, delec stran od revnejših držav evropskega juga, ki .edalje glasneje zahteva-10 Več denarja in pomoč Pri trgovanju z državami jUžnBga obrobja. Širitev Ptoti vzhodu bi za te dr-ave pomenila nov uda-rec’ ki ga Bruselj verjetno d® bo znal blažiti druga-6 kot z izdatnimi sub-dUcijami. Za EU je nara-do, da najprej poskrbi a svoje polnopravne .dnice in se s pridruže-jj Un ukvarja šele tedaj, 0 doma vladata red in jd°ga. Za pridružene čla-r1 ce in tiste, ki si to želi-d postati, pa to prepro-10 pomeni, da so se vtaknile z vrha dnevne-8® reda, kamor so se uvr-Ule p0 zaslugi podrtega arlinskega zidu. Morda ,° decembra v Madridu °*i zanimivo. Osrednja proslava dneva državnosti RS Slavnostni govornik je bil Milan Kučan LJUBLJANA - Ob dnevu državnosti Republike Slovenije je bila včeraj zvečer v Cankarjevem domu osrednja prireditev, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik države Milan Kučan. Na prireditvi je nastopilo več uglednih umetnikov, ki so interpretirali odlomke iz del mojstrov slovenske pisane besede. Po slovesnosti je predsednik Kučan s soprogo Štefko priredil sprejem za di-plomatsko-konzularne predstavnike, akreditirane v Sloveniji. Delegacija Republike Slovenije je položila tudi venec na spomenik v spominskem parku padlih borcev in talcev na Zalah, nato pa Se na spomenik padlim v vojni za Slovenijo leta 1991 na Novih Zalah. Dneva državnosti so se spomnili na Številnih prireditvah povsod po Sloveniji. Na 6. strani Aretacija Bagarelle nov udarec mafiji \LERMO - V so- od najbolj varnin PALERMO -boto zvečer so po krajšem zasledovanju aretirali Leoluca Bagarel-lo, po aretaciji svaka Totoja Riine najbolj nevarnega italijanskega mafijskega bossa. Preiskovalci so mu sledili že dva meseca; o njegovi prisotnosti v Palermu jih je obvestil eden od informatorjev policije. Že včeraj so ga prepeljali v enega od najbolj varnih italijanskih zaporov. V nadaljevanju preiskave so možje postave odkrili stanovanje, v katerem se je skrival zadnje mesece. Poslopje je le lučaj oddaljeno od stanovanja sodnika Lo Forteja, ki skupno z javnim tožilcem Casellijem vodi v Palermu boj proti mafiji. Na 2. strani Unproforovci in otroci priljubljene tarče Srbov Ostrostrelci nadaljujejo s svojim krvavim poslom, da bi strli moralo vladne vojske in Sarajevčanov SARAJEVO - Tudi včeraj so Srbi napadli svoj priljubljeni cilj - pripadnike mirovnih čet OZN in otroke. V zasedi so namreč počakali konvoj francoskih oklepnikov, ki se je z Igmana vračal v Sarajevo, ostrostrelec pa je iz srbskega dela Sarajeva streljal na otroka, ki si je nič hudega sluteč ogledoval eno od patrulj OZN za odkrivanje in uničevanje ostrostrelcev. Na sliki (telefoto AP); bosanska vladna vojaka sta nemočno jokala, potem ko jima je v naročju izdihnil otrok, ki sta ga pripeljala v bolnišnico. Na 5. strani Vrh v Cannesu CANNES - Na francoski rivieri se danes na rednem srečanju sestaja petnajst voditeljev držav članic Evropske unije, ki se bodo pogovarjali predvsem o enotni evropski valuti in tesnejšem gospodarskem in političnem sodelovanju med članicami. Srečanja se udeležujejo tudi predsedniki enajstih držav (predvsem iz nekdanje Vzhodne Evrope), ki so zaprosile za članstvo v EU. Na dnevnem redu srečanja je namreč poleg razprave o nadaljnem sirjenju Unije tudi točka o sprejemanju novih članic. Srečanja so se - prvič kot redne članice - udeležile tudi Švedska, Finska in Avstrija, ki so jih sprejeli v Evropsko unijo januarja. Evropski voditelji bodo na srečanju govorili tudi o najbolj žgočih temah, ki tarejo Evropo. Pri tem se ne bodo mogli izogniti zaostrovanju krize v Bosni. Na 5. strani TOTOCALCIO 112 111 XII 1211 Dobitki: 13-76.527.000lir 12- 3.360.000lir Z Dnevnikom na osrednji proslavi v Ilirski Bistrici ILIRSKA BISTRICA -Marsikomu se je orosilo oko, ko je slišal pesmi iz časov trpljenja in besede, ki so pomenile pravično vrednotenje tega trpljenja za svobodo in za svoj narod. Take besede sta izrekla akademik Ciril Zlobec in zunanji minister Zoran Thaler na vseprimorski proslavi ob dnevu slovenske državnosh in 50. obletnice konca 2. svetovne vojne ter zmage nad fašizmom in nacizmom v Ilirski Bistrici, kjer so bili tudi udeleženci izleta Primorskega dnevnika. Bolj posrečenega kraja za cilj izleta ne bi bili mogli izbrati: ko so zjutraj izletniki krenili na pot, ni nihče vedel, kaj jih čaka, cilj je bil »neznan«, zato je bilo presenečenje še toliko večje in prijetnejše. Na proslavi je na- stopil tudi partizanski pevski zbr Pinko Tomažič pod vodstvom Oskarja Kjudra (Foto Balbi/KROMA). Kljub ugibanju in poizvedovanju se je izlet tudi iz Ilirske Bistrice nadaljeval »v neznano«. Naslednja etapa je bila Postojna, od koder so izletniki krenili proti CerknfbJ. Ogledali so si zanimivo orodje, ki so ga domačini uporabljali pri ribolovu ter se popeljali ob jezeru, kjer so jim vodiči orisali značilnosti in še zlasti razkazali lepote kraja. Danes na športnih straneh Ana Bersan (Kras) državna prvakinja Krasova namiznoteniška igralka Ana Bersan je državna prvakinja med drugokategomicami. Bersanova je s tem osvojila za Kras letošnji osmi državni naslov. Stran 10 Rolkarji Mladine odlični Na italijanskem prvenstvu so rolkarji Mladine osvojili štiri državne naslove. Novi prvaki so: Mateja Paulina, Eros Sullini, Mateja in David Bogateč. Fenomenalni Edvvardsov skok Na atletskem superpokalu je za izreden podvig poskrbel Britanec Jonathan Edvvards, ki je v troskoku dosegel 18, 43 m. Zaradi premočnega vetra pa ta izjemen dosežek ni veljaven kot svetovni rekord. Stran 12 Danes začetek Wimbledona Danes se bo v Londonu začel navečji teniški turnir na svetu, sloviti VVimbledon, kjer bo zbrana vsa »teniska smetana«. Tokrat pa izrazitega favorita ni. Stran 13 Košarka: na EP odločilno za Slovenijo Na evropskem košarkarskem prvenstvu v Atenah čaka danes Slovenijo odločilna tekma za uvrstitev v četrtfinale proti Španiji. Italija pa bo igrala z Litvo. Stran 14 PRODAJA FININVESTA / POGOVORI V ARCOREJU PREISKAVA / PO USPEŽNI AKCIJI Murdoch pristal na večinski del Manjšinski del Fininvesta naj bi pokupili tuji investitorji, nekaj pa bi ostalo Berlusconiju Aretacija Bagarelle nov udarec mafiji Skrival se je lučaj stran od stanovanja sodnika Lo Fortejo ARCORE (MILAN) -Včerajšnje srečanje med Silviom Berlusconijem in avstralskim založniškim magnatom Rupertom Murdochom se je končalo brez končnega sporazuma, a s pomembnimi premiki. Kot sta oba podjetnika navedla na tiskovni konferenci, so v glavnem dosegli dogovor glede vrednosti Mediaseta (tri Fininve-stove televizijske mreže, reklamno podjetje Publi-talia in filmski arhiv naj bi bili vredni 8.500 milijard lir). Se bolj pa je pomembno, da Murdoch ne zahteva zase stoodstotnega lastništva, temveč se zadovoljuje z večinskim deležem Mediaseta. Vsekakor pa avstralski magnat noče »iz razumljivih političnih razlogov«, da bi Berlusconi odločal o Fininve-stu, saj bi le del manjšinskega deleža ostal v Berlusconijevih rokah, ostalo naj bi prevzela naveza tujih investitorjev. Murdoch je na tiskovni konferenci po srečanju navedel možnost, da bi Berlusconi kot delničar pristopil k njegovi založniški hiši News Corporation. Skoraj šesturni pogovori Berlusconija z Murdochom s sodelovanjem njunih najožjih sodelavcev so bili torej v glavnem uspešni. Murdoch je prepričan, da je sporazum možen že čez kak teden. Seveda ni še povsem jasno, kaj bo predvideval sporazum in kako bo tuje investitorje prepričal, da se zadovoljijo NOVICE Occhetto v Cannesu o volitvah oktobra CANNES - »Najbolje bi bilo, ko bi volili junija, a tudi oktobrski termin je v sedanjih okoliščinah pravšnji.« Tako je menil nekdanji tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto v Cannesu, kjer se udeležuje sestanka voditeljev evropskih socialističnih sil. Ko bi volili junija, namesto referendumov, bi imel Prodi več možnosti za zmago, je poudaril Occhetto, ki je tudi podpredsednik evropskih socialističnih voditeljev. Prodi lahko še računa na zmago, seveda, če bodo volitve to jesen. Occhetto je tudi spregovoril o Dinijevi vladi. Dejal je, da vlada tehnikov ne more vladati v nedogled. Bivši tajnik DSL je tudi opozoril na težave v sedanji večini. Glede domnevnega srečanja s predsednikom republike Scalfarom je novinarjem odgovoril, da bi lahko do srečanja prišlo; na primer zato, da bi predsedniku poročal prav o srečanju socialističnih voditeljev. Letalo v morje pri Anconi FALCONARA - Po večurnem iskanju so reševalci izsledili ostanke štirisedežnega piperja, ki je včeraj popoldne zgrmel v morje le kakih 150 metrov od obale. Letalo naj bi se takrat pripravljalo na pristanek. V njem naj. bi se ob pilotu peljali še trije potniki. Upravljal naj bi ga 17-letni sin tehničnega direktorja letališča pri Falconari, na krovu pa naj bi se peljali še njegova mama, 72-letni pilot in 13-letni fant. Možnosti, da bi preživeli nesrečo, so minimalne. Rešili bi se le, že bi se letalo pogreznilo v morje tako, da bi v kabini ostalo nekaj zraka. Morje dosega v tistem predelu globino od 9 do 10 metrov. Turistično letalo zadelo v električni drog EMPOLI - Včeraj popoldne je pri Empoliju strmoglavilo dvosedežno letalo vrste piper. Vse kaže, da je med nizkim preletom zadelo v drog električne napeljave. Na krovu sta se peljala 53-letni Vito Baragatti (pilot) in njegov prijatelj Andrea Gozzani. Baragatti je pred vzletom obvestil kontrolni stolp, da se odpravlja na turistični polet. Na sodišču v Brescii zadeva Enimont in samomor Cagliarija BRESCIA - Danes bo predhodna sodna razprava o korupcijah v okviru afere Enimont. Osrednji obtoženec je bivši namestnik predsednika civilnega sodišča v Milanu Diego Curto, kateremu naj bi pokojni predsednik ENI Gabriele Ca-gliari novembra 1990 izročil 500 milijonov lir v zameno za začasno zamrznitev delnic. Javni tožilec je zahteval tudi sodni pregon zoper For-lanija, Craxija, Cirina Pomicina in Citaristija. Sodišče v Brescii se bo spopadlo še s preiskavo o samomoru Cagliarija, ki jo je odredil pravosodni minister Mancuso. z manjšinskim deležem. Kot znano, se je na čelo naveze tujih investitorjev, ki so zainteresirani za nakup Fininvestovih mrež postavil savdski princ al-Vaalid Bin Talal Bin Abdulziz al-Saud. Ta se je podobno kot včeraj Murdoch že sestal pred petnajstimi dnevi z Berlusconijem v njegovi vili v Arcoreju pri Milanu. Berlusconi je včeraj demantiral trditve, da bi se saudski princ lahko vrnil v Arcore, ker bo v prihodnjih dneh odpotoval v savdski Rijad. Ob tem je povsem razumljivo, da Berlusconi poskuša zbližati al-Vaalidove in Murdochove interese, tako da ne bi njegove družine v celoti izrinili iz Fininvesta. Se več, Berlusconi ne izključuje, da bi Fininvest kotirali v borzi, saj so za delnice zainteresirani tako funkcionarji Fininvesta kot uslužbenci in navadni ljudje. To vsaj uradno, saj je povsem jasno, da bi s kotiranjem v borzi skoraj ves manjšinski del šel v glavnem al-Va-alidovi navezi. Prav zato ne bi smelo biti Berlusconiju pretežko prepričati princa al-Vaalida, da spremeni svoje prvotne načrte. Savdski princ je kot kaže skrajno zainteresiran, saj je baje med zadnjim srečanjem z Berlusconijem italijanskemu poslovnežu daroval damaščanko in zlat kalašnikov, da bi ga omehčal. Usoda Fininvestovih mrež bo torej znana, ko se bo Berlusconi vrnil iz Rijada in se ponovno sestal z Murdochom za podpis sporazuma. PALERMO - Leoluca Bagarella, mafijski boss, Riinov svak, ki so ga aretirali v soboto zvečer po nekajminutnem zasledovanju, je zadnje mesece preživel v poslopju, ki je le lučaj oddaljeno od bivališč javnega tožilca Gnida Lo Forteja in namestnika Giuseppeja Pignatoneja. Na Trgu Tosti je mafijec v stolpnici razpolagal z dvema blindiranima stanovanjema, v tretjem in v osmem nadstropju, v katera so se preiskovalci povzpeli s pomočjo avtomobilske lestve gasilcev. V garaži so zaplenili več orožja in dokumentov, ki so jih agenti oddelka boja proti mafiji DIA ocenili kot »zelo pomembne«. Ob uri, ko so na Trgu Tosti prodirali v skrivališče mafijskega bossa številka dve, so Bagarello, brata Riinove žene, odpeljali iz sedeža oddelka DIA. Kam, ostaja skrivnost. Po vsej verjetnosti ali na otok Asina-ra, ali pa na otok Piano-sa, kjer so zaprti najbolj nevarni italijanski mafijci. Leoluca Bagarella je bil vrsto let v sami špici mafijske organizacije. Po aretaciji svaka Totoja Riine naj bi prav on prevzel vodilno mesto v kriminalni strukturi. Preiskovalci so ga več let iskali, v soboto je padel v njihovo mrežo. Preiskava, ki se je zaključila z aretacijo na avtocestnem obvozu pri Palermu, se je začela kaka dva meseca prej. »Nekdo« naj bi obvestil policijo, da se Bagarella nahaja v nekem palerm- NARAVNOST IZ BRAZILIJE Scalfaro brani milanski tim in Antonia Di Pietra Bivši sodnik tarča več preiskav BRESCIA - Državni poglavar Oscar Luigi Scalfaro je iz brazilske prestolnice dvignil glas proti poskusom, da bi uničili milanski tim čiste roke in njegovega bivšega vodjo Antonia Di Pietra, ki je zdaj predmet vzporednih sodnih preiskav. Na sodišču v Brescii bodo danes zaslišali poveljnika milanskih redarjev Eleuteria Reo, kateremu naj bi pomagal doseči ta položaj ravno Di Pietro, in sicer tako, da se je vključil v komisijo za imenovanja brez pooblastila višjega sodnega sveta; ne samo, posredno naj bi mu tudi pomagal vrniti 600 milijonov lir, ki jih je izgubil med hazardno igro. Istočasno se bo nadaljeval proces proti gen. Giuseppu Cer-ciellu ter še 48 oficirjem in podoficirjem finančne straže in podjetnikom zaradi korupcije. V to zadevo je bivšega milanskega sodnika vpletel generalov branilec Carlo Taormina rekoč, da je njegov varovanec v ječi zvedel, da je njega in Berlusconija spravil v kašo Di Pietro. Cesar e Previti pa je včeraj zanikal časopisne vesti, češ da je na sobotnem zaslišanju razodel ime možaka, ki je izdelal dosje proti Di Pietra. Koordinator Forze Italia očita tisku, da ga prikazuje kot navdihovalca gonje. Leoluca Bagarella po aretaciji (Telefoto Ap) skem predelu. Povedal je, da se je malce zredil in da ima košate brke. O brkih so preiskovalcem »pripovedovali« že nekateri skesanci. Na podlagi njihovih pričevanj so z računalnikom izdelali identikit mafijca, ki se je izkazal za zelo podobnega »originalu«. To so lahko na lastne oči preverili agenti DIA, ki so ga bili v soboto zvečer srečali v Palermu. Bagarella je bil sam, brez spremstva. Agenti so zato odločili, da izvedejo akcijo, na katero so se pripravljali dolge tedne. Moškemu so namreč že nekajkrat sledili, opazovali so ga, vse zelo diskretno in od daleč, da bi jih mafijec (ali njegovi pajdaši) ne odkrili. V soboto so domnevali, da se bo Bagarella »sprehodil« po neki uli- ci v središču mesta. Bilo je res tako. Ko jih je Riinov svak opazil, je bilo zanj že prepozno. Uspelo mu je sicer sesti v avto Y10 violičaste barve in odpeljati, po petih minutah zasledovanja pa je uvidel, da mu ni več pomoči. Ustavil je in se dejansko predal. Pri sebi ni imel orožja, v listnici so našli ponarejeno vozniško dovoljenja. Agentom ni tajil, kdo je, kot je to pred več kot dvema letoma kar nekaj dni ponavljal aretirani Toto Riina. Akcija na avtomobilskem obvozu je sprožila celo vrsto drugih akcij. V nočnih urah so agenti oddelka DIA, policisti in karabinjerji izvedli na desetine hišnih preiskav. V industrijskem skladišču v predmestju Palerma so odkrili tako imenovano »sobo smr- ti«, kjer naj bi mafijski klani obračunavali s svojimi nasprotniki. Doslej so preiskovalci tudi aretirali dve osebi. Prv! naj bi bil moški, ki naj bi pomagal Bagarelli-Bil naj bi trgovec s trgovino oblek na Korzu Tukory v bližini železniške postaje. Drugi aretirani moški je Anto-nino Mangano, zavarovalni agent. Obtožen je združevanja v zločinske namene mafijskega kova. Doslej še ni imet opravka s pravico, čeprav ga je že leta 1987 skesanec Sinibaldo Fi' glia označil za »podpornika mafije«. Aretacijo Leoluca Bagarelle so v političnih krogih pozdravili kot novo zmago nad mafij0; Predsednik vlade Din* in senata'Scognamigli° so čestitali preiskovalcem; notranji minister Coronas se je na tiskovni konferenci zahvalil agentom, ki so tako bri-lijantno izvedli akcij0' Za sestro Giovannij3 Falconeja, Mario, predstavlja uspeh agentov oddelka DIA najlepše darilo, ki bi ga lahko pripravili bratu ob Pra' zniku svetnika sv. Ivana. V Corleoneju, kraju, iz katerega izhajata tak° Bagarella kot Riina, Je župan namignil, da je bila aretacija tako reko pričakovana. Izrazil pa je zaskrbljenost, ker bi lahko sedaj prišlo d° maščevanj nad clanj družine, ki so ostali brez svojega zaščitnika-Bagarello ve sestre Anto niette in njenih (in R11, novih) otrok včeraj m bilo na spregled. RIM / ZARADI CELODNEVNE STAVKE Danes spet težave v letalskem prometu Zdaj na vrsti letališčno in potujoče osebje RIM - Konfederalni sindikati uslužbencev javnoprevoznega sektorja FILT-CGIL, UILtrasporti in FIT-CISL, avtonomni sindikat ANPAV ter organizacija CISNAL trasporti so včeraj potrdili današnjo celodnevno stavko leta-liščnega in potujočega osebja državne letalske družbe Alitalia. S poleti bodo torej že spet križi in težave, čeprav morda le ne v takšni meri kot že kdaj v preteklosti. Alitalia je namreč obvestila, da bo sporazumno s sindikati in v smislu zakona št. 146 iz leta 1990 o zagotavljanju vsaj znosne ravni neke javne storitve mogoče zajamčiti polovico rednih zvez na najbolj prometnih relacijah tako znotraj kakor zunaj državnega ozemlja. Med prizadeta letališča spada tudi ronsko letališče blizu Tržiča v goriški pokrajini, ki služi vsej Furlaniji-Julijski krajini s Trstom vred. Kakor nam je povedal direktor tamkajšnjega operativnega oddelka, bo zaradi stavke odpadlo pet letov, in sicer so to naslednji: danes Trst-Rim z odhodom ob 11. uri, Rim-Trst z odhodom ob 12.55, Rim-Tr- st z odhodom ob 17.05 in Milan-Trst z odhodom ob 22.10, jutri pa Trst-MUau z odhodom ob 7.05. Sindikalisti zatrjujejo, da so se potrditev stavke neradi odločili, dar jih je k temu prisililo obotavljanj ministrov. Vlada še zmeraj ni P°iaS,no la, kaj pravzaprav namerava z Ahta > naglašajo, sindikat pa je že pred le 0 dni zaman pristal na politiko vanja stroškov, ki naj bi omogočila ^ zrešitev tega problema in tudi prep čila drastičen nastop pilotov. Us ^ žbenci zahtevajo s svojim PJotes,°0j. zaščito zaposlenostne ravni in ta šnjo dokapitalizacijo letalske dru ’ da je ne bi bilo treba po kosih proda] tujcem in v prvi vrsti Ansettu. V naj kot delničarka Alitalie začne veS opravljati svojo dolžnost, kakor to P čenjajo drugod po Evropi, nagla J sindikati in ji pripisujejo odgovorn^ za to, da Alitalia in IRI mot racij6 okrog vprašanja družbine resan kot maček okoli vrele kaše, »kar J pahnilo v zanko, ki so jima jo nas a piloti«... Tržaški poletni sejem seje iztekel SinoCi so se zaprla vrata tržaškega Poletnega sejma. Uprava razstavišča je z obiskom zadovoljna, saj poudarja, da si je sejem ogledalo veC ljudi kot lansko leto, vprašanje pa je, Ce je zadovoljna tudi s poslovnimi srečanji med tukajšnjimi ter inozemskimi podjetniki, posebno Se onimi iz srednje in vzhodne Evrope. Zadnje takšno snidenje je bilo z Romuni. V njihovi delegaciji, ki jo je spremljal celo kar veleposlanik v Rimu Stefan Costin, je bilo dobrih dvajset poslovnežev iz dežele Turnu Severin na jugu države, pogovarjali pa so se s predsednikom Trgovinske zbornice, z Upravitelji sejemske ustanove, pa tudi seveda z zastopniki gospodarskih združenj, a poleg tega so si ogledali še industrijsko cono in pristaniške strukture. Nasprotno pa je bilo zanimanje slovenskega gospodarstva za sejem to pot pičlo. Je to znamenje Časa ali Česa drugega? Odgovor tiči morda tudi v ustroju sejma, Čeprav so njegov koncept modernizirali. In vendar je njegovo novo vodstvo prepričano, da je na pravi poti, drugače se ne bi oprostilo prebivalcem okoliša za nevšečnosti, ki jim jih take prireditve prinašajo, a tudi zatrdilo, da le-te igrajo zelo pomembno vlogo v prizadevanjih za preporod gospodarskih dejavnosti v Trstu. VCERAJ-DANES Danes, PONEDELJEK, 26. junija VIRGILIJ Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41- Luna vzide ob 4.15 in zatone ob 19.31. Jutri, TOREK, 27. junija EMA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,2 stopinje, zraCni tlak 1014,4 mb narašča, veter 2,9 km na uro vzhodnik, vlaga 78-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 16,2 stopinje. ki LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. junija, do NEDELJE, 2. julija 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), L argo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) Popravek V sobotni seznam dijakov, ki so zaJdjuCili obvezno šolo, se je vrinila napaka: Aleš Brce, dijak nižje srednje šole S. Kosovela z OpCin, je izdelal s prav dobrim uspehom, m ne dobrim, kot je bilo napačno objavljeno. PRI SV. IVANU PROCESIJA IN SLOVESNA MAŠA Dež ni odgnal narodnih noš HKULTURA / POBUDA SKGZ IN ZSKDh Jože Osterman drevi v Gregorčičevi dvorani Kulturna stvarnost med Slovenci v Italiji preživlja nelahke čase. Vprašanje finančne pomoči osrednjim kulturnim ustanovam kakor tudi raznolikemu svetu ljubiteljske kulture zahteva prizadevanje vseh, da se za to izredno pomembno področje narodnostne stvarnosti poišče primeren izhod iz krize. Komisija za kulturo pri Slovenski kulturno-gospodar-ski zvezi in Zveza slovenskih kulturnih društev sta smatrali za umestno, da se znotraj naše skupnosti začne poglobljena razprava okoli vprašanj kulturnega značaja. Prva priložnost za takšno razpravo bo v ponedeljek, 26, junija, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška). Prireditelji so pri-pravih javno srečanje o zdajšnji zamejski kulturni stvarnosti na katerem bo prisoten državni sekretar v slovenskem ministrstvu za kulturo Jože Osterman. Ostermanova prisotnost bo tudi priložnost za razpravo o novem slovenskem zakonu za kulturo. Naša svetoivanska skupnost je letos še prav posebno dostojanstveno sklenila praznovanje svojega zavetnika. Po lepem koncertu vokalne skupine Resonet v župnijski cerkvi in družabnem večeru v prostorih kulturnega društva »Slavko Škamperle«, ki so ga oplemenitile poezije Marije Mijot, poživila pa harmonika Neve Cergol, je bila včeraj zjutraj še tradicionalna procesija (foto KROMA). Precej jo je sicer motilo nenaklonjeno vreme, zaradi Cesar tudi udeležba ni bila kdo ve kako množična, zato pa je še toliko vidneje izstopalo kakšnih dvanajst pisanih narodnih noš. Udeleženci so vstopili potem v cerkev, kjer se je razvil dokaj slovesen obred, ki ga je daroval italijanski župnik v obeh jezikih. - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Lar-go Osoppo 1, Ul. Cavana 11. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (tel. 302303). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 21.30 »II prete«, r. Antonia Bird, i. Tom VVilkinsons, prepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones. EKCELSIOR AZZURRA- 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »It’s ali true«, r. Orson Wel-les. Zadnji dan. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II fiume della paura«, i. Meryl Streep. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Mangler - La macchina in-female«, i. Robert Englund. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quat-tro matrimoni e un funera-le«, i. Hugh Grant, Andie McDovvell. NAZIONALE 3 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »II co-lonnello Chabert«, i. Gerard Depardieu. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ed Wood«, i. Johhny Depp, Martin Landau. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Con il consenso del mari-to«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Fronti a modre«, i. Sharon Stone, Gene Hackman. ALCIONE - 20.00, 22.10 »Mangiare bere uomo don-na«, r. Ang Lee. LUMIERE - 18.45, 20.30, 2215 »Clerks - Commessi«, r. Kevin Smith. Samo danes. Jutri 18.30, 20.20, 22.15 »II prete«, r. Antonia Bird, i. Tom VVilkinsons, prepovedan mladini pod 14. letom. g____________IZLETI ANDIS (Vsedržavno združenje ločencev in razvezancev Italije) organizira dvodnevni izlet v Verono, v četrtek, 20. julija, ob 21. uri na ogled opere Aida; prenočitev v Bussolegnu; v petek 21. julija ogled avtosafa-rija in Gardalanda. Vpiso- vanje in informacije na sedežu združenja, Ul. Foscolo 18, vsak dan od 17. do 18. ure, tel. 040-767815. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja tudi letos srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirske Bistrice, ki bo v sredo, 12. julija, v mašunskem gozdu v bližini izvira reke Reke. Tu bo tudi piknik. Ob tej priliki bomo obiskali grob A. Bubniča v Pregarjah. Vpisovanje 3. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8 , tel. 360324. a PRIREDITVE LABORATORIJ najm-lajsih iz Križa vabi jutrina kresovanje, ob 20. uri na vrtu Ljudskega doma. Uvod z glasbo in plesom. Ob 21. uri na Frnačah kres in pesem križkih otrok. SKD VIGRED priredi v sredo, 28.t.m., ob 20. uri zaključno prireditev na Šolskem dvorišču v Sempolaju. V primem slabega vremena bo prireditev dan kasneje oz. v petek. KROŽEK BRIN priredi jutri, ob 18.30 v Ljudskem domu v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Pred tem se bomo pogovorili o delovanju in načrtih krožka. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina prireja ob praznovanju jubileja koncert Godbenega društva Nabrežina, v četrtek, 29.t.m., ob 20.30 v BorStu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja koncerte koračnic po vaseh. Da- SPORTNO-REKREACIJSKO DRUŠTVO -VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 21.šagro v Praprotu DANES, 26. tm., ob 17. uri odprtje kioskov, od 20.30 dalje ples z ansamblom Adria kvinteb med plesom bo TEKMA V ŽAGANJU. Šagra na Jami vBoijm™ Da ponedeljka, H6„ t.m. Danes, od 20.30 do 0.30 ples s SKUPINO TATUS SVMBOL Kioski bodo delovali od 16. ure dalje. nes, ob 20.30 bo nastopila v Mavhinjah. Vabljeni. S.Z. GAJA organizira od 30. junija do 9. julija na Športnem objektu na Pa-dričah ”Sport in zabavo” z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli Happy day, Key-dea, Status symbol in Ales-sandra e il quartetto Edera. Vabljeni. FOTO KROŽEK 80 in Foto krožek "Zarek” Sežana priredita Multimedialni večer v razsvetljenem Štanjelu v soboto, 1. julija, ob 20.30. Spored: ob 20.30 otvoritev razstave fotografij v stolpu; ob 21. uri neprekinjena projekcija umetniških diapozitivov ob glasbi sredi Štanjela. Sodelovala bosta harmonikarja M. Tavčar in S. Vrabec. Razstava bo odprta do 31. julija. KROŽEK za družbenopolitična vprašanja Virgil Sček in Moški zbor Fantje izpod grmade vabita v sredo, 28.t.m., ob 20.30 na sedež devinskih zborov na večer Nas prvi povojni čas. Razgovor ob izidu štirih zgodovinskih študij o Trstu 1945-56. Sodelovali bodo avtorji: Nadja Maganja, Aleš Brecelj, Adrijan Pahor in Bruna Ciani. Večer bo uvedel predsednik krožka V. Sček dr. Rafko Dolhar. Zbor bo zapel nekaj pesmi. □ obvestIla NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo od 26.6. do 1.9. tl. poslovala s poletnim umikom, in sicer od 8. do 16. ure, medtem ko bo zaprta od 25.7. do 15.8. tl. DRUŽABNE IGRE, ekskurzije, ustvarjalne delavnice, srečanja z umetniki, odkrivanje naravnega in kulturnega bogastva slovenske Istre... in Se marsikaj drugega in prijetnega je v načrtu ob 2. koloniji Spoznajmo Istro - spoznajmo se v Istri, ki bo od 19. do 26. avgusta t. 1. na Debelem Rtiču pri Ankaranu. Kolonija je primerna za najstnike od 11. do 15. leta. Podrobnejše informacije lahko dobite v uradih ZSKD - od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure, tel. St. 635626. Rok za prijave do 30. junija 1995. KD SKALA iz Gropade organizira 12 urni osnovni plesni tečaj za odrasle v standardnih in latino-ame-riskih plesih od 3. do 28. julija. Tečaj bo dvakrat tedensko v večernih urah (20.30 -22.00); cena 50.000 lir. Informacije tel. 226332 med 18. in 19.30. ODBOR SRENJE BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v četrtek, 29. junija 1995, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren. Dnevni red: poročilo o delovanju; dopolnitev statuta; volitve; razno. MLADI VESII GENERACIJ! Letos poleti boste lahko DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. protagonisti na radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi (navedite tudi kako pesem za rezervo), in da nam zaupate kaj o sebi. Vse pošljite na naslov RAI, Radio Trst A, ul. F. Severo 7, Trst, Italija, s pripisom Poletni mozaik. Ce bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Splash parade, ki bo vsako sredo, od 28. junija do 13. septembra, od 15.45 do 16.45. Pohitite s prijavami! Važno! Ob prijavi navedite svojo telefonsko številko in vsaj 2 datuma, ko bi lahko pri oddaji sodelovali. 3 SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča začasno učno osebje otroških vrtcev in osnovnih Sol, da bodo 30.6.95 na oglasni deski Šolskega skrbništva razobeSene pokrajinske lestvice za opravljanje začasnih suplenc. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča stalne učitelje, da je do 30.6.95, čas za predstavitev prošenj na podlagi Zakona iz dne 22.12.1973 St. 932, člen 7, za enoletno dodelitev tržaškemu Šolskemu Skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih Sol. NIŽJA SREDNJA SOLA Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana in Katinare vabi vse učence in starSe na zaključno srečanje, ki bo juri, 26. t.m., ob 18.30 na sedežu pri Sv. Ivanu. Ob tej priliki bodo profesorji razdelili in predstavili osebne liste. Vse učence od Sv. Ivana vabimo na skupno vajo pred nastopom v Mavhinjah, ki bo v šolskih prostorih v četrtek, 29. t.m., ob 9. uri. MALI OGLASI * v VODILNO PODJETJE na področju stanovanjske opreme išče opremljevalca-pro-dajalca z znanjem sloven-sščine in italijanščine, pripravljenega seliti se pet dni tedensko na delovno mesto v pokrajini Padove. Odlične ekonomske možnosti. Telefonirati ob uradnih urah na tel.St. 049-5975200. URO SVVATCH z jeans paskom sem izgubila v petek, 16. 6.1995 v Prosvet- nem domu na Opčinah na Sagri za Stadion 1. maj. Poštenega najditelja prosim, da se mi oglasi po telefonu na St. 040/215220. VPISOVANJA v poklicne tečaje za kozmetičarke/je, frizerke/j e in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na St. 040/368705. ZAZIDLJIVO zemljišče, komunalno opremljeno, 7201 kv.m v Vrhovljali, ob cesti proti Sežani, prodam. Telefon 420243 med 18. in 21. uro. IŠČEMO MLADO natakarico (italijanska državljanka) z znanjem slovenščine in italijanščine za pomoč v gostinstvu. Telefonirati v torek med 11. in 12. na tel. 225390. TROSOBNO stanovanje oddam študentom ali nere-zidencnim osebam tudi za krajše obdobje. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro "Univerza”. PIKI, lep, simpatičen in priden čuvaj, srednje rasti išče dobrega gospodarja. Telefon 212730. NA PRODAJ je skoraj nova pisarniška oprema. Tel. 212753. IŠČEMO kuharsko pomočnico s prakso. Tel. St. 226112 od 12. do 14. ure ter od 19. do 20. ure. ZADRUGA nujno iSče resno osebo, nad 30 let za voznika nočne distribucije. Interesenti naj se javijo na tel. 383811 med 15. in 17. uro. ZADRUGA nujno išče osebje po možnosti z lastnim motornim kolesom za nočno distribucijo. Samo resni interesenti. Tel. 383811 med 15. in 17. uro. 26-Ietno dekle išče kakršnokoli delo, prakso ima v pekarni. Tel. St. 228990 ali 225257. KUPIM stanovanje v središču Trsta, višje nadstropje z dvigalom (možnost odkupa samo gole lastnine). Tel. na St. 225530 ali 630171 v večernih urah. PRODAJAMO stanovanje 130 kv. m in garažo 25 kv. m na Opčinah. Tel. St. 213860 od 20. do 21. ure. NA PRODAJ majhen in urejen ženski butik v centru mesta. Tel. 370947 ali 00330/239804. OSMICO je odprl Maksi Komar, Log 243. Toči belo, črno in vitovsko. OSMICA je odprta v Sa-bličih (Jamlje) v novi kleti pri Virgilu Radetiču. OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena. OSMICO odpre danes v Križu Boris Košuta. OSMICO je odprl Mu-iič, Repen St. 50. PRISPEVKI V spomin na Mirka Čoka darujeta Danilo in Karla 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V spomin na Lauro Per-tot darujejo sošolci znanstvenega liceja ob 20-letnici mature 95.000 lir za TFS Stu ledi in 95.000 lir za SKD Barkovlje. ADRIA AIRVVAVS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA 3-krat tedensko * Ponedeljek, sreda, petek Informacije in rezervacije: • ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7 tel. 061/131-81-55 • prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6 tel. 061/313-312 • ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3 tel. 062/27-038, 26-155 • ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45 tel. 066/38-458, 38-512 NOVICE SOVODNJE / SLOVESNOST JE BILA V SOBOTO KONFERENCA DSL ASCOM prireja posvetovanje o varnosti na delovnem mestu Združenje ASCOM prireja danes ob 17. uri, v dvorani na razstavišču, javno srečanje o določilih zakonskega dekreta St. 626/94, ki zadeva varstvo pred nezgodami in zaščito zdravja na delovnih mestih. Govor bo o obveznostih, ki jih morajo izpolniti trgovinska, gostinska in turistična podjetja ter podjetja s področja storitev. Posamezna področja novih predpisov bodo osvetlili: državni pravdnik dr. Finazzer Flori, izvedenec na področju varstva na delu inž. Claudio De Colle, funkcionar Urada za delo Ottaviano Roman, zdravnik, specialist na področju medicine dela dr. Giorgio Cipolla, inž. Claudio Milocco, izvedenec in funkcionar Tržaške zdravstvene ustanove ter inž. Amedeo Monaco, poveljnik gasilskega zbora v Videmski pokrajini. Posege bo usklajeval predsednik pokrajinskega združenja ASCOM, Giovanni Bisesi. Okrogla miza o razvojnih možnostih na Goriškem Kakor smo že poročali, bo danes ob 17.30, v pokajinski sejni dvorani okrogla miza o stanju in predvsem razvojnih možnostih na Goriškem, ki se odpirajo z razširitvijo Evropske zveze. Okroglo mizo prireja kulturni krožek Ricerca e presenza, sodelovali pa bodo Darko Bratina, Silvano Colugnati, Bruno Crocetti, Paolo Petiziol, Luciano Rebulla. Posege bo usklajeval Piero Biasiol. Iz kanala potegnili avtomobil Precejšnjo radovednost je včeraj, v prvih popoldanskih urah, povzročilas prisotnost gasilcev in policijskih organov pri Fari. V kanalu, ki dovaja vodo za namakalni sistem, so namreč opažih avtomobil. Zgleda, da gre za ukradeno vozilo, ki se ga je tat skušal na tak način rešiti. Vesti o izginulih ah pogrešanih osebah ni. Poštni uradi bodo v petek odprti do 18. ure Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe sporoča, da bodo v petek, 30. junija, ob zapadlosti roka za plačilo davka na nepremičnine (ICI), v postnih uradih podaljšali urnik poslovanja na okencih za sprejemanje vplačil na poštnih tekočih računih. Podaljšali bodo tudi delovanje okenc za nekatere druge storitve n.pr. priporočene pošiljke. V Gorici, na glavni pošti, bodo občani lahko poravnali obveznosti do 18. ure, (za priporočene pošiljke do 19.40). Isti urnik velja za poslovalnice pošte v Tržiču, Gradežu, Krminu, Gradišču in Ronkah. V slednjih dveh bo mogoče priporočene pošiljke oddati le do 18.30. Kolesarska tekma po Gorici Omejitve glede parkiranja Jutri zvečer se bo po goriskih ulicah odvijalo kolesarsko tekmovanje za Nagrado mesta Gorice. Tekmovanje prireja društvo Pedale - Gorizia. Županstvo je prepovedalo parkiranje in omejilo promet na območju naslednjih ulic: 24. maja, Sauro, Trg pred županstvom, De Gasperi, Crispi, Verdijev korzo, Korzo Itaha, 9. avgusta. Prepoved velja od 20. ure jutri, do konca prireditve. PrimrsM dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, l'ax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst. Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATEL1ER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Pošmi V. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Praznik ob obletnici upravne avtonomije Govor župana in podelitev občinskih priznanj - Zbor Tabor z Opčin in recitatorji V Kulturnem domu v Sovodnjah je bila v soboto osrednja prireditev ob 14. občinskem prazniku, ki soupada z obletnico obnovitve upravne avtonomije. Prireditve so se sicer pričele že prejšnjo nedeljo, ko so v Rupi odprli razstavo in pokušnjo domačih vin in ko so organizatorji - prosvetno društvo Rup a - Peč pripravili tudi krajši priložnostni kulturni spored. Dogajanje se je v soboto odvijalo v Kulturnem domu v Sovodnjah, kjer so se zbrali številni krajani in gostje, predstavniki pobratenih in sosedskih občin in predstavniki oblasti in kjer se je odvijal tudi priložnostni kulturni spored. Izvajali so ga recitatorji PD Rup a - Peč Loredana Ci-bini, Damijana Cevdek, Martina Gereon, Sandy in David Kogoj, Mirjam, Valentina in Gvido Pahor ter Lučka Tomšič, ki jih je za nastop pripravila prof. Lučana Budal. Na harmoniko je spremljal Valter Ferfolja, za glasbeno spremljavo in drugo pa skrbel Mau-ro Juren. Recitacije so bile smiselno izbrane in zaokrožene v splet razmišljanj o vojni, ki, hočeš nočeš zaznamuje slehernika, ki pa v njem spodbudi tudi upor in odpor. Napovedovala je Fanika Klanjšček. Prireditev se je pričela s pesmijo moškega zbora Tabor z Opčin pod vodstvom dirigenta Sveta Grgiča. Pevci so slovesnost tudi sklenili. Slavnostna seja se je začela s komemorativ-nim dejanjem, ko je delegacija bivših partizanskih borcev ponesla venec pred spomenik padlim, nadaljevala pa z govorom župana Igorja Pe-tejana. Petejan je omenil prizadevanja uprave, da bi bila kos številnim nalogam, opozoril na težave in ovire, ki izhajajo predvsem iz zmeraj bolj omejenih finančnih sredstev, napovedal tesno sodelovanje s krajani pri sprejemanju odločitev o pomembnih vprašanjih in nakazal dve področji delovanja, ki jim bo uprava v prihodnje namenjala veliko pozornosti: priprava novega regulacijskega načrta in uresničevanje Statuta, zlasti v tistih členih, ki predvidevajo enakopravnost rabe slovenščine. Tako kakor vsako leto, so na slavnostni seji podelili tudi občinska priznanja. Priznanje so izročili dolgoletnemu županu Vidu Primožiču ter štirim društvom za odlične dosežke na športnem področju, oziroma pri opravljanju posebnih nalog: društvu prostovoljcev civilne zaščite, SD Soča, KSD Vipava in SD Sovodnje Na prireditvi so izročili tudi priznanja in nagrade desetim vinogradnikom, ki so omogočili izvedbo razstave in pokušnje domačih vin. _Na razstavi so sodelovali Marko Kovic, Salamon Tomšič, Rado Buzin, Sonja Tomšič, Slavko Gulin, Boris Tomšič, Julijan Malič, Branko Černič, Mario Vižintin in Dominik Kovic. V oceno so predstavili sedemanj-st vzorcev in sicer osem rdečih in devetih belih vin. Nagrade za rdeča vina so prejeli: 1. Slavko Gulin, 2. Sonja Tomšič, 3. Salamon Tomšič Za bela vina : 1. Rado Buzin, 2. Marko Kovic, 3. Branko Černič. Vzorce je ocenjevala komisija v sestavi Luigi Marizza, Claudio Fab-bro, Bruno Fortunato, Vanda Gradnik, Joško Vetrih in Avguštin Devetak. Na sliki - foto Studio Reportage - slovesnost med govorom župana. Konec tedna v znamenju petja V soboto se začenja štiriintrideseta mednarodna pevska revija C.A. Seghizzi, ki prinaša tudi nekaj novosti. Letos bo namreč prvič potekalo tudi tekmo vaj e vokalnih solistov. V okviru mednarodne prireditve pa je na programu tudi šestindvajseti posvet o glasbeni vzgoji, ki je letos posvečen Carlu Orffu ob stoletnici rojstva. Tekmovnja se bodo odvijala v Avditoriju "Fogar” na Verdijevem korzu. Najprej bodo nastopili vokalni solisti. Nagrajevanje bo v torek 4. julija ob 21. uri. Na tekmovanju bo sodelovalo trideset solistov, največ jih je iz Italije. V ponedeljek, 3. julija se bo začel evropski posvet o glasbeni vzgoji, ki bo potekal v dvorani razstavišča in se bo zaključil 5. julija. Tekmovanje zborov se bo pričelo v sredo, 5. julija; nagrade bodo podelili v petek, 7. julija ob 20.30; ob tem bodo nastopili najboljši zbori ter mednarodni mladinski orkester YEM-Children String Orchestra, pod vodstvom Igorja Kureta. Na tekmovanju, ki bo vseskozi potekalo v dvorani UGG, bo sodelovalo petnajst zborov in skupaj okrog šesto pevcev: Erevan (Armenija), Ars Can-tica (Italija), Juvenniliter (Italija), Kamer (Estonija), Cantus (Lituanija), Cantores Cracovienses (Poljska), Musiča Viva (Poljska), Ars Antiqua (Poljska), Vox Maris (Romunija), Anastassija (Rusija), Ave (Slovenija), Canticum (Slovenija), San Ignazio (Španija), Monteverdi (Madžarska) in zbor konservatorija v Debrecenu (Madžarska). Celotna manifestacija se bo zaljučila v soboto 8. julija zvečer. Demokratizacija in razvoj skozi krajevne uprave Priprava na srečanje v Rimu Pokrajinska federacija Demokratične stranke levice je včeraj, v okviru priprav na vsedržavni kongres, ki bo od 6. do 8. julija v Rimu, pripravila tematsko konferenco. Ni šlo samo za obravnavo vprašanj splošne narave, ki zadevajo opredelitve stranke na vsedržavni ravni, ampak tudi za analizo stanja na krajevni ravni. Uvodno poročilo, izhodišče kasnejše poglobljene razprave, je podal pokrajinski tajnik stranke Alessandro Maran, ki je opozoril na številna vprašanja s katerimi se sooča italijanska družba. Mnoga nalagajo iskanje nujnih odgovorov. V ta sklop sodijo recimo odobritev novega volilnega zakona, zakona proti mo-nopolizaciji medijev, čas in način parlamentarnih volitev itd. Nujno bo treba razrešiti tudi sklop vprašanj na socialnem področju, od reforme javne uprave do šolstva, do zagotavljanja večje učinkovitosti javne uprave, reforme pokojnin, zdravstva itd. Kako se bodo ta vprašanja razreševala je pač odvisno od razmerja med političnimi silami. Levosredinska koalicija je v tem pogledu tista sila, ki lahko izpelje prepotrebne reforme. Maran je govoril tudi o federalizmu, saj je to eno od vprašanj, ki zaenkrat ločuje levosredinsko koalicijo v nastajanju in Severno ligo. Potrebo po federalizmu, kar pomeni premestitev številnih pristojnosti s centra na teritorij, to je na krajevne uprave, in seveda, istočasno zagotovitev finančnih sredstev, je opaziti na OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE prireja danes ob 20.30, na sedežu v ulici Pacinotti 25 v Tržiču skupščino izvoljenih predstavnikov stranke v raznih ustanovah in organizmih na Goriškem. Govor bo o politiki stranke na krajevni osnovi ter o oblikah koordinacije in povezovanja. DIJAŠKI DOM namerava povečati število vzgojiteljev. Interesenti, ki jih zanima vzgojno delo, naj se zglasijo ob uradnih urah v upravi doma, ul. Montesanto 84, najkasneje do 1. julija letos. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV in KRUT vabita upokojence z Goriškega v Poletni center v Gradežti. Deloval bo od 24. julija do 4. avgusta. Udeleženci se bodo vsak dan vozili z avtobusom v Gradež in nazaj. Zagotovljena plaža, senčnik, kosilo, vaditelj za vodno telovadbo. Interesenti naj se v sredo, 28. t.m. zglasijo na sedežu društva upokojencev, kjer jim bo'do nudili podrobne informacije. številnih področjih. Krajevne uprave so lahko vzvod gospodarskega in splošnega razvoja. Na gospodarskem področju v krajevnem merilu še zmeraj občutimo previsoko stopnjo nezaposlenosti. Tako usmeritev bo mogoče spremeniti šele ko bomo znali bolj in hitreje izrabiti možnosti tesnejšega sodelovanja s sosedi, po razširitvi Evropske unije. Na področju lokalne samouprave DSL podpira projekt povezovanja manjših občin v večje enote, ki bodo sposobne zagotoviti prebivalstvu kakovostne storitve. Omeniti velja, da so se tematske konference udeležili predstavniki številnih strank, ustanov in gibanj, ki z zanimanjem gledajo na dogajanje na levici in predvsem znotraj najmočnejše stranke. Po Maranovem poročilu se je razvila razprava. Deželni svetovalec Mi-chele De Grassi je pre-dočil učinkovitost leve sredine in potrdil potrebo po uvajanju dejanskega federalizma. Senator Darko Bratina je podčrtal potrebo po pazljivem spremljanju dogajanj na vzhodu in še zlasti pri sosedih, saj bi s sodelovanjem lahko uspešno rešili marsikatero vprašanje, tudi na področju zdravstva. Posege razpravljalcev sta ob koncu strnila deželni tajnik Di Bisce-glie in poslanec Vincen-zo Vita. Na skupščini so izvolili Micheleja Degras-sija in Alessandra Mara-na za delegata na vsedržavnem kongresu. (MJ) KINg GORICA vrrroRiA 20.00-22.00 »Un’avventura terribih mente complicata«. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 lir- CORSO 17.00-19.30-22.00»Pulp fiction«. Fre' povedan mladini pod 18. letom. Vstopnica samo 7.000 lir. ;; lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška, 4 - tel. 53012 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701 POGREBI Danes, ob 8. uri, Attilj0 Larise, iz splošne bolniS niče v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 9.30, Uršula Zupan, ^ samostanske hiše v uho sv. Klare na glavno poKo pališče, ob 11. uri, Ettore Bolteri, iz splošne bolnišnice na glavno pokopa lisce. VRHUNSKO SREČANJE EU Katera pot v prihodnost je prava? CANNES - Voditelji Evropske unije, Id so se po šestih mesecih znova sestali na rednem srečanju - tokrat na francoski rivieri - bi se morali pogovarjati predvsem o tem, kakšno pot bo Unija ubrala v prihodnosti. Analitiki napovedujejo, da bo pomen srečanja utonil v brezciljnih razglabljanjih o perečih problemih na Stari celini, med katerimi sta tudi splošno naraščanje brezposelnosti in nadaljevanje bosanske krize. Najbolj črnogledi celo menijo, da se bo zaradi razpravljanja o »starih temah« porazgubila konstruktivna energija, kljub vnovičnemu pregledu najbolj perečih problemov, ki težijo EU, pa najverjetneje ne bo prišlo do večjih sprememb v odnosu do njih. Srečanje bo verjetno Se najbolj koristilo političnim karieram nekaterih udeležencev. Francoski predsednik }acques Chirac, ki si želi blestečega začetka svoje predsedniške kariere, je namreč napovedal vojno z brezposelnostjo v Franciji. Pri tem se je tako razvnel, da že- V Cannesu je vse pripravljeno za vrhunsko srečanje voditeljev držav članic EU (TelefotoAP) H razširiti svojo malo vojno na celotno Evropsko unijo. Problema se je po njegovem mnenju treba lotiti globalno. Francija z 12, 2 odstotka brezposelnih resnično skoraj za nove članice Švedska, Finska in Avstrija so se pridružile EU januarja letos. Predsedniki omenjenih držav so se srečanj voditeljev evropskih držav sicer udeleževali že prej, kljub temu pa je današnje srečanje prvo, na katerem bodo te države nastopile kot stalne članice. GOSTJE Na srečanje so povabili tudi Poljsko, Romunijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo, Estonijo, Litvo, Latvijo, Ciper in Malto, M so zaprosile za članstvo v EU. MANJKAJOČI Po Štirinajstih letih se srečanja voditeljev evropskih držav prvič ne bo udeležil nekdanji francoski predsednik -Mitterrand, prvič po desetih letih pa ne bo dolgoletnega predsednika Evropske komisije Delorsa. PROMOCIJE Od lanskega decembra so po Evropi zamenjali štiri najvišje državne predstavnike. Francijo bo v EU zastopal predsednik Chirac, Irsko premier Burton, Italijo premier Di-ni, Luksemburg pa premier Juncker. cel odstotek presega povprečje EU (11, 5 odstotka), kljub temu pa tudi položaj Unije ni zavidljiv. Po mnenju francoskega predsednika ji glede na trende, po katerih brezposelnost vztrajno narašča, visok odstotek socialno ogroženih ljudi ne obeta prav nic dobrega. Na nove politične točke, ki naj bi jih pridobil z udeležbo na zasedanju EU, upa tudi britanski premier John Major. Po odstopu s položaja voditelja britanskih konservativcev namreč krvavo potrebuje uspehe na mednarodnem političnem odru, na katerem si bo precej lažje pridobil naklonjenost Bri- tancev kot pa doma, kjer ga kritiki nenehno napadajo, naj se že končno odloči, ali bo 4. julija znova kandidiral na volitvah ali bo odstopil. Ob vsem tem se bodo evropski voditelji pogovarjali o enotni evropski valuti, o tesnejšem povezovanju znotraj Unije, verjetno pa bodo nadaljevali tudi polemiko o razširitvi pooblastil Europo-lu. Na sreCanje je bilo povabljenih še enajst predsednikov držav, ki se potegujejo za članstvo v EU. Zasedanja se bo udeležila tudi Slovaška, ki bo vlogo za pridobitev članstva v EU vložila kar na srečanju. Alister Doyle / Reuter Američani o Svetovni organizaciji SAN FRANCISCO (Reuter) - Ob petdesetletnici podpisa ustanovne listine OZN so različne institucije po vsem svetu izvedle raziskave javnega mnenja o tem, kaj si ljudje mislijo o svetovni organizaciji in njenem delu. Eno taksnih raziskav je opravil tudi Times Mirror Centre. Od 2507 prebivalcev San Francisca, ki so jih vprašali, ali so naklonjeni ZN, jih je 14 odstokov odgovorilo pritrdilno, kar 53 odstotkov vprašanih pa je se je odločilo za odgovor izredno naklonjen. Nekoliko bolj kritični pa so bili prebivalci New Yorka, ki so jih vprašali, kako ocenjujejo delovne uspehe ZN. Samo pet odstotkov vprašanih je menilo, da opravljajo ZN svoje delo izvrstno, 37 odstotkov se jih je odločilo za dobro, 39 odstotkov je takih, ki so z delom svetovne organizacije zadovoljni, kar 15 odstotkov pa jih meni, da bi se morali ZN pri svojem delu bolje odrezati. Ker je generalni sekretar ZN Butros Gali v soboto izjavil, da je svetovna organizacija bankrotirala in da potrebuje za svoje akcije vec denarja, so Američane tudi povprašali, ali menijo, da ZDA dovolj prispevajo v proračun svetovne organizacije. Kar 60 odstotkov vprašanih je menilo, da je »članarina« ZN previsoka, samo Štirje odstotki Američanov pa so menih, da bi morala njihova država ZN nameniti vec denarja. Kar polovica tistih, ki so menili, da bi morale ZDA vec prispevati v blagajno ZN, je menilo, da bi morala Amerika bolj podpirati zdravstvene in Človekoljubne akcije, ne pa vojaških. BLIŽNJI VZHOD / BOMBNI NAPADI IN MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE Peres in Arafat o umiku izraelske vojske O mirovnem procesu sta se v Teheranu pogovarjala tudi podpredsednika Sirije in Irana GAZA, TEHERAN (Reuter, dpa, telefoto: AP) - Pred izraelskim vojaškim oporiščem na območju Gaze je vCe-raj eksplodirala bomba, skrita v vozu z zelenjavo. Bomba je eksplodirala v trenutku, ko je mimo pripeljalo izraelsko vojaško vozilo, pri tem pa sta bila ubita vodnik oslovske vprege in neki Palestinec. Lažje je bilo ranjenih tudi nekaj izraelskih vojakov. Zaradi morebitnih novih napadov so območje oporišča zaprli. Izraelske oblasti so namreč prepričane, da je bomba eksplodirala prehitro, saj je bila zelenjava namenjena izraelskim vojakom v neki drugi vojašnici. Napad naj bi izvedli pripadniki islamskega Džihada iz maščevanja, ker so Izraelci prejšnji teden ubili enega od njihovih voditeljev. V Gazi sta se vCeraj sestala vodja PLO Jaser Arafat in izraelski zunanji minister Simon Perez. Osrednja tema srečanja je bila Širitev palestinske avtonomije na Zahodni breg. Perez je Arafatu predstavil okvirni načrt umika izraelske vojske iz tamkajšnjih palestinskih naselji. Palestinski finaCni minister Abu Alah je pred srečanjem podvomil v uspeh pogovorov, saj je med obema stranema še veliko nesoglasij. Odnosi med Palestinci in Izraelom pa je dodatno zaostrila še gladovna stavka približno dva tisoč palestinskih zapornikov, ki skušajo doseči izpustitev. V tridnevnih protestih Palestincev v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu v podporo za- pornikom je namreč prišlo do spopadov med izraelsko vojsko in demonstranti, pri Čemer je bilo ranjenih vec kot trideset oseb. V včerajšnjem spopadu z vojsko pred izraelskim zaporom v Napluzu na Zahodnem bregu pa je bil ubit neki Palestinec, vec je bilo ranjenih. Izraelski Časniki so vCeraj poročali, da se bo v Jeruzalemu še ta teden sestala izraelska vladna komisija, ki bo razpravljala o morebitni izpustitvi palestinskih zapornikov še pred 1. julijem. V Teheranu sta se vCeraj o bilžnjevzhodnem mirovnem procesu pogovarjala sirski podpredsednik Abdel Halim Khadam in njegov iranski kolega Hasan Habibi. V prvem krogu pogajanja sta največ pozornosti namenila razmeram na jugu Libanona, od koder proiranska organizacija Hezbolah napada položaje izraelske vojske. V tridnevnih etničnih nemirih v Karačiju je bilo ubitih že več kot petdeset ljudi KARAČI (Reuter, dpa) - Spopadi med skrajneži in pakistanskimi vladnimi silami ter pohcijo v pristaniškem mestu KaraCi so se nadaljevali tudi včeraj. Med izgredi, ki so izbruhnili v soboto zvečer, ker naj bi pripadniki vladajoče Ljudske stranke ubili enega od voditeljev gibanja indijske manjšine Mojahir Quami (MQM) in posilili sestro nekega drugega njihovega voditelja, je vCeraj življenje izgubilo še trinajst ljudi. Po še neuradnih podatkih naj bi bilo v tridnevnih etničnih nemirih ubitih najmanj 51 ljudi; med njimi so tudi policisti. Množica jeznih in oboroženih privržencev MQM, predvsem mladih, je po ulicah v srediSCu mesta zažigala avtomobile, vdirala v trgovine in podtaknila požar v treh vladnih stavbah. Vodstvo MQM je premierki Benazir Buto včeraj postavilo ultimat. Policija mora v 48 urah izslediti storilce in jih obsoditi na smrt, ce ne, bo MQM izgubila potrpljenje, je zapisano v sporočilu vladi. Razdejana železniška postaja v Karačiju (Telefoto: AP) BOSNA IN HERCEGOVINA Srbi se posmehujejo mirovnim silam ZN SARAJEVO (Reuter, telefoto: AP) - VCeraj zjutraj, ko so tiskovni predstavniki Združenih narodov se poročali, da je moCno deževje nekoliko pogasilo vojaško vnemo sprtih strani, so bili v bosanski prestolnici spet na delu srbski ostrostrelci. V posmeh posebni enoti ZN za boj proti ostrostrelcem so prav ob eni od njenih patrulj ubili enajstletnega dečka. Približno ob istem času se je odvijala tudi drama francoskega konvoja oklepnikov, ki je malo pred Sarajevom padel v močno srbsko zasedo, iz katere se je rešil šele po posredovanju pripadnikov Tujske legije, ki so na Srbe izstrelili dimno bombo. Kot kaže, so dobro merili, saj so srbske krogle in granate v trenutku prenehale obstreljevati francoska vozila. O predrznosti srbskih vojakov je predstavnikom skupine za stike včeraj pripovedoval tudi novi mirovni posrednik Evropske unije Carl Bildt, ki so mu Srbi v soboto, ko je odhajal iz Sarajeva, menda dodobra prerešetali avto. Srbi ne priznavajo vec nobene avtoritete. Strahu v kosti jim ne morejo več nagnati niti Natova letala. Zgodilo se je to, na kar so nekateri vojaški analitiki opozarjali že na začetku bosanske krize: potomci partizanov so s flintami porazili mogočno zahodno vojsko. Nekaj redkih trenutkov, ko bi bilo mogoCe prelivanje krvi ustaviti, je Zahod zaradi takih ali drugačnih razlogov zamudil in zato mora konCno priznati poraz. To pa ne bo tako lahko. Zaradi lastne naivnosti, mogoCe tudi zaradi premetenosti srbske diplomacije, zagotovo pa zaradi navadnim smrtnikom nerazumljivega političnega šaha so namreč v Bosno nenehno pošiljali nove mirovnike, ki pa jih bo treba zdaj varno odpeljati z bojišča. Tako velike akcije pa ni mogoCe izpeljati naenkrat, temveč posto-. poma. S tem pa se bo zagotovo povečala nevarnost za tiste pripadnike modrih čelad, ki bodo ostali na bosanskih tleh zadnji. Prav zato na sedežu Nata izredno poCasi in temeljito pripravljajo umik mirovnih enot. Dobro obveščeni diplomati trdijo, da utegne Severnoatlantska obrambna zveza še ta teden odobriti načrt, po katerem naj bi v Bosno poslali vec tisoč do zob oboroženih vojakov, ki naj bi ščitili umik »običajnih« pripadnikov modrih Čelad. Menda naj bi v akciji sodelovalo približno 60 tisoč vojakov. Zanimivo, da si ni Zahod drznil poslati tako moCne in dobro oborožene vojaške sile v Bosno takrat, ko je bilo srbsko divjanje mogoCe še ustaviti. NOVICE Ruska vojska napadla Čečene GROZNI, MOSKVA - Ruska vojska je včeraj kljub sporazumu o prekinitvi ognja napadla Čečenske položaje na jugu republike. Spopadi, v katerih sta izgubila življenje dva ruska vojaka, osem pa je bilo ranjenih, so potekali predvsem na območju krajev Satoj in Bamut. Po mnenju predstavnikov ruskih sil pri tem niso kršili premirja, saj so napadli pripadnike S amila Basajeva, ki je vodil napad v ruskem mestu Budjanovsk. Ruski premier Cer-nomirdin se je vCeraj v Moskvi sestal z rusko delegacijo na pogajanjih o politični prihodnosti Čečenije. Pogajanja se bodo nadaljevala v torek, udeležil pa naj bi se jih tudi premier, (dpa) V Nemčiji aretirali 84 neonacistov NORDHAUSEN - Nemška policija je v noCi na nedeljo v mestu Nordhausen aretirala 84 mladih neonacistov, ki so se udeležili praznovanja poletnega solsticija. Praznovanje je pri razvalihah gradu Hohnstein pripravila prepovedana skrajnode-snicarska organizacija Mladi vikingi. Tiskovna predstavnica lokalne policije je dejala, da aretacije Se niso končane. Policija je med akcijo zasegla veC neonacističnega propagandnega materiala, pa tudi nekaj orožja. Organizacijo Mladi vikingi, ki šteje približno štiristo elanov, so nemške oblasti zaradi nasilnih akcij lani prepovedale, (dpa) NOVICE DAN DRŽAVNOSTI / SLOVESNOSTI Obisk indijske delegacije LJUBLJANA - Indijska državna delegacija pod vodstvom namestnika ministra za trgovino Ašoka Prad-hanaa, ki jo spremlja gospodarska delegacija, se bo danes sestala s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Dagmarjem Šusterjem. Ob tej priložnosti bodo predstavniki GZS, Federacije indijskih trgovskih in industrijskih zbornic ter indijskega Združenja trgovinskih zbornic podpisali sporazum o ustanovitvi skupnega poslovnega sveta. Po podpisu sporazuma bo na GZS potekala slovensko-indijska poslovna konferenca s predstavitvijo možnosti za gospodarsko sodelovanje med državama. (I. P.) Slovenski narod - nezlomljiva obrambna črta domovine Vseprimorsko proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom -Kaj lahko pred oči Evrope postavijo tisti, ki zanikajo narodnosvobodilni boj? Mednarodni simpozij panonskih pravnikov MORAVSKE TOPLICE - Včeraj se je v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah končal 12. mednarodni simpozij panonskih pravnikov. Glavna tema letošnjega simpozija je bila varstvo okolja v inštitucionalnem in geografskem pomenu. Na simpoziju, Id je trajal tri dni, so se srečali tudi ministri za pravosodje treh držav - Avstrije, Madžarske in Slovenije. Govorili so predvsem o tem, kako naj izboljšajo nadaljnje medsebojno sodelovanje. Simpozija se je udeležil tudi minister za varstvo okolja RS dr. Pavle Gantar. (B. H.) Slovenija Open to the Art SINJI VRH - Na domačiji Irme in Hieronima Vidmarja na Sinjem Vrhu na Gori se je začela tretja mednarodna likovna delavnica »Slovenija odprta za umetnost«; prvo je prav tu pred tremi leti predstavil novogoriški akademsM slikar Klavdij Tutta. Projekt je zasnovan kot srečanje likovnih ustvarjalcev iz Evrope in držav drugih celin. Njen namen je vzpodbuditi sodelovanje kakovostnih ustvarjalcev različnih generacij, galeristov in umetnostnih kritikov. Gre torej za umestitev ustvarjalcev, predvsem slovenskih, v širši umetnostni prostor. Likovna delavnica bo trajala do 3. julija, letos prvič v novozgrajenih ateljejih. 1. julija bo na Sinjem Vrhu, kjer vsak od umetnikov tudi pusti eno od svojih stvaritev, dan odprtih vrat. V delavnici bo sodelovalo trideset ustvarjalcev iz Slovenije in dvanajst iz drugih držav. (A. L.) Umrl Oskar Venturini KOPER - Včeraj je v Kopru na pragu devetdesetih let - praznoval bi jih 7. julija - umrl Oskar Venturini, učitelj, javni delavec, amaterski igralec in borec za pravice Slovencev v Slovenski Benečiji. Rodil se je v Boljuncu pri Trstu kot najstarejši sin znanega tržaškega skladatelja in pevovodje Frana Venturinija. Starši so ga vzgajali v pravem slovenskem duhu in tako je mladi Oskar kmalu zapustil Trst in nadaljeval šolanje na tolminskem učiteljišču. Po maturi je učiteljeval v takratni Jugoslaviji, že med narodnoosvobodilnim bojem pa je kot šolski nadzornik posvečal veliko pozornosti šolam v Beneški Sloveniji. Bil je tudi prvi sekretar Radia jugoslovanske cone Trsta in eden od ustanoviteljev Stalnega gledališča Koper. Oskar Venturini je vseskozi v labirintu življenja nenehnih sprememb in izzivov iskal pravo pot. Življenje ga je tako izoblikovalo, da je do konca ostal pokončen Koprčan. (S. M.) INFRASTRUKTURA / AVTOCESTE Za ohranitev vipavske doline AJDOVŠČINA - Te dni potekajo na Vipavskem zadnja usklajevanja glede trase avtoceste po dolini. Ta se nanašajo na tako imenovano severno varianto, katere koridor je pred leti sprejela ajdovska skupščina. Nedavno je prišla v javnost tudi tako imenovana zelena varianta, Id jo je predlagala neformalna skupina. Bistvena značilnost te variante je, da poteka po pobočjih in tako ohranja dno doline nedotaknjeno. Ajdovski občinski svet se je na eni od sej sicer seznanil z zamislijo, o njej pa ni odločal, niti je ni obravnaval kot mogočo alternativo severne različice. Medtem pa si je zamisel, ki je stroka še ni potrdila, pridobila precej zagovornikov. Na posvetu predstavnikov krajevnih skupnosti se je izkazalo, da so krajani novi zamisli naklonjeni, in Ivan Kobal (ZLSD) je njeno obravnavo predlagal kot dodatno točo dnevnega reda na seji sveta. Tokrat gre morda za pravo izbiro, saj so se doslej krajani lahko odločali le med variantami znotraj koridorja. Da pa bi lahko smiselno izbrah, se je večina svetnikov izrekla za pridobitev strokovnega mnenja, brez vnaprejšnje opredelitve. Ker načrtovalci zamisel že dobro poznajo, ne bi smelo priti do ča- sovne stiske, so menili svetniki. V primem pozitivne odločitve bodo pritegnili tudi krajevne skupnosti, ki jih doslej trasa ni zadevala. Pobuda svetnikov je naletela pri vodstvu občinske uprave na mlačen odziv, predvsem zato, ker naj bi preverjanje nove variante povzročilo zamik začetka gradnje. Tudi razprave svetnikov so bile obremenjene s problemom časa, saj bi lahko zamude povzročile, da se nujna gradnja vipavske avtoceste preloži za nekaj let. Direktor Darsa naj bi namreč imel v predalu izpolnjene predloge izgradnje drugih odsekov za primer, če bi prišlo do časovnih zamikov. Predsednik sveta upravi in županu ni dal na glasovanje zavezujočega sklepa, da izvrši predlagane pobude svetnikov. Artur Lipovž LJUBLJANA, ILIRSKA BISTRICA - Ob dnevu državnosti je predsednik Slovenije Milan Kučan na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu dejal, da je rojstni dan slovenske države globoko v zavesti njenih državljanov. Zaznamuje tisti herojski čas naše nedavne preteklosti, ko se je odločila sodobna zgodovina Slovencev z dejanji enega samega junaka - slovenskega naroda. Ta je bil s svojo voljo, pogumom in ponosom nezlomljiva obrambna črta domovine. Milan Kučan je dejal, da smo četrto obletnico slovenske državnosti pričakali s samozavestjo in da smo veliko dosegli. Okrepilo se je naše zaupanje v vrednote evropske civilizacije in njene demokratične tradicije, ki v temelju opredeljujejo Slovenijo kot sodobno evropsko državo. Slovenija si je ob razglasitvi samostojnosti zastavila zelo visoke standarde, ki naj uravnavajo njeno življenje, je dejal Kučan. Prva država, ki jo Slovenci imamo, naj postane tudi mejnik za preseganje razdora znotraj slovenskega naroda, nastalega v polpretekli zgodovini. »Svoboda in dostojanstvo posameznika sta neločljiva od suverenosti naroda,« je še dejal predsednik države. Med našimi nalogami v prihodnosti pa je poudaril podrejanje vlada- vini prava, in sicer dosledno in brez pridržka. Na pobudo primorskih odborov ZZB NOV in pod pokroviteljstvom občine Ilirska Bistrica je bila v Ilirski Bistrici včeraj slavnostna vseprimorska proslava ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter ob dnevu državnosti, ki se je je udeležilo skoraj tri tisoč ljudi z vseh koncev Primorske, iz sosednje Hrvaške in Italije. Zbranim ob spomeniku na Hribu svobode sta spregovorila slavnostna govornika akademik Ciril Zlobec in zunanji minister Zoran Thaler. »V Ilirski Bistrici s posebnim ponosom praznujemo dan naše državnosti in zmago nad fašizmom, saj se je prav v tem kraju pred 50 leti tako rekoč zaključevala druga svetovna vojna. Po hudih bojih za Ilirsko Bistrico je bila namreč tu 7. maja 1945 podpisana brezpogojna kapitulacija nemškega 97. armadnega korpusa - elite nemške vojske,« je dejal Ilirskobistriski župan Stanislav Prosen. Ali kot je rekel Ciril Zlobec: »...to je bilo soočenje med veliko nemško vojaško močjo in partizanskim duhom, ki je bil močnejši od nemškega orožja. Danes partizanstvo mnogi blatijo. Mi lahko na tehtnico zgodovine postavljamo narodnoosvobodilni boj. Sprašujem, kaj lahko pred oči Evrope postavijo tisti, ki ta Vseprimorska proslava na Hribu svobode je privabila skoraj 3000 ljudi (Foto: Z. Primožič) boj zanikajo.« Zoran Thaler pa je segel na začetek primorskega boja za svobodo in s tragično zgodbo o tigrovcu Danilu Zelenu simbolično spomnil na eno najhujših usod, ki so jo Primorci med obema vojnama morali preživljati, odrezani od matice. Spregovoril je tudi o problemih pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in dejal, da smo morda tistim, ki nam pot ovirajo, lahko celo hvaležni, saj nam dajejo dovolj časa, da lahko pretehtamo vse prednosti in slabosti vstopa v Evropo. Mateja Godejsa, I. P. Kočevski Rog je boleč spomin slovenskega naroda KOČEVJE - Včeraj je bila ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu maša zadušnica za po vojni pobitimi domobranci in drugimi žrtvami vojnih in povojnih pobojev. Somaševanje slovenskih škofov in duhovnikov je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovesnost je odprl upravitelj kočevske župnije Marjan Lampert. V nadaljevanju je nadškof Alojzij Šuštar dejal, da je Kočevsld Rog eden od najbolj bolečih spominov in strahotnih dogodkov izpred petdesetih let. Poudaril je, da nairiesto sprave doživljamo novo sovraštvo. »Zal, to se je pokazalo tudi ob uradni proslavi 50-letnice konca druge svetovne vojne maja letos. Preveč razdeljenosti med ljudmi v tej državi ni dobro. Zato pozivam vse ljudi, naj iščejo drugačno pot odpuščanja in sprave, kajti to je temelj, da slovensko ljudstvo ostane državotvorno,« je dejal dr. Šuštar. K spravi in človeškemu dostojanstvu ter spoštovanju različnosti sta pozvala tudi beograjski škof dr. Franc Perko in škof iz Toronta Janez Ambrožič. Ob grobu množičnih povojnih pobojev so spregovorili nekateri ubežniki smrti, ljudje, ki so se rešili pekla roških gozdov. Opozorili so na nehumano in nečloveško dejanje takratnih revolucionarnih oblasti in svarili, da se kaj takega ne bi nikoli več zgodilo. Po besedah komandirja policijske postaje Kočevje se je včerajšnje slovesnosti udeležilo približno 15 tisoč ljudi - največ do sedaj po spravni maši leta 1990 - med njimi več kot tisoč iz tujine. Med politiki so bili tudi Janez Janša, Lojze Peterle, Andrej Ster, Anton Drobnič in drugi. Milan Glavonjič, foto: BOBO Drnovšek: Evropa ni tako idealna, kot smo mislili BISTRA PRI VRHNIKI (STA) - Na včerajšnjem srečanju Liberalne demokracije Slovenije ob dnevu državnosti je predsednik stranke in vlade Janez Drnovšek dejal, da Evropa ni idealna kot smo si predstavljali. V njej prevladujejo egoistični interesi posameznihdržav. Zato Slovenija, ko se pokaže, da je v pogajanjih na tehtnici njen nacionalni interes poskuša preseči težave s trdnim stališčem in s diplomatsko spretnostjo. Gospodarska združba držav članic EU je postala nek klub, ki želi od držav, ki si prizadevajo za članstvo, koncesije, katerih po svojih pravilih ne bi smele zahtevati, je poudaril Drnovšek. Drnovšek je v svojem nastopu povzel razvoj vzpostavljanja slovenske državnosti v zadnjih štirih letih in izrazil prepričanje, da je Slovenija na pravi poti svojega razvoja.Ugo-dni gospodarski kazalci, kar kaže tudi ocena predstavnikov Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki so nedavno obiskati Slovenijo ter sklenjen krog državnosti, so vzpodbuda za nadaljnjo krepitev gospodarstva, finančno ter politično stabilnost in varnost države, je menil premier DmovšekVo-dja Liberalne demokracije Slovenije Janez Drnovšek je o stranki menil, da je izbrala pravo pot v slovenskem političnem prostoru, to je povezovanje in koordinacijo. »Napadajo nas z leve in desne, kar kaže, da smo izbrali pravo pot«, je poudaril. Sicer pa stranka redko prireja zabave, piknike in srečanja, ker je njena glavna naloga vodenje vlade in vse svoje moči namenja delu v vladni koaliciji, saj nosi tudi večji del odgovornosti za njo, je še povedal Dmovšek-Srecanja LDS v Bistri pri Vrhniki so se udeležiti člani vodstva stranka, njeni ministri in poslanci ter nekaj sto obiskovalcev. JURJEVANJE IN KRESOVANJE Manj obiskovalcev Številne razstave, nastopi folklornih skupin ČRNOMELJ - Slabo vreme, zaradi katerega je minule dni odpadla marsikatera prireditev, ni odvrnilo vrlih Belokranjcev, da ne bi pripraviti bogatega sklopa prireditev v okviru 32. jurjevanja in kresovanja. Najstarejša belokranjska turistična prireditev je od petka do včeraj potekala v Črnomlju. Zaradi petkovega naliva so nastop domače godbe in celovečerni koncert češke folklorne skupine Markoviča preselili v Kulturni dom. Sobotno predstavitev starih belokranjskih ročnih obrti - od predelave lanu do izdelave preje in vezenine ter izdelavo pisanic - so pripravili v Jurjevansld dragi, kjer je bilo zvečer tudi kresovanje in zabava. Zaradi vremena pa je bil letos obisk precej manjši kot prejšnja leti. V soboto so v gasilskem domu odprli lovsko, vinogradniško in kulinarično razstavo; na slednji so obiskovalci lahko videli in poskusili pristne belokranjske jedi, ki so jih pripravile članice društva kmečkih žena. Nedeljsko dopoldne je minilo v tradicionalnem obredu Zelenega Jurija - ob nastopu belokranjskih folklornih skupin. Tokrat v zelenje odetega mladeniča niso metali v Doblicico, temveč so ga na prireditvenem prostoru v Ju-rjevani dragi po koncu obreda polili z vodo. Včeraj popoldan pa se je izza oblakov sramežljivo pokazalo sonce in tako ogrelo plesalce folklornih skupin iz Slovenije in obiskovalce. Bogat je bil tudi spremljajoči program. Minuli teden je na črnomaljski pošti potekala razstava belokranjskih vezenin in znamk s folklornimi modri, v četrtek so v Speličeri hiši odprli razstavo 4. grafičnega bienala Bele krajine, v soboto pa so se v Kulturnem domu na zaključnem koncertu predstavili ucen-cj, solisti, ansambli in tamburaški orkester glasbene šole Črnomelj. ' Jože Zura Nekaterim stvarem se v zamejstvu ne znamo odpovedati. Nekaterim drugim S0 110 smemo • s£@Bsa® r^QV^odstavi 1ŠSS Primorski dnevnik Moj dnevnik! GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI SVET 8 Ponedeljek, 26. junija 1995 Mednarodna skupnost je po koncu druge svetovne vojne, ki je dokončno pokopla Društvo narodov, za varovanje miru ustanovila Združene narode. Predstavniki 51 držav so 26. junija 1945 v San Franciscu podpisali ustanovno listino Združenih narodov, ki je zaCela veljati 24. oktobra 1945. Kot najpomembnejši cilj so v »ustavnem zakonu« navedli varovanje svetovnega miru in spodbujanje prijateljskih odnosov med državami. OZN naj bi krepila sodelovanje držav pri reševanju gospodarskih, socialnih, kulturnih in človekoljubnih problemih. Glavni sedež OZN, ki ima že 185 držav Članic, je v New Yorku. Pol stoletja po ustanovitvi se svetovna organizacija sooCa s številnimi izzivi. Na delo Združenih narodov sta po ustanovitvi leta 1945 močno vplivala konflikt med Vzhodom in Zahodom in proces dekolonizacije. Po razpadu Sovjetske zveze postajajo danes vse bolj očitna tudi nasprotja med severom in jugom oziroma peščico premožnih in velikim številom revnih držav. Miro-vna prizadevanja OZN segajo od konflikta na Bližnjem vzhodu (od leta 1947), krize v Kašmirju (1949), Kongu (1960/63), na Cipru (1964), v, Angoli (1988), Kambodži in Somaliji (1992) pa vse do posega modrih čelad v nekdanji Jugoslaviji. Za neuspeh se je izkazal že eden prvih mirovnih načrtov. Delitev Palestine med Arabce in Žide, ki so jo predlagali leta 1947, ni bila" sprejeta in poslanec mednarodne skupnosti grof Folke Bemadotte je bil leta 1948 umorjen. Začetne težave Ker se je prvi generalni sekretar OZN Trygve Lie odločno zavzel za poseg OZN v Koreji (1950/53), je pri Sovjetski zvezi padel v nemilost in odstopil. Ko si je njegov naslednik Dag Hammarskjold leta 1961 prizadeval za razrešitev krize v Kongu, se je smrtno ponesrečil med letom, v odpadniško provinco Katango. Medtem ko so se velesile v tistih časih v Varnostnem svetu vse pogosteje ovirale z vetom, je generalna skupščina postala prizorišče propagandnih govorov in spektakularnih akcij. Slike besnega izbruha kremeljskega voditelja Ni-kite Hruščova, ki je leta 1960 s čevljem tolkel po mizi, ali gverilskega vodje Jaserja Arafata, ki je novembra 1974 nastopil oblečen v palestinsko naglavno ruto in bojni jopič, so obšle ves svet. Pomembna sprememba je nastopila leta 1971. ZDA so se odpovedale podpori protikomunistični otoški republiki Tajvan, komunistična Kitajska pa je prevzela mesto v Varnostnem svetu in generalni skupščini. Dve leti kasneje sta se svetovni organizaciji kot 133. in 134. država članica pridružili NDR in ZRN. Z razrešitvijo konflikta med Vzhodom in Zahodom so se za OZN odprle nove možnosti. Načelo enoglasnih odločitev ni več imelo tolikšne teže. Tako je bilo mogoče uveljaviti misiji v Kambodži in na Haitiju, ki sta po besedah generalnega sekretarja Butrosa Bu-trosa Galija pravi »uspešnici«, ki ju neupehi, kot sta Somallija in Bosna, ne morejo razvrednotiti. Nemčije in Japonske še ne bodo sprejeli v VS Odločitev o reformi Varnostnega sveta OZN ne bo padla pred 50. obletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov. Za reformo Varnostnega sveta se zavzemata predvsem Japonska in Nemčija, ki se potegujeta za stalni sedež v njem. Delovna skupina, ki se že dve leti ukvarja s tem vprašanjem, je sporočila, da se Nemčija ne strinja s podanimi predlogi o širitvi VS OZN. V začetku tega leta, ko so Nemčijo za obdobje dveh let sprejeli v Varnostni svet ZN, je nemški veleposlanik v OZN Detlef Graf zu Rantzau še zelo optimistično izjavil: »Ne izključujem možnosti, da bo odločitev o širitvi VS sprejeta v povezavi s 50. obletnico OZN.« Toda do obletnice je - vključno s poletnim premorom - ostalo manj kot pet mesecev. Delovna skupina bo 49. generalni skupščini OZN, ki se izteka septembra, predložila le eno delno poročilo. Ko so razprave o tem vprašanju v zadnjih mesecih postajale čedalje bolj nekoristne in je grozilo, da bodo trajale do neskončnosti, so dale neuvrščene države članice OZN predlog, ki je razburil Nemčijo in Japonsko: če dogovor o širitvi VS ne bo dosežen, naj se ta razširi z nestalnimi članicami. Tako bi imelo več držav kot doslej možnost, da sodelujejo v najvišjem organu OZN. Nemčija, ki je leta 1973 kot Zahodna Nemčija (prav tako kot nekdanja NDR) postala članica OZN, zdaj že tretjič kot nestalna članica sodeluje v Varnostnem svetu. Od Sedež OZN - raj za kadilce V New Yorku so kadilci obravnavani kot nevarni hudodelci, vendar zaposleni v uradih Združenih narodov na Manhattnu, ki stojijo na sedmih hektarih, na ogorčenje marsikaterega obiskovalca ameriških zakonov ne spoštujejo. Od leta 1946 leži to »kraljestvo« z več kot pet tisoč prebivalci od reki Hudson, kjer stoji leta 1952 zgrajena palača Združenih narodov. IMI lil IllilllMMMMMMM—M Pripadnik francoskih modrih čelad na sarajevskem letališču Dvorana generalne skupščine OZN v New Yorku (Telefoto: AP) ustanovitve OZN leta 1945 so stalne članice v Varnostnem svetu zmagovalne sile v drugi svetovni vojni (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija). Vsaka od teh držav ima možnost, da z vetom prepreči katerokoli odločitev. Za takšen status se potegujeta tudi Nemčija in Japonska, ki za večino članic OZN veljata za državi, ki imata največje možnosti za vstop v Varnostni svet. Največji problem je v tem, da države tretjega sveta, ki imajo veliko večje število prebivalstva, tudi zase zahtevajo stalni sedež v VS. V zvezi s tem vprašanjem največkrat omenjajo Indijo, Nigerijo, Indonezijo, Egipt in Brazilijo. Njihov problem pa je v tem, da pripadajo različnim regionalnim organizacijam, ki pa se ne morejo dogovoriti o skupnem kandidatu za . stalni sedež v Varnostnem svetu. Mehika pa je predlagala, da Nemčija in Japonska dobita poseben status med nestalnimi članicami VS in se tako vsaki dve leti menjata na stalnem sedežu, ki bi pripadal samo njima. Nemški pogajalci so se Mehičanom zahvalili za to, da Japonski in Nemčiji pripisujejo tako veliko vlogo. Toda takoj zatem so Nemci dah nedvoumno vedeti, da se s tem predlogom nikakor ne strinjajo: še vedno namreč zahtevajo »iste pravice in dolžnosti« za »veliko peterico«. »To je povsem drug svet,« meni neki evropski novinar, ki razmere v tem svetu dobro pozna, saj po hodnikih palače Združenih narodov hodi že več kot 25 let. Kot večina drugih novinarjev, ki pokrivajo delovanje Združenih narodov, ni akreditiran pri newyorških oblasteh, čeprav se vsak dan odpravlja na delo po mestnih ulicah. Tako kot nekatere marionetne države imajo Združeni narodi svoje zakone, ki jih je leta 1945 potrdilo tedanjih 51 članic; imajo svojo pohcijo, gasilsko enoto, šole, običaje, zastavo in od štiri do petsto tisoč obiskovalcev na leto. Prebivalci te državice se lahko" prehranjujejo v treh restavracijah po smešno nizkih cenah, uslužbenci finančne agencije, to so večinoma Libanonci, pa so »sposobni« 25 odstotkov prihodka vložiti na čudovitih Kajmanskih otokih, od koder bo denar nakazan na švicarski bančni račun. Zaradi privilegijev, ki jih uživajo prebivalci tega naselja, pa si beli glavo generalni sekretar Butros Gali, ki je na čelu Združenih narodov od leta 1992. Letos spomladi je napisal poročilo, iz katerega je razvidno, da različne organizacije Združenih narodov in v njih zaposleni, dolgujejo ameriški davkariji pribli- nih narodov so zaposleni predstavniki 150 narodnosti, šest jezikov ima status uradnega jezika. Uradi so v štirih zgradbah; v 39-nadstro-pni, iz stekla in marmorja zgrajeni generalni skupščini sta tudi sekretariat in knjižnica Daga Hamrnar-skjolda. V tem zaprtem svetu si vsi prizadevajo za mir na Zemlji in upajo, da bo bojna sekira zakopana, zato ste lahko priča pomeni' Generalna skupščina Glavni organi Združenih narodov: v osrednjem gremiju OZN - generalni skupščini - so vse članice OZN zastopane z enim glasom. Skupščina vsaj enkratna leto razpravlja o vprašanjih svetovnega miru, mednarodni varnosti in človekonh pravicah. Gremij odobri proračun in po predlogu Varnostnega sveta OZN imenuje generalnega sekretarja OZN. Varnostni svet je najpomembnejši gremij OZN, ki nadzoruje mednarodno varnost in mir ter odloča o obvezujočih sklepih. Prav tako lahko odredi sankcije proti državam in vojaške akcije. Pet stalnih članic - ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija - ima pravico do veta. Deset nestalnih članic volijo vsaki dve leti. Generalni sekretariat OZN z generalnim sekretarjem na čelu v organizaciji zaseda pomembno mesto. Generalni sekretar skupščini poroča o delu organizacije in primere, ki ogrožajo mir, lahko predstavi Varnostnemu svetu. 54 držav članic Gospodarskega m socialnega sveta (Ecosocj lahko sklepa sporazume z mednarodnimi organizacijami. Ta svet razpravlja o gospodarskih, socialnih in kulturnih temah. Mednarodno sodišče v Den Haagu sestavlja 15 sodnikov, ki odločajo o pravnih sporih med državami. Veliko vlm go ima pri razvoju mednarodnega prava. Skrbniški svet OZN je potem, ko je otoška republika Palau - zadnje ozemlje pod skrbništvom OZN - proglasila svojo neodvisnost, leta 1994 izgubil še zadnjo nalogo. Gremij trenutno počiva. Zno sedem milijonov dolarjev. Samo dolg šestih afriških držav - za stanarino, davke in kazni - znaša šest milijonov dolarjev. O delovanju Združenih narodov odloča ameriški State Department, zato svetovna organizacija svojih članic ne »udari po žepu«, raje izdaja znamke, čeprav za pošiljke skrbi ameriška pošta. V uradih Združe- bnim srečanjem. Ce se v nočnih o kalih zaradi konca hladne vojne n zbirajo več vohuni, ki jih j6 ^ sv° jem filmu ovekovečil Alfred lite cock, potem je za vedno izgim tradicije. »Med najhujširm SP°P^ med Irakom in Iranom so se dip o mati obeh držav skoraj vsak a dobivali ob aperitivu,« pripove je neki natakar. Ustanovna listina ZN, ki so jo podpisali pred 50 leti v San Franciscu, šteje za najpomembnejši politični dokument sveta. Nastala je v času, ko se druga svetovna vojna še ni povsem končala, njeno temeljno sporočilo pa je bilo, da se takšna uničujoča sovražnost, razčlovečenje in grozodejstva ne smejo nikdar veC ponoviti. Nove svetovne vojne odtlej res ni bilo, človeštvo pa se kljub temu še vedno sooCa z nasiljem, trpljenjem in krivico. Svet je postal še bolj soodvisen, novo pa je tudi to, da je v ospredje stopil Človek. Zato države niso več primarni in izključni dejavniki. Krepi se mednarodna civilna družba, ki kliče po reformah. OZN, kot je bila zasnovana pred 50 leti, se ni povsem sposobna odzivati na nove zahteve in izzive mednarodnega sodelovanja in globalnega upravljanja iako v organizacijskem kot v vsebinskem smislu. Postaviti je treba trdnejšo osnovo mednarodnih norm, ki bodo zagotovile vladavino prava v svetovnih razmerah in ki bodo državljanom omogočile demokratični vpliv na globalne procese. Generalni sekretar OZN Bu-tros Butros Gali je dal pobudo za ustanovitev posebne delovne skupine, ki jo sestavljajo zelo eminentni posamezniki, izkušeni državniki in poznavalci ustroja OZN, ki je oblikovala predloge za reformo posameznih segmentov dejavnosti in organov znotraj sistema OZN. Za današnji čas je značilno, da so na področju mednarodnih odnosov poleg vlad in medvladnih inštitucij zelo dejavne tudi nevladne organizacije, posamezniki, gibanja, nadnacionalne korporacije, akademija in javni mediji. Kako vse te dejavnike povezati med seboj in kako zagotoviti njihovo učinkovitost in vpliv na področjih, kot so varnost, gospodarska soodvisnost in vladavina prava? poziv varnostnemu svetu, da obravnava vprašanje ogrožanja varnosti ljudi znotraj posamezne države. Takšno dopolnilo listine OZN, ki bi ustoličilo pravico do peticije, bi moralo biti izpolnjeno tudi do pooblastila varnostnemu svetu, da pozove sprte strani k mirni razrešitvi spora in da kot skrajno sredstvo uporabi tudi silo. Mnogi se zavzemajo za možnost, da bi v razreševanje sporov pritegnili tudi regionalne organizacije in še več je tistih, ki trdijo, da je skrajni čas, da bi OZN formirala lastno prostovoljno vojsko, ki bi štela približno 10 tisoč mož. Ta bi omogočila takojšnje ukrepanje in podporo pogajanjem ter iskanju mirne rešitve, ne bi pa posegala v sedanji sistem vojaškega posredovanja pod okriljem OZN. Mednarodna skupnost bi morala tudi zagotoviti denar za mirovne operacije. Stroški teh operacij bi morali biti bistveni del letnega proračuna ZN, formirati pa bi bilo treba tudi rezervni sklad, ki bi omogočil takojšnje ukrepanje. Odprava vsega jedrskega orožja Reafirmirati je treba prizadevanja in že doseženo soglasje za postopno odpravo jedrskega in drugega orožja za masovno uničenje. Pripraviti je treba poseben deset- do petnajstletni načrt za dosego tega cilja. Vse države bi tudi morale podpirati in ratificirati konvencije o kemičnih in bioloških orožjih, kar naj bi zagotovilo, da bo svet stopil v 21. stoletje brez tovrstnega orožja. Ustanovili naj bi »razoroži-tveni slad«, ki bi pomagal deželam v razvoju znižati stroške za oborožitev, v globalnem smislu pa stroški za oborožitev ne bi smeli presegati 500 milijard ameriških dolarjev. Ali so vse to le pobožne želje delovne skupine, v kateri so tudi gospa Sadako Ogata, visoka komisarka za begunce in večkrat omenjena kot kandidatka za novo generalno sekretarko OZN, Jacques Delors, Julij Vo-roncov, Kurt Biedenkopff in mnogi drugi vplivni posamezniki? Ah se je človeštvo danes sposobno sporazumeti in izvajati takšne sklepe? Nujne spremembe Varnostnega sveta Kar zadeva ustroj ZN, je mnoge spremembe mogoče doseči brez poseganja v listino ob pogoju seveda, da se države o tem sporazumejo. Nekatere dopolnitve listine pa so vendarle nujno potrebne. Največ predlogov zadeva reorganizacijo varnostnega sveta. Stalno članstvo, omejeno na pet držav, ki so si ta privilegij izborile zaradi vojne pred 50 leti, ni več sprejemljivo. Prav tako ni sprejemljiva pravica veta. Najbrž bi bil korak nazaj, če bi zgolj povečali število stalnih članic in če bi tudi novim članicam dah pravico veta. Bolj radikalen je predlog, da bi v varnostni svet vstopih še dve industrijsko razvid državi in po ena iz Afrike, Azije in Južne Amerike. Število nestalnih članic naj bi se povišalo z 10 na 13 in število potrebnih glasov za sprejem odločitve varnostnega sveta z 9 na 14. Stalne članice pa bi se morale sporazumeti, da bi uporabile veto zgolj v izjemnih primerih. To bi bila prva faza reforme, druga faza pa bi pomenila polno prenovo članstva v varnostnem svetu, kar naj bi se zgodilo okrog leta 2005, ko bi povsem odpravili veto in bi pri sestavi novega stalnega član- stva upoštevali nove okoliščine, vključno s povečanjem vpliva regionalnih teles. Generalna skupščina bi morala zaživeti kot univerzalni forum. Zato pa bi morala organizirati redna zasedanja, učinkovito izvajati proračunsko politiko in utrditi datume in postopke. Redno naj bi se enkrat na leto pred zasedanjem generalne skupščine sestajal tudi »forum civilne družbe«, ki bi ga sestavljali predstavniki organizacij, akreditiranih pri Generalni skupščini kot »organizacije civilne družbe«. Pravica do peticije, ki bi zadevala vprašanje varnosti ljudi, narekuje ustanovitev sveta peticij, ki naj bi bilo telo pet do sedem zelo uglednih in neodvisnih oseb. Priporočila tega telesa bi bila naslovljena na generalnega sekretarja, varnostni svet ali na generalno skupščino in bi vsebovala predloge za ukrepanje v skladu z določili listine OZN. V skladu s predlogom ustanovitve gospodarskega varnostnega sveta bi prenehala potreba po ekonomskem in socialnem svetu. V sistemu OZN bi sploh morali od časa do časa proučiti vprašanje, ah so vsa telesa sploh še potrebna in ali se niso razlogi oziroma okoliščine, v katerih so bila ustanovljena, že povsem spremenile. Nova funkcija -Sekretarjeva svetovalka za ženksa vprašanja V uradu generalnega sekretarja, tako predlaga delovna skupina, pa bi morali uvesti novo funkcijo, in sicer svetovalke za ženska vprašanja, kar naj bi pripomoglo k učinkovitejšemu sodelovanju žensk pri odločanju znotraj sistema OZN. OZN bi morala tudi pomagati pri utrjevanju regionalizma, regionalna telesa pa bi morala postati pomemben dejavnik uravnoteženja sistema globalnega upravljanja. Delovna skupina je v predlogu reform posebej izpostavila pomen utrjevanja in uveljavljanja mednarodnega prava ter mednarodnega sodišča. Sodniki, prvovrstni pravni stroko- vnjaki, naj bi bili izvoljeni samo za en mandat, ki bi trajal deset let. Generalni sekretar bi imel pravico terjati od sodišča nasvet ali mnenje glede pravnih vidikov mednarodnih zadev, še posebej na začetni stopnji posameznih sporov. Tudi varnostni svet naj bi večkrat terjal mnenje ah nasvet od uglednih pravnikov in svetovnega sodišča in se izogibal, da sam presoja o mednarodnopravnih vidikih v posamezni zadevi. Cimprej bi bilo treba ustanoviti tudi mednarodno kazensko sodišče z neodvisnimi tožilci z odličnim znanjem in prakso. Mednarodna pravna komisija ali ustrezno telo pa naj bi preučilo vprašanje, kako bi bilo mogoče pospešiti nastajanje mednarodnega prava. Vsi ti predlogi so izredno utemeljeni, vprašanje pa je, na kakšen sprejem bodo naleteli, šaj je tudi za administracijo ZN značilno, da se je vkopala in si ne želi pomembnih sprememb. Sprememb si morda ne želijo posamezne države, ki jim sedanji priviligirani položaj povsem ustreza. In vprašanje je tudi, ali so predlagane spremembe zadostne za čas, ko se soočamo s trgovinsko vojno, z etničnim čiščenjem na Balkanu, z genocidom v Ruandi, z nezadostnim varstvom in nadzorom nad jedrskim orožjem v nekdanji SZ in s krepitvijo neofašizma na zahodu. Petdesetletnica OZN torej ni samo primeren čas za proslave in sklicevanje na dosedanje pomembne dosežke svetovne organizacije, ampak je zelo primeren čas tudi za obravnavo njenih slabosti in za iskanje novih rešitev in novih načinov odzivanja mednarodne skupnosti na probleme in izzive našega časa. Darja Lavtižar Proizvodnja in trgovina z orožjem morata biti pod nadzorom mednarodne skupnosti. Prav tako pa ni mogoCe preveč zlahka jemati principa nev-mešavanja v notranje zadeve posamezne države, še posebej ne takrat, kadar je močno ogrožena varnost ljudi v teh državah. Zato je že dozorel predlog dopolnitve listine Združenih narodov, ki bi dovoljeval poseganje na osnovi presoje varnostnega sveta, in sicer če je varnost ljudi tako močno ogrožena, da terja ustrezen odziv OZN, zasnovan na humanitarnih temeljih. Pravica do vmešavanja Težišče koncepta globalne varnosti se pomika s tradicionalnega pojmovanja varnosti držav proti poudarjanju varnosti ljudi in varnosti našega planeta. Vsi ljudje, ne samo države, imajo pravico do varnega bivanja in države so dolžne to pravico varovati. Vojaška sila ni legitimni politični instrument, razen če gre za samoobrambo, ali če je uporabljena pod okriljem OZN. Orožja, ki utegnejo povzročiti masovno uničenje, niso legitimni instrument nacionalne varnosti. Proizvodnja in trgovina z orožjem morata biti pod nadzorom mednarodne skupnosti. Prav tako pa ni mogoče preveč zlahka jemati principa nevmešavanja v notranje zadeve posamezne države, še posebej ne takrat, kadar je močno ogrožena varnost ljudi v teh državah. Zato je že dozorel predlog dopolnitve listine Združenih narodov, ki bi dovoljeval poseganje na osnovi presoje varnostnega sveta, in sicer če je varnost ljudi tako močno ogrožena, da terja ustrezen odziv OZN, zasnovan na humanitarnih temeljih. Najbrž ni potrebna nobena dodatna razlaga tega Predloga. Spomniti se moramo samo na desetdnevno vojno v Sloveniji pred štirimi leti, ah pa na sedanje dogajanje v Čečeniji. Vojska ZN za hitro posredovanje Promovirati je treba novo Pravico do peticije, ki bi nevladnim dejavnikom omogočila V Bosni ne prizanašajo niti vozilom prve pomoči ŠPORT Z 10 Ponedeljek, 26. junija 1995 NAMIZNI TENIS / DRŽAVNO PRVENSTVO V ALASSIU r ROLKANJE / ITALIJANSKO PRVENSTVO 1 Ana Bersan zmagala v dmgi kategoriji Do naslova se je dokopala že drugič po letu 1993 Krasova namiznoteniška igralka Ana Bersan (na sliki) je državna prvakinja med dru-gokategomicami. Vest je prišla iz absolutnega državnega prvenstva, ki poteka že od četrtka v Alassiu. Ana Bersan je s tem osvojila za Krasove barve letošnji osmi državni naslov. Do naslova se je Bersano-va dokopala v soboto krepko po polnoči, ko je s 3:2 premagala v finalu Trčažanko Mar-zio Parm, ki pa igra pri Veroni. Ob 11. uri zvečer je z istim izidom premagala polfinalno nasprotnico Stefanio Puricellije-vo. Po lanski krizi Bersanove, ko je bila na državnem prvenstvu praktično še rekonvalescent po operaciji, je Ana ponovila svoj uspeh, to je zlato medaljo iz državnega prvenstva 1993. Leto prej, ko je zastopala še barve Bora pa je bila tretja posamično. Veselje v Krasovem taboru je bilo nepopisno. 23. osvojena medalja pa je veliko priznanje tudi za trenerja Matjaža Šercerja, ki se po devetih letih poslavlja od zgoniškega društva. Tudi Katja in Vanja Milič sta imeli opraviti z igralko Verone Annaliso Dinijevo, ki jima je preprečila nadaljnjo pot v tekmah drugokategomic posamično. Katja se je po tekmi z Dinijevo uvrstila med prvo šestnajsterico. Vanja Milič, ki je premagala Rusinjo Nicolet-to Stefanovo in Evgenijo Drig-val pa se je po porazu z Ve-rončanko uvrstila med prvih osem drugokategomic. V tej konkurenci sta včeraj merila moči tudi Andrea Bertolotti in Ivana Stubelj, ki sta si priborila pravico do nastopa med drugokategomiki kot uvrščena med prvo šestnajsterico oz. osmerico v tretji kategoriji. V drugi kategoriji se nobeden od njiju ni prebil iz kvalifikacijske skupine. Ivana je imela v skupini zelo močni nasprotni- ci. Puricellijevo (2:0) in Nore-sejevo (2:1). Kot drugouvrščeni par tretjekategornikov sta Bertolotti in Stubljeva odigrala še prvo kolo v igri dvojic med drugokategomiki. Najboljši zadnji zapuščajo borilni ring. V končnici državnega prvenstva so si pravico do nastopa med najboljšimi, to je prehod v absolutno kategorijo, zagotovili Ana Bersan in Vanja Milič posamezno ter mešani dvojici Vanja Milič/Cristian Mersi (Marcoz-zi), srebrni par, ki je v konkurenci drage kategorije izgubil finale z močnim parom Mau-rizio Erigo/Francesca Avesani (-17, -18) ter Krasov par Ana Bersan/Igor Milič. Slednji se je uvrstil med prvih osem parov. V četrtini finala je Krasov par naletel na močna nasprotnika Proseperini/Semenza, ki pa ju je v polfinalu uspešno nadigrala dvojica Milič/Mersl. Tretjeuvrščena ženska dvojica v sestavi Katja Milič/Debora Balboni (A4 Verzuolo) bo prav tako tekmovala v absolutni kategoriji. Tekmovanja v absolutni kategoriji so se zaključila pozno zvečer. Zato še nismo prejeli zadnjih rezultatov Krasovih igralcev. OJ.) Mladina osvojila kar Štiri naslove Novi državni prvaki so: Mateja Paulina, Eros Sullini, Mateja in David Bogateč Kriška Mladina je včeraj na italijanskem rolkarskem prvenstvu v ravnini v Montebellimi dosegla še en velik uspeh: osvojila je namreč kar štiri državne naslove. V kategoriji najmlajših je Mladina dosegla popolno zmagoslavje, saj je zmagala v obeh konkurencah z Matejo Pau-lino in Erosom Sulli-nijem. Med kadetinjami je nova italijanska prvakinja Mateja Bogateč, med naraščajniki pa si je naslov državnega prvaka prislužil David Bogateč. Na zmagovalni oder je med najmlajšimi stopil tudi Matija Sirk, ki je osvojil tretje mesto in s tem tudi bro- liko priznanje. nasto kolajno. Skratka, prav zmagoslavje našega društva, ki je bilo izredno uspešno tudi v ekipni razvrstitvi. Osvojilo je namreč odlično drugo mesto in zaostalo za prvouvrsce-nim Bassanom le za pičlih 60 točk. Ob tolikšnem uspehu še razveseljiva novica: elan Mladine David Bogateč (na sliki) je bil izbran v italijansko državno reprezezentanco, ki bo ta petek odpotovala v nemški Sont Hofen vzhodno od Bodenskega jezera, kjer bo v soboto in nedeljo na sporedu tekma za svetovni pokal. Za društvo, za Davida in za ves naš šport je nedvomno nastop našega rolkarja v državni reprezentanci ve- NOVICE TENIS / TURNIR START ŠPORT Poraz Triestine V svojem zadnjem nastopu na nogometnem turnirju prijateljstva je Triestina s 3:2 izgubila v Caera-nu. Ker sta tako Triestina kot Caerano v prvi tekmi turnirja zmagali, je včerajšnje srečanje veljalo kot finale tega resnici na ljubo nezanimivega tekmovanja, ki je služil edinole za stolpec totogola. Ostali izid: Sevegliano - Bolzano 5:1. Pistoiese v B ligi BOLOGNA - Pistoiese je na včerajšnjem finalu »play-off« A skupine Cl lige s 4:3 po enajstmetrovkah premagal Fiorenzuolo in tako napredoval v nogometno B ligo. Jutri na Kontovelu ribada in košarkarski turnir 3:3 Na odprtem košarkarskem igriSCu na Kontovelu bo SD Kontovel priredil jutri zvečer tradicionalno ribado, s katero vsako leto zaključuje svojo športno sezono. S pričetkom ob 18. uri bo na sporedu turnir v košarki 3:3, elane in prijatelje pa bo kratkočasila proseška godba. Zmagovalca Olivotto in Turchettova Pri moških nenavaden razplet - Odlična organizacija in veliko število gledalcev Turnir »Start Šport« na Padricah, v organizaciji teniškega odseka SZ Gaja, se je v moški konkurenci končal z nenavadnim razpletom in z nepričakovano zmago Daria Olivot-ta (C2 kategomik, društva TC Zacarelli) proti favoriziranemu Alessandru Levi (Cl, CT Triestino). Leva je dobil prvi set s 6:3, dragega pa izgubil z 2:6. V tretjem je že vodil s 4:0, ko je začutil bolečine v kolenu. Prosil je za tri minute počitka, bolečina pa je bila še hujša in tako je moral odstopiti. Na ženskem finalu je 16-letna Sandra Turchetto (Cl, Eu-rotennis Cordenons) premagala 15-letno Angelo Variolo (C3, ST Citta di Udine) s 7:5, 6:1. Gajin turnir je povsem uspel tako organizacijsko (kljub slabemeu vremenu in velikemu številju nastopajočih) kot glede kakvosotnih tekem. Povsem razveseljiv pa je bil obisk številnih gledalcev. Nagrajevanja sta se udeležila tudi predsednik ZSSDI Jurij Kufersin in predsednik Pokrajinskega odbora teniške zveze Tullio Turk, ki sta Čestitala tekmovalcem za lepe boje, organizatorju pa za brezhibno izpeljano prireditev. Pokale in priznanja je med dragim podelila tudi lastnica trgovine »Start Šport« Nadja Renar. Korting in Koimpex uspešna Združena moška ekipa Bora in Sloge Korting in ženska postava Koimpexa imata dobre možnosti, da prihodnje leto igrata v D ligi. Na cetveroboju v San Giorgiu di Nogam med drugouvrščenimi ekipami prvenstev 1. divizij za sestavo prednostnih lestvic, iz katerih bi lahko črpali nove četrtoligaše, so namreč fantje zasedli 1-mesto, Slogina dekleta pa so bila druga. O obeh turnirjih bomo še poročali. NOGOMET / PO GLADKI ZMAGI PROTI TILAVENTINI V ZADNJI TEKMI KVALIFIKACIJ Primorec si je zasluženo zagotovil obstanek v 2. AL (Foto Križmančič/KROMA) Primorec - Tilaventina PRIMOREC: Savarin, min. Egger). 4:1 (1:0) Ferluga, Pollicardi (v 83. Konec dober, vse do- STRELCI ZA PRIMO- min. Fresson), Santi, Ca- bro. Po 34 tekmah je Pri- REC: Smilovich v 45. stro, Gargiuolo, Apuzzo, moreč vendarle dosegel min, Egger v 62. in 75. Canziani, Smilovich, obstanek v 2. amaterski min. ter Santi v 67. min. SreberniC, Birsa (v 48. nogometni ligi, čeprav si Trebenski Primorec zasluženo ostal v 2. amaterski ligi pred začetkom prvenstva gotovo nihče ni predstavljal, da se bo treba za to potiti do konca junija. Včeraj se je namreč spet izkazalo, da imajo Trebenci solidno moštvo, v katerem pa kolesje očitno ni bilo dovolj namazano. Ugibati, kje je kaj škripalo pa ni naš namen, zato se raje osredotočimo na včerajšnjo tekmo. Tilaventina se je predstavila s previdno napadalno igro, saj bi ji ob ugodnem razpletu druge tekme tudi remi zadostoval za obstanek in dejansko so gostje v prvem delu imeli več priložnosti, vsaj dve, celo stoodstotni, ki pa jih izredno nespretni napadalci niso znali pretvoriti v vodstvo. Primorcu se je poznalo, da igra le na remi. Tako sta Apuzzo in Smilovich bila pre- puščena na milost in nemilost nasprotnikovim branilcem. Konec prvega dela se je odločila usoda ekip. S kriCeCe fluorescentnim rožnatim dresom opremljeni gostje so se predstavili pred Savari-nom in ga pomilostili. Na drugi strani pa je podobno priložnost Smilovich izkoristil. Primorcev bomber je namreč vratarja lobiral in se tako oddolžil za neravno uspešno sezono. Domače navijačice, ki so obujale spomine na Čase, ko je Smilovich mreže tresel dokaj redno, so morale priznati, da se vedno zagoreli golgeter v pomembnih priložnostih odlično znajde. V nadaljevanju je na igrišču bila samo ena ekipa in to je bil seveda Primorec. »Belo-rdeči« so se urejeno branili in v protinapadih serijsko ogrožali Tilaventinino mrežo, ki se je zatresla kar trikrat. Vsi trije zadetki so bili res lepi. Hitri Egger je dvakrat preigral vratarja in spravil žogo v prazno mrežo. Santi pa je žogo poslal v zgornji kot vrat z močnim strelom z roba kazenskega prostora. Gostje so sicer še nekajkrat na neverjeten način zgrešili vrata, toda ko je bila tekma že odločena. Slednjič pa so vendarle uspeli doseči Častni gol, ki jim seveda ni veliko pomagal. Trener Enzo Colavec-chia je po koncu tekme bil zadovoljen z iztekom, ne pa s potekom prvenstva. »Toda ko pridaš do tega, da pošlješ na igrišče tri vratarje, ker primanjkuje igralcev, je obstanek največ, na lahko ciljaš.« Nad letošnjo sezono se je podobno izrazil tu di kapetan Dimitrij Fer luga. Večina nogometašev pa je že nabirala mod za naslednjo sezono. Druš vena šagra je bil kot na laše zato. V pokušnjo se sicer nismo spustili, to da upajmo, da so bili tre benski »civapcici« M zelo okusni. (D. Križman) Ostali izidi zadnjega kola: Diana - Bagnaria Arsa 1:1, San Vito prost- Končni vrstni red: F n moreč 7, Diana 6, Bagna ria Arsa 4, Tilaventina San Vito al Torre 0. Prve tri uvrščene etape so si zagotoivle o Stanke v 2. amaterski gi, Tilaventina in oa Vito pa sta izpadla. V LENDAVI / 19. SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV OBMEJNIH DE2EL Obvestila J. Kufersin: Gotovo eno izmed najuspešnejših srečanj doslej Odlična organizacija - Bogat kulturni spored - Reprezentanca ZSŠDI uspešna v namiznem tenisu in v ženski odbojki - Nagajalo slabo vreme Letošnje, že 19. srečanje slovenskih Športnikov obmejnih dežel, ki je bilo v petek in soboto v Lendavi, je bilo gotovo eno izmed najuspešnejših doslej, predvsem glede brezhibne organizacije. Skoda le, da je udeležencem nagajalo zelo slabo vreme. Predsednik ZSSDI Jurij Kufersin je bil nad srečanjem v Lendavi navdušen in je dejal: »To srečanje je popolnoma doseglo zastavljene cilje, ki niso tekmovalnega značaja, temveč so predvsem priložnost za medsebojno spoznanje Slovencev, ki živijo po raznih državah. Izbira kraja tega srečanja je bila toliko bolj posrečena, v kolikor so imeli mladi priložnost, da konkretno vidijo, kako se da na narodno mešanem področju složno živeti ob enakopravnem upoštevanju obeh komponent, v tem primeru slovenske in madžarske, ki živita v Lendavi. Srečanju je dala še posebni pečat prisotnost vidnih predstavnikov druž-beno-političnega življenja v Sloveniji. Posebna zahvala naj gre organizatorjem in predvsem gospodu Viliju Sekeresu, ki so zares brezhibno pripravili dvodnevno srečanje z edino izjemo slabega vremena. Pri tem pa seveda so organizatorji Se najmanj krivi. Ne glede na to, dvodnevno bivanje v Lendavi je dokazalo, da so take pobude zelo pomembne, Se posebno če so tako dobro organizirane. Letošnje srečanje je bilo verjetno eno najboljših v zadnjih letih.« Na tem srečanju so bili med drugim prisotni tudi Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu, Marko Trskan, iz ministrstva za Šolstvo in šport, Marjan Jemec, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije in Združenja športnih zvez, Tjaša Andree Prosenc, predsednica mednarodne komisije OKS ZSZ, Evgen Bergant, elan mednarodne komisije OKS ZSZ, Jožef Kocon, župan občine Lendava in drugi. Nastopile so ekipe Porabja, Slovenske športne zveze iz Avstrije, Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Lendave. Tekmovanja so bila v nogometu za ekipe mlajših in starejših dečkov, v košarki, v odbojki za dečke in deklice, v rokometu za deklice, v namiznem tenisu za dečke in deklice ter v Šahu. Poleg športnih tekmovanj je bil na sporedu tudi bogat kulturni spored z nastopom folklorne, plesne in instrumentalne skupine lokalnih osnovnih šol. Glede Športnega sporeda naj dodamo, da je reprezentanca ZSSDI zmagala v namiznem tenisu, in to ekipno v obeh konkurencah ter posamično s Kristino Stubelj in z Gorazdom Miličem. Prvo mesto so osvojile tudi odbojkarice (posnetek z nagrajevanja). Levji delež zmag pa je šel domačinom. Sicer pa so športni izidi na takih srečanjih postranskega pomena, pomembneje je predvsem, da se mladi slovenski športniki in športnice obmejnih dežel srečajo, spoznajo in navežejo prijateljske stike. In v tem je srečanje v Lendavi povsem uspelo. NOGOMET Mlajši dečki IZIDI: Lendava - SSZ 9:0, Lendava - ZSSDI 2:0, ZSSDI -SSZ 6:3. VRSTNI RED: 1. Lendava, 2. ZSSDI, 3. SSZ. POSTAVA ZSSDI: Cauter, Furlan, L in V. Križmančič, Pavletič, Merlak, Lonzar, Švara, Tomizza, Milič, Puzzer, Strajn, Suc, trener Zužič. Starejši dečki IZIDI: SSZ - Porabje 4:0, Lendava - ZSSDI 4:1, Porabje -ZSSDI 3:2, Lenada - SSZ 4:1. VRSTNI RED: 1. Lendava, 2. SSZ, 3. Porbaje, 4. ZSSDI. POSTAVA ZSSDI: Monti, Lavrenčič, Figelj, R. in S. Tomšič, Spacal, Cotič, Bagon, Faganel, Radinja, Simčič, Mozetič, Pavšič, trener L. Tomšič. KOŠARKA (moški) IZIDI: ZSSDI - Lendava 56:32, SSZ - ZSSDI 67:42, SSZ - Lendava 56:35. VRSTNI RED: 1. SSZ, 2. ZSSDI, 3. lendava. POSTAVA ZSSDI: Guštin, Fonda, Valente, Mura, D. in R. Pavletič, N. in P. Bodiroža, trener Vremec. ODBOJKA Moški IZIDI: SSZ - Lendava 2:1, SSZ - ZSSDI 2:0, ZSSDI - Lendava 2:0. VRSTNI RED: 1. SSZ, 2. ZSSDI, 3. Lendava. POSTAVA ZSSDI: A. in M. Cemic, Figelj, Frandolič, Orel, A. in D. Lukeš, Prinčič, peter-lin, Milič, trener Briško. Zenske IZIDI: ZSSDI - Lendava 2:0. VRSTNI RED: 1. ZSSDI, 2. Lendava. POSTAVA ZSSDI: Miličevič, Macho, Sadlovvski, Flego, Furlan, Sancin, Stoka, Obad, Sossa, Škrk, trener Ksenija Slavec. NAMIZNI TENIS Moški IZID: ZSSDI - Lendava 3:0. VRSTNI RED: 1. ZSSDI, 2. Lendava. POSTAVA ZSSDI: B. in G. Milič, Simoneta, trener R. Milič. Zenske IZID: ZSSDI - Lendava 3:0. VRSTNI RED: 1. ZSSDI, 2. Lendava. POSTAVA ZSSDI: J. Kralj in K. Stubelj, trener R. Milic. ROKOMET (ženske) IZID: Lendava - Porabje 28:6. VRSTNI RED: 1. Lendava, 2. Porabje. SAH IZIDI: Lendava A - SSZ 3:0, Lendava A - Lendava B 3:0, Lendava B - SSZ 2:1. VRSTNI RED: 1. Lendava A, 2. Lendava B, 3. SSZ. TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tgl. 422696. JKCUPA obveSča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: popoldanski in nadaljevalni tečaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi ležaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski tečja (sobota in nedelja izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Se-sljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po telefonu 040/299858. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od danes, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno Se za dve malici. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Vpisovanje Se pred pričetkom tečaja. SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od danes do 30. t.m. teniski tečaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). SK KRAS sklicuje v petek, 30. t. m. 32. redni občni zbor, ki bo v sportno-kultumem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: odobritev novega društvenega statuta, 2. razno. Upravni odbor se priporoča vsem članom za pristotnost. SK DEVIN - odsek za rekreacijo organizira 9. julija na letališču v Gorici »Krstni polet». Zanimivega predavanja in poleta nad Goriškimi brdi se lahko udeležijo vsi člani kluba. Informacije in prijave do 29. t.m. na tel. 220423 (Sarah). SK BRDINA organizira za vse ljubitelje smučanja poletno delovanje. Zbirališče vsak torek in četrtek od 27. t.m. dalje, ob 18. uri na Brdini. »Mrzlo« vabljeni. SD SOVODNJE sklicuje v petek, 30. junija 39. redni občni zbor, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: Otvoritev občnega zbora, izvolitev predsednika občnega zbora ter volitve komisije, poročila: predsednika, tajnika in blagajnika; predstavnika nogometa in predstavnika odbojke, pozdravi gostov, diskusija o poročilih, razreSnica staremu odboru, izvolitev novega odbora, razno. SD SOVODNJE prireja Športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta. NOGOMET / MLADI UP Juventus testiral mladega Sovodenjca Kristjana Devetaka Kristjan Devetak (letnik 1979) iz Sovodenj je pred kratkim opravil Poskusni test nič manj kot za Juventus. Kristjan se je začel ukvarjati z nogometom kot zelo mlad pri sovo-^enjskemu društvu, j Uajprej kot mlajši cici-uun nato kot ciciban do ^Četnikov. Prestopil je Uato za eno leto k Itali San Marco iz Gradišča, 2a eno leto k Pierisu, Uakar pa je igral za Pro Gorizio. Naš obetajoči nogo-Ujetas se je mudil v Tu-diiu tri dni in posku-snim treningom sta pri-sostvovala nekdanja slavna Juventusova no-Sometaša Nene in Furi-Uo, ki se sedaj ukvarja-l® z naraščajem pri Ju-''entusu in z iskanjem Uodocih talentov. Oba Juventusova trenerja sta bila z nastopom našega fanta zadovoljna. Kristjan pa sedaj nestrpno čaka na rezultat svojega nastopa ... GORICA / URADNI KONEC SEZONE PRI SZ DOM Za konec še dvoboj najperspektivnejših ekip Ob koncu športne sezone je športno združenje Dom organiziralo dvoboj, katerega so se udeležili vsi srednješolci, ki redno tekmujejo v odbojkarski in košarkarski sekciji našega združenja. V letošnji sezoni sta prav ekipi Under 14 v pokrajinskem prvenstvu Zenske odbojke in košarkarji, ki so se udeležili prvenstva propagande zabeležili najvidnejše rezultate in se izkazali kot zelo perspektivni in homogeni ekipi. Borbenost, ki so jo pokazali v teku sezone, je prišla do izraza tudi ob zaključnem srečanju, predvsem v odbojkarski tekmi, kjer fantje niso hoteli na noben način priznati premoči nežnega spola. Ob koncu so dekleta vsekakor zmagala z 2:1 in tako potrdila zares dobro kakovostno raven ekipe. V košarkar- Po srečanjih v košarki in odbojki še skupna slika skem dvoboju je seveda prišla bolj do izraza fizična in tehnična premoč fantov kljub vsej dobri volji deklet. Po športnem delu pa se je pričel družabni večer, s katerim se je uradno zaključila sezona SZ Doma 94/95. KOŠARKA Kakovosten članski turnir z jadranovci in domovci V soboto se je v Gorici pričel zanimiv in kakovosten košarkarski turnir Dudi Krainer, na katerem sodeluje 8 moštev, v katerih je celo nekaj reprezentantov (GianMarco Pozzecco, Chiacig), igralcev iz višjih kategorij (tudi Premier, Kristančič, Bon) in pa številne košarkarje, ki so letos nastopali v Gl, C2 in D ligi. Pod imenom Goriziana Cafe bodo v B skupini nastopili tudi Številni naši igralci, in sicer kar pet ja-dranovcev (Oberdan, Vitez, Rauber, Samec in Hmeljak) ter štiri domovci (Corsi, Podber-sig, Ambrosi in Kocjandg). Z njimi bodo igrali Se Bobicchio, Colmani, Finozzi, Andrea in Patrik Nanut ter L.Gmden, trener pa je znani Giarmi Asti. Prvo tekmo so igrali sinoči proti ekipi I piombi, nocoj (ob 21.30) pa se bodo spoprijeli z moštvom Cattivi pensieri (Chiacig, Bon). Di Cecco brani barve Caffe Morocco, v ekipi Cronomerket pa je tudi Davorin Dalipagič, sin slavnega Praje. (VJ) 12 Ponedeljek, 26. junija 1995 ŠPORT ___________ATLETIKA / EVROPSKI SUPERPOKAL__ Zmagi Nemcem in Rusinjam beden podvig Edvrardsa V troskoku je Anglež s pomočjo vetra dosegel rezultat 18,43 m! Edwards med včerajšnjim fantastičnim skokom (AP) VILLENEUVE D’ASCQ (dpa) - Zmagovalci atletskega superpokala v francoskem Villeneuve d‘Asc-qu so branilci naslova Nemci v moški konkurenci in Rusinje v Zenski, ki so preprečile popolno nemško zmagoslavje. Nemci so zbrali 117 točk, Britanci 107 in Rusi 105, v ženski konkurenci pa so jih Rusinje zbrale 117, Nemke 100 in Britanke 85. Najuspešnejši atlet tega tekmovanja v Franciji slabih šest tednov (od 4. do 13. avgust) pred svetovnim Moški 1. Nemčija 117 2. Vel Britanija 107 3. Rusija 105 4. Italija 96.5 5. Ukrajina 82 6. Švedska 78.5 7. Španija 67 8. Poljska 66 prvenstvom v švedskem Goteborgu je bil Britanec Linford Christie, ki je zmagal kar v treh disciplinah. Skupaj pa je Christie v evropskem pokalu za Veliko Britanijo od leta 1987, ko je bil prvič v reprezentanci, zbral že 13 zmag. Z izidom 10.05 sekunde na 100 metrov in 20.11 sekunde na dvakratni razdalji pa je dokazal, da je v odlični formi in napovedal boj za visoke uvrstitve na SP. Atlet, ki mu je pred kratkim umrla mati, sprl pa se je tudi z britansko zvezo, je bil po dolgem Času znova dobro razpoložen in je zanikal vsakršne go- vorice o možnem koncu kariere. Za pravo senzacijo pa je poskrbel njegov rojak Jo-nathan Edvvards, ki je ob minimalni pomoči vetra v troskoku dosegel najboljši rezultat doslej - 18.43 m. Svetovni rekord ima še vedno American VVillie Banks (17.97 m), ker je imel Edvvards 0.4 m/s premočan veter v hrbet (dovoljena meja 2.0 m/s). Edvvards je skočil veC kot pol metra bolje od starega svetovenga rekorda in 23 centimetrov dlje kot Banks Ženske 1. Rusija 117 2. Nemčija 100 3. Vel. Britanija 85 4. Francija 75 5. Ukrajina 75 6. Belorusija 71 7. Italija 52 8. Poljska 37 pri svojem najboljšem skoku (18.20) leta 1988. Banksu je takrat pomagal kar majhen »viharCek« -5.2 m/s. Odličen je bil Edvvards tudi v Četrtem poskusu, ko je pristal pri 18.39 metrih, pa tudi v ostalih serijah (17.90, 17.72) je bil na tem tekmovanju razred zase. Pri ženskah velja omeniti odličen včerajšnji nastop nemške reprezentance, ki pa si je v soboto nabrala prevelik zaostanek za Rusinjami in ni mogla ubraniti zmage z lanskega tekmovanja. Slovensko atletiko je v dresu italijanske reprezen- tance branila zamejska Slovenka Claudia Coslovi-ch, ki je v metu kopja zasedla zadnje mesto z rezultatom 53,48. Iz najelitnejšega evropskega moštvenega tekmovanja je tako pri moških kot tudi pri ženskah izpadla reprezentanca Poljske. Moški - 200 m (+ 1.9 m/s): 1. Linford Christie (VB) 20.11, 2. Vladislav Dologodin (Ukr) 20.35, 3. Aleksander Sokolov (Rus) 20.64, 4. Christian Ko-nieczny (Nem) 20.65, 5. Torbjdrn Eriksson (Sve) 20.81, 6. Krzysztof Sienko (Pol) 20.95, 7. Francisco Navarro (Spa) 21.00, 8. Andrea Colombo (Ita) 21.00; 800 m: 1. Nico Mot-chebon (Nem) 1:46.75, 2. Andrzej Jakubiec (Pol) 1:47.15, 3. Andrea Giocon-di (Ita) 1:47.33, 4. Andrej Loginov (Rus) 1:47.33, 5. Jose Cerezo (Spa) 1:47.54, 6. Torbjorn Johansson (Sve) 1:48.01, 7. Anatolij Jakimovic (Ukr) 1:48.76, 8. Craig VVinrovv (VB) 1:48.84; 5.000 m: 1. Gen-naro di Napoli (Ita) 13:45.57, 2. John Nuttall (VB) 13:46.82, 3. Manuel Pancorbo (Spa) 13:46.82, 4. Viner Kašajev (Rus) 13:49.69, 5. Michal Barto-szak (Pol) 13:53.57, 6. Thorsten Naumann (Nem) 13:55.91, 7. Claes Nyberg (Sve) 14:00.66, 8. Viktor Rogovoj (Ukr) 14:36.67; 4 x 400 m: 1. Velika Britanija 3:00.34 (letošnji najboljši dosežek na svetu), 2. Italija 3:04.27, 3. Nemčija 3:04.28, 4. Poljska 3:04.42, 5. Rusija 3:04.46, 6. Ukrajina 3:05.54, 7. Švedska 3:06.96, 8. Španija 3:07.67; 110 m ovire (+ 1.0 m/s): 1. Florian Schvvarthoff (Nem) 13.28, 2. Andy Tulloch (VB) 13.64, 3. Dimi tri Ko- lenišenko (Ukr) 13.67, 4. Niklas Eriksson (Sve) 13.69, 5. Gennadi Dakše-vič (Rus) 13.76, 6. Ronald Mehlich (Pol) 13.79, 7. Mi-guel de Los Santos (Spa) 13.92, 8. Dario Volturara (Ita) 14.12; 3.000 m zapreke: 1. Alessandro Lam-bruschini (Ita) 8:21.94, 2. Steffen Brand (Nem) 8:24.00, 3. Javier Rodri-guez (Spa) 8:25.03; 4. Vladimir Pronin (Rus) 8:25.93, 5. Justin Chaston (VB) 8:26.82, 6. Rafal Woj-cik (Pol) 8:38.98, 7. Aleksej Patserin (Ukr) 8:42.32, 8. Magnus Bengtsson (Sve) 8:58.87; palica: 1. Igor Trandenkov (Rus) 580, 2. Patrik Stenlund (Sve) 560, 3. Javier Garcia (Spa) 550, 4. Andrea Pegoraro (Ita) 550, 5. VjaCeslav Sutejev (Ukr) 550, 6. Nick Buck-field (VB) 520, 7. Adam Kolasa (Pol) 520, Tim Lo-binger (Nem) ni preskočil začetne višine 520; troskok: 1. Jonathan Edvvards (VB) 18.43 m (+ 2.4 m/s, regularen skok: 17.72), 2. Jacek Butkievvicz (Pol) 17.14 (+ 2.2, regularen skok 17.05), 3. Arne Holm (Sve) 16.70, 4. Juho Lopez (Spa) 16.67, 5. Volker Mai (Nem) 16.57, 6. Andrea Matarazzo (Ita) 16.44, 7. Viktor Sotnikov (Rus) 16.28, 8. Genadij Glušenko (Ukr) 16.20; disk: 1. Lars Riedel (Nem) 68.76 m, 2. Sergej Ljahov (Rus) 63.82, 3. Robert Weir (VB) 62.94, 4. Kristian Pettersson (Sve) 62.52, 5. Vladimir Zinšenko (Ukr) 59.74, 6. Diego Fortuna (Ita) 58.52, 7. David Martinez (Spa) 57.48, 8. Andrzej Krawczyk (Pol) 55.62; kladivo: 1. lija Konovalov (Rus) 79.66, 2. Vadim Ko-lesnik (Ukr) 76.66, 3. Kar-sten Kobs (Nem) 76.32, 4. Per Karlsson (Sve) 75.22, 5. Enrico Sgrulletti (Ita) 75.14, 6. Szymon Ziolkovv-ski (Pol) 72.66, 7. Peter Vi-vian (VB) 71.28, 8. Jose Perez (Spa) 66.76. Zenske - 200 m (+0, 8): 1. Silke Knoll (Nem) 22.45, 2. Marina Tran-denkova (Rus) 22.67, 3. Viktorija Fomenko (Ukr) 22.75, 4. Paula Thomas (VB) 20.89, 5. Delphine Combe (Fra) 23.11, 6. Natalija Vinogradova (Blr) 23.15, 7. Glada Gallina (Ita) 23.53, 8. Izabela Czajko (Pol) 23.93; 1.500 m: 1. Kelly Holmes (VB) 4:07.02, 2. Jekaterina Podkopajeva (Rus) 4:07.88, 3. Svetlana Mirosnik (Ukr) 4:07.94, 4. Carmen Wii-stenhagen (Nem) 4:09.77, 5. Jelena Bickovskaja (Blr) 4:10.79, 6. Frederique Quentin (Fra) 4:11.95, 7. Malgorzata Rydz (Pol) 4:14.78, 8. Serenella Sbris-sa (Ita) 4:16.52; 10.000 m: 1. Maria Guida (Ita) 32:01.75, 2. Uta Pippig (Nem) 32:14.66, 3. Alja Siljajeva (Rus) 32:17.62, 4. Liz McColgan (VB) 32:22.09, 5. Natalija Gabrško (Blr) 32:50.12, 6. Ni-cole Leveque (Fra) 33:57.31, 7. Julija Kovaljo-va (Ukr) 34:29.74, 8. Doro-ta Gruča (Pol) 35:50.11; 4 x 400 m: 1. Rusija 3:24.69 (najboljši rezultat na svetu), 2. Nemčija 3:26.23, 3. Ukrajina 3:27.33, 4. Velika Britanija 3:28.34, 5. Italija 3:29.39, 6. Francija 3:29.64, 7. Belorusija 3:29.65, 8. Poljska 3:34.72; 100 m ovire (+ 1.5 m/s): 1-Julia Graudin (Rus) 12.86, 2. Jelena Ovcarova (Ukr) 12.88, 3. Jaqui Agyepong (VB) 12.90, 4. Monigu® Tourret (Fra) 12.92, 5. Lidija Jurkova (Blr) 13.01, 6-Čaren Jung (Nem) 13.13. 7-Carla Tuzzi (Ita) 13.16, 8-Urszula Wlodarczyk (Pob 13.56; višina: 1. Alina Astafei (Nem) 200, 2-Tatjana Motkova (Rus| 198, 3. Tatjana SevCik (Blr) 196, 4. Katarzyna Majchr-zak (Pol) 192, 5. Larisa Se-rebrjanskaja (Ukr) 189, 6. Lea Haggett (VB) 186, 7. Isabelle Jeanne (Fra) 186, 8. Stefania Lovison (ha) 180; daljava: 1. Heike Dre-chsler (Nem) 704 (+ 2.4), 2-Fiona May (Ita) 698 (+2.8, regularen skok 673), 3. Nadine Caster (Fra) 694, 4. Olga Rubleva (Rus) 693 (+2.5, regularen skok 690), 5. Agata Karczmarek (P°" 672, 6. Jelena Holopotnova (Ukr) 669, 7. Angela AtrošCenko (Blr) 651, 8-Denise Levvis (VB) 651, kopje: 1. Steffi Neriu5 (Nem) 68.42, 2. Natalija Sikolenko (Blr) 63.42. 3. Jekaterina Ivakina (Ri's) 61.36, 4. Martine Begue (Fra) 55.86, 5. Olga Ivankova (Ukr) 55.82, 6-Ewa Rybak (Pol) 54.84, 7. Sharon Gibson (VB) 54.38, 8. Claudia Coslo-vich (Ita) 53.48. Linford Christie je zmagal kar v treh disciplinah (AP) JAR / SVETOVNO PRVENSTVO V RUGBVJU PRVI KORAK K ZBLIŽEVANJU ŠPORTNEM SVETU Južnoafriška republika bi lahko postala pravi adut črne celine Kandidaturi za olimpijske igre 2004 in nogometno SP 2006 CAPE TOWN - V Južnoafriški republiki se veselijo. Njihova rugby-ska reprezentanca je v finalu svetovnega pokala premagala doslej nepremagljive novozelandske »ali blacke«, kar je za državo, v kateri je igra z jajčasto žogo najpopularnejši šport, izjemen dogodek. Apartheid je dalj Časa povzročil gospodarsko ne preveč nepropustno, zato pa tem bolj strogo športno izolacijo Južne Afrike, ki je pred ukrepom olimpijskega komiteja zadnjic nastopila na OI v Rimu 1960. leta. Za to ni Čudno, kolikšno zanimanje je vladalo za prvo večjo prireditev, ki jo je JAR organizirala na svojih tleh, potem ko se je po sprejtju nove ustave leta 1993 embargo vendarle konCal. Ne gle- de na kakovost domačih ljubljencev, t.i. »spring-bokov« (ali po naše gazel), ki je seveda še kako pomemben vzrok za masoven obisk gledalcev, je v Južni Afriki na splošno prisotna velika želja po organiziranju velikih športnih prireditev, ki bi deloma zapolnile ve C kot trideset let dolgo nenasto-panje na mednarodni ravni. Že naslednje leto je na vrsti afriško nogometno prvenstvo (nogomet v JAR - preko 1 milijon včlanjenih!), ki se ga bo prvič udeležilo kar šestnajst ekip. Predvsem pa obstajata najavljeni kandidaturi za Olimpijske igre leta 2004 (te naj bi bile v Cape Tovmu) in nogometno svetovno prvenstvo leta 2006. Za obe kandidaturi bo seveda konku- renca še kako ostra: za olimpijske igre se bosta recimo potegovala Peking in Rio de Janei-ro, za nogometno svetovno prvenstvo pa celo Brazilija in Nemčija. Toda Južna Afrika lahko zaigra nekaj visokih kart. Na prvo mesto bi postavili dejstvo, da Afrika kot edina celina ni gostila nobenega izmed dveh najpomembnejših športnih prireditev. Resnici na ljubo pogojev za izvedbo le-teh doslej na Črni celini sploh ni bilo. Po koncu apartheida se je torej na sceni predstavila država, ki je takemu organizacijskemu naporu gotovo kos. Treba bo torej razumeti, v kakšni meri je Južna Afrika zanimiva iz komercialnega vidika, saj je jasno, da pri velikih količinah denarja, ki jih dandanes šport obraCa, geo-politicni razlogi ne zadostujejo - primer Atlante kot sedeža olim-piade stoletnice je neizpodbiten dokaz. Iz tega vidika seveda znaki niso ravno spodbudni: Afrika je globalno gledano res velik in neizkoriščen, toda prav tako tudi zelo reven trg. Mimo tega se JAR, dosedanja bela vrana, postavlja kot edini adut Črne celine. »The long walk to freedom« - avtobiografska knjiga Nelsona Mandele je pričevanje o dolgem procesu, ki je bil in še bo potreben, da se Črni del prebivalstva dejansko vključi v vse aktivnosti. Predsednik JAR je ta problem nakazal celo na sami svečanosti ob otvoritvi rugbyskega SP: »V ekipah iz Evrope igrajo Črnci, predstavnik Afrike pa nima nobenega...« Eden je nato prav v zadnjem hipu prišel v poštev - VVilliams, ki je mimogrede tudi zaigral zelo dobro in odigral vlogo ambasadorja Črne rase. Zgodovina (ameriški ping-pongaši na Kitajskem) nas uci, da lahko prav šport pNPT more k temu, da se 11 v JAR porušijo uradno ŠPORT Ponedeljek, 26. junija 1995 ____NHL / PO ZMAGI V FINALU PROTI MOŠTVU DETROIT RED WINGS_ New Jer$ey Devilsi prvič osvojili Stanleyjev pokal Vratar Brodeur je v povprečju dobil manj kot dva gola na tekmo EAST RUTHERFORD' - Ekipa New Jersey De-vils je prvič v svoji zgodovini osvojila Stan-leyjev pokal. V Četrti finalni tekmi severnoameriške poklicne hokejske lige NHL so še CetrtiC premagali Detroit Red VVings, tokrat s 5:2. Tak je bil tudi rezultat tretje tekme, na prvi je bilo 2:1, na drugi pa 4:2 za nove prvake, ki so slavili s 4:0 v zmagah. Za poražence sta gola zadela S ege j Fedorov (3. minuta) in Paul Coffey (14.). Neal Broten (2. minuta in 28.) in Shawn Chambers (18., 53.) sta dala po dva zadetka, petega pa je prispeval Bry-lin (48.). Claude Le-mieux je dobil poseben pokal Conna Smytha za najkoristnejšega igralca v končnici NHL (MWP). »Ne bi bil na prestolu najboljšega, Ce ne bi imel tako velike pomoči soigralcev. Res sem igral dobro, toda ostali so na tekmah končnice prikazali neverjeten hokej in po devetih letih sem znova prvak,« je dejal Lemieux, ki je Stan-leyjev pokal osvojil že leta 1986 z Montrealom. Tokrat je bil najboljši strelec končnice s 13 goli, vendar ni edini zaslužen za velik uspeh New Jerseyja. Ključ do naslova je bilo hitro vračanje v obrambo, kolektivna igra in odličen vratar Martin Brodeur, ki je v povprečju dobil manj kot dva gola na tekmo (1.67). Detroitu ni uspelo, da bi prvič po 40 letih znova prišel do Stanleyjevega pokala, čeprav je imel tokrat naj- boljše razmerje zmag, porazov in remijev v rednem delu prvenstva in v končnici pred finalom (12 zmag in le dva poraza). »Neverjetno, enostavno nam ni slo. Zaupali smo drug drugemu vse do zadnje tekme, vendar nam ni uspelo pripravti preobrata,« je dejal kapetan Rdečih kril Steve Vzerman. New Jersey je pred končnico delil šele deveto mesto NHL, po rednem delu pa je imel kar 18 točk zaostanka za vodilnim Detroitom. Hudički so po letu 1967 prva ekipa, ki je v končnici prišla do naslova in pri tem ni imela prednosti domačega igrišča. Kljub temu pa so slavili v domači dvorani, saj so zmagali na prvih dveh tekmah v Detroitu in na drugih dveh v domači dvorani. V zadnji so imel kar 10 strelov več od tekmecev (26:16). Do Brotenovega gola v 8. minuti druge tretjine je bilo 2:2, vendar izenačena prva tretjina (2:2) Rdečim krilom ni zadostovala za zmago. Zmagovalci Stan-leyjevega pokala v zadnjih tridesetih letih: 1965: Montreal Cana-diens, 1966: Montreal Canadiens, 1967: Toronto Maple Leafs, 1968: Montreal Canadiens, 1969: Montreal Canadiens, 1970: Boston Bruins, 1971: Montreal Canadiens, 1972: Boston Bruins, 1973: Montreal Canadiens, 1974: Philadelphia Flyers, 1975: Philadelphia Flyers, 1976: Montreal Canadiens, 1977: Montreal Canadiens, 1978: Montreal Canadiens, 1979: Montreal Canadiens, 1980: New York Islan-ders, 1981: New York Islanders, 1982: New York Islanders, 1983: New York Islanders, 1984: Edmonton Oilers, 1985: Edmonton Oilers, 1986: Montreal Canadiens, 1987: Edmonton Oilers, 1988: Edmonton Oilers, 1989: Calgary Flames, 1990: Edmonton Oilers, 1991: Pittsburgh Penguins, 1992: Pittsburgh Penguins, 1993: Montreal Canadiens, 1994: New York Rangers, 1995: New Jer-sey Devils. NOVICE Bugno prvak Italije, Montoya pa Španije PESCARA - Gianni Bugno je letošnji italijanski kolesarski prvak. Na trofeji Matteotti, ki je štela kot edina preizkušnja za naslov, je po 246, 5 km v špritnu premagal četverico tekmecev, s katerimi je bil pobegnil glavnini. Za Bugna je to drugi naslov državnega prvaka. Prvič ga je osvojil 1991. leta. Vrstni red Trofeje Matteotti: 1. Bugno (Mg-Tech-nogym) 6.04:36 s povprečno hitrostjo 40, 565 km na uro, 2. Lanfranchi (Brescialat); 3. Tab (Mapei-Gb); 4) Faresin; 5. Secchiari; 6. Simoni + 3 sek.: 7. Lecchi + 16 in glavina v Lecchijevem času. Včeraj so bila še tri nacionalna prvenstva. Prvak Španije je Jesus Montoya (Banesto), prvak Belgije VVilfried Nelissen (Lotto), prvak Francije pa Eddy Seigneur (Gan). Roy Jones še svetovni prvak v supersrednji kategoriji ATLANTIC CITY - Američki boksar Roy Jones je ubranil naslov svetovnega prvaka v supersrednji kategoriji po verziji Ibf. V šestem krogu je na tia s silovitim udarcem podrl rojaka Vinnyja Pazienzo, ki se ni mogel pravočasno pobrati. Borussia Monchengladbach osvojila nemški pokal BERLIN - V finalu nemškega nogometnega pokala je Borussia iz Mdnchengladbacha s 3:0 premagala drugoligaša VVolfsburga (strelci Dahlin v 14. Ef-fenberg v 61. in Herrlich v 86. minuti) in bo tako v prihodnji sezoni nastopila v pokalu pokalnih zmagovalcev, munchenški Bayern pa bo zaradi sprostive enega mesta branil nemške barve v pokalu Uefa. Za Borussio je bil to že tretji državni pokal. Prva dva je osvojila leta 1960 in 1973. Športni vodja Bayema Karl Heinz Rmnmenigge je medtem zanikal trditve, da bo njegov klub najel francoskega napadalca Pariš St. Germaina Davida Ginolaja. »To je čista laž. Res pa je nasprotno. Gi-nola se ponuja pol Evropi, a ga nihče ne mara«, je še dejal Rummenigge. Rosset premagal Sticha HALLE (STA/dpa) - V finalu mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v nemškem Hal-leju z nagradnim skladom 725.000 dolarjev je Švicar Marc Rosset premagal Nemca Michaela Sticha s 3:6, 7:6 (11) in 7:6 (8). Poleg velikeg števila točk ATP si je Rosset (13. na lestvici ATP) zagotovil tudi 100.000 dolarjev denarne nagrade. Pred 13.000 gledalci je imel Rosset tokrat kar precej sreče, saj je imel Stich v drugem in teetjem nizu skupaj kar sedem priložnosti, da srečanje odloči v svojo korist, vendar mu to ni uspelo. Stich je s porazom spet potrdil, da nikakor ne more osvojiti istega turnirja dvakrat zapored. Mehika - Nigerija 2:1 (0:0) DALLAS (STA/AFP) - V srečanju pokala ZDA so nogometaši Mehike premagali Nigerijo z 2:1 (0:0). Za Mehiko so zadetke dosegli Garcia Aspe (56.) in Ambriz (77.), za Nigerijo pa je v polno zadel Akpoborie. LONDON / DANES ZAČETEK SLOVITEGA TENIŠKEGA TURNIRJA NA TRAVI VVimbledon bo pokazal, kaj se dogaja z ranjenimi šampioni Kaj se dogaja v glavah Peta Samprasa (na sliki), Andrea Agassija, Borisa Beckerja, Michaela Sticha in Gorana Ivaniševiča, potem ko so v Parizu doživeli velika razočaranja? Sampras je spomladanski del sezone, ki mu na betonskih igriščih v Aziji vsako leto prinese veliko točk ATP in še več denarja, zamenjal za depresivno serijo evropskih nastopov na rdečem pesku, katere vrhunec je bil nastop in poraz proti Schal-lerju v 1. kolu Roland Garrosa. Tako kot Samprasa je tudi Agassija v Parizu zanimala le zmaga, toda An dre se je v četrtfinalu Pariza poškodoval. In prav tako kot Pete iz Francije odšel ranjen in razočaran. Tudi Becker in Stich sta v Parizu pričakovala veliko, morda celo največ. A kaj, ko je bil Voinea za Beckerja pretirano evforičen in Chang za Sticha pretirano hiter in natančen. Nihče izmed velikih pa ni zaradi neplaniranega razpleta turnirja v Parizu trpel tako dramatično kot Goran Ivaniševič, ki je prvi dan po porazu razmišljal o koncu kariere in ki je potreboval deset dni v družbi splitske klape, da se je bil spet voljan dotakniti loparja. Turnir v londonskem klubu Queens je bil dovolj, da se je adrenalin spet začel dvigovati in da je bila želja po novih izzivih močnejša od vseh nemogočih travm, ki jih tenis nosi s seboj. Sampras je turnir osvojil in priznal, »da je skoraj pozabil, kako se počuti zmagovalec turnirja«, Becker je bil polfinalist in Ivaniševič četrtfinalist, oba pa je premagal Guy Forget. Prejšnji teden so bili Sampras, Ivaniševič in Becker že v VVimbledonu in čakali na začetek turnirja, o katerem je Becker z velikim zanosom v očeh povedal: »Celo sezono premišljujem o VVimbledonu. Tisti hip, ko se zame konča nastop v Londonu, se z mislimi že selim v naslednje leto.« Stich je uspešno nastopal v Halleju, Agassi pa je bil še naprej skrit, kajti Andre ni nikoli potreboval posebnih priprav na katerikoli podlagi. Zmeraj so ga zanimali le udarci in Andre jih najraje benira na Floridi, na trdih igriščih, kjer žogica odskakuje pravilno. Edberg je bil v Londonu slab. Potem je teden dni le treniral. Stich, Becker, Sampras, Agassi in Edberg so od leta 1988 (z izjemo 1987, ko je zmagal Cash) iz VVimbledona odhajali kot zmagovalci. Občutek imamo, da tudi Ivaniševič spada med njih, čeprav je bil leta 1992 in leta 1994 v VVimbledonu le finalist. Ostali Kafelnikov, Ferreira, Rafter, Martin, Krajiček, Bjorkman, Vacek, Gollner, VVheaton, Rusedski. Vsi upajo, da bi se jim morda lahko zgodilo v VVimbledonu. Tudi Pat Cash upa. Toda VVimbledon je bil vedno turnir igralcev, ki so se na travi počutili najbolje. Tudi Cash je bil med njimi, a so ga ustavile pošk-ddbe. Ženske Martina Navratilova se vrača v VVimbledon, v konkurenci parov: z Grafovo in z Mc Enroejem. Grafova bo po pariškem hotela vrniti tudi londonski naslov, zato bo Martinezova težko ponovila lansko zmago. Novotni ne verjamemo več. Morda bo Chanda Rubin presenetila. In vsekakor je vredno spremljati nastope Garisonove in McNeilove. Hingis? V 1. kolu igra z Grafovo. Lanska zmagovalca Pete Sampras (ZDA); Conchita Marti-nez (Španija). Uspešnost lanskih nastopov na travi (zmage - porazi) - moški: 1. Todd Martin 12-1, 2. Pete Sampras 11-1, 3. Richard Krajjiček 5-1. Jaka Lucu Ponedeljek, 26. junija 1995 ŠPORT, KOŠARKARSKO EP statistični pregled SKUPINA B / DANES OB 12.30 PROTI ŠPANIJI SKUPINA A Strelci 1. Koch (N) 85 2. Marčiutionis (L) 64 3. Esposito (It) 61 4. Kamišovas (L) 59 5. Sabonis (L) 56 Skoki 1. Sabonis (L) 46 2. Fassoulas (G) 31 3. Sahlstrom (S) 27 Divac (Z) 27 5. Rusconi (It) 26 Asistence 1. Rodi (N) 16 2. Godeš (Iz) 15 Henefeld (Iz) 15 MarCiulionis (L) 15 5. Niimberger (N) 14 Ukradene žoge 1. Divac (Z) 8 Djordjevič (Z) 8 Niimberger (N) 8 4. Sigalas (G) 7 5. Coldebella (It) 6 Blokade 1. Welp (N) 9 Fassoulas (G) 9 3. Sabonis (L) 6 4. FuCka (It) 4 Sahlstrbm (Sv) 4 Zadeti prosti meti 1. Kamišovas (L) 23 2. Djordjevič (Z) 17 3. Divac (Z) 16 4. Danilovič (Z) 15 5. Sabonis (L) 14 Zadeti meti za 2 točki 1. Koch (N) 20 2. Sabonis (L) 18 3. Rusconi (It) 17 Fassoulas (G) 17 5. Fučka (It) 16 Zadeti meti za 3 točke 1. Esposito (It) 12 Koch (N) 12 3. Christodoulou (G) 9 4. MarCiulionis (L) 8 5. Larsson (Sv) 7 SKUPINA B Strelci 1. Bonato (F) 79 2. Bazarevič (R) 78 3. Komazec (H) 74 4. Babkov (R) 71 5. Herreros (Sp) 65 8. Alibegovič (S) 55 11. Kotnik (S) 50 Skoki 1. Smith (Sp) 41 2. Bilba (F) 40 3. Fetisov (R) 32 4. Kotnik (S) 29 5. Vrankovič (H) 26 Asistence 1. Bazarevič (R) 22 2. Karašev (R) 20 3. Forte (F) 18 4. Laso (Sp) 17 5. Kukoč (H) 13 7. Zdovc (S) 11 Ukradene žoge 1. Bilba (F) 9 2. Komazec (H) 8 3. Rigaudeau (F) 7 Forte (F) 7 5. Zdovc (S) 6 Blokade 1. Vrankovič (H) 11 2. Radja (H) 6 Mikajlov (R) 6 4. Oyguc (T) 5 5. Nosov (R) 4 9. Alibegovič (S) 2 Kraljevič (S) 2 Zadeti prosti meti 1. Bazarevič (R) 23 2. Komazec (H) 21 3. Karašev (R) 18 4. Herreros (Sp) 17 Bonato (F) 17 11. Kotnik (S) 12 Zadeti meti za 2 točki 1. Bilba (F) 25 2. Bonato (F) 22 3. Babkov (R) 21 4. Bazarevič (R) 20 5. Kotnik (S) 19 9. Alibegovič (S) 17 17. Zdovc (S) 13 Zadeti meti za 3 točke I. Herreros (Sp) 10 Pekka Klinga (Fi) 10 Kudelin (R) 10 4. Rigaudeau (Fr) 8 5. Femandez (Sp) 6 II. Ahbegovič (S) 5 Ključna tekma Slovenije za uvrstitev v četrtfinale Trener Sagadin razmišlja, kako ustaviti temnopoltega Smitha ATENE (STA) - Po prvem prostem dnevu na 29. evropskem košarkarskem prvenstvu v Atenah se bosta danes ob 12.30 Slovenija in Španija pomerili v 5. krogu predtekmovanja v skupini B. Za obe ekipi bo srečanje odločilnega pomena za osvojitev 4. mesta v skupini in s tem nastopa v četrtfinalu. Spanci so do sedaj na prvenstvu zabeležili dve zmagi (Turčija in Finska) ter dva poraza, toda vedeti je treba, da so že imeli opravka z obema slabšima nasprotnikoma. Tako so na prve težave naleteli v 3. krogu proti Francozom, ki so jih odpravili s 86:75 ter nato Se Hrvati v zadnjem krogu (80:70). Prav proti slednjim so prikazali doslej najboljšo igro, tako da so se morah olimpijski podprvaki za zmago kar močno potruditi. Kot je dejal trener Zmago Sagadin, bo ključna naloga slovenskih obrambnih igralcev zaustaviti 32-letnega temnopoltega Mikela Smitha, ki bi lahko s svojo hitrostjo in fizično pripravljenostjo povzročal obilico preglavic. Seveda pa so tukaj Se drugi igralci, med katerimi se Sagadin najbolj boji branilcev Pabla Lasa in Ja-vierja Fernandeza. Na drugih mestih večjih težav slovenski igralci v obrambi ne bi smeli imeti, vsaj tako meni trener Sagadin. Slovenska reprezentanca je prosti dan izkoristila tako, da so igralci opraviti dva treninga, na katerih so izpilili še zadnje podrobnosti pred srečanjem za biti ali ne biti. Najpomembnejše bo odigrati Vincenzo Esposito doslej najboljši v metu za tri točke dobro obrambo, kar Se posebej velja za centrski par Kotnik-Alibegovič, ki napreduje iz tekme v tekmo, ter izboljšati met z razdalje. Prav slednje, ki naj bi bilo najmočnejše slovensko orožje, je na zadnjih tekmah najbolj odpovedalo, tako da temu Sagadin na treningih posveča Se posebno pozornost. Podobnega mnenja kot Sagadin, ki ne dvomi v zmago proti Španiji, je tudi Jure Zdovc, igralec solunskega Iraklisa in ljubljenec grškega občinstva. »Proti Španiji enostavno moramo zmagati in to bomo tudi naredili. Vsi igralci smo zdravi in pripravljeni na boj. Kolikor sem do sedaj videl igrati špansko reprezentanco, me ni navdušila, tako da večjih težav za prvo zmago na tem prvenstvu ne bi smeti imeti.« V primeru, da Sloveniji uspe zmagati bo morala za uvrstitev v četrtfinale v zadnjih dveh krogih premagati tako Turčijo (jutri ob 8.30) kot dan pozneje ob isti uri Finsko, kar pa po do sedaj videnemu v Atenah ne bi smel biti prevelik zalogaj. Postava Spancev: Francisco Angulo (25 let in 194 cm), Jose Luis Gatilea (23, 183), Mikel Smith (32, 195), Juan Antonio Orenga (29, 206), Ignacio Rodriguez (25, 188), Jose Laso (21, 195), Javier Fer-nandez (27, 194), Alberto Herreros (26, 200), Alfon-so Reyes (24, 200), Ferran Martinez (27, 214), Antonio Martin (29, 209), Jose Murcia (25, 202). Sabonisova Litva nesporni favorit za zmago proti Italiji Vroče na tekmi Grčija-lzrael ATENE - Usoda »azzurrov«, če se bodo uvrstiti v četrtfinale, se bo verjetno odločala drevi v pičlih štirih urah: najprej bo na sporedu tekma med Grčijo in Izraelom, sledilo pa bo srečanje med Italijo in Litvo. V teh štirih mah bodo italijanski košarkarji torej izvedeti, če bodo osvojiti 4. ati celo 3. mesto ati bodo predčasno pospraviti kovčke in se napotiti domov. Italijani se bodo uvrstiti v četrtfinale, če bodo drevi premagati Litvo ati če bo Grčija odpravila Izrael in tudi če bo Izrael premagal Grčijo z več kot 10 točkami razlike. Da bi »azzurri« drevi lahko premagati Saboni-sovo Litvo, v to v Atenah ne verjame skoraj nihče. Dosedanji obračun med obema reprezentancama je odločno v korist Litve (5:0), ki je poleg tega na tem EP pokazala zelo dobro igro. Italijanski zvezni trener Ettore Messina pred tekmo z Litvo meni: »Ta reprezentanca je doslej zelo ugodno presenetila. Sabonis je v tej ekipi seveda ključni igralec, tako da bomo morati prilagoditi svojo igro in iskati pot do kosa z meti 3-4 metrov.« Poleg Sbonisa pa Litva lahko računa tudi na Marčulionisa, ki že šest let uspešno nastopa v NBA ligi in ki je v Litvi izredno priljubljen, saj vsako leto odšteje precej denarja za reprezentanco in za Športne objekte v domovini. Messina bo »zaupal« Marčiutionisa Pittisu ali Coldebelli. Sicer pa je zvezni trener »azzurrov« pristavil: »Važno je, da proti vsakemu nasprotniku damo vse od sebe in da igramo odločno, kajti to prvenstvo je izredno trdo in vsaka tekma je pravi boj. Razen ameriškega Dream Teama je tu zbrana vsa svetovna košarkarska elita, tako da je to prvenstvo zelo kakovostno.« Marčulionis je pred drevišnjim srečanjem z Italijani dokaj previden: »Italijansko prvenstvo je precej kakovostno in tudi reprezentanca je solidna. Na tem prvenstvu je iz tekme v tekmo pokazala napredek in zato je vsega spoštovanja vredna.« Od ostalih tekem današnjega sporeda A skupine je ZR Jugoslavija nesporni favorit s Švedsko, zelo vroče pa bo na tekmi med Grčijo in Izraelom, na kateri pa bi morali domačini, ob podpori svojih 20.000 temperamentnih navijačev, le zmagati. V B skupini je Hrvaška nesporni favorit na tekmi s Turčijo, Francija pa s Finsko. Skupina A Lestvica ZRJ 3 3 0 241:215 6 Grčija 4 2 2 306:302 6 Italija 4 2 2 276:292 6 Izrael 3 2 1 236:195 5 Litva 3 2 1 248:225 5 Nemčija 4 1 3 290:313 5 Švedska 3 0 3 201:254 3 Jutri: ZRJ - Švedska (17), Grčija - Izrael (19), Litva - Italija (21). Torek: Izrael - ZRJ (12.30), Švedska - Litva (17), Nemčija - Grčija (21) Sreda: Italija - Švedska (10.30), ZRJ - Nemčija (12.30), Litva - Izrael (19). Skupina B Lestvica Rusija 4 3 1 397:361 Francija 4 3 1 330:304 Hrvaška 3 3 0 271:247 Španija 4 2 2 317:310 Turčija 3 1 2 227:254 Finska 3 0 3 227:294 Slovenija 3 0 3 233:272 7 7 6 6 4 3 3 Jutri: Turčija - Hrvaška (8.30), Finska - Francija (10.30), Španija - Slovenija (12.30). Torek: Slovenija - Turčija (8.30), Hrvaška - Finska (10.30), Rusija - Španija (19). Sreda: Finska - Slovenija (8.30), Turčija - Rusija (17), Francija - Hrvaška (21) V zadnji tekmi 4. dne Grki povsem nadigrali šibko švedsko peterko Grčija - Švedska 86:68 (42:30) ATENE - Olimpijska dvorana Maroussi, 12.000 gledalcev, sodnika Mailhabiau (Francija) in Figueroa (Portoriko). GRČIJA: Bakatsias, Patavoukas 6 (2:2), Vannakis 8 (1:2), Stavrakopoulos 2 (2:4), Sigalas 4, Kakiousis 4 (4:4), Alvertis 12 (4:5), Economou, Angelidis 19 (7:12), Fassoulas 14 (0:3), Redzias 12 (2:2), Christodoulou 5 (0:2). SVEDSKA: Hakansson 10 (6:8), Andersson 5 (2:3), Larsson, Evers 5 (1:3), Gaddefors 6, Larsson 17 (3:3), Lefvvert, Blom 3 (1:5), Gehrke 14 (5:6), Marcus 5 (1:2), Lundahl, Sahlstrom 3 (1:4). PROSTI METI: Grčija 20:34 (58%), Švedska 22:36 (61%). MET ZA DVE TOČKI: Grčija 15:46 (32%), Švedska 29:49 (59%). MET ZA TRI TOČKE: Grčija 6:22 (27%), Švedska 2:12 (16%). OSEBNE NAPAKE: Grčija 28, Švedska 25. Grki, ki so bili že pred srečanjem veliki favoriti, so v zadnji tekmi 4. dne brez težav premagali najslabšo ekipo v skupini A. Švedi so v prvih desetih minutah dosegli le 4 točke, tako da se je prednost Grkov v 13. minuti povzpela že na 21 točk. Grški trener Makis Dendrinos je nato dal priložnost tudi mlajšim igralcem, med katerimi sta priložnost najbolje izkoristila Fragiskos Alvertis (12 točk) in Efthimis Redzias, ki je na koncu pristal pri 12 točkah. Največjo prednost na srečanju so Grki dosegli v 32. minuti, ko je bil izid 73:45. Pri Švedih pa je bil najučinkovitejši Jonas Larsson s 17 točkami (2 trojki). Vincenzu Espositu se bo v moštvu Toronto Raptors pridružil Žan Tabak Novonastali moštvi NBA Toronto Raptors in Vancouver Grizzlies sta sestaviti moštvi za bodočo prvo sezono. Obe ekipi sta lahko zbirali med rezervami ostalih 27 moštev (vsako društvo je lahko »zaščitilo« le osem svojih igralcev, ostali - največ po eden - pa so hili na voljo novorojenim ekipam). V Vancouver se bo tako preselilo 13 igralcev, v Toronto pa 14, med katerimi je tudi hrvaški center Žan Tabak, ki je bil letos član Houstona. Njegovi novi soigralci bodo BJ Armstrong (Chicago), T.Massenbourg (Clippers), J. Kersey (Portland), A.Guibert (Minnesota), K. Jennings (G.State), D.VVingfield (Seattle), D.Smith (Dallas), VV.Anderson (San Antonio), E.Pinckney (Milwaukee), A.Earl (Boston), B.Tyler (Philadelphia), J.Salley (Miami), O.Miller (Detroit). Pred tem so Raptorsi zbrali tudi Vincenza Esposita. tako da bosta v moštvu kar dva Evropejca. Dres Vancouverja bodo pa oblekli A.Har-vey (Lakers), R.Dent (Orlando), R.Slater (Denver), T.Ruffin (Phoenbc), D.Phelps (Sa-cramento), A.Mason (New York), L.Stevvart (VVashington), K.Gattison (Charlotte). B.Scott (Indiana), GAVilkins (Cleveland), B.Benjamin (New Jersey), D.Edvvards (Atlanta), B.Edvvards (Utah). (VJ) Pokal za zmagovalce v Atenah Nekdanji predsednik nemške košarkarske zveze Manfred Stroher je včeraj pripotoval na prizorišče evropskega prvenska in s seboj prinesel pokal, ki ga bo 2. junija po finalu prejelo zmagovalno moštvo. Pokal tehta 18 kilogramov in je izdelan iz čistega srebra. Lennv VVilkins si bo ogledal zaključek EP Trener Lenny VVilkins, rekorder po dobljenih tekmah v tigi NBA, bo 1. julija prispel v Atene, kjer si bo ogledal zaključek EP. VVilkins je bil pred časom imenovan za trenerja ameriške ekipe, ki bo sodelovala na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. V Atlanti mu bodo asistirali Bobby Cremins z univerze Georgia Tech, Clem Haskins z univerze Minnesota ter glavni trener Utah Jazza Jarry Sloan. Vsak dan več gledalcev Organizatorji EP so sporočili številke gledalcev, ki so si v prvih treh dneh ogledali tekme. Prodanih pa je bilo 36.477 vstopnic. Največ povpraševanja je za najcenejse vstopnice, ki so Ze vnaprej razpodane. Tudi kovanci so veliko vredni Grška policija je že pred začetkom EP napovedala, da bo vse morebitne najdene kovance zaplenila in jih nato podarila v humanitarne namene. Akcija se jim je do sedaj že obrevtovala, saj so z detektorji za kovine pri gledalcih našli kovancev v skupni vrednosti 550.000 drahem, kar znaša 225.000 tolarjev. Ustavimo desnico! Skrajna desnica vse bolj preplavlja tudi državo, ki je bila dolgo znana po odprtosti. Francija je prišla v fazo, v kateri bi se številni hoteli osvoboditi vsega, kar ni francosko - tako idej kot ljudi. Ksenofobija oziroma strah pred tujci je v marsičem pomagala skrajno desničarskemu vodji Nacionalne fronte Jeanu-Marie le Fenu, da si je pridobil precejšen odstotek glasov na nedavnih predsedniških volitvah, še bolj pa, da je v mreže svoje stranke ujel tri velika mesta na lokalnih volitvah prejšnji teden. Večina glasov meščanov iz Toulona (ki ima več kot sto tisoč prebivalcev), Marignana (33 tisoC prebivalcev) in Oranga (27 tisoč prebivalcev) je prešla v roke Nacionalne fronte, skrajne desnice, katere geslo je: Francija Francozom. Celo sredozemskemu biseru Nici grozi, da jo bo novoizvoljeni Zupan Jacques Peyrat potegnil v nacionalistične vode. Poznavalci razmer trdijo, da gre za velikega nacionalista in skrajneža, ki je v predvolilni kampanji zakril pravo naravo, da bi si tako zagotovil podporo tudi nekaterih zmernih desnih strank. Primerjajo ga z volkom iz pravljice o Rdeči kapici. Toda to Se ni vse. Tudi nekatera druga mesta so se znašla v dosegu skrajne desnice, kar so jasno razkrili izidi prvega kroga volitev. Zaradi tega so se socialisti v teh mestih, prav tako pa tudi nekatere desne stranke, ki se ne strinjajo s skrajnim nacio-nalizmom le Pena, dodatno mobilizirali v tednu med obema volilnima krogoma. Posrečilo se jim je pred »lepenovci« obraniti Vitrolle, Dreux in Mulhouse. Toda novoizvoljenim Zupanom tod ne bo postlano z rožami, saj Nacionalna fronta kljub temu, da ni zmagala, gotovo ne bo držala križem rok. Odkod tolikšna podpora skrajni desnici? Zdaj se v Franciji mnogi sprašujejo, kako se je to moglo zgoditi? Od kod tolikšna podpora skrajni desnici? Ali bi bilo mogoče kaj storiti, da do tega ne bi prišlo? Zlasti pa: kako preprečiti nadaljnji pohod nacionalne fronte? Želim dobiti delo! Nimam stanovanja, dovolj mi je bivanja po temačnih in vlažnih prostorih. Sina so mi pretepli Alzirci! Nam so ukradli avto, dovolj mi je negotovosti... To so samo nekateri odgovori meSCanov na vprašanje novinarjev, zakaj so volih Nacionalno fronto. Na vprašanje, ali ve, da so nekatere ideje lepenovcev fa- šistične, je gradbeni tehnik Patrick iz Toulona odgovoril, da zanj ne more nihče reci, da je rasist, saj že dvajset let gradi po gradbiščih skupaj z Arabci, ne da bi se kdaj sprl z njimi. Po drugi strani pa je sit pretepov po njegovem mestu, kraj in izsiljevanj, saj je prepričan, da so krivci za te razmere zelo pogosto priseljenci iz Afrike, ki so množično naselih jug Francije. Neizpodbitno dejstvo je, da so vsa tri omenjena mesta na jugu Francije, kjer so prišli na oblast skrajni nacionalisti, polna tujcev, zlasti priseljencev iz Afrike, ter da je v teh mestih brezposelnost Se bolj izrazita kot v drugih delih države. In nic lažjega ni, kot prepričati ljudi, da so jim delo prevzeli tujci in da ga tudi v prihodnje za Francoze ne bo dovolj, Ce se država ne bo znebila vsaj dela tujcev. Nacionalisti obljubljajo red in varnost Le Pen in njegovi pristaši so Številne volilce zvabili v svoj tabor z obljubami o redu in varnosti - predvsem pa z obljubami o večjem številu delovnih mest in poceni stanovanj za revne. Seveda pod pogojem, da so Francozi. Eden od nesojenih Zupanov lepenovec Bruno Megre, ki ga je v drugem krogu, zahvaljujoč izjemnim dodatnim naporom premagal sociahstiCni kandidat Jean-Jacques Anglade, je v intervjuju za Le Monde izjavil, da je hotel poskrbeti za Se enkrat večje Število policistov, ki bi poskrbeli za to, da bi nekateri izgredniki zelo hitro sami od sebe odšli. Imel je razčlenjen načrt o tem, kako naj bi zaobšli zakon, ki prepoveduje diskriminiranje tujcev pri dodeljevanju socialne pomoči. »Vražje dobro bi morali pretehtati, ali se jim se splača ostati v Franciji.« Povezani zoper lepenovce Velik uspeh kandidatov skrajne desnice je povzročil Franciji nemalo skrbi. Natančneje, tistemu njenemu delu, ki razmišlja drugače. Ne gre samo za socialiste, komuniste in Številne intelektualce, ki si noCejo nadeti uniforme nobene stranke - ampak tudi za zmerno desnico. Mnogi se zdaj sprašujejo, ali bi bilo mogoče kaj storiti, da bi za vrli pohod Nacionalne fronte. Čeprav se mnenja razhajajo, jih ni malo, ki so prepričani, da bi bilo vendarle mogoCe kaj narediti, kljub veliki ekspanzivnosti skrajne desnice. Kot primer navajajo mesta, v katerih je bilo po prvem krogu jasno, da bodo zmagah lepenovci, Ce se ne bodo proti njim združili vsi drugi. V Mul-housu, Vitrollu in v Dreuxu so se zato združili vsi, ki obsojajo skrajni nacionalizem - ne samo politiki, pac pa tudi kulturni delavci, Športni klubi, celo direktorji velikih mednarodnih podjetij - in tako so se ta mesta osvobodila objema skrajnih desničarjev. V Vitrollu je zmagal socialistični kandidat, v Dreimi predstavnik RPR, stranke Jacquesa Chiraca, v Mulhousu pa so z ustanovitvijo republikanskega pakta skupaj zmagali socialisti združeni s sredinskimi strankami in zmerno desnico. Zato so danes Številni prepričani, da je mogoče nadaljnji pohod Nacionalne fronte preprečiti samo s skupnim bojem vseh strank, ki obsojajo skrajni nacionalizem -Četudi so te stranke na drugih področjih različnih nazorov. Dodatni dokaz, da ta trditev ni brez temeljev, pa je dejstvo, da so le Penovi kandidah uspeh tudi tam, kjer tega ni nihče pričakoval, zaradi Cesar tudi ni bilo nobenih dodatnih prizadevanj demokratičnih strank v tednu med obema krogoma vohtev. »Skupaj moramo biti budni,« je poudaril v komentarju nedavnih vohtev znani filozof Bernard-Henri Levy, »saj se Nacionalna fronta zna prikupiti Široki množici, ki je upravičeno nezadovoljna s sedanjimi razmerami v Franciji. Seveda pa je treba ponuditi alternativo, drugačen naCin reševanja problemov od tistega, ki ga predlaga Nacionalna fronta.« Bojkot ali aktivna pomoč? Trenutno je najbolj aktualno vprašanje, kako naj se vedemo do tistih okolij, v katerih je večina volilcev glasovala za kandidata Nacionalne fronte. Ali velja ta mesta kaznovati z bojkotom ali pa jim je treba s skupno akcijo demokratično usmerjenih sil pokazah, da v življenju obstajajo tudi Številne druge vrednote, poleg tistih, ki se ponašajo s pridevnikom nacionalni, kakor tudi to, da se nacionalni predznak lahko zelo hitro sprevrže v naci-onalisticni in celo fašistični. Nekateri so se odločili za bojkot mest, ki so si za svoje Zupane izbrala skrajne desničarje. Drugi pa so prepričani - in zdi se, da je taksnih vse več -da bi bilo veliko bolj učinkovito, Ce bi se Nacionalni fronti zoperstavili bolj dejavno. Idejni vodja tovrstnih odzivov je Jack Lang, nekdanji minister za kulturo iz obdobja socialistične vlade, ki poziva umetnike, naj Se bolj množično kot doslej obiskujejo mesta, ki so jih osvojili lepenovci, da bi tistim, ki se ne strinjajo z novo oblastjo, dokazali, da niso osamljeni. Ta akcija je že obrodila prve sadove, saj glasbeniki niso nikjer odpovedali svoje udeležbe na prazniku glasbe na prvi poletni dan, za katerega je dal pobudo pred Štirinajstimi leti prav Jack Lang. In po vsej Franciji so tako rekoč na vsakem vogalu na kresno noC igrah in prepevali. In zveCer, ko je bilo dobre volje vse veC, so Številni kar sami od sebe zaceli plešah. Tako so bili, vsaj za kratek Cas, problemi potisnjeni v ozadje. Milina Vrtunski AKTUALNO Ponedeljek, 26. junija 1995 Obsojeni na izvoz Dva državna sekretarja smo vprašali o posledicah slovenskega približevanja uniji Sporazum o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji ali tako imenovani asociacijski sporazum predstavlja z ekonomskega vidika prostotrgovinsko območje. Državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Jože Drofenik, ki je sodeloval pri pogajanjih v slovenskem delu gospodarske delegacije, pojasnjuje, da bo sporazum pravzaprav pomenil prost pretok trgovinskega oziroma industrijskega blaga, kapitala in storitev - razen seveda kmetijskih pridelkov in posebnih skupin izdelkov, za katere se lahko še vedno uvede carina, če bi bile pri njihovem izvažanju presežene s sporazumom določene kohčine. Doslej je imela Slovenija na gospodarskem področju z Evropsko unijo tako imenovani kooperacijski sporazum, ki je po vsebini sporazum sui gene-ris. To pomeni, da je imela Slovenija z državami članicami neke vrste pogodbene odnose, ki so po mednarodnih pravilih liberalni v smislu blagovne trgovine, in sicer na področju izvoza v te države. Po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO) pa neka država ne more dajati drugi državi nekih posebnih ugodnosti, Ce ugodnosti ne veljajo tudi za druge države. Te posebne ugodnosti veljajo le za države v razvoju, po nenapisanem pravilu pa v zadnjih nekaj letih tudi za države, ki so na prehodu v tržno gospodarstvo. Nekdanja Jugoslavija je bila torej uvrščena v skupino manj razvitih in kooperacijski sporazum med Slovenijo in unijo je pravzaprav pomenil prenos teh ugodnosti, ki jih je prej imela Jugoslavija, na Slovenijo. Toda Slovenija je bistveno bolj razvita, kot je bila pod okriljem nekdanje Jugoslavije, in poCasi presega temeljni kriterij, po katerem se država uvrsti med manj razvite. Z drugimi besedami: Slovenija poCasi presega kriterij bruto domačega proizvoda na prebivalca, to pa je pet tisoč dolarjev. »Toda ta status ne bo mogel trajati v nedogled. Vprašanje o legalnosti omenjenih ugodnosti za države v tranziciji je bilo že sproženo tudi v okviru WTO, sprožile pa so ga manj razvite države, ker se je kapital zaCel prelivati v države srednje in vzhodne Evrope. Ta sporazum bi vsekakor Se nekaj Časa veljal, vendar bi tudi prej ali slej padel,« pojasnjuje Drofenik. Dosedanji kooperacijski sporazum med Slovenijo in državami Evropske unije ni pomenil popolne liberalizacije trgovine; izvzeti so bili namreč izdelki 41 skupin proizvodov, za katere veljajo carinski »plafoni«. Ce je bila pri brezcarinskem izvozu posamezne vrste blaga v okviru teh 41 skupin količina, določena s sporazumom, presežena, je imela posamezna država Članica pravico zahtevati vnovično uvedbo carine za te izdelke. »Plafoni« veljajo za vse države z območja nekdanje Jugoslavije, kar pomeni, da nihče ne nadzoruje deleža Slovenije, ki ga v okviru tega dosega. »S podpisom asociacijskega sporazuma, torej sporazuma o pridruženem članstvu Slovenije Evropski uniji, bi Slovenija nadgradila ugodnosti, ki jih ima po zdaj veljavnem kooperacijskem sporazumu. 'Plafoni’ se bodo zmanjšah na dvajset skupin, količine pa bodo višje od tistih, ki so veljale doslej za celotno območje nekdanje Jugoslavije,« pojasnjuje Drofenik. V teh dvajsetih skupinah bodo na primer brezšivne cevi, panelne plošče, elektromotorji za različne manjše aparate, polizdelki iz aluminija, gume, usnjeni izdelki... Za te skupine ne bo carin, lahko pa jih bo posamezna država članica unije uvedla, Ce bodo količinski pragi pri izvozu iz Slovenije preseženi. Te skupine proizvodov veljajo namreč za »občutljive«, kar pomeni, da domača proizvodnja posamezne države Članice na tem področju ni najbolj konkurenčna. Sicer pa se bodo količinski pragi za te izdelke vsako leto zvišali za dvajset odstotkov (po kooperacijskem sporazumu so se le za pet). Dodatna ugodnost bo tudi to, da bodo ti pragi, po katerih se ob morebitnem preseganju izvoza uvedejo carine, veljali samo za Slovenijo. Sedanji kooperacijski sporazum tudi ni predvideval ukinitve »plafonov«, sporazum o pridruženem članstvu pa predvideva, da bodo prvega januarja leta 2000 ukinjeni. Sicer pa, tako Drofenik, ugodnosti, ki jih prinaša sporazum o pridruženem članstvu, pomenijo trajno in stabilno ureditev trgovinskih odnosov med Slovenijo in državami Evropske unije oziroma prost pristop slovenskih izdelkov na ta trg. Drofenik meni: »To je pomembno tako z vidika stabilnosti gospodarskih napovedovanj kakor tudi z vidika vlaganj, predvsem tujih. Za tujca, ki je doslej vlagal v slovensko proizvodnjo, je bil slovenski trg majhen, odslej pa bo izvoz iz slovenskega prostora tudi dolgoročno brez ovir, ki jih sicer predstavlja majhnost domačega trga.« Tudi za tekstil je imela Slovenija z Evropsko unijo poseben dvostranski sporazum, ki bo zdaj vključen v sporazum o pridruženem članstvu v obliki posebnega protokola. Ta predvideva trajno ukinitev vseh količinskih omejitev, carinske prage pa predvideva za tiste skupine, za katere so veljali doslej in sploh niso bili doseženi. Tudi ti pragovi se bodo višali za dvajset odstotkov na leto, prvega januarja 1998 pa bodo ukinjeni. »To pomeni, da se slovenski tekstilni industriji na široko odpirajo vrata oziroma da se izvozni pogoji za to industrijsko panogo dolgoročno urejajo, Čeprav je bil njen položaj na trgih Evropske unije že zdaj dokaj ugoden,« dodaja Drofenik. To pomeni, da ne bo več nobenih carin ah količinskih omejitev. Sporazum o pridruženem Članstvu predvideva polno prostotrgovinsko območje tako za izvoz kot tudi za uvoz. Torej bodo tudi carine za uvoz večine industrijskega blaga ukinjene takoj, za druge proizvode pa prvega januarja leta 2001. Ti tako imenovani drugi proizvodi so razdeljeni v dve skupini. Prvi skupini (oprema in reprodukcijski material, ki ga proizvajamo v Sloveniji in je zato deležen določene zaščite) se bo carina zniževala postopoma, prvega januarja leta 2000 pa bo popolnoma ukinjena. V drugo skupino sodijo izdelki za široko potrošnjo, za katere bo carina popolnoma ukinjena prvega januarja leta 2001 (na primer za uvoz avtomobilov in avtobusov). Carine za uvoz izdelkov iz držav Evropske unije v Slovenijo bomo torej ukinjali postopoma, slovenski izvoz na ta trg pa bo oproščen carin takoj po sklenitvi asociacijskega sporazuma. Izjema so seveda morebitne carine ob preseganju količin za blago iz že omenjenih dvajsetih posebnih skupin. Z vidika podjetij bodo postopki pri uvozu surovin, opreme in repromateriala poenostavljeni, kar pomeni pocenitev proizvodnih stroškov. Po drugi strani pa bo ukinitev carin za državo pomenila manjše proračunske prihodke. »Menim, da bo pridruženo Članstvo postopoma veCalo konkurenco, ki bo vplivala na nižanje stroškov domače proizvodnje. Spopad s konkurenco pa bo vsekakor nujen,« razmišlja Drofenik. Cene izdelkov, ki Presežki v domačem kmetijstvu »Po rasti obsega kmetijske pridelave ugotavljamo, da se na določenih področjih presežki nad domaCo porabo večajo,« je dejal Ivan Obal, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Zato moramo iskati tuje trge. Nekatere smo že našli na območju nekdanje Jugoslavije in vzhodne Evrope, novi obetavni trgi pa so gotovo tudi v državah Evropske unije.« Asociacijski sporazum je dogovor o načinu in pogojih trgovanja s kmetijskimi pridelki, predelanimi kmetijskimi pridelki in ribami, potreben pa je vse do takrat, ko bo znano, ali bo Slovenija postala Članica EU ali ne. Med prednostmi asociacijskega sporazuma je Obal navedel pridobitev ugodnosti za vstop v EU in možnost ponudbe izdelkov pod enakimi pogoji kot druge pridružene Članice. Druga prednost sporazuma je pridobitev nove palete slovenskih izvoznih izdelkov, prilagojene strukturi slovenske pridelave in predelave, medtem ko je zdaj v veljavi struktura izvoza, prilagojena nekdanji Jugoslaviji. Slovenija bo dobila tudi pravico do sodelovanja z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami EU pod posebno ugodnimi pogoji in pravico do uporabe njihovih fondov. Na uvozni strani sporazum pomeni nadzor nad pogoji, pod katerimi se bodo tuji izdelki pojavljati na slovenskem trgu. Med negativnimi posledicami je Obal omenil izgubo samostojnega odločanja v okviru kmetijske politike za tiste izdelke in količine, ki jih omenja sporazum. Zaradi sporazuma se bodo na slovenskem trgu pojavili izdelki z večjimi izvoznimi spodbudami in posledično nižjimi cenami, kar bo pravzaprav pomenilo nelojalno konkrenco slovenskim pridelovalcem, ki jim Slovenija ne more ponuditi enako visoke zaščite kot države EU. Sporazum prinaša obveznost prestrukturiranja pridelave in povečanje oziroma opuščanje pridelave pridelkov, ki jih ima hg EU premalo oziroma preveč. Pri kmetijskih pridelkih ta sporazum pomeni večje možnosti za izvoz mladega pitanega goveda in perutninskega mesa, ker so za sedem tisoC ton prvega in 2200 ton drugega mesa dajatve zmanjšane za osemdeset odstotkov od stopenj, ki veljajo za države z najvecjimi ugodnostmi. Pravico izvoza z enakimi ugodnostmi smo dobili za petdeset ton pršuta, sto ton klobasnih izdel- kov in 1200 ton pločevink, tisoC ton mleka v prahu, osemsto ton mlečnih izdelkov, tisoC ton vrtnin, 3400 ton sadja in 2600 ton hmelja. Vse te količine se bodo v naslednjih petih letih vsako leto povečale za deset odstotkov. Slovenija je s sporazumom dobila pravico neomejenega izvoza divjačine, mesa klavnih konjev, medu, gozdnih sadežev, kumaric in jabolčnega soka. Dovoljen je uvoz tistih kategorij mesa, ki jih že zdaj uvažamo v velikih količinah. Do zdaj veljavne dajatve so nižje za petdeset odstotkov za dva tisoC ton govejega mesa, štiri tisoC ton svinjskega svežega in zamrznjenega mesa, tisoč ton rac, gosi in puranov (vse. Cesar Slovenija nima v zadostnih količinah). Slovenija bo uvozila približno petsto ton sirov z modrimi in belimi plesnimi, dva tisoč ton paradižnika, deset tisoC ton pomaranč, mandarin, grenivk in limon, petdeset ton marelic in kivija ter pet tisoč ton oljne sojine pogače. Pri predelanih kmetijskih izdelkih sta si Slovenija in EU podelili koncesije tako, da se za predelane izdelke, ki jih v Sloveniji ne izdelujemo (ali vsaj ne v zadostnih količinah), predvidene carinske in druge dajatve zmanjšajo za 25 odstotkov, za slovenske izdelke s tega seznama pa se te dajatve v EU zmanjšajo povprečno za osemdeset odstotkov. Podeljene koncesije so v razmerju ena proti dva v slovensko korist. Za vino bo podpisan poseben sporazum, ki še ni dogovorjen. Slovenska stran predlaga izvoz deset milijonov litrov kakovostnega in vrhunskega vina in uvoz pet milijonov litrov namiznih vin. Pri izvozu rib je dogovorjSi izvoz petsto ton ribjih pločevink skuš, za katere velja osemdesetodstotna znižana dajatev v EU, za večje količine pa ugodna preferencialna cena. Za sedemdeset ton izvoženih živih postrvi ni nobenih carinskih omejitev. Slovenija pa dovoljuje uvoz sto ton zmrznjenih ploščatih ali listnatih rib, ki jih doma ni, brez dajatev. Za uvoz sto ton tun, 150 ton skuš in 220 ton drugih konzerviranih rib, ki jih doma ne lovimo in predelujemo, velja za šestdeset odstotkov znižana carinska stopnja. »Seveda ni nujno, da so kvote izpolnjene na obeh straneh, saj sporazuma ne delamo za danes,« dodaja Obal. Irena Pirman bodo prihajali v Slovenijo iz držav Evropske unije, bodo po podpisu sporazuma o pridruženem članstvu veliko nižje kot zdaj, ko morajo uvozniki za to blago plačati carino, poleg tega pa v to ceno vračunajo provizije vseh mogočih trgovcev, ki se znajdejo v verigi posrednikov. Slovenska proizvodnja se bo torej srečevala z ostrejšo konkurenco ne le na tujih trgih držav unije, temveč tudi na domačem trgu, kot posledica konkurence pa bi moralo slediti splošno nižanje cen. Pridruženo članstvo predstavlja torej korak pred polnopravnim članstvom v uniji, o Čemer bodo Slovenci odločali na referendumu. Polnopravno članstvo bo namreč pomenilo tudi polnopravno vključitev domačega kmetijstva in njegovo podreditev razmeram na trgu Evropske unije. Poleg tega se s polnopravnim članstvom prihodki od carin zaCnejo stekati v unijin skupni Žakelj, iz katerega bo dobilo kmetijstvo subvencije. Po nekaterih ocenah naj bi Slovenija leta 2000 iz tega Žaklja dobivala vec, kot bo vanj prispevala, vendar ta ocena še ne temelji na natančnih izračunih. S polnopravnim Članstvom preide v roke upravljanja Evropske komisije tudi celotna trgovinska politika. Vsi ukrepi in pravila, ki jih bo sprejemala komisija (v njej bo tudi slovenski predstavnik), bodo veljali za celotno območje unije in bodo takrat bistveno bolj vplivati na slovensko gospodarstvo. Evropska komisija je pripravila tudi posebno »belo knjigo« strategij prilagajanja držav pridruženih članic pravilom Evropske unije, tako da Slovenijo do polnopravnega članstva Čaka še cela vrsta prilagajanj. Državni sekretar Drofenik zato pravi, da je o pol- nopravnem Članstvu danes Se prezgodaj govoriti. Anketa med izvozniki o približevanju Slovenije Evropski uniji Na osnovi anketiranja najve-C j ih slovenskih izvoznikov je Združenje Manager marca izve-dl p raziskavo o približevanju Slovenije Evropski uniji. To je prva raziskava na omenjeno temo, ki so jo izpeljati med gospodarstveniki, bila pa naj bi tudi opora političnim odločitvam. S poštno anketo so se obrnili na direktorje dvesto najvecjih slovenskih izvoznih podjetij. Odziv je bil precejšen, saj je odgovore posredovalo 99 podjetij (49, 5 odstotka). Nekaj več kot osemdeset odstotkov odgovorov podjetij je prispelo iz industrije, štirinajst odstotkov iz trgovine, drugi pa iz drugih dejavnosti-Slovenija bi tako morala p° mnenju večine izvoznikov (92 odstotkov), ki so odgovorili na anketo, postati Članica unije, pn čemer je največ izvoznikov menilo, da si lahko slovensko gm spodarstvo od članstva v unij1 obeta pozitiven premik v razvO' ju kakovosti, standardizaciji in hitrejšem tehnološkem posodabljanju. Kot najtežje področje prilagajanja Slovenije pravilom igre v uniji pa so izvozniki navajali prilagoditev pravnega reda in odpravljanje uvoznih pre' prek za blago. NajveCji dele2 izvoznikov (57 odstotkov) meni, da bi morala Slovenija posta ti polnopravna članica Evrop ske unije do leta 2005, kar se demdeset odstotkov izvozni) podjetij pa predvideva, da 1 potrebovali štiriletno dobo pn lagajanja, da bi bili sposobni po slovati v pogojih polnopravnega Članstva. To obdobje je krajše od tistega, ki velja za prilagaj3 nje države kot celote. Alenka L. Jakomin Pojemajoče navdušenje 0 £ š 1 y 3 s c: o < “ ™ o Ce bi glasovali danes, bi se 47 odstotkov Avstrijcev izreklo proti vstopu v Evropsko unijo, le 39 odstotkov pa za pristop. Pred dobrim letom -12. junija 1994 - so na referendumu s presenetljivo dvotretjinsko večino glasovali za »skupno Evropo«. Navdušenja je očitno konec, Avstrijce pa pred polletno bilanco Članstva v EU razdvaja vprašanje, ali se jim pristop res obrestuje ali pa so nasedli praznim obljubam. Predstavniki avstrijskega gospodarstva - kajpada od začetka najbolj vneti zagovorniki pristopa v EU - za zdaj se niso tako črnogledi. Generalni sekretar Avstrijske gospodarske zbornice Gtinter Stummvoll omalovažujoče zavrača kritike delavskih zbornic in interesnih zastopstev potrošnikov. Po njegovem mnenju je popolnoma jasno, da kupci ne morejo takoj kupovati vseh izdelkov po nižjih cenah, ki jih omogoča EU. »Trg pač potrebuje nekaj časa za prilagoditev. To lahko traja dve, tri ali pa tudi pet let,« je Se dejal. Avstrijske potrošnike kajpada najbolj motijo cenovne razlike tako pri živilih kot tudi pri večini industrijskih proizvodov. Fotoaparati, filmi, zabavna elektronika, računalniki, konfekcija, avtomobili in podobno so v Avstriji občutno dražji kot v sosednji Nemčiji. Delavske zbornice, potrošniška interesna združenja in celo državna sekretarka za evropsko integracijo Brigitte Ederer predstavnike gospodarstva in zlasti trgovine javno kritizirajo, da si zdaj, po avstrijskem Vstopu v EU, na račun potrošnikov ustvarjajo dodatne dobičke. Kajti po letošnjem pristopu ni več niti uvoznih carin za proizvode iz držav članic EU niti dolgotrajnih birokratskih obmejnih procedur, z bruseljskimi regulacijami cen agrarnih in osnovnih živilskih proizvodov pa je postala dosti cenejša tudi proizvodnja živil. Gospodarstvo je bilo pred pristopom obremenjeno z dva do tri odstotke višjimi stroški, vedo povedati njegovi Predstavniki, letos pa bo z ukinitvijo obmejne administracije prihranilo 21 milijard Šilingov. Neizpolnjene obljube Znižanje cen je bilo eden osrednjih argumentov, s katerim je vlada na Dunaju prepričevala avstrijsko prebivalstvo o smiselnosti in privlačnosti članstva v Evropski uniji, državna sekretarka za integracijo Edererjeva pa je sredi pristopne evforije Se zatrjevala, da bo povprečna avstrijska Potrošniška družina pri nakupih v mesečnem povprečju prihranita tisoč Šilingov. Stvarnost cen v prodajalnah je skoraj pol leta po vstopu povsem drugačna: čeprav je na primer moka za petdeset odstotkov cenejša, so bile cene kruha znižane le za tri do Štiri odstotke. Avstrijci so najprej verjeli lepo zvenečim napovedim, zato je razumljivo, da je razočaranje zdaj tem večje. Avstrijski institut za javnomnenjske raziskave Gallup je (za dunajski tednik News) uied volilnimi upravičenci po vsej Avstriji izvedel reprezentativno povpraševanje o današnji oceni pristopa k Evropski uniji. Rezultati so za avstrijsko politiko alarmantni: - Neznatno znižanje cen je opazilo samo petdeset odstotkov anketirancev, 47 odstotkov jih ni opazilo ničesar; dvanajst odstotkov meni, da so z vstopom v EU jtekaj pridobili, 22 odstotkov pa je mnenja, da so po pristopu na slabšem (za dve tretjini ne velja ne eno ne drugo). - Tudi pri splošnem ocenjevanju gospodarskega stanja so Avstrijci postali bolj črnogledi: 26 odstotkov vprašanih meni, da je avstrijsko gospodarstvo po pristopu na slabšem, 55 odstotkov ne vidi sprememb in samo dvanajst odstotkov je mnenja, da se domače gospodarstvo zdaj razvija bolje. - Temu ustrezna večina anketirancev (57 odstotkov proti 24) izjavlja, da se njihova pričakovanja v zvezi z avstrijskim vstopom v Evropsko unijo niso izpolnila. Avstrijska državna sekretarka za evropsko integracijo Brigitte Ederer, ki ji za gladki vstop Avstrije v EU gre vsaj toliko zaslug kot nekdanjemu zunanjemu ministru Mocku ah (s tem v zvezi le redko omenjenemu) nekdanjemu finančnemu ministru Lacini (ki je odstopil), kajpada kljub temu Se naprej poudarja, da je bila odločitev za EU ekonomsko važna in pravilna, saj bi Avstrija sicer v evropskem gospodarskem razvoju čedalje bolj zaostajala. Tudi ona potrjuje navzočnost negativnih tendenc v javnem mnenju, vendar meni, da gre nekoliko tudi za pretiravanje. Zaskrbljujoče rezultate javnomnenjske raziskave razlaga s prehitrim napredovanjem integracijskega procesa: pred letom in pol je postala veljavna maastrichtska pogodba, zdaj se začenja njena obnova, takoj po tem pa naj bi bila skovana monetarna zveza. Edererjeva pravi, da so tudi avstrijski politiki odgovorni za upadajočo naklonjenost evropski integraciji: spremembo javnega mnenja utemeljuje z zgrešeno politiko vlade, ki se je po referendumu posvetila novim problemom (»Politiki so se preveč ukvarjali z volitvami in varčevalnim paketom ter premalo z EU.«) in enostavno končala svojo informacijsko dejavnost o integracijskem procesu. Za razočaranje so po mnenju Edererjeve poskrbele predvsem različne obljube v zvezi z vstopom v EU, kot na primer naraščanje gospodarske dinamike, nova delovna mesta, odprte meje in cenejši proizvodi. Edererjeva o tem pravi: »Frustracija ljudi je zdaj osredotočena pri vprašanju cen, čeprav so se te na primer pri živilih znižale povprečno za pet odstotkov.« Podjetjem, ki se Se naprej okoriščajo na osnovi pretiranih dokončno primerjalno analizo cen) grozi z ostrejšimi ukrepi. V Nečiji in Italiji je ceneje Kljub samopomirjevalnim razlagam o počasnem prilagajanju tržišč ima tudi Avstrijska gospodarska zbornica težave z EU in cenovnimi razlikami. Politika je čedalje bolj zaskrbljena nad upadanjem kupne moči avstrijskega prebivalstva (kar lahko vzporedno z varčevalno politiko vlade kaj hitro postane resen problem), avstrijske trgovce pa vznemirja občuten odtok kupne moči domačih potrošnikov v cenejšo Nemčijo in zlasti Italijo, kamor jih vabi tudi nizek tečaj lire. Finančno ministrstvo ocenjuje, da bo avstrijsko gospodarstvo po tej poti prikrajšano za promet v višini petnajstih milijard Šilingov, drugi viri govorijo celo o odhodu 26 milijard Šilingov. Nekateri domači uvozniki in raziskovalci Instituta za višje študije (MS) na Dunaju, opozarjajo pa tudi na okoliščino, da mnoga tuja podjetja Avstrijo uvrščajo med države z visokim nivojem cen. Postopne spremembe in po- lingov, od tam pa bo v Avstrijo priteklo le osemnajst milijard, od katerih je 12, 7 milijarde namenjenih podpori agrarnega sektorja, 4, 2 milijarde pa strukturnemu razvoju. Glavni dobi- Samo še 39 odstotkov vprašanih Avstrijcev bi danes zagovarjalo avstrijski vstop v EU, 47 odstotkov pa bi glasovalo proti (pet odstotkov je neodločenih, devet odstotkov se sploh ne bi udeležilo referenduma). Kar 83 odstotkov Avstrijcev meni, da jim vstop v EU ni prinesel ničesar, osebne prednosti opaža le šestnajst odstotkov vprašanih. \ -. ; V ■ ' časno uskladitev nivoja cen pričakujejo le ob uveljavljanju ostrejšega konkurenčnega boja. Nerazumljive ovire Za pravo nasprotje je v preteklih mesecih poskrbela poslovna politika predvsem nemških avto- tnik je gospodarsko slabo razvita zvezna dežela Gradiščanska, ki bo dobila več kot dve milijardi šilingov podpore. Slovenska soseda Koroška bo dobila le skromnih 823 milijonov. Gradiščanska je tako postala idealna regija za ustanavljanje in nase- nesoglasja o evropski stvarnosti in Avstrijce pred polletno bilanco članstva v EU razdvaja vprašanje, ali se jim pristop res obrestuje ali pa so nasedli pretiranim obljubam, zvezna vlada na Dunaju nemoteno pripravlja svoja stališča za veliko vladno konferenco Evropske unije leta 1996 in revizijo maastrichtske pogodbe. Konec maja naj bi ministrski svet sprejel ta avstrijska stališča. Vladna koalicija avstrijskih socialdemokratov in konservativne ljudske stranke je našla skupni imenovalec glede pristanka na tako imenovano Evropo različnih hitrosti, reforme institucij EU in čimprejšnjega sprejema novih vzhodno- in srednjeevropskih držav v tranziciji. Avstrija Zeli vplivati tudi na socialno in zaposlovalno politiko EU in se bo zavzela za ukinitev opcije, ki posameznim državam članicam petnajsterice omogoča neupoSte- Avstrija, nova članica vse bolj pestre evropske družine trgovci z ekskluzivno konfekcijo pripisujejo krivdo za občutno višje cene svojih proizvodov proizvajalcem in mednarodnim koncernom, češ da jim ti za (razmeroma majhen) avstrijski trg noče- Primerjava s potrošniškimi cenami v Nemčiji je vsekakor smiselna in utemeljena, saj je teCaj šilinga trdno vezan na teCaj marke, nemške cene za delovno silo in servisne usluge pa so celo nad avstrijskim nivojem. Avstrijske delavske zbornice že nekaj Časa opozarjajo na dolgo vrsto ekonomsko neutemeljenih in za potrošnika nerazumljivih razlik pri cenah: hrana za dojenčke je v Avstriji dražja za 34 odstotkov, zobna krema za 55, motorno olje pa za 41 odstotkov. Goveje polovice so se pocenile za 21 odstotkov, za potrošnika pa je goveje meso po novem letu postalo za tri odstotke dražje. potrošniških cen, državna sekretarka od jiuiija naprej (dotlej naj bi delavske zbornice predstavile jo nuditi istih pogojev kot na primer Nemčiji ali Italiji. Problematiko majhnega trga potrjujejo tudi mobilskih proizvajalcev. Nakup njihovih vozil je v Avstriji občutno dražji kot v Nemčiji ali Italiji. Avstrijci zdaj sicer lahko legalno kupijo nov avtomobil tudi na Južnem Tirolskem ali Bavarskem, vendar so tamkajšnji prodajalci trgovski partnerji iz nemških distribucijskih central dobili navodila, naj tega ne dopuščajo, mediji pa so celo poročali o konkretnih grožnjah s poslovnimi posledicami in dejstvu, da avstrijski predstavniki nemških avtomobilskih his lastnikom uvoženih vozil nočejo omogočati rednega servisiranja. Načelo EU o svobodnem prometu blaga spričo takih dogajanj dobiva svojevrstno - za Avstrijce nerazumljivo -razsežnost. Vstop v Evropsko unijo bo Avstrijo - kljub mnogim prehodnim ureditvam in ugodnostim - prvo leto stal trinajst milijard šilingov. Zvezna vlada bo v Bruselj nakazala 31 milijard Si- Ijevanje novih podjetij, ki jih tja vabijo z zavidljivimi javnimi subvencijami. (Te možnosti med drugimi že uporabljajo domači Lenzing AG in mednarodna koncerna Masterfoods in Packard Electric.) Zadovoljni tekstilci Članstva v EU se (kljub malenkostnim 222 milijonom šilingov podpore iz bruseljskih blagajn) veseli tudi najzahodnejsa avstrijska zvezna dežela Predarl-ska. Tamkajšnja tekstilna industrija je po ukinitvi obmejne administracije hi carinskih omejitev spet začutila svež veter. Dodatno poživitev gospodarstva Predarlska doživlja trenutno tudi z naseljevanjem švicarskih podjetij (do zdaj jih je trideset), ki kljub odklonilni drži nevtralne Švice do EU želijo izkoristiti prednosti evropske integraciije. Medtem ko začetno evropsko evforijo postopoma nadomeščajo vanje skupaj izdelanih socialnopolitičnih smernic. Odslovitev zunanjega ministra Mocka, ki ga je zamenjal novi predsednik ljudske stranke VVolfgang Schussel, je očitno imela pozitivne posledice za vzdušje med vladnima strankama SPČ in OVP. Schussel se je jasno odpovedal Mockovim trdovratnim prizadevanjem za ukinitev avstrijske nevtralnosti, čimprejšnji pristop k nastajajoči vojaški veji Evropske unije WEU in Severnoatlantske zveze, ki so bila v rednih presledkih predmet koalicijskih in notranjepolitičnih konfliktov. Kompromis pri smernicah za vladno konferenco EU, ki jih bo obravnaval ministrski svet, za zdaj vsebuje napoved, da bo »Avstrija ostala nevtralna in ne bo pristopila k nobeni vojaški zvezi«, je te dni sporočila vidno olajšana držama sekretarka Edererjeva. Igor Schcllander Politik mora služiti ljudem Neurejene meddržavne odnose najbolj boleče občutita narodnostni manjšini Roberto Batelli v slovenskem državnem zboru zastopa italijansko narodnostno skupnost, ki živi v Sloveniji. Zato je zanimiv njegov pogled na italijansko-slovenske odnose in na poglavitne probleme zlasti italijanske narodnostne skupnosti. Kot predstavnik italijanske narodnostne skupnosti ste tudi poslanec slovenskega parlamenta. Kako bi iz obeh zornih kotov ocenili sedanji trenutek v slovensko-italijanskih odnosih? »Brez urejenih slovensko-itali-janskih odnosov ne more biti dokončno urejen položaj italijanske manjšine in itahjanska narodnostna skupnost se ne more razvijati. Enaka ugotovitev velja tudi za Slovence v Italiji. Manjšine lahko živijo in se razvijajo le v urejenih meddržavnih odnosih. Po padcu berlinskega zidu, po velikih spremembah, do katerih je prišlo, lahko Italija pokaže večje razumevanje za probleme Slovenije, Slovenija pa lahko na novih osnovah uredi svoje odnose z Italijo. To pa ni mogoče brez spoštovanja načel enakopravnosti.« Na zunaj se zdi, kot da bi bilo spornih samo tristo h is, je to res bistvo spora? »Hiše predstavljajo simbolni moment, sredstvo, ki naj simbolizira politiko na novih temeljih v primerjavi z odnosi v razdobju hladne vojne. Ta simbolna rešitev naj omogoči lažjo sprostitev vseh odnosov, predvsem odnosov sodelovanja in odprtosti med obema državama.« Za življenje Kopra, Izole in Pirana, kjer je problem geografsko omejen, bi vračanje hiš imelo praktične posledice. Koliko Italijanov bi se preselilo iz Trsta v Koper? »Tega ne vem, vem pa, da so naredili anketo med ezuli in optanti in da se je zelo malo ljudi izreklo za vrnitev, zelo malo je tudi zainteresiranih za lastništvo svojih nekdanjih his. Slovenija je po rimskem sporazumu vrnila 121 nepremičnin, jaz za te ljudi ne vem, nobena italijanska skupnost jih ne pozna, nikoli jih nismo videli. Ne verjamem v kakršnokoli ogroženost identitete teh krajev. Ce bodo odnosi urejeni, pa se bo zgodilo nekaj povsem drugega: ko bosta državi ustvarili pogoje za dobro in učinkovito gospodarsko sodelovanje, bodo gospodarstveniki, Slovenci in Italijani bolj navzoči, toda na celotnem ozemlju obeh držav.« Brez dobrih odnosov je italijanska skupnost v težavah, slovenska skupnost v Italiji pa preživlja eno od najbolj dramatičnih obdobij. Kakšno je vaše stališče do teh problemov? Meja med Slovenijo in Hrvaško ne odraza slabih namer do italijanske manjšine niti. v Sloveniji niti v Hrvaški, temveč je objektivna danost. Kako iz tega začaranega kroga? Zahteve italijanske vlade, da bi vse izenačevati, zapleta in zaostruje problem, saj gre za težnjo po ustvarjanju še tretje, nekakšne »nadsuverenosti«. »V takih in podobnih izvajanjih je določena mera izkrivljanja in zameglitve bistva problema. Za nas je konkretni primer naslednji: italijanska narodnostna skupnost v Sloveniji nima nobene institucije, vse so na Hrvaškem. ZadoSCal bi dogovor med Slovenijo in Hrvaško, da se uredi status teh ustanov, tako da bi le-te postale tudi inštitucije italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ne gre za »nadsuvere-nost«, ne gre za državne meje, spoštovanje ali nespoštovanje notranjih ureditev in za podobne stvari. Gre za dogovor dveh suverenih držav, kako urediti probleme dveh Med ezuli in optanti je bila opravljena anketa, ki je pokazala, da je zelo malo ljudi pripravljeno na vrnitev, zelo malo jih je tudi zainteresiranih za lastništvo svojih nekdanjih hiš. Slovenija je po rimskem sporazumu vrnila 121 nepremičnin, jaz za te ljudi ne vem, nobena itahjanska skupnost jih ne pozna, nikoh jih nismo videli. Ne verjamem v kakršnokoli ogroženost identitete teh krajev. »Nedopustno in nemoralno je, da so Slovenci v Italiji in Italijani v Sloveniji talci nerešenih odnosov med dvema državama. Slovenske in italijanske organizacije so se že dogovarjale in dogovorile za skupni nastop pri obeh vladah. Sem pa kritičen do lastne slovenske - vlade, ki ne upošteva dejstva, da smo Italijani v Sloveniji odrezani od glavnine manjšine, ki živi v Hrvaški.« Italijani živite v obeh suverenih državah, v Sloveniji, ki je skoraj »idilična«, tudi v odnosu do vas, in v Hrvaški, kijev vojni. povezanih narodnostnih skupnosti. Ce temu dodamo Se dogovor o obmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki je v predalih obeh predsednikov vlad, bo triCetrt problemov že urejenih.« To je torej dvostranski problem med Slovenijo in Hrvaško, Id naj bi stvari urediti razumno in upoštevajoč interese celotne manjšine? »Točno tako in v tem je tudi bistvo naše zahteve. Toda tako kot se pri sukcesiji zadeve komplici-rajo, je tudi v ta primer vpletena Se tretja stran, in sicer Italija, pod- Roberto Batelli, predstavnik italijanske skupnosti v državnem zboru pisnica dvostranskih dogovorov, v katerih je obravnavana italijanska manjšina. Popolnoma enaka načelna ugotovitev o dvostranskih dogovorih o manjšinski zaščiti velja tudi za Slovence v Italiji.« V sedanji italijanski manjšinski dejavnosti skoraj povsem manjka gospodarski del. Slovenci v Italiji pa so gospodarsko še vedno uspešni, Čeprav so zadnje Čase pod zelo hudim pritiskom italijanske države. Vaš gospodarski poloCaj pa je šibak. Zakaj? »Naša narodnostna skupnost je prešibka, da bi lahko že igrala tisto propulzivno gospodarsko vlogo, iti si jo želi in ki bi koristila tudi vsej slovenski družbi. Nikoli se nam ni posrečilo pognati pravih gospodarskih korenin. Prejšnji režim je zgolj toleriral določene in omejene gospodarske iniciative. Zdaj pa se postavlja problem za- gona, zagonskih sredstev in pogojev. Potreba po zagonu na kolektivni ravni je celo zapisana v ustavi, za to pa je potreben javni denar. Pri tem ne gre za »etnično ciste« pobude, marveč za pobude, ki sicer prihajajo od manjšine, vendar koristijo vsemu prebivalstvu.« Kaj naj bo temelj za zagonska sredstva? »To je sklad za razvoj, ki zbira sredstva od odkupa podjetij; predvideno je, da se trije odstotki kupnine uporabijo kot zagonska sredstva za gospodarske pobude italijanske in madžarske manjšine.« Obe manjšini, italijanska in slovenska, vidita svojo perspektivo v združeni Evropi, Evropi regij brez meja, v kateri bi manjšinske skupnosti prišle do polnega izraza. Je ta optimistični pogled realen? »Politike brez vizije in sanj ni-Ostaneta samo administracija ali golo, brutalno izvajanje oblasti-Politika služi za izboljšanje položaja ljudi, vsaj tako jo jaz razumem. Prihodnost kot skupnost narodov, držav, ki jih povezuje odprtost, medregionalno sodelovanje, je prihodnost, za katero se je vredno truditi. Taka prihodnost ni samo napredek, civilizacija, temveč je dejansko izboljšanje kakovosti življenja ljudi. Obmejno sodelovanje - in mi imamo s tem številne izkušnje - je temelj takega procesa. Celo med hladno vojno nam je uspelo uresničiti dogovore, kakršen je na primer videmski sporazum o maloobmejnem pr0' metu. Te inštrumente lahko še posodobimo in jih prilagodimo sedanjim potrebam, v prid sožitju, sodelovanju, gospodarskemu in vsestranskemu razvoju.« Bogo Samsa DAN DRŽAVNOSTI: HEROJI OSAMOSVOJITVE ® RAI 1 g? RETE 4 6.45 9.05 9.55 11.50 12.25 12.35 13.30 14.20 14.50 16.05 17.55 18.00 18.10 18.50 19.35 20.40 22.40 22.45 24.00 0.30 0.40 1.10 Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 TGR Gospodarstvo Nan.: Očetov pes Film: II mistero della grotts perduta (pust. ZDA ’89), vmes (11.00) dnevnik Aktualno: Poletna oddaja Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Sedem dni v Parlamentu Film: Voglio essere tua (dram., ZDA ’50, i. R. Mitchum, A. Gardner) Mladinski variete Solleti-co-PoCitnice, vmes risanke in nanizanka Aktualno: Neonevvs Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Poletje v Luna Parku Vreme, dnevnik in Šport Film: La mano sulla cul-la (dram., ZDA '92, i. A. Sciorra, R. De Mornay) Dnevnik Variete: Seconda serata Dnevnik in vreme Danes, v Parlamentu Dok. Videosapere Aktualno: Sottovoce W RAI 2 6.35 7.00 8.00 8.30 9.55 11.45 12.10 13.00 14.00 14.30 15.45 16.05 18.10 18.35 18.45 19.45 20.20 20.40 22.20 23.30 0.05 1.40 Dok.: V kraljestvu narave Dok., nan. La clinica della Foresta nera Protestantizem Variete za najmlajse Quante storiel, risanke Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 - 33, rubrika o medicini Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik,družba in vreme Variete: Quante storie Di-sney, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Film: La morte nera (dram., ZDA '92, i. K. Jackson, A. Waxman), vmes (17.15) dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Dvojni obraz pravice Dnevnik in Šport Variete: Ventieventi Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik, pregled tiska in vreme, 0.05 vse najboljše za rojstni dan, Kino! EP v košarka: Italija-Litva Filmske novosti -m RAI 3 6.00 8.30 12.00 12.40 '3.05 13.25 14.00 15.15 16.30 17.00 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: dok. Rossellini, Potovanje po Italiji, Vodic za izbiro fakultete, itd. Dnevnik, gospodarstvo, znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Sahara Zenske v glasbi Deželne vesti, dnevnik in vreme, 14.50 V Italiji Šport: nogomet C lige, smučanje na vodi, beach volley Dok.: Potovanje po Italiji Film: Argento vivo (kom., ZDA ’33) Rubrika Vivere in vreme Dnevnik, deželne vesti V kraljestvu narave Dnevnik, deželne vesti Dok.: 10. junij 1940 - Italija stopi v vojno Glasba: Pred premiero -Opera kviz Dnevnik in pregled tiska 7.00 7.30 8.30 14.00 14.45 17.10 20.45 22.50 1.10 1.20 Nan.: Tre nipoti e un ni-pote Nad.: Manuela Nad.: II disprezzo, 9.45 Rubi, 10.30 La donna del mistero 2, 11.00 Senza peccato, 12.20 nan. Mai dire si, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri Film: L’ altalena di veduto rosso (dram., ZDA '55, i. R. Milland, J. Collins) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci), 18.00 Punto di svolta, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Perla nera Film: Blade Runner (fant., ZDA '82, i. H. Ford, R. Bauer), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Aktualno: Atutto volume - Knjižne novosti CANALE 5 6.30 9.00 11.10 11.40 13.00 13.25 13.40 15.00 16.00 17.55 18.00 20.00 20.25 20.40 23.15 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Nan.: Dna bionda per papa Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful, 14.15 Amarsi Nan.: Pappa e ciccia, 15.30 La tata Oboska variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme Variete: Paperissima Film: II testimone piu pazzo del mondo (kom., ZDA '90, i. S. Martin). ’92), 22.45 dnevnik TG5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITALIA 1 6.30 9.20 12.25 12.50 14.00 14.30 16.15 19.30 20.00 20.40 22.40 23.40 0.45 1.45 2.15 Oboski variete Nanizanke Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 Beverly Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Nan.: Renegade - La prava (i. Lorenzo Lamas) TV film: Beach Beverly Hills (kom., ZDA '93, i. G. Pryor, G. Sanders) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport A tutto volume Sgarbi quotidiani # TELE 4 13.30 20.30 19.30, 21.55. 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: La legge di Mclain. 5., 21.20 Maguy (•) MONTECARLO 14.00 14.10 19.30 20.35 23.00 0.40 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Tempo d’ estate Variete: T.R.I.B.U. Film: Puro cashmere Tappeto volante Film: La banda Biondini RAI 3 slovenski program (poskusna oddaja) 20.25 Risanka: Podobe 20.30 Dnevnik fr- SLOVENIJA 1 Videostrani Malo angleščine, prosim Kapitan Power, 1/22 ameriške nanizanke Znanje za znanje: Učite se z nami, ponovitev Mirna dežela, ponovitev nemškega filma Poročila Športni pregled, ponovitev Obzorja duha Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Tekma Pravljičar, 7/9 del ameriške nanizanke Fallerjevi, 1. del nemške serije Risanka Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme, šport Vojna in pogajanja, 2., del dokumentarne oddaje Prireditev ob 5. obletnici demokratičnih volitev ter 4. obletnici osamosvajanja Slovenije, prenos TV dnevnik 3, vreme Šport Sova Murphy Brown, 27. zadnji del ameriške nanizanke Zadnja oddaja v sezoni Novo življenje, 11/16, ameriške nadaljevanke Postelja, nevesta in truplo IT SLOVENIJA 2 14.00 14.55 15.10 15.20 16.05 18.00 18.05 18.45 19.15 20.05 20.55 21.45 23.00 Euronevvs Ubip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Poglej me!, ponovitev Sova, ponovitev Zabavljači, 2. del angleška nadaljevanke TV dnevnik 1 Regionalni studio Maribor Izziv, poslovna oddaja Sedma steza Svet na zaslonu Vojna povratnika, 6., zadnji del angleške nadaljevanke Studio City Brane Rončel izza odra EP v košarki: Slovenija - Španija, posnetek S KANALA Ponovitve A - shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A shop Klasična video glava, ponovitev A -shop Vrema LuC svetlobe, 455. del ameriške nadaljevanke Aliča v glasbeni deželi, kontaktna glasbena oddaja Dežurna lekarna, 32. del Španske humoristične nanizanke Vreme Prihod, ameriški zf film Obalna straža, ponovitev Spot tedna, A - shop iH Koper 16.00 16.30 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 21.30 22.15 22.30 23.00 Euronevvs Košarka- evropsko prvenstvo Atene: Španija - Slovenija Slovenski program: Studio 2 - šport Primorska kronika TV dnevnik Čakajoč Petea Pana, otroška oddaja Športni pregled Košarka- evropsko prvenstvo Atene: Italija - Litva, prenos TV dnevnik Športni ponedeljek Dannyjev skrivnostni svet DIHSF Avstrija 1 Polna hiša, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev VVillovv, ponovitev Im® Foorfur Viking Viki Am, dam, des Kremenckovi igro Štirje zadeni Knight Rider Mini Cas v sliki Vesoljska ladja Enterprise Planet nesmrtnih Knight Rider Vojaški udar Strašno prijazna družina Zlata palaCa Pokaži mu! Grad ob Vrbskem jezeru Sestanek ob Vrbskem jezeru Pri Huxtablovih Poslovilna slovestnost Cas v sliki, vreme Vreme Pogledi od starni Macgyver: Izgubljeni zaklad Atlantide, ameriški akcijski film Smrt na krovu, ameriški film, 1993 Cas v sliki Revolveraš, ameriški ve-stm, 1950 Strašno prijazna družina, ponovitev Vsak dan s Schiejokom, ponovitev raESF Avstrija 2 Q Cas v sliki y Vsak dan s Schiejokom, S Tri breze na resavi, pono- til Čas v sliki 13.10 13.55 14.25 15.10 16.00 17.00 17.05 18.55 19.00 19.30 19.53 20.15 21.10 22.00 22.30 23.05 23.35 23.45 01.20 02.35 04.05 Piramide, 2. del Orientacija Doktor Trapper John Umor, je napisala Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avsbiji Kuharski mojstri Zvezna dežela danes Cas v sliki Vreme Vaški zdravnik Tema Cas v sliki 2 Ob pol enajstih Kaj imate radi? Evropska filmska noc Moški, nemška komedija, 1985 Kabinet dr. Kaligarija, nemški film, 1919 Beli pekel Piz Paluja, nemški film Podložnik ■ EEEZ/@ Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.30 Pregled slov, tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Varnostna kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Šansoni; 23.05 Nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7,00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice: 15.30 Dogodki in odmevi: 17.50 Šport; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Igra; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Di-vertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.05 Dvignjena zavesa; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Prenos RS. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.15 Na rešetu; 9.00 Servisne informacije; 9.50 Odgovori na vprašanja; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 OpOldnevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd,; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-blg radio; 19.30 Lestvica Coccola; 22.30 Poned. koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Souvenir dTtaly; 11.00 Anni 60, ma non li dimostra; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 D'al-tro canto, 18.00 Bootleg; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC novice; 12.15 Novinarjev gost; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 19.25 Vreme; 20.00 Kviz; 21.00 Moda. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Kruh naš vsakdanji; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Modna revija; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40 Pometamo doma; 13.00 Pesem tedna; 13.20 Črna kronika; 13.40 Pometamo doma; 14.30 Točke, metri, sekunde;15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Terenski studio: Šenčur; 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje; 19.30 Večerni pr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska: 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Šport; 11.45 Info servis; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Pod Persko gorco; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 18.00 Pokličite 101555; 20.00 Sotočje. Radio Študent 11.00 Roboti & Ljudje; 14.00 Recenzije & Napovedi (podlistki U. Eca); 15.00 OF: 17.00 Čudoviti svet zlobe in nasilja; 17.45 You Rock Iti; 19.00 TB: Ou-mou Dioubate; 20.00 Al-ter, Garbage, Fonkura; 24.00 Reprize. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00. 10.00. 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Dr. Dorče Sardoč; 8.40 Slov. glasba, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 1010 Koncert: pianistka Tatjana Ognjanovič; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Živago (B. Pasternak, r. M. Prepeluh, 1. del); 12.00 Dogodivščine v Grand Canyonu, nato Country glasba; 12,40 Zborovska glasba; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ameriški portreti, nato Soft mušic; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Teden S. Prokofjeva; 18.00 Ena se tebi je Zelja spolnila; 18.35 Revi-val; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 11.00 Horoskop; 12.45 VZ-PI-ANPI (pon.) Samo za Vas, Ostali Trst- L'altra Trieste; 18.00 Tedenski športni komentar. Radio Koroška 18.10-19.00 Sezidal sem si vinski hram: v živo iz Zitare vasi. ~r GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 27. junija, ob 20. uri: SKUPINA NORDEY -ARMANDO LLAMAS: 14 VPAST UJETIH IGER (+2). Režiser je Stanislas Nordey - najnovejše odkritje francoskega gledališča. Dvoumna in sprevržena spolnost. Komično v tragičnem, tragično v komičnem. Predstava presenečenj! LGL, tel.: 061/314-962 danes. 26. junija: med 10. in 13. uro bo na bregu Ljubljanice in na Dvornem trgu lutkovna delavnica, otroke bo zabaval ZMAJČEK, gostja pa bo SVETLANA MAKAROVIČ; med 15. in 18. uro bo na Dvornem trgu predstava JAJCE, ČAROBNA HIŠA, nastopil bo čarovnik KRUNO ANTONIČ s predstavo ČAROBNE KOCKE in SAPRAMISKA; ob 22. uri: predstava MEDENA PRAVLJICA z gostjo SVETLANO MAKAROVIČ (na sliki). KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 28. junija, ob 21. uri: DIVINA DIVA-NOVA v izvedbi Gledališča Ane Monro. CELJE SLG, tel.: 063/25-332 V sredo, 28. junija, ob 21. uri: O. Zupančič -VERONIKA DESENISKA, za abonma sobota večerni I in izven. Predstava bo Se v četrtek, 29. junija, isti uri, za abonma sobotni večerni n in izven. KOPER V četrtek, 29. junija, Martinčev trg ob 19. uri: OSAPSKE ŠTORIJE v izvedbi Gledališke skupine Osp. MARIBOR SNG DRAMA, tel.: 062/221-206 V sredo, 28. junija, Minoritska cerkev ob 21. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA. V soboto, 1. julija, Slomškov trg pred gledališčem ob 21. uri: PRVA POLETNA NOC DRAME - Predstavitev nove repertoarne podobe Drame v sezoni 95/96. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206 V četrtek, 29. junija, ob 21.30: J. Strauss - PLES KADETOV, balet. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 2. julija, atrij mariborskega gradu ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI. SLOVENIJA LJUBLJANA 36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL Križanke in Cankarjev dom od 28. junija do 1. julija Sreda, 28. junija, ob 20. uri: JOHN PATITUCCIS MISTURA FINA BAND in ABBEY LINCOLN QUARTET. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V četrtek, 29. junija, ob 20. uri: koncert THE SPOONS. RAZSTAVE SLOVENIJA KRIŽANKE V torek, 27. junija, ob 19. uri: ROCK FEST. BLED Danes, 26. junija, cerkev na otoku ob 20. uri: večer komorne glasbe STANKO ARNOLD (trobenta) & LJERKA OCIC-TURULIN (orgle). V petek, 30. junija, Cerkev Sv. Martina ob 20.30: koncert GODALNEGA KVARTETA SANKT-PETERSBURG MOZARTEUM. GROBLJE PRI DOMŽALAH V torek, 27. junija, cerkev sv. Mohorja in sv. Fortunata ob 20. uri: 4. koncert ANDREASA REINERJA (violina) in AC1JA BERTONCLJA (klavir). KOPER V četrtek, 29. junija, Martinčev trg, 19.30: nastop učencev šole kitaristov, ob 20. uri: nastop šole synthesizerja Koper in ob 20.30: nastop Mešanega pevskega zbora Maestral Koper. MURSKA SOBOTA Danes, 26. junija, Soboški grad, ob 20. uri: KONCERT PEVSKIH ZBOROV.č ROGAŠKA SLATINA V sredo, 28. junija, Kapelica sv. Ane v Zdravilišču Rogaška Slatina ob 20.30: koncert udeležencev Mojstrskega tečaja za mlade glasbene talente. ■j EEHZH H j fjk— FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu od 4. julija do 13. avgusta. Festival bodo otvorili z Lebarjevo opereto »Dežela smehljaja« (II paese del sorriso). Pod vodstvom Tiziana Severi-nija bodo nastopili orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Premierska predstava bo v torek, 4. julija, ob 20.30 (red A). Ponovitve bodo trajale do 8. julija. Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: Danes, 26. t. m., ob 20.30, klavirski recital Jurija in Olge CherbaJcove. Na programu Weber, Grieg, Schubert, Casella, Chopin, Ra-chmaninov in Gershtvin. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Grad sv. Justa Danes, 26. t. m., ob 21. uri »Forrest Gump«. Režija Robert Zemeckis. Nastopa Tom Hanks. V nedeljo, 2. julija, ob 21. uri »II posti-no«. Rezija Michael Redford. Nastopa Massimo Troisi. KOROŠKA CELOVEC: Koroška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini, nazije za Slovence. TINJE Dom: Danes, 26. t.m., ob 20.00 - Niz predavanj »Evropska unija in mi»: EU-podpore za koroške občine - možnosti in težave. Jutri, 27. t.m., ob 19.30 - Posiedice spremembe podnebja v srednji Evropi.Predava meteorolog F. Stockinger. V sredo, 28. t.m., ob 19.30 - Ozonska luknja in ultravioletno sevanje v Alpah. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA GLEDALIŠKI KLUB KRKA, Dunajska 65 V torek, 27. junija, ob 19.30: srečanje z NACETOM SIMONČIČEM. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška c. 23 V sredo, 28. junija, ob 11. uri: predstavitev CD-ROMAa Slovenski bankovci in kovanci 1918-1995. VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 V torek, 27. junija, ob 19.30: predstavitev knjige BOJANA MESERKA - Sanjališče. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 Predavanji ruskega lingvista in antropologa kulture ALEKSEJA JURCAKA: v torek, 27. junija, ob 19. uri: CINICNI RAZUM POZNEGA SOCIALIZMA. V sredo, 28. junija, ob 19. uri: ESTETIKA ABSURDNEGA NA SOVJETSKI NEODVISNI ROCK SCENI V-80. LETIH. KOPER CENTER ZA GLASBENO VZGOJO, Gallusova ul. 2 V četrtek, 29. junija, ob 19.30: predstavitev knjig založbe Nova revija: GEORGES BA-TAILL - Zgodba o očesu, ARTHUR SCHNITZLER - Poročnik Gustl, Gospodična Else in Slovenska kronika XX. stoletja. BAD RADKERSBURG -GORNJA RADGONA MEJA NA REKI Danes, 26. junija, grad Gornja Radgona ob 21. uri: Anton Tomaž Linhart - PRIBLIŽEVANJE (v slovenščini in nemščini). V torek, 27. junija, Museumshof Rad Rad-kersburg, ob 19.30: literarni večer, besedila Franza Grillparzerja (Will uns're Zeit mich bestreiten). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (Ul. del Monte 5):danes, 26. t. m., ob 18.30 spominska svečanost ob 50. obletnici smrti Ane Frank. Ob priložnosti bodo tudi odprli razstavo, ki bo trajala do 31. julija. Občinska galerija: do 16. julija si lahko ogledate razstavo, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled). LJUBLJANA CANKARJEV DOM V Mali galeriji je do 2. julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava 21. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra. Razstava svetovne novinarske fotografije VVORLD PRESS PHOTO je na ogled do 5. jun ja. MODERNA GALERIJA Razstava PETRA VARL SIMONČIČ v Mali galeriji bo na ogled do 3. septembra. GALERIJA GLINA, Gornji trg 11 Razstava del POMPEA PIANEZZOLA je na ogled do 15. julija. GALERIJA DVORNI TRG, Dvomi trg 2 Razstava NAGRAJENCEV III. BIENALA SLOVENSKE GRAFIKE - NOVO MESTO je na ogled do 5. julija.. Marko Adlovic INSTITUT JOŽEF STEFAN Razstava slik in grafik BINETA ROGLJA je na ogled do 21. julija. BREŽICE GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHA-KA je na ogled do 30. junija. GRAD DOBROVO Razstava kipov in risb FRANCETA GORSETA iz ameriškega obdobja. IZOLA GALERIJA INSULA Razstava OTROŠKO KIPARSTVO - Kiparska delavnica ZKO Koper 1990. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do 31. avgusta. MARIBOR GALERIJA DLUM, Zidovski trg 10 Razstava plastik VOJKA STUHECA je na ogled do 25. julija. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Kraigherjeva 3 Razstava BRANKA LENARTA fotografije (1972-1993) je na ogled do 22. julija. NOVA GORICA GALERIJA ARTES Na ogled je razstava del DIMIT ARJA MALIDANOVA. PIRAN MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHILLIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. SLOVENJ GRADEC Razstava fotografij STANETA JERŠIČA je na ogled do 1. avgusta. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Razstava slik LOJZETA CEMA2ARJA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razsta-• va umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-KonjuSnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator*. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Ordine, caos e frattali«. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kuna- SESUAN Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi. Speter Slovenov Beneška galerija: se danes, 26.6., je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem« Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Giintherja Brusa. Mestna hisa-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja. Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta VVeltherja. ROŽE K Galerija Sikoronja Do 2. julija razstavlja Ivo Prančič. TRST Poletne prireditve Grad sv. Justa V sredo, 28. t. m., ob 21. 1111 koncert skupine Klezmatics. Trg Unita V četrtek, 6. julija, ob 21. 1111 nastop znanega ansambla Pooh. FOLKEST 95 Mednarodni festival folk j1* moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luči in zvokov«. MILAN Stadion San Sira V petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12-uri, na tel. St. 144.88.2903. JOHNNV DEPP / PRIHAJA Z EDOM VVOODOM Najraje je čudaški Zaslovel je s televizijsko nadaljevanko, najraje pa se pojavlja v vlogah nekoliko čudnih ljudi Po številnih glasbenih lestvicah se že nekaj Časa vrti pesem kanadskega rokerja Bryana Adamsa Have You Ever Reallv Loved a VVoman iz filma Don Juan DeMarcos, v katerem naslovno vlogo igra Johnny Depp. Adams se je očitno specializiral za filmske glasbene uspešnice, saj je pred tem že posnel (Everjlhing I Do) I Do It for You za Robina Hooda, Princa tatov, in Ali for One (s Stingom in Rodom Stevvartom) za Tri mušketirje. Preden bomo Bryana in Johnnyja doCakah v Don Juanu, nas je Johnny (brez Bryana) utegnil obiskati na naših kinematografskih platnih s svojim ž dvema Oskarjema nagrajenim filmom Ed VVood. Letošnje-8® Oskarja sta namreč v Edu Woodu dobila Rick Baker (za Uiasko) in Martin Landau (za upodobitev Belle Lugosija). Johnny si skoraj vedno izbira vloge Čudakov, sanjačev, outsiderjev. Tak je tudi Ed VVood, film o režiserju uajslabših filmov vseh Časov, kot mu pravijo v Hollywoodu. Režiral ga je Tim Burton. »Po mojem Edvvard D. VVood Jr. ni bil Čudak, se je pac bolje poCutirobleCen v žensko,« trdi Johnny. »O njegovih čudnih posnetkih, na primer posnetek ušesa Cisto od bhzu, so v petdesetih govorili, da so Čudaški. Ko pa je svoje zanimanje za Čudne podrobnosti v osemdesetih letih izražal David Lynch, so o Lynchu govorili kot o geniju.« Obsedenost 31-letnega Johnnyja Deppa s cigaretami se povsem ujema z njegovo obsedenostjo s filmom. Rodil se je v Kentuckyju, odra-sCal pa na Floridi. Pravzaprav je želel postati rock ^vezdnik. Leta 1983 je s svojo skupino The Ki ds prišel v Los Angeles. Obupano je skusal skleniti pogodbo za snemanje plošče s kakšno glasbeno hišo. Ker je bil brezposeln, mu je prijatelji, Igralec Nicholas Gage (-VVilde at Heart, Lahko se zgodi tudi vam, Red Rock VVest), predlagal, naj se sestane z njegovim agentom. Rezultat sestanka? Johnny je dobil prvo filmsko vlogo v Prvem delu More v Ulici brestov (1984). Po njegovih besedah je prvi dve leti ■Igralske kariere igral za denar, s katerim si je lahko Plačeval najemnino in kupoval cigarete. Leta 1985 je posnel svoj drugi film, Private Resori, in je presenečen, zakaj ni dobil kakšne nagrade za vlogo v tem filmu, saj se film tako razlikuje od vseh drugih njegovih filmov. Najvecja atrakcija Private Resori je za občudovalce nadaljevanke Severna obzorja mlecnozobi Rob Morrovv (Joel Fleisc-brnan za vas), ki igra Deppo-vega prijatelja. Platoon, mojstrovina Oliverja Stona, predstavlja pomembno prelomnico v l°hnnyjevi karieri. »Čeprav sem v filmu spregovoril 21 stavkov, in še to večino v vietnamscini,« Se spominja Johnny. Zaslovel je z nadaljevanko 21 lump Street (pred slabima dvema letoma jo je predvajal Sky One). Vendar z vlogo ni bil zadovoljen, saj je bil samo elan neke čudne zbirke, »del fast food restavracije«, trdi Depp. »Imel sem občutek, da samo zapolnjujem prostor in da nimam nobene zveze z igranjem ali delom. Niti scenarija nisem prebral. Prišel sem na snemanje in kar vprašal scenaristko, kaj naj rečem, in sem to odrecitiral. Tehnični del igre ni imel nobene vloge.« Sicer pa Depp o seriji ne pove nic slabega, saj je bila po njegovem mnenju dobra vaja za nadaljnjo kariero: pet dni na teden, sedem do osem mesecev so se mladi igralci 21 Jump Street kalili v igralski umetnosti. Depp s to nadaljevanko ni le opozoril nase, postal je celo najstniški seksualni simbol, kar mu od začetka ni bilo niti najmanj všeC. Zato je v filmu Johna VVatersa Cry Baby (1990) skušal pomesti in se ponorčevali s podobo in klišeji, ki mu jih je nalepil 21 Jump Street. V Cry Baby so bili Deppovi soigralci nekdanja pornozve-zda Trači Lords, VVatersova maskota in trenutno precej shujšana voditeljica talk showa Ricky Lake in Iggy Pop, ki je Deppov idol. Na nekem koncertu precej let pred Cmero je Depp Popu kričal opolzkosti in s tem skušal opozoriti nase. Uspelo mu je, saj je Iggy prišel k njemu in mu zabrusil: »Ti mala podgana.« Johny ne bi mogel biti srečnejši. Čeprav si Tim Burton po Johnnyjevem mnenju za vlogo v Edvvardu Sciesor-handsu ni predstavljal njega, je Johnny vlogo v sentimentalni darkerski ekstravaganci le dobil. »Mislil sem, da pri njem nimam nobenih možnosti, ker sem bil pac televizijec. Zdelo se mi je, da sem zaradi tega preklet, in skušal sem celo odpovedati srečanje z njim.« Po uspehu Edvarda Ska-rjerokca je Johnny igral s Faye Dunaway in Jeryjem Lewisom v filmu Emira Ku-sturice Arizona Dream, ki pa v ZDA (in še marsikje) sploh ni prišel v redni program. Ker ima še vedno zelo rad glasbo, se je pojavil tudi v nekaj glasbenih videospotih, na primer v It’ s a Shame about Ray skupine The Lemmonheads in v In-to the Great VVhite Open Toma Pettyja. V Benny in June je ob Ai-danu Quinnu in Mary Stuart Masterson končno lahko izživel svoj talent, medtem ko so mu pri snemanju What’s Eating Gilbert Grape osebne težave (razšel se je z igralko VVinono Ryder) pomagale prepricljiveje odigrati vlogo. Tik pred premiero Eda VVooda je Depp ob navzočnosti svojega novega dekleta, manekenke Kate Moss, razdejal hotelsko sobo, za kar je moral plačati globo 9767 dolarjev, tožba zoper njega pa je bila opuščena. Tako je po svoje opravil z lastno podobo zlatega ameriškega dečka iz 21 Jump Street. V že omenjenem filmu Don Juan DeMarcos je združil moCi z velikim Madonom Brandom in se tretjič srečal s Faye Dunaway (po Arizona Dream in videu In-to the Great VVhite Open). V Don Juanu igra mladeniča, ki je prepričan, da je Don Juan, najveeji ljubimec na svetu. Dve Don Juanovi izjavi: »Zenske so največ, kolikor se moški lahko pri- bliža bogu.« »Zaveti je vredno samo za ljubezen.« Brando igra psihiatra, ki domnevnemu Don Juanu prepreči samomor (skušal ga je narediti, ker ga je zapustila njegova resnična ljubezen) in se z njim ukvarja, potem ko ga zaprejo v bolnišnico. Tam Don Juan pripoveduje divje zgodbe o ljubezni in poželenju. Čeprav naj bi spal z veC kot tisoč ženskami, je bil dober ljubimec, ker je veliko pozornosti posvečal drugi osebi. »Med snemanjem sem bil zaljubljen. MogoCe sem zato lažje odigral to vlogo,« pravi Johny. O srečanju z Madonom Brandom pa: »-Bil sem nervozen, ker bom srečal mit, legendo, Mado- na Branda. A že po dveh sekundah sem se ob njem počutil sproščeno.« Dunawayeva igra psihiatrovo ženo. Na letošnjem canneskem festivalu so predvajali tudi njegov novi film, Dead men režiserja Jima Jarmusha. Johnny je zavrnil vloge v dveh velikih uspešnicah, Hitrosti in Intervjuju z vampirjem. Zeli namreč delati samo tisto, kar si želi, in samo s tistimi, s katerimi si to želi. Ne igra za blagajniški uspeh. »Spakujem se pac pred kamero in za to dobim plačilo,« je življenjski motto Johnnyja Deppa. Zdaj, ko je iskan igralec, si ga lahko, privošči. Irena Pirman Ed VVood z bodočo ženo Kathy (Patricia Arguette) Johnny Depp v vlogi ekscentričnega režiserja drugorazrednih kultnih filmov Eda VVooda Ko se Ed (Depp) in Dolores (Sarah Jessica Parker) bolje spoznata, ji prizna, da ima nekoliko nenavadne želje pri oblačenju Z Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21,3,-20.4: Na delovnem mestu boste grdo izzvani. Privoščili si boste silovit izbruh in glasno povedali, kar vam leži na duši. Nedolžni se bodo potuhnili, krivi pa bodo znova zatajili BIK 21.4-20, 5.: Vaše počutje bo nekoliko protestiralo, tudi zato, ker ga boste izzivali s spomini, za katere že dolgo Časa predobro veste, da bi jih bilo dobro enkrat za vselej pokopati. DVOJČKA 21.5. - 21.6.: V trenutkih soočenja s korenitimi odločitvami se boste umaknili v razposajeno družbo, ki naj bi vas odvrnila od teCnih misli Odločitev najbolje dozori v miru tišine. RAK 22. 6. - 22. 7.: Razlog za vašo nedejavnost bo globlje narave, zato se nikar ne izgovarjajte na utrujenost PoMte nekoga, ki vas bo pripravljen poslušati, in izlijte svoje srene tegobe. LEV 23. 7. - 23. 8.: Okolici boste želeli dokazati svojo izjemnost zato se boste podajali v situacije, M bodo vključevale tveganje. Ce boste ohranili pravo mero, vam bo več kot uspelo. DEVICA 24 8. - 22.9.: Ne izogibajte se napak, na njih se vendar udmo. Ce se želite naučiti še veC, jih delajte namerno; ko boste presegli napake, boste delali samo še napačne korake. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Okolica vašim zamislim ne bo naklonjena, zato boste postali še bolj vztrajni in nepopustljivi. Vsiljene ideje se morda res prej uresničijo, vendar so brez okusa ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Zapletli se boste v tihi spor, ki se bo zavlekel dlje, kot je treba. Kadar se spreta dve ponosni trmi, lahko zamera trap do smrti, zato brž pokopljita svoj lažni ponos. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Čeprav vaša duhovna odsotnost ne bo trajala dolgo, bo bližnji vendarle zelo nestrpsi, kajti zbal se bo, da se boste znova zaklenili v temačno klet svoje duševnosti. KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Vaši sijajni počitniški načrti se bodo zadeli poCasi sesuvati - pa ne zaradi zunanjih ovir, paC pa zaradi vse bolj treznih od, s katerimi razlikujete smisel od nesmislov. VODNAR 21.1.-19. 2.: V iskrenem pogovora z novim znancem boste v sebi odkrili lastnost, M ste jo že dolgo Časa Čutili, vendar vam drugi niso dovolili, da jo brez bojazni izrazite. RIBI 20.2. - 20.3.: Utrujeni boste, vendar na delovnem mestu za nobeno ceno ne boste dovolili, da bi tvegali izgubo gotovosti in oseko v denamid. Taka je pač useda sodobnih robotov. _____________RUSIJA___________ Moskva je zasuta z dnevniki Najbolj priljubljen je Moskovski komsomolec V Moskvi izhaja več sto publikacij, med katerimi je 40 dnevnikov različnih usmeritev, ki imajo vsi svoje stalno bralno občinstvo. Precej tiska izdaja opozicija, zlasti tista, katere usmeritev je komunistična ah nacionalistična. Na čelu vseh protidemokratičnih in protireformskih časopisov je moskovska Pravda, nekdanje glasilo nekdanjega CK KPSZ, ki jo je leta 1905 ustanovil Vladimir Iljič Lenin. Današnja naklada Pravde je 250 tisoč izvodov, dnevnik pa je v zasebnih rokah. Njen večinski lastnik je nek grški podjetnik, po prepričanju komunist. ŠAH a b c d e f g h Problem -mat v treh potezah /Dr.S.Wolf -Zagreb 1935 Črni kralj se je znašel v kotu šahovnice in samo po zaslugi e kmeta ni v patu. Tega se beli dobro zaveda in mora odigrati najmočnejšo potezo, da se izogne vsem čerem in matira v treh potezah. Rešitev je tako pred vami, samo pravilen vrstni red potez je potrebno odigrati! Rešitev naloge Da pripravi matno sliko se v igro vključuje najprej beli skakač s potezo l.Se2 in na potezo z e kmetom l...e5 se mora za preprečitev pata najprej žrtvovati lovec 2.Lg2 hg2 3.Th5 mat. V kolikor pa črni igra l...e6 bela trdnjava matira na prvi vrsti 2.Tgl e5 3.Thl mat! S. KovaC Časnik Zavtra (Jutri) združuje tako imenovane domoljubne sile, ali kot se sami imenujejo: duhovno opozicijo. Zavtra je naslednik prepovedanega velikoruskega dnevnika Den, ki je bil v obdobju oktobrskih dogodkov leta 1993, ko so s tanki zlomili odpor komunističnega parlamenta - glasilo njihovega voditelja Ruslana Hasbulatova in generala Aleksandra Ru-ckoja. Članki so polni žaljivk na račun predsednika Borisa Jelcina in polni hvalnic jastrebom najrazličnejših usmeritev. Zavtra dosega naklado do 100 tisoč izvodov. Se eden od nekdanjih sovjetskih mastodontov je Sovjetska Rusija, ki se je od nekdanje nekaj milijonske naklade skrčila na 250 tisoč izvodov, vsak dan pa dokazuje svojo »demokratičnost« z odkritimi pozivi k nasilnemu rušenju sedanje ruske oblastne garniture, na čelu s predsednikom Jelcinom. Poleg tega pa obstaja še vrsta velikomskih časnikov, katerih naklada je precej nepomembna. Dobri poznavalci medijev v Rusiji zatrjujejo, da lahko med najskraj- nejše in najbolj nestrpne časopise uvrstimo Ruski parjadok (Ruski sistem). Ta dnevnik, katerega naklada dosega 50 tisoč primerkov, po mnenju moskovskih komunikologov, zagovarja skrajno fašistično usmeritev. Med časopisi, ki so blizu reformističnim pogledom, moskovčani ne pozabijo omeniti Izvestij. Ta dnevnik izhaja v nakladi 750 tisoč izvodov. Približno 60 odstotkov delnic časopisa je v rokah zaposlenih. Po svoji politični usmeritvi se Izvestja približuje pogledom radikalnega demokrata Jegorja Gajdarja, vodje najmočnejše parlamentarne stranke Vybor Rossii (Izbor Rusije), njen predsednik pa je hkrati eden od kolumnistov tega tednika. Neodvisnim časopisom demokratične usmeritve pripada tudi tednik S ego dn j a (Danes), z naklado 200 tisoč primerkov, ki je del medijskega imperija moskovskega bančnika Vladimirja Gu-sinskega. Poleg časopisa Segodnja je Gusinski prav tako lastnik radijske postaje Eho Moskvy (Moskovski odmev) ter enega od kanalov mo- skovske NTV (Neodvisne televizije). Najbolj priljubljen časopis v Moskvi je Moskovski komsomolec, katerega naklada dosega 1,5 milijona primerkov, znan pa je po svojem neposrednem, grobem, včasih celo prostaškem jeziku, v katerem se spopada z zelo resnimi temami, ki pestijo sodobno Rusijo; od korupcije v najvišjih slojih družbe, do najbolj brane črne kronike, in estradnih govoric, o katerih izčrpno obvešča moskovsko javnost. Največ ga kupujejo mladi in uporniško nastrojeni bralci. Moskovski komsomolec sodi po ruskih standardih v rumeni tisk, čeprav bi ga lahko opisali tudi kot rusko različico londonskega Daily Maila in Daily Expressa. Eden od problemov, ki pesti rusko časopisje, je zagotovo tudi ta, da ima ministrstvo za informiranje monopol nad naročninami, država pa Se vedno ne dopušča zasebnih tiskam. Šestmesečna naročnina Izvestij stane približno 10 tisoč rubljev, posameznik pa mora odšteti zanjo kar 60 tisoč rubljev. Razliko 50 tisoč rubljev pobere država za raznašanje časopisov, ki jih naročnikom dostavlja na dom. V milijonskih nakladah v Moskvi izhajajo tudi zabavni časniki, ki skušajo na vse mogoče načine pobegniti pred politiko, kar je, kot zatrjujejo moskovski komunikologi, seveda prav tako politično stališče. Ob tem tisku je na "voljo tudi veliko tujih izdaj, predvsem revij in časopisov za mlade, kot so Burda, Pop Corn, Bravo, Cosmopolitan, Beauty Body, Penthouse, ki izhajajo v ruščini. Apolitičen časopis je tudi Casnaja žizn (Zasebno življenje), ki izhaja s pomočjo ameriškega in kanadskega kapitala, in piše predvsem o lesku in sijaju mondene zahodne visoke družbe in Holywooda, diskretno pa tudi o navadah moskovske estrade in zakulisja odrskih desk. Zelo razkošen in izčrpen je tudi Šport Express z milijonsko naklado, katerega večinski lastnik je znani francoski časopis L’ Equipe. Omenimo lahko še tako imenovani Skrajno obupen časopis, ki izhaja v 300 tisoč izvodih, ukvarjajo pa se predvsem s srhljivimi; največkrat izmišljenimi zgodbami, pogosto začinjenimi z morbidnim Črnim humorjem. Po nakladi mu sledi časopis Škandali, ki izhaja v ruščini in poljščini, ter objavlja zgodbe, kakršna je tista o ženski, ki trdi, da so jo posilila nezemeljska bitja... itn. Na koncu lahko omenimo še revijo Kljukva (Izmišljotina) z naklado 500 tisoč primerkov, ki ima podobno vsebino kot Info Aids z naklado treh milijonov primerkov. Vsekakor je zanimiv tudi časopis Milijonar, ki ga oglašajo kot zabavnik za poslovneže. Povsem jasno pa je, da lahko danes bralci v Moskvi in p° vsej Rusiji izbirajo med pestro ponudbo različnih časopisov in revij. Vojn LukiC SKANDINAVSKA KRIŽANKA 301 LASTNOST ZELO ZAGRETEGA GOVORCA URESNI- ČEVALEC ANGLEŠKI PEVEC JOHN LUČAJ ENAKOV POTOMEC NIKA JUVAN PRISTANIŠČE PRI SAN FRANČIŠKU SLOVANSKI BOG LUCI SL. FIZIK CERMEU SLIKOVIT OPIS OZKA DOLINA S STRMIMI POBOČJI, TFSFN ERIČ CLAPTON IT. SLIKAR (ANTONIO CANALE, 1697-17681 AVTOR: SIMON BIZJAK POTOMEC ST. EGIPČANOV KRŠČANSKE VERE GRŠKA BOGINJA NESREČE VRSTA POVRTNINE ČLOVEK BREZ DOMOVINE VICENZA PRVOTNI PREB. APENINSKEGA POLOTOKA VLADARSKI NASLOV OBRI METE- OROLOG SPOLNA BOLEZEN, GONOREJA PRIDELOVALKA ALI PRODAJALKA ZELENJAVE IZGUBA OSTRINE ZVEZA DRŽAV JV.AZUE IT. KEMIK, NOBELOVEC LETA 1963 IGIULIO) IGRALEC COSTNER »ŠPICA« MOTORNEGA KOLESA STAROJUD-OSVKI KRALJ LUKA V IZRAELU KOVAN POLIZDELEK SLOVENSKI GRAFIK JUSTIN MOTNOST NEM. FILOZOF (GEORG F.) KAZEN ZA KRŠILCA BOŽJE ZAPOVEDI NASA VALUTA BIVŠI ANG. POLITIK (FREDERICVV.) IT. MESTO V. OD RIMA ARTHUR RIMBUAD DELAVSKA ORGANI- ZACIJA IT. POKRAJINA, IAZI0 SL. REŽISER (JOŽE, »KEKEC«) LEOPARD RAFKO IRGOLIČ SLOVENSKI PESNIK ZUPANČIČ DEL SKELETA OTOK V MALIH SUNDIH GL. MESTO GRČIJE EMIL ZATOPEK ETILNI ALKOHOL KOMPOZ. POSTOPEK BARVA KOZE, TEN ORODJE ZA KOŠNJO NAPRAVA NAD ŠTEDILNIKOM JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA REZULTAT MNOŽENJA S ŠTEVILOM 2 POTEKANJE VOJVOD. PESNIK (KAROLV) KARCINOM IME VEC ČEŠKIH KRALJEV, TUDI OTAKAR HRV. KARIKATURIST VOUEVICA TOMAŽ TERČEK IZUMRLA PTICA PREPREČITEV SKLEPA Z NASPROTNIM GLASOM PAUL NEVVMAN PRIMOŽ KOZAK PROSTOR ZA PRIDOBIVANJE SOLI NESKLADJE, NESORAZ- MERJE MESTO OB IZLIVU MARICE, ENEZ N02ZA OBREZOVANJE TRT / SLKANT- AVTOR KOVAČIČ POKRAJINA V ZAHODNI SLOVENIJI GROFIJA NA JV. ANGLIJE SLOVENSKA DEDIŠČINA Škofjeloški grad Pušfal Sedanjo podobo je dobil v dobi baroka Starodavno mesto Škofja Loka se ponaša z vec grajskimi objekti. Nad Loškim gradom so razvaline romanskih gradov na Kranclju in VVildenlaka pod Lubnikom, v mestu sta gradova Stara Loka in Pustal, v bližnjem Sv. Duhu pa v Ajmanovem gradu prebivajo ursulinke. Grad Pustal na nizki terasi na desnem bregu PoljanSCice v Škofji Loki je v zgodovinskih virih posredno omenjen ze leta 1214, ko srečamo viteza Otona de Purschstalla, izrecno pa leta 1392, ko je omenjen haus Purgstal. Puštalski gospodje, ki so bili tudi freisinSki gra-discani na Kranclju, so izumrli konec 16. stoletja, njihovo premoženje pa je do konca 17. stoletja prehajalo iz rok v roke. Tako sta bila nekaj Časa solastnika trgovec Kunsti in staroloski graSCak Papler, nato grofje Paradeiserji oziroma sorodniki Possa-relliji, baroni Tallerji in Apfaltrerji, končno pa so ga leta 1696 kupili bogati Oblaki pl. VVolkensbergi iz Gorenje vasi, od leta 1753 cesarski baroni. VVolkensbergi so trgovali z železom in si v 18. stoletju tako razširili izven-loško posest, da so sodili med najbogatejše rodbine na Kranjskem. Potomci Oblakov so leta 1927 oddali večino prostorov v najem banovinski mlekarski šoli, po drugi svetovni vojni je bilo v Pu-štalu nekaj stanovanj, v njem so bili tudi prostori muzeja, nato pa embalazno-graficnega podjetja. Sedaj so v gradu glasbena šola, družbene organizacije in društva. Prvotno poslopje je bil verjetno gotski dvor gospodov Puštalskih (naslednik stavbe, ki je morda stala na bližnjem Hribcu), ki je v stoletjih doživel številne prezidave in dozidave. Puštal sta v 17. stoletju upodobila Meri- an in Valvasor, vendar se njuni upodobitvi razlikujeta. Po Merianu sta Puštal sestavljali dvonadstropna gosposka zgradba in vzporedno nižje nadstropje s kapelo, medtem ko je kranjski polihistor narisal skupek nepovezanih stavb, med katerimi izstopa neugledno stolpa-sto poslopje. BaroCna doba je botrovala temeljiti predelavi, saj je takrat Puštal dobil sedanjo podobo dvotrak-tnega poslopja v obliki zaprte Črke V, ki jo na vogalu krasi okrogel stolpic, trakta pa sta zamejena s pravokotnima še gotskima stavbama, ki sta tudi najstarejša dela gradu. Odprto dvorišče ima arkade, ki v pritličju slonijo na slopih, v nadstropju pa na okroglih stebričih. V grajski kapeli je dragocena slika Snemanje s križa italijanskega baročnega slikarja Giulia Quaglia, ki jo je naslikal leta 1706. Ivan Jakič Valvasorjeva upodobitev Puštala Grad Puštal je le eden izmed škofjeloških gradov (Foto: Ivan Jakič) Pershore ■ mesto stoletnikov Nekateri prebivalci mesteca Pershore, ki ima le devet tisoč prebivalcev, so prepričani, da dosežejo visoko starost zato, ker živijo mirno podeželsko življenje, drugi pravijo, da je vzrok dolgemu življenju pitje prekuhane vode, tretji pa menijo, da živijo dolgo zato, ker na njihovem jedilniku ni rib. Kakorkoli že - Pershore je znan kot mesto stoletnikov, saj tam Angleži povprečno živijo najdlje. »Trenutno je v mestu sedem stoletnikov, še pred nekaj meseci pa jih je bilo deset. Pred kratkim je umrl najstarejši, 105-letni George Carey. Ni umrl zaradi bolezni, bil je le utrujen,« je dejal Miles Ogle, ki s svojimi 69 leti sodi med »mlajše« prebivalce. Veliko ljudi je starih od 80 do 90 let in Ogle, lastnik lekarne, poudarja, da ljudje le redko jemljejo večjo količino zdravil, navadno le blaga zdravila za različne prebavne težave. Zenske dosegajo naj-vecjo starost. Med njimi je 104-letna Blanche Daufty, ki vsako- mur pove »recept« za dolgo življenje: »Vodo vedno prekuhavam, nikoli ne jem rib.« Nekateri stoletniki pravijo, da Čudežnega recepta za njihovo starost ni, zato je Ogle prepričan, da gre za dedno lastnost. Duftyjina sestra Kate je umrla pri 105 letih, njen sin, 74-letni Jack je krepak kot petdesetletnik. »Mislim, da je odgovor na vprašanje, zakaj ljudje v Pershoru tako dolgo živijo, dednost. Ze v preteklosti so ljudje umirali v visoki starosti. Res pa je, da je bila stopnja umrljivosti novorojen^ ckov zelo visoka, torej so preživeli le najbolj močni in odporni. Ti so predniki današnjih družin,« je dejal Ogle in poudaril, da Blanche Dufty kljub visoki starosti še vedno kadi. Pershore leži na kmetijskem območju, zato ljudje jedo veliko sveže zelenjave in mlečnih izdelkov. Ne poznajo stresa in nekateri pravijo, da tudi zato živijo dolgo. »Naši stoletniki tako zbrano in pametno govorijo, da jim ne bi nihče prisodil te Častitljive staro- sti,« je dejal lan Carmichael, direktor enega od dveh zdravstvenih domov v Pershoru. »Večina stoletnikov živi v teh krajih od rojstva; med njimi ni ljudi, ki bi se tja priselili po upokojitvi.« V Stonebow House, domu za stare, živita dva stoletnika. »Zenske običajno ne kadijo, alkohol pijejo le ob posebnih priložnostih. Vsi si tudi prizadevajo, da bi bili kar najbolj veseli,« je povedala Janet Croucb, ki z možem vodi dom. Med tridesetimi varovanci je veliko starih vec kot 90 let. Dr. Marshall VVilson, upokojeni mestni zdravnik, pravi, da je najpomembnejša pravilna prebrana. »Ljudje, tudi tisti z manj denarja, imajo zelenjavne vrtove. Tako je bilo tudi že v preteklosti.« Ogle je prepričan, da prihodnje generacije ne bodo dosegle tako visoke starosti. »Ko bodo ljudje doživljali strese, se bo starostna meja znižala in večina ljudi ne bo dočakala sto let. Danes je življenje pac stresno,« poudarja dr. Marshall. Patricia Reaney, Reuter IRAN Dežela na nekdanjem stičišču med vzhodom in zahodom m Vitki stebri so podpirali strop sprejemne dvorane Tako je lahko pravilno odmeril davke, odstranil nepravičnega satrapa, utišal nezadovoljstvo bodisi z denarjem drugič spet z mečem, se pravočasno pripravil na vojno... Naj-vecjo moC je Perzija dosegla pod vodstvom vladarja Dareja L, ki je vladal deželi od leta 522 do 486 pr. n. št.. Darej je že delno razrahljano kraljestvo znova utrdil in še povečal. Za nadaljnja osvajanja si je Darej izbral Evropo, kjer je leta 490 pr. n. št. pri Maratonu doživel svoj prvi poraz. Za Grke je bila to pomembna zmaga, za Perzijce samo nepomemben umik. Prav Da-reju se moramo tudi zahvaliti, da toliko vemo o antični Perziji. Popolno- ma se je zavedal, da je kralj kraljev, in je dal vse svoje večje uspehe zabeležiti v trdno skalo za prihodnje rodove. S to svojo temeljitostjo - nekateri napisi so napisani celo v vec jezikih - je zelo olajšal delo arheologom. Po njegovi smrti pa je perzijska zvezda zaCela bledeti. Svoj prvi zaton je imperij doživel leta 334 pr. n. St., ko je Aleksander Veliki, uCenec grškega filozofa Aristotela, na svojem vojaškem raziskovalnem pohodu pokoril Perzijo. Po propadu Grkov pa zgodovina o Perziji neupravičeno molči. Vodijo jo »izgubljena ljudstva«, Parti in za njimi Sansidi. V tem Času je bila Perzija edini pravi tekmec in bic Rima. S prihodom Arab- cev na prizorišče v 7. stoletju pa je sijajna perzijska zvezda dokončno zatonila. ZaCelo se je novo poglavje zgodovine. Zgodnjega petkovega jutra se je v Sirazu spet zapletlo. Očitno je bilo, da so zlati Časi turizma samo še medel spomin. Otovorjena s težko prtljago sva tavala po mestu in spraševala mimoidoče. Sizifovo delo, kajti le redki so dajali vtis, da naju razumejo, Končno sva se znašla na nekem dvorišču, na postaji malih avtobusov. Vkrcala sva se v vozilo, katerega nama je pokazalo največ ljudi. Atmosfera je bila prijetna, potnikov pa nekaj vec kot običajno, med njimi tudi ženske. Ljudje so izžarevali praznično razpolože- nje. Bil je petek - Alahov dan, cas za obiske, počitek, družinsko življenje. Po enourni vožnji sem zadovoljen z razvojem dogodkov in sam s seboj zadremal, ko je v avtobusu završalo. Šofer je po ljudskem telefonu spraševal, kam pravzaprav hočeva. Janez Jaklič (Se nadaljuje) ^. SRED ZMERNO JASNO OB1AČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA O KUJ ZIJA CIKLONA CIKLONA .'''Vi rxs 6 66 6A6 ■VN \ C DANES TRBIŽ 6^ O KRANJSKA GORA A 9/18 O TR2ICio/19 CED, OVIDEM 13/25 -^N.GOR.CA GORICA n 13/25 O UMAG 66 o ^ LJUBLJANA f )__> 1 12/21 N čN OPATIJA 6^ 14/M POREČ H OPATIJA PAZIN o Slovenija: Na Primorskem bo večinoma sončno, drugod delno jasno. Na vzhodu so možne „ Se kratkotrajne padavine. Najvi-I Sje dnevne temperature bodo H od 17 do 25° C. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah Itali]e in ob Jadranu bo pretežno jasno, drugod debio ^ jasno z zmerno oblačnostjo. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 5.12 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 4.11 in zašla ob 19.28. TEMPERATURE MORJA IN REK °C Mura 12,1 Crikvenica Sava (Radovljica) 9,6 Malinska Sora 10,7 Šibenik Ljubljanica 12,0 PoreC Savinja - Split Vipava 9,9 M. Lošinj Jadransko morje (Koper) 15,2 Dubrovnik °C 20,0 18,0 19,0 19.0 20.0 20,0 20,0 NAPOVED ZA POMORSTVO Veter v slovenskem Primorju: zjutraj: SE 4 do 8 vozlov popoldne: NW 5 do 10 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 3.45 najnizje -57 cm, ob 1025 najvisje 26 cm, ob 1524 najnizje -9 cm, ob 21.10 najvisje 45 cm. lutri: ob 4.11 najnizje -60 cm, ob 10.53 najvisje 29 cm, ob 15.57 TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 20 16 12 8 4 0 BIOPROGNOi Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo danes ugoden. VOX POPULI Knjig in prijateljev imej malo, a dobre. Knjiga je kot voda: zmeraj si utre pot. Ljubezen je dobra sluza- „ M 1 H0 REKA 75/26 rl Predal se je še eden od šefov iz Calija BOGOTA - Victor Patino Fomeque (na sliki AP), Sesti človek v hierarhiji kolumbijske kokainske mafije narkokar-tela iz Calija, se je včeraj predal v neki vojašnici v kolumbijskem glavnem mestu. Kot je dejal neki vojaški častnik, se je 38-letni Patino Fomeque, ki mu pravijo El Papi, 2e-dalj časa pripravljal na predajo. Zakaj se je odločil za ta korak, ni povsem jasno. Vsekakor je Fomeque 2e tretji Sef sedemčlanskega vodstva calijskega kartela, ki je padel v roke kolumbijskih oblasti. Najprej so-pred dvema tednoma aretirali vrhovnega Sefa Gilberta Rodrigueza Orejuelo. Po njegovi aretaciji se je pred tednom dni predal Henry Loaiza (Škorpijon), zadolžen za varnostno službo, včeraj pa še Victor Patino Fo-meque. Ti izredni uspehi v boju proti kolumbijski kokainski mafiji pa so skrajno sumljivi. Ze res, da sta se lahko Škorpijon in El Papi predala, ker so po aretaciji vrhovnega Sefa Orejuele oblasti zasegle ogromno dokaznega gradiva. Oblasti pa so imele že-pred tem dovolj dokazov o zločinski dejavnosti obeh, tako da je predaji botrovalo skoraj go- tovo kaj drugega. Kartel iz Calija je postal najpomembnejši proizvajalec in izvoznik kolumbijskega kokaina, potem ko mu je uspelo s pomočjo oblasti likvidirati me-dellinski kartel Pabla Escobarja. Bržkone se zdaj dogaja nekaj podobnega. Morda pa je vsa zadeva Se bolj zapletena, saj ni nobena skrivnost, da so v dejavnost kolumbijske kokainske mafije vpleteni tudi Številni politiki, ki bi lahko zdaj skušali likvidirati nevarne priče. S predajami si torej sefi iz Calija rešujejo golo kožo, ker so v zaporih varnejši kot na begu. Ruski Ployboy ponuja poteg golih deklet tudi literaturo MOSKVA - Ob sliki Marlborovega kavboja, ki se bohoti preko dvanajstih nadstropij, McDo-naldovih restavracijah in pravem plazu luksuznih mercedesov v postkomunistični Rusiji ne sme manjkati eden od glavnih simbolov nekdanjega »gnilega Zahoda« -Playboy. V Moskvi so namreč predstavili rusko izdajo mesečnika z bolj ali manj golimi lepotičkami. Za Ruse pa ni to nobena novost, saj se je tu že pred dvema letoma »izkrcal« Pent-house, da sploh ne omenimo domačih in tujih soft in bard pornografskih revij. Ruski Playboy pa-ima svojo posebnost, saj se ob golih dekletih pojavljajo literarni in drugi članki najuglednejših ruskih piscev. Atlantis je spet ostal na Zemlji CAPE CANAVE-RAL - Izstrelitev ameriškega vesoljskega trajekta Atlantis so morali znova odložiti zaradi slabega vremena. Atlantis naj bi poletel v zemeljsko orbito jutri ob 15.32 po krajevnem času (ob 21.32 po srednjeevropskem poletnem času). Do zgodovinske spojitve ameriškega vesoljskega trajekta z rusko vesoljsko postajo Mir bo torej prišlo Sele v četrtek. Seveda, če je Američanom vreme ne bo vnovič zagodlo. Dokončen sklep bodo sprejeli drevi. Za tako dolgo odložitev so se odličili, da ne bi utrudili posadke in tehničnega osebja. Ameriški in ruski novinarji, ki v teh-dneh oblegajo vesoljsko izstreliSče na Rtu Canaveral, so seveda razočarani, a tudi- njim bo nedvomno prijal krajši počitek. Sedemnajst mrtvih PRAGA - V trčenju potniškega in tovornega vlaka pri češkem Chrudimu v soboto zvečer je izgubilo življenje sedemnajst-oseb, sest pa jih je v kritičnem stanju. Veči- noma so bili na vlaku mladi potniki, ki so se v soboto peljali na zabavo iz Poličke v Chru-dim. Kot je sporočila tiskovna agencija CTK, so se’vagoni iz Se neznanih vzrokov odklo- pili od tovorne kompozicije in »razparali« potniški vlak, ki je pravzaprav za železniški promet preurejen avtobus. Ranjence so odpeljali v Chrudim in v Hradec Kralovi, medtem ko se je sedem ekip gasilcev trudilo z razbitinami--Kot so dejali predstavniki čeških železnic, je za nesrečo bržkone kriva dotraja-njost voznega parka.