Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750, fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA FEBRUAR 2018 AKTUALNO AKTUALNO SEMINAR DAVČNI OBRAČUN Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija organizira seminar Davčni obračun za leto 2017, ki bo v sredo, 14. februarja 2018 ob 16. uri na OOZ Idrija Vsebina seminarja je navedena v rubriki Izobraževanje – seminarji - delavnice Kotizacija: 45€, brezplačno za člane s poravnano članarino Prijave: obvezna prijava do 13.2.2018 na tel. (05) 37 34 754 ali na e- naslov ivica.podgornik@ozs.si. ČLANARINA – POPUST OB ENKRATNEM LETNEM PLAČILU Mesečna članarina OZS znaša: 1. 10 € mesečno za člane, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti 2. 18 € za samostojne podjetnike in gospodarske družbe brez zaposlenih 3. 27 € za samostojne podjetnike in gospodarske družbe, ki imajo zaposlene V kolikor imate v celoti poravnano članarino za nazaj, lahko izkoristite popust. Član, ki najkasneje do konca februarja tekočega leta plača letno članarino v enkratnem znesku, se mu prizna popust v višini enomesečne članarine. FURS NADZIRA NEIZPLAČILA PLAČ Finančna uprava je z letom 2018 poleg Inšpektorata za delo, pristojna, da v okviru davčnega nadzora uvede postopek o prekršku zoper tiste delodajalce, pri katerih ugotovi, da obračunov davčnega odtegljaja, na katerem opravijo tudi obračun prispevkov za socialno varnost (REK obrazci) niso predložili, ker plač delavcem niso izplačali. Delodajalce, ki ne izplačujejo plač v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih, to je do 18. v mesecu za pretekli mesec in posledično ne predlagajo REK obrazcev na katerih obračunajo prispevke, bo FURS sankcioniral (134. a člena ZPIZ-2). V februarju 2018 bodo uslužbenci FURS (tudi z mobilnimi enotami) izvajal obsežne aktivnosti nadzora delodajalcev, ki niso oddali REK obrazca v zvezi z izplačili plač. Mobilne enote FURS bodo na terenu preverjale ali delodajalci, ki REK obrazcev niso oddali, dejansko tudi niso izplačali plač. Če bo v postopku nadzora ugotovljeno, da so zaposleni prejeli plače (oziroma druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo), prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bo FURS zoper te delodajalce uvedel ustrezne postopke v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku. Če pa bo v postopkih nadzora ugotovljeno, da REK obrazci niso bili predloženi, ker delodajalec plač zaposlenim ni izplačal, bo FURS takšnega delodajalcu izrekel globo od 450 € do 20.000 €, odvisno od velikosti in statusa delodajalca. Z globo od 450 € do 2.000 € se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca. Vir: FURS PREVERJAJTE VROČITVE NA PORTALU eDavki eDavki - vročitev s fikcijo FURS poziva uporabnike eDavkov, da redno pregledujejo eDavke in prevzemajo dokumente odložene v njihov profil, da ne bo prihajalo do fikcije vročitve. Šteje se, da je bil dokument ob nastopu fikcije vročen. Na podlagi vročitve upravni akt dobi pravni učinek, prav tako začnejo teči roki za pravna sredstva, prostovoljno izpolnitev obveznosti in izvršbo. FURS ugotavlja, da je bilo v letu 2017 na portalu eDavki okoli 33% dokumentov vročenih s fikcijo (to pomeni, da zavezanec dokumenta v roku 15 dni od dneva vložitve v eDavke, ni prevzel). Od teh 33% pa je okoli 50% (36.000) dokumentov takšnih, v katere zavezanci tudi po nastopu fikcije vročitve niso vpogledali. Da bodo zavezanci obveščeni o odloženem dokumentu na eDavke, lahko na obrazcu eVročanjePOS določijo elektronski naslov za prejemanje informativnih sporočil o dokumentih, ki se eVročajo v portal eDavki. Vir: FURS POPOLDANCI - ODDAJA OBRAČUNA PAVŠALNIH PRISPEVKOV Obračun pavšalnih prispevkov elektronsko na obrazcu OPSVD za popoldance od 1.1.2018 preko portala eDavki Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, za obračunska obdobja od 1. januarja 2018 dalje prispevke izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVD obrazcu), ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost. V skladu s prvim odstavkom 353. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 predložijo OPSVD obrazec davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če z zakonom ni določeno drugače. Za mesec januar 2018 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v POPSV, ki ga je pripravil davčni organ, niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV davčni organ v sistem eDavki ni odložil, mora zavezanec sam predložiti OPSVD obrazec najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Za zavezance, za katere so predizpolnjeni podatki v POPSV pravilni in popolni, se dodatna aktivnost v zvezi z obračunom prispevkov ne zahteva. Po določbi šestega odstavka 353.a člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 bo v tem primeru POPSV postal obračun prispevkov, ki bo tudi izvršilni naslov v skladu z drugim odstavkom 145. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2. V primeru, da bo zavezanec oddal OPSVP obrazcu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec po tem, ko je davčni organ zanj že sestavil POPSV, velja obračun prispevkov za socialno varnost, ki ga je oddal zavezanec. Plačilo pavšalnih prispevkov Zneski pavšalnih prispevkov so določeni v odstotku od povprečne plače za oktober preteklega koledarskega leta (povprečna bruto plača PP za oktober 2017 znaša 1.621,46 €). Pavšalni prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje se plačujejo na prehodna davčna podračuna in od januarja 2018 znašajo:  33,01€ prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, plačilo na prehodni davčni podračun ZPIZ: SI56 0110 0888 2000 003, s sklicem SI19 DŠ-44008.  34,37€ prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, plačilo na prehodni davčni podračun ZZZS:: SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI19 DŠ-45004. ZAVAROVALNE OSNOVE ZA PLAČILO PRISPEVKOV Način določanja zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samozaposlene osebe, družbenike gospodarskih družb in kmete je opredeljen v Pravilniku o določanju zavarovalne osnove. Zavarovalna osnova Zavarovalna osnova samozaposlenih se določi na podlagi njihovega dobička iz dejavnosti za preteklo leto povečanega za obračunane prispevke za socialno varnost. - Zavarovalna osnova je dobiček zavarovanca, ugotovljen skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno socialno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, preračunan na mesec. - Za samozaposlene osebe se dobiček zniža za 25%. - Zavarovalna osnova za samozaposlene osebe ne sme biti nižja od 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec. - Zavarovalna osnova za družbenike ne sme biti nižja od 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. - Zavarovalna osnova ne sme biti višja od 3,5kratnika povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. - Če dobiček samozaposlene osebe ne preseže 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. - Če dobiček družbenika ne preseže 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, je zavarovalna osnova 90 % povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Določanje zavarovalne osnove Zavarovalna osnova se na novo določi na podlagi zadnje prejete odločbe o odmeri dohodnine oziroma obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, in sicer za mesec, v katerem je bila odločba o odmeri dohodnine oziroma obvestilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vročeno. Dobiček samostojnega podjetnika Dobiček s.p. se določi na podlagi podatkov iz obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto ter podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Pri tem se dobiček določi tako, da se znesku razlike med davčno priznanimi prihodki in odhodki oziroma davčno priznanimi prihodki in normiranimi odhod ki prišteje znesek obračunanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje, ki jih je plačala Republika Slovenija. V primeru razlike med prihodki in odhodki v višini 0 (nič) to pomeni, da bo dobiček določen v znesku plačanih prispevkov za obvezno socialno zavarovanje. Dobiček družbenika Dobiček družbenika se določi na podlagi podatkov iz odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto in obračunov davčnega odtegljaja. Pri tem se za določitev zavarovalne osnove štejejo vsi dohodki, prejeti od gospodarskih družb, zadrug ali zavodov, v zvezi s katerimi je zavarovanec pridobil lastnost družbenika, in sicer tako iz naslova opravljanja poslovodne funkcije kot za opravljanje dela, v zvezi s katerimi je zavarovanec pridobil lastnost zavarovanca (zavarovalna osnova 040). Zavarovanec se lahko odloči za plačevanje prispevkov od višje zavarovalne osnove, kot jo določa pravilnika, vendar ne več kot od zneska 3,5- kratnika povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Zavarovanec lahko uveljavlja znižanje zavarovalne osnove, vendar le enkrat za posamezno obdobje, in sicer za največ 20%, vendar najmanj od zavarovalne osnove, ki znaša 60 % oziroma 90 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Minimalna zavarovalna osnova po letih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje V prehodnih določbah Pravilnika o določanju zavarovalne osnove je so določene najnižje zavarovalne osnove za posamezna leta v prehodnem obdobju. Za samostojne podjetnike se je prehodno obdobje izteklo v letu 2017, ko je bila najnižja osnova 58%). V letu 2018 je najnižja zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo in za prispevke za zaposlovanje za družbenika najmanj v višini 75% zadnje znane letne povprečne plače zaposlenega v RS (namesto 90%). leto 2018 2019 2020 Samostojni podjetnik 60 % PP 60 % PP 60 % PP Osnova za zavarovanja Družbenik 80 % PP 85 % PP 90 % PP prispevke zdravstvenega Tabelaričen prikaz prispevkov za zdravstveno zavarovanje 1. Samostojni podjetniki osebe, ki opravljajo dejavnost kot edini in glavni poklic (5. točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ) 2. Popoldanski s.p. - osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (10. točka 17. člena ZZVZZ) 3. zavarovanci na podlagi delovnega razmerja: osnove za prispevke za zdravstveno zavarovanje z osnovo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 4. Prispevki za osebe, ki opravljajo delo na podlagi drugega pravnega razmerja (5. točka 17. člena ZZVZZ, novi 55. a člen ZZVZZavtorske in druge pogodbe civilnega prava Osnova za prispevke za zdravstveno zavarovanje (skupna stopnja prispevkov je 13,45 %) je zavarovalna osnova po predpisih o PIZ, vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec. Plačujejo prispevek za poškodbe pri delu: mesečno 0,53 % od bruto povprečne plače v oktobru preteklega leta. Plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje: mesečno 6,36 % od zneska 25 % bruto povprečne plače v oktobru preteklega leta. Prispevki za zdravstveno zavarovanje se plačujejo tudi od razlike do minimalne osnove za prispevke po predpisih o PIZ. Zavezanec za ta del prispevka je delodajalec – tudi za prispevek zavarovanca. Plačuje se:  prispevek za poškodbe pri delu: 0,53 % od zneska prejemka iz drugega pravnega razmerja, prispevek plača izplačevalec. Prispevek se plačuje na vsak prejemek iz drugega pravnega razmerja, ki se šteje za dohodek po ZDoh-2, ni oproščen plačila dohodnine ali drug dohodek (razen, če iz tega razmerja oseba ni zavarovana na drugi podlagi).  prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,36 % od zneska prejemka iz drugega pravnega razmerja; prispevek se plača v breme zavarovanca. Prispevek se plačuje na vsak prejemek iz drugega pravnega razmerja, ki se šteje za dohodek po ZDoh-2, ni oproščen plačila dohodnine ali drug dohodek (izjema je dohodek za študentsko delo). Vrste in stopnje prispevkov Vrste in stopnje prispevkov, ki jih plačujejo samozaposlene osebe in družbeniki, so razvidne iz naslednje tabele: Vrsta prispevka pokojninsko in invalidsko zavarovanje zdravstveno zavarovanje starševsko varstvo zaposlovanje poškodbe pri delu in poklicne bolezni Skupaj Stopnja prispevka zavarovanca 15,50 % Stopnja prispevka delodajalca 8,85 % 6,36 % 6,56 % 0,10 % 0,14 % 0,10 % 0,06 % 0,53 % 22,10 % 16,10 % ZAKONODAJA NAPOTITEV DELAVCA NA DELO V TUJINO PO 1. 1. 2018 Spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev uvaja Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS), ki je stopil v veljavo 1. januarja 2018 in prinaša pomembne spremembe na področju čezmejnega izvajanja storitev ter napotovanja delavcev na delo v druge države članice EU in EFTA. V zvezi z izvajanjem ZČmIS je bila na portalu eVem s 1. 1. 2018 vzpostavljena nova elektronska vloga za pridobitev potrdila A1 in nova vloga za predčasno prekinitev potrdila A1. Zakon o čezmejnem izvajanju storitev v nacionalni pravni red prenaša evropske direktive s področja napotitve delavcev na delo ter natančneje ureja izvajanje evropskih uredb s področja koordinacije sistemov socialne varnosti z namenom preprečevanja zlorab in kršenja pravic napotenih delavcev. Med najpomembnejšimi novostmi, ki jih prinaša zakon, so zagotovo kriteriji za presojo izpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila A1, ki omogoča, da se za osebe, ki v okviru čezmejnega izvajanja storitev začasno opravljajo delo v tujini, še naprej uporabljajo predpisi o socialni varnosti Republike Slovenije. Medtem ko glavnina pogojev za izdajo potrdila A1 izhaja iz evropskih predpisov, pa so kriteriji za presojo teh pogojev plod intenzivnega večmesečnega socialnega dialoga. Slovensko podjetje, ki želi v drugi državi članici EU izvajati storitve, mora za vsakega delavca, ki ga napoti na delo v to državo, pridobiti potrdilo A1. S potrdilom delavec v tujini izkaže, da je tudi v času dela na območju druge države ostal vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Potrdilo A1 pridobite z oddajo vloge za izdajo potrdila le še preko portala e-VEM. Pogoji za pridobitev potrdila A1 Ob evropskih pogojih velja zakonsko določilo, da mora delodajalec za pridobitev potrdil za svoje zaposlene opravljati znaten del dejavnosti v RS (namen preverjanja je preprečevati zlorabe napotitve ter kršenje pravic napotenih delavcev s strani t.i. slamnatih podjetij). Izpolnjevanje pogoja podjetnik ali delodajalec izkaže:  s trajanjem vpisa delodajalca v Poslovni register Slovenije (najmanj 2 meseca),  zŠt.:obstojem 17F transakcijskega računa, ki je odprt v skladu z zakonom in ni blokiran,  s številom zaposlenih delavcev glede na velikost podjetja in številom napotenih delavcev v razmerju do delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji,  z izjavo delodajalca o opravljanju dejavnosti, ki jo izpolni na vlogi,  delodajalec ne sme kršiti pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje,  delodajalec je v opazovanem obdobju predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in  delodajalec nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti.  Izpolnjevanje pogojev napotenega delavca ZZZS preverja na osnovi podatkov evidence zavarovanih oseb in izdanih potrdil A1. (zaposlitev pri delodajalcu in ustrezno urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, predhodno 30-dnevno zavarovanje, predhodno izdana potrdila A1 ne veljajo več). Predčasna prekinitev potrdila A1 ZČmIS v 6. členu določa, da sta delodajalec in napoteni delavec po pridobitvi potrdila A1 dolžna ZZZS obvestiti o vseh spremembah, ki se pojavijo med obdobjem napotitve. Delodajalec mora ZZZS obvestiti:  če napotitev ni bila izvedena ali  je bila zaključena pred načrtovanim datumom zaključka. Delavec ima lahko v istem obdobju veljavno samo eno potrdilo A1 (8. členu ZČmIS). Oba razloga narekujeta posredovanje informacije o predčasni prekinitvi napotitve izdajatelju potrdila. Vlogo za predčasno prekinitev je mogoče oddati le za še veljavno potrdilo A1. Potrdilo se lahko predčasno prekine z dnem oddaje vloge ali za zahtevane datume prekinitve do izteka veljavnosti potrdila (razveljavitev potrdila za preteklo obdobje ne bo mogoča). Ob prejeti vlogi za predčasno prekinitev in ob hkrati oddani vlogi za pridobitev novega potrdila A1 bodo zahteve za predčasno razveljavitev obravnavane pred vlogami za nova potrdila, s čemer bo lahko izpolnjen pogoj samo enega veljavnega potrdila v obdobju. O vseh predčasno razveljavljenih potrdilih bo ZZZS obvestil tuje pristojne institucije. Obvezna oddaja vloge prek portala e-VEM in postopek odločanja Vlogo za pridobitev potrdila A1 in vlogo za predčasno prekinitev potrdila A1 je možno oddati le prek portala e-VEM. Obvezna oddaja vlog je določena v 9. členu ZČmIS. Delodajalec ali samozaposlena oseba lahko vloži vlogo za izdajo potrdila A1 največ 30 dni pred predvidenim začetkom čezmejnega izvajanja storitve. Kdo lahko odda vlogo za izdajo potrdila A1? Za izdajo potrdila A1 prek portala e-VEM lahko zaprosi:  zakoniti zastopniki poslovnega subjekta, ki je vpisan v Poslovni register Slovenije (PRS) ali  pooblaščena oseba, ki jo je zakoniti zastopnik poslovnega subjekta pooblasti za izvajanje tega in/ali ostalih postopkov e-VEM.  Za izdajo potrdila A1 je pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki po prejemu vloge preveri ali podjetje izpolnjuje predpisane zakonske pogoje in v roku petih dni podjetju, ki opravlja svojo dejavnost tudi preko meja na območju EU, izda potrdilo A1 ali izdajo letega zavrne z odločbo, če podjetje zakonskih pogojev ne izpolnjuje. SPREMEMBE PRI NORMIRANCIH V LETU 2018 Spremembe v zvezi z upoštevanjem prihodkovnih pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in izstopom iz normiranosti (4. člen ZDoh-2S) S tem členom se dopolnjuje deveti odstavek 48. člena ZDoh-2, s katerim se določajo primeri in prihodki iz dejavnosti drugih oseb, ki se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo v zvezi s prihodkovnim pogojem za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Sprememba se nanaša na dodaten primer, v katerem se poleg prihodkov zavezanca upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb (opredelitev povezanih oseb vsebujeta tretji in četrti odstavek 16. člena ZDoh-2). Gre za primer vzpostavitve sheme poslovanja med zavezancem in določenimi drugimi osebami, z namenom, da se doseže izpolnitev pogojev za možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prihodki poveznih oseb se primeroma seštevajo, če je glavni namen ali eden od glavnih namenov za shemo poslovanja izpolnjevanje pogoja glede praga prihodkov z verižnim ustanavljanjem zavezancev ali prelivanje prihodkov od zavezancev, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih odhodkov, k zavezancem v sistemu normiranih odhodkov. Dohodki pa se kljub povezanosti ne seštevajo, če zavezanec dokaže, da glavni ali eden od glavnih namenov sheme poslovanja ni bil izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. S spremembo štirinajstega odstavka 48. člena ZDoh2 pa se spreminjajo pogoji za obvezni izstop iz sistema normiranih odhodkov. Prejšnja ureditev je zavezancu, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ni izpolnjeval pogojev za normiranost, nalagala, da naslednje leto obvezno izstopi iz sistema normiranih odhodkov in ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter vodi ustrezne poslovne knjige, evidence in izdela poslovno poročilo. Nov štirinajsti odstavek pa določa, da mora zavezanec, čigar povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega 150.000 eurov, obvezno izstopiti iz sistema. Po novem lahko zavezanec ostane v sistemu, če ima v dveh zaporednih predhodnih letih skupno do 300.000 eurov prihodkov. Sprememba se nanaša tudi na kmečka gospodinjstva, ki dohodek svoje kmetijske, gozdarske in dopolnilne dejavnosti ugotavljajo na podlagi knjigovodenja. Za te se prag določa v enakem znesku, vendar v večkratniku ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva. Absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov (5. člen ZDoh-2S) S spremembo se dopolnjuje 59. člen ZDoh-2, in sicer se dodaja absolutna maksimalna višina normiranih odhodkov, ki se priznajo zavezancu. Ta limit je postavljen na 40.000 eurov oziroma 80.000 eurov, če je bila v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova pri zavezancu, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas neprekinjeno najmanj pet mesecev. Za člane kmečkega gospodinjstva se tudi tukaj prag določa sicer v enakem znesku (80.000 eurov), vendar kot večkratnik ob upoštevanju nosilca in drugih članov kmečkega gospodinjstva, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje oziroma člani kmečkega gospodinjstva. Vir: FURS OBVEZNOSTI DELODAJALCA PRED ZAPOSLITVIJO TUJCA Od 1.januarja nov obrazec za kontrolo trga dela pred oddajo vloge za zaposlitev tujca Delodajalec, ki želi zaposliti tujce iz tretjih držav in pred oddajo vloge za dovoljenje opraviti kontrolo trga dela, mora od 1. januarja 2018 uporabiti nov obrazec PDM-KTD (Sporočilo o prostem delovnem mestu – kontrola trga dela) in ga posredovati Zavodu za zaposlovanje RS. Za ta namen torej se ne izpolnjuje več obrazca PDM-1. Postopek za kontrolo trga dela Na podlagi oddanega obrazca PDM-KTD vam Zavod za zaposlovanje v 5 delovnih dneh od njegovega prejema izda obvestilo, ali so v evidenci brezposelnih ustrezne osebe. 1. Če ni ustreznih oseb v evidenci brezposelnih, delodajalec nadaljuje postopek za zaposlitev tujca (pridobitev delovnega dovoljenja oziroma enotnega dovoljenja za prebivanje in delo). Vlogo za izdajo dovoljenja se predložiti v 30 dneh od izdaje obvestila Zavoda. 2. Če so ustrezne osebe v evidenci brezposelnih, ne morete zaposliti tujca, ampak kandidata poiščete na slovenskem trgu dela (prosto delovno mesto Zavodu sporočite na obrazcu PDM-1). Vse obrazce delodajalci izpolnijo elektronsko na portalu za delodajalce https://www.zadelodajalce.si/. Kdaj je potrebna kontrola trga dela? Pri kontroli trga dela Zavod za zaposlovanje preverja izpolnjevanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustreznih oseb oziroma kandidatov za zaposlitev. Če kontrolo trga dela opravite pred oddajo vloge za dovoljenje, zmanjšate tveganje zavrnitve vloge zaradi neizpolnjevanja omenjenega pogoja. Kontrola trga dela je eden od pogojev za izdajo:  delovnih dovoljenj za delavce, ki prihajajo iz BiH,  dovoljenj za novo zaposlitev hrvaških državljanov v prehodnem obdobju po vstopu Hrvaške v EU,  dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu v obliki zaposlitve do 90 dni,  soglasja k enotnemu dovoljenju za zaposlitev, sezonsko delo v kmetijstvu več kot 90 dni,  soglasja k pisni odobritvi za zamenjavo delovnega mesta, zamenjavo delodajalca,  soglasja k modri karti EU,  informativnega lista za zaposlitev tujcev, ki imajo izdano dovoljenje za prebivanje zaradi drugih razlogov kot zaposlitev ali delo. Poklici, ki niso vezani na trg dela Za naslednje poklice, ki jih opravljajo tujci (po Standardni klasifikaciji poklicev 2008), v postopku izdaje dovoljenja ali pisne odobritve podamo soglasje za zaposlitev brez ugotavljanja pogoja o ustreznosti oseb v evidenci brezposelnih: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, strugar, zidar, elektroinštalater in tesar. Vir: ZRSZ OBVEZNOST OBVEŠČANJA DELODAJALCA O DELAVCIH V ODPOVEDNEM ROKU Obveznosti delodajalca, če odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti Od 21. januarja mora delodajalec v 3 delovnih dneh po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti že v času odpovednega roka prijaviti delavca v evidenco iskalcev zaposlitve. Če ta obveznost ni spoštovana, se tako prijavljenemu iskalcu zaposlitve za prve tri mesece upravičenosti denarno nadomestilo izplačuje samo v višini 60 % od osnove, vendar ne manj kot 350 €. V primeru, da delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in mu ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi, mora na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ob začetku odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje. Delodajalec obvestilo posreduje Zavodu za zaposlovanje z uporabo spletne storitve (eDOR) na portalu za delodajalce https://www.zadelodajalce.si/. Delodajalec lahko v odpovednem roku za delavca uveljavlja z uporabo spletne storitve (eDOR) nadomestilo stroškov bruto plače, ki mu jo izplača za dneve odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve. Spletna storitev eDOR delodajalcu omogoča:  obveščanje Zavoda o odpovedi pogodbe o zaposlitvi,  sporočanje podatkov o nadomestilih stroškov bruto plače, ki ste jo izplačali delavcu za dneve njegove odsotnosti z dela v času odpovednega roka. Obvestilo delavca o pravicah Delodajalec mora delavca ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti o pravnem varstvu in o pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ter o obveznosti prijave v evidenco iskalcev zaposlitve (tretji odstavek 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delodajalec mora pravilno oblikovati obvestilo o odpovedi zaposlitve ter delavca seznaniti z obveznostjo prijave v evidenco brezposelnih oseb v zakonsko predviden roku (3 dni od vročitve odpovedi) in o znižanju denarnega nadomestila v času brezposelnosti v primeru zamude. STROŽJA MERILA ZA PRIJAVO V EVIDENCO BREZPOSELNIH OSEB Nekatere novosti v Zakonu o urejanju trga dela so se začele uporabljati 21. januarja Novosti Zakona o urejanju trga dela, ki se uporabljajo od 21. januarja določajo, da se morajo brezposelni že v odpovednem roku prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve, s čimer se začnejo aktivnosti za iskanje nove zaposlitve. Delavec se mora v evidenco prijaviti najkasneje v roku treh delovnih dni po vročitvi odpovedi. Zaostruje se tudi sankcija za nespoštovanje te obveznosti. Druga novost je, da bodo imele osebe z nizko stopnjo izobrazbe, tudi tiste s srednješolsko izobrazbo, a ne iz deficitarnih poklicev, možnost, da v primeru zaposlitve največ 12 mesecev prejemajo še 20% denarnega nadomestila. Pomembna novost je tudi spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila. Spodbuda ne velja za tiste brezposelne, ki imajo deficitarni poklic in imajo zato večje možnosti za zaposlitev, vendar se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo. Tako bo Zavod osebi, ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila zaposlila za polni delovni čas, po novem izplačeval spodbudo v višini 20 % zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Spodbudo lahko izplačujejo do izteka pravice do nadomestila, vendar največ 12 mesecev po zaposlitvi. Pri tem mora biti zaposlitev ohranjena s polnim delovnim časom za celotno obdobje izplačevanja spodbude. Novela zakona prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve. Doslej je Zavod za zaposlovanje brezposelnega prenehal voditi v evidenci brezposelnih že ob prvi kršitvi obveznosti glede aktivnega iskanja zaposlitve, prejemniki denarnega nadomestila pa so hkrati s prenehanjem vodenja v navedeni evidenci izgubili tudi pravico do nadomestila. Zavod bo po novem prenehal voditi osebe v evidenci brezposelnih šele ob ugotovljeni drugi kršitvi nekaterih obveznosti. Upravičencu do denarnega nadomestila se bo že ob ugotovljeni prvi kršitvi obveznosti nadomestilo znižalo za 30 % od zadnjega izplačanega zneska, medtem ko se pri ugotovljeni drugi kršitvi nadomestilo preneha izplačevati. Druge novosti Zakona o urejanju trga dela:  spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila v času upravičenosti do omenjene pravice,  ukinitev možnosti opravljanja volonterskega pripravništva zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje dela na področju vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitve,  odločba o pravici do denarnega nadomestila se zavarovancu vroča z navadno vročitvijo, tj. z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve,  zakonska obveznost osebe, vključene v ukrep APZ (Aktivne politike zaposlovanja), k vračilu neupravičeno izplačanih sredstev (doslej je bila takšna obveznost dogovorjena s pogodbo o vključitvi) in dodatno dolžnost v obliki plačila zakonitih zamudnih obresti,  določitev evidence študentskega dela. VIŠJA MINIMALNA PLAČA Minimalna plača v letu 2018 znaša 842,79 € bruto (638,42 € neto), kar pomeni 4,7 % povišanje glede na lansko leto. Do nje so upravičeni vsi delavci, ki delajo polni delovni čas, v primeru krajšega delovnega časa pa delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače. Minimalna plača Plačilo za delo je po Zakonu o delovnih razmerjih sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Vendar se v minimalno plačo ne vštevajo vsi dodatki, prav tako pa tudi ne določena druga izplačila. V minimalno plačo se ne vštevajo:  dodatek za delo preko polnega delovnega časa,  dodatek za nočno delo,  dodatek za delo v nedeljo,  dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu,  povračila stroškov (stroški prehrane, prevoza, stroški na službenem potovanju) in  drugi prejemki iz delovnega razmerja (npr. regres za letni dopust, jubilejna nagrada). OBVEZNOST VODENJA EVIDENC EMBALAŽE IN PLASTIČNIH VREČ TER VPISA NA ARSO Iz obrazložitve kaj je embalaža in kdaj nastane obveznost vodenja evidenc in poročanja (tudi, če imate 1 kg embalaže) sledi, da je obveznost vpisa in poročanja dejansko v praksi za večino podjetij. Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo določa obveznosti vodenja evidenc ter obveznost poročanja o uporabljeni embalaži in plastičnih vrečah. V kolikor ste v dvomih ali ste zavezani voditi evidenco in poročati, predlagamo da se vseeno vpišete v evidenco ARSO in v kolikor embalaže ne boste imeli oz. ne boste zavezanec za poročanje, boste lahko pri poročanju v letu 2019 navedli, da takšne embalaže nimate (0) ali se boste odjavili. 1. Kdaj nastopi obveznost vodenja evidenc embalaže dane na trg za podjetja? Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo s 1.1.2018 vzpostavlja novo evidenco o dajanju embalaže v promet. Obveznost velja za embalerje, pridobitelje blaga in proizvajalce in pridobitelje servisne embalaže. Pomen embaler, pridobitelj in proizvajalec so opisani v 3. členu Uredbe. Vsi navedeni so morali do 31.1.2018 vpisati v evidenco, vzpostavljeno pri ARSO ter za leto 2018 voditi evidenco o dajanju embalaže v promet (priloga glasila Navodila za vpis v evidenco ARSO). Ta mora vsebovati podatke o masi embalaže, dane v pomet, ločeno po vrstah embalaže in embalažnemu materialu. Na podlagi vzpostavljene evidence bo potrebno o embalažo dani na trg poročati na ARSO do 31.3.2019 za leto 2018. Skladno z navedenim, velja dolžnost vodenja evidence za vsa podjetja, ki prvič dajejo embalažo na trg Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Kdaj gre za embalažo? Embalaža je vse kar obdaja izdelek, surovine ali neko osnovno enoto in je namenjena za prodajo osnovne enote, zaščito ali transport. Da govorimo o embalaži, ki je predmet novih obveznosti, mora opravljati funkcijo embalaže, v nasprotnem primeru gre za izdelek. Če torej vaše podjetje od dobavitelja kupi zložene kartonaste škatle, ki jih potrebuje za prodajo svojih produktov na trg, ste kupili izdelek. V trenutku, ko ste škatle uporabili za embaliranje svojih produktov, so le te postale embalaža. Enako velja za plastično stretch folijo. Dobavitelj vam jo je prodal kot svoj izdelek. Ko ste svoje izdelke pripravljali na transport in jih ovili s folijo, pa je folija postala embalaža. Kakšna količina je potrebna da nastane obveznost? Za nastanek obveznosti vodenja in vpisa evidenco ni predpisana spodnja meja, zato obveznost velja za vsa podjetja, ki dajejo embalažo na trg. V kolikor podjetje v koledarskem letu doseže količino 15.000 kg, je dolžno zagotavljati ravnanje z odpadno embalažo skladno z Uredbo (vključitev v Družbo za ravnanje z odpadno embalažo- shema DROE). Iz opisa kaj je embalaža in kdaj nastane obveznost (če imate le 1 kg embalaže) sledi, da je obveznost vpisa in poročanja dejansko za veliko večino podjetij. Kdaj je embalaža prvič dana na trg? Dajanje embalaže v promet pomeni prvič dati na trg Republike Slovenije (ne pa tudi v tujino!) Obveznost podjetja nastale, če je vaše podjetje tisto, ki prvo vnese/da na trg RS embalažo, ki bo enkrat končala v odpadkih oziroma postala odpadna embalaža. Pri tem se upošteva embalaža, ki jo prodate skupaj s svojimi izdelki ali embalaža, ki ostane na vašem dvorišču pri tem, ko razpakirate izdelke iz tujine (brez predhodnega dobavitelja). a. Blago embalirano v RS, ali ga prvič uporabiti, če je embaler tega blaga tudi njegov končni uporabnik V tem primeru gre za embalerja, ki embalira svoje izdelke in jih tako embalirane proda svojim kupcem. Če vaše podjetje izdeluje npr. bombone, ki jih nato pakira v manjše kartonaste škatlice, okoli škatlic ovije folije, vse škatlice skupaj pa zloži in zapakira v eno kartonasto škatlo, je vse navedeno embalaža. Ko več večjih škatel zložite na paleto ter jih ovijete s folijo, tudi slednje predstavlja embalažo. Vse skupaj prodano kupcu na slovenski trg, pa predstavlja embalažo prvič dano na trg. Tudi v kolikor vaše izdelke za vas embalira kdo drug in gre za izdelke pod vašo blagovno znamko, se za embalerja šteje vaše podjetje. b. Embalirano blago, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali ga prvič uporabiti, če je pridobitelj tega blaga tudi njegov končni uporabnik Enako velja tudi za embalirano blago, pridobljeno iz tujine. Če ste že embalirane izdelke pridobili iz tujine in jih embalirane prodali vašim kupcem na slovenskem trgu (gre za primer iz 2. točke) gre za embalažo, ki jo prvič daje na trg vaše podjetje in je za njo potrebno voditi evidenco. V kolikor ste izdelke pred prodajo (deloma) razpakirali ali prepakirali, pri čemer je pri vas nastala odpadna embalaža, ste končni uporabnik. Tudi v tem primeru se šteje, da je bila embalaža prvič dana na trg. Gre namreč za embalažo, ki je nastala pri opravljanju vaše dejavnosti in nima predhodnega dobavitelja. c. Embalažo, pridobljeno iz tujine (pridobljeno v drugi državi članici EU ali uvoženo iz tretjih držav) ali proizvedeno v RS, ki ni namenjena za embaliranje, ali jo prvič uporabiti, če je pridobitelj ali proizvajalec te (servisne) embalaže tudi njen končni uporabnik (9. točka 3. člena Uredbe) Prvič pa je dana na trg tudi t.i. servisna embalaža oziroma embalaža namenjena za polnjenje na prodajnem mestu. Gre npr. za vrečke za sendviče, plastične ali kartonske škatle za torte, aluminijasto folijo ali papirnate in plastične nosilne vrečke. Evidenco za njih je dolžan voditi proizvajalec ali pridobitelj te embalaže. Izjema velja za vračljivo embalažo ter embalažo z dolgo življenjsko dobo. Tako v primeru, ko je za lesene palete vzpostavljeno nadzorovano kroženje, kot embalažo, ki je prvič dana na trg, evidentirate samo palete, ki so na trg dane prvič. V evidenci pa ni potrebno voditi embalaže z dolgo življenjsko dobo – npr. kartoni za igre, zaboji za orodje, pribor… Primer 1: V kolikor podjetje nabavi kartonske škatle iz tujine (EU ali tretjih držav) z namenom, da bo zapakiral svoj izdelek v te škatle (dokler ne pakira, so kartonske škatle še izdelek) in jih da skupaj s svojim izdelkom prvič na trg RS, potem se je obvezen vpisati v evidenco in drugo leto poročati za:  če je iz tujine prejel škatle, ki so ovite v strech folija in morda na paleti, je dolžen poročati tudi za folijo in palete, ker je ta embalaža prvič v Sloveniji  prav tako je dolžan poročati za vse škatle, ki jih bo napolnil s svojimi izdelki, ki jih bo dal na trg RS, saj takrat postanejo embalaža. V kolikor ostanejo kartonske škatle na zalogi, še ne gre za embalažo, ki bo dana na trg, temveč za izdelek (glej definicija embalaža). V kolikor podjetje nabavi kartonske škatle od slovenskega podjetja z istim namenom, da bo zapakiral svoj izdelek v te škatle, potem se je obvezen vpisati v evidenco in drugo leto poročati za:  vse škatle, ki jih bo napolnil s svojimi izdelki, ki jih bo dal na trg RS (strech folijo in morda na paleti, je dolžen poročati slovenski dobavitelj, ki vam je dobavil kartonske škatle in ne vi). Primer 2: Podjetje uvozi iz tujine npr. žarnice  posamezne žarnice so v škatlicah, ki so zložene v večje škatle, le te na paleto in ovite s strech folijo. Podjetje (uvoznik) se je dolžan registrirati na ARSO in marca 2019 tudi poročati o posameznih škatlicah v kateri so žarnice, večjih škatlah, paletah in strech foliji, saj se smatra, da je to embalažo on dal prvi na trg v RS. Poročati mora tako za embalažo, ki jo bo morebiti razpakiral in bo ostala pri njemu na dvorišču, kot tudi vso embalažo, ki jo bo skupaj z izdelki prodal kupcu v RS. Podjetje kupi npr. žarnice od slovenskega dobavitelja:  podjetju se ni potrebno registrirati, tudi ne poročati ne o malih škatlicah, ne o večjih škatlah, ne o paletah, ne o foliji, saj se smatra, da je to embalažo dal prvi na trg v RS dobavitelj (Dobavitelj se registrira in poroča o tej embalaži).  V kolikor pa podjetje slovenskemu kupcu žarnice proda in zloži v plastične vrečko, je dolžan upoštevati zakonodajo, ki se tiče plastičnih nosilnih vrečk – glej spodaj. Razlika med primerom 1 in primerom 2 – 1. da na trg embalirano blago, 2. pa ne. Glede na vse navedeno menimo, da bo v praksi res zelo malo podjetij, ki jim ne bo potrebno vpisati v evidenco in kasneje oddajati poročilo (leta 2019 za leto 2018). Zato predlagamo, da se vpišete v evidenco ARSO in v kolikor ne boste imeli embalaže, boste lahko pri poročanju navedli jo nimate (0) ali se odjavite. 2. Nove obveznosti glede vodenja evidenc za plastične nosilne vrečke Evropska direktiva zahteva poročanje, poleg tega se sledi cilju, da se zmanjša poraba vrečk. Letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je lahko največ 40 lahkih plastičnih vrečk na osebo do leta 2025, do konca leta 2019 pa je treba doseči okoljski cilij - letna raven potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk največ 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo. Novela Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže določata nove obveznosti glede plastičnih nosilnih vrečk, danih na trg Republike Slovenije.  Plastične nosilne vrečke so nosilne vrečke iz plastike, z ročaji ali brez, ki so na voljo potrošnikom na prodajnem mestu blaga ali izdelkov;  Lahke plastične nosilne vrečke (LPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 50 mikronov  Zelo lahke plastične nosilne vrečke (ZLPNV) so plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, ki so potrebne iz higienskih razlogov ali namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana, če to prispeva k temu, da se zavrže manj hrane. Navodila za vpis v evidenco ARSO in Navodilo z obrazcem za plastične nosilne vrečke (FURS in/ali ARSO) glede obveznosti vodenja evidenc in poročanja je priloga elektronske oblike glasila. INFORMACIJE POSREDOVANJE PODATKOV NA OBRAZCU M-4 ZA LETO 2017 Za obdobja po 1. januarju 2017 je prenehal status delodajalcev kot zavezancev za prijavo podatkov o osnovah oziroma zavezancev za posredovanje podatkov na obrazcu M-4. Uveden je bil namreč nov način pridobivanja teh podatkov, in sicer tako, da se podatki, potrebni za oblikovanje pokojninske osnove, sporočajo na obrazcih REK-1, ki se posredujejo na Finančno upravo Republike Slovenije, ta pa jih posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki na podlagi teh podatkov oblikuje prijavo podatkov o osnovah. Delodajalci torej za leto 2017 niso dolžni posredovati podatkov o plači in nadomestilih plače za delavce v delovnem razmerju. Delodajalci oziroma stečajni ali likvidacijski upravitelji pa so dolžni posredovati podatke oziroma spremembe podatkov, ki se nanašajo na obdobja do 31. decembra 2016, če jih niso posredovali oziroma niso bili posredovani v rokih po tem zakonu. Vir: ZPIZ VROČITEV ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI Zakon o delovnih razmerjih določa pravila vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se vroča osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu. Ustavno sodišče je z odločbo štev. U-I-200/15-21 in Up-936/15-20 z dne 16. 3. 2017 razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki je določal, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je ni mogoče vročiti osebno v prostorih delodajalca, delavcu vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča. Vročitev se je štela za opravljeno, ko je bila pošiljka prevzeta oziroma če pošiljka ni bila prevzeta v roku za sprejem, ko je poteklo osem dni od dneva prvega poskusa vročitve. Ustavno sodišče je torej četrti odstavek 88. člena ZDR-1 razveljavilo, hkrati pa določilo, da se do sprejetja drugačne zakonske podlage za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni strank, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Do sprejema drugačne zakonske podlage se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu po pošti uporabljajo pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. Osebna vročitev po pošti je urejena v 142. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V kolikor vročevalec delavcu odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more vročiti (ker je delavec npr. odsoten), poštno pošiljko izroči pošti v kraju, kjer delavec stanuje, delavcu pa v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje ga pošiljka čaka in rok 15 dni, v katerem mora pošiljko dvigniti. V kolikor delavec poštne pošiljke ne dvigne v 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi opravljena po poteku tega roka, na kar je delavec opozorjen v obvestilu. Po poteku tega roka se delavcu poštna pošiljka – odpoved pogodbe o zaposlitvi pusti v njegovem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma delavec na naslovu iz prejšnjega odstavka ni znan, se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno. Višje sodišče je v zadevi VSL sklep II Cp 947/2013 odločilo, da odraslih članov gospodinjstva, katerim se vroča pisanje ni mogoče enačiti z družinskimi člani. Kot vročeno se pisanje šteje le, če z naslovnikom živijo v skupnem gospodinjstvu. V kolikor je torej sodna pošiljka vročena enemu izmed odraslih otrok naslovnika, ki z njim ne živijo v skupnem gospodinjstvu ni mogoče zaključiti, da je bilo pisanje vročeno. Vir:OZS NOVOSTI REK OBRAZCEV V LETU 2018 V Uradnem listu RS (št. 79/2017, z dne 28. 12. 2017) je objavljen Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu (Pravilnik REK), ki je začel veljati 1. januarja 2018. Novosti, ki jih prinaša navedeni pravilnik se nanašajo na:  dodatno poročanje v zvezi z delavci, napotenimi na delo v tujino  ločeno poročanje o povračilih stroškov službene poti in poročanje o povračilih delavcev napotenih na delo v tujino  povračila stroškov službene poti, ki niso povračila stroškov prevoza, prehrane ali prenočišča. KAJ SI OBRTNIKI IN PODJETNIKI ŽELIJO V LETU 2018 Obrtniki in podjetniki pričakujejo predvsem znižanje stroškov plač, več vajencev in da breme nadomestil v času bolniške odsotnosti preide z delodajalca na ZZZS po 20 koledarskih dneh. To je med drugim pokazala anketa, ki jo je Obrtnopodjetniška zbornica Sloveniji opravila med svojimi člani (900 anketiranih). Z novim letom bodo na področju davčne zakonodaje nekatere spremembe. Obrtniki in podjetniki so večinoma (90 % vprašanih) zadovoljni, da se je pri normirancih ohranila višina 80% davčno priznanih odhodko. Kar 93 % anketiranih obrtnikov in podjetnikov meni, da so stroški plač v Sloveniji previsoki in da bi jih morali znižati. Prepričani so tudi, da visoki stroški plač zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. Velik problem v obrti in podjetništvu je tudi pomanjkanje usposobljenega kadra. Zato ni presenetljivo, da 96 % anketirancev meni, da bi moralo pristojno ministrstvo več storiti za promocijo vajeništva, saj je bilo v tem šolskem letu zgolj 53 vajencev v Sloveniji. 93 % vprašanih je zadovoljnih, da je OZS v zakonu o inšpekciji dela dosegla, da v primeru enkratnega nepravočasnega izplačila plač inšpektor ne more zapreti obratovalnice in zaseči osnovnih sredstev. Ob tem so nekateri anketiranci opozorili na plačilno nedisciplino državnih podjetij, spet drugi pa so menili, da bi morali najprej preveriti vzrok nepravočasnega izplačila plač (na primer zaradi plačilne nediscipline) in šele nato presoditi, kaj storiti. Med prioritetnimi željami v letu 2018 so obrtniki in podjetniki izpostavili naslednje (na prvem mestu je najpomembnejša, na zadnjem pa najmanj pomembna želja): 1. Breme nadomestil v času bolniške odsotnosti mora preiti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po 20 koledarskih dneh (sedaj je 30 delovnih dni). 2. Določiti nov odpovedni razlog, po katerem bo delodajalec lahko delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ko ta ne more opravljati dela. 3. Drugačna ureditev povračila škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu (obrtniki v primeru nezgode pri delu plačujejo t.i. regresne zahtevke, ki znašajo tudi več deset tisoč evrov). 4. Obrazec A1, ki ga delavec potrebuje za čezmejno opravljanje storitev, se mora izdati takoj (sedaj traja tudi 5 dni). 5. Sprememba metodologije za izračun omrežnin (obrtniki plačujejo stroške omrežnin glede na premer vodomera in ne po dejanski porabi vode). DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI Z 31. decembrom 2017 se je za večino davčnih zavezancev izteklo davčno leto 2017, za nekatere (predvsem tiste, ki so del mednarodnih skupin) se namreč davčno obdobje lahko razlikuje od koledarskega leta. Pred oddajo davčnih poročil je potrebno preveriti, kateri odhodki so davčno priznani in kateri ne oziroma kateri nam davčno osnovo znižujejo le delno. Nekateri odhodki niso davčno priznani bodisi v celoti bodisi delno. Višina davčno priznanih odhodkov je lahko omejena tudi z deležem od obdavčenih prihodkov. Splošno pravilo za davčno priznavanje odhodkov določa, da so davčno priznani odhodki vsi tisti, ki so potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov. Odhodki, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, so predvsem odhodki, ki:  niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti;  imajo značaj zasebnosti;  niso skladni z običajno poslovno prakso. Poleg zgoraj navedenih so davčno nepriznani odhodki: 1. kazni pristojnih organov, davčne uprave, tržne inšpekcije, policije ipd.; morebitne kazni, plačane v poslovnih razmerjih (npr. kupcu zaradi prepozne izročitve nepremičnine), so načeloma davčno priznan odhodek; 2. zamudne obresti za nepravočasno plačane dajatve (davke in prispevke), medtem ko so zamudne obresti, plačane dobaviteljem, prav tako davčno priznan odhodek; 3. stroški prisilne izterjatve dajatev (davkov in prispevkov); v to kategorijo moramo všteti tudi morebitne povezane stroške, npr. bančne stroške, ki jih je prav tako treba izvzeti iz davčno priznanih; 4. odhodki, ki se nanašajo na zasebno življenje zaposlenih, lastnikov ali drugih oseb (tudi zaposlenih); v to kategorijo lahko vključimo članarine za športne aktivnosti ali vstopnice za kulturne prireditve, darila za zaposlene ipd.; načeloma gre za stroške, ki so povezani s fizičnimi osebami in niso podvrženi obdavčitvi z dohodnino in prispevki za socialno varnost; če je določeni zasebni odhodek predmet osebne obdavčitve, je namreč tudi davčno priznan odhodek v celoti (značilen primer je uporaba službenega vozila za zasebne namene, od česar se obračunava boniteta); 5. prikrito izplačilo dobička (kakršnokoli izplačilo lastniku z najmanj 25-odstotnim lastniškim deležem, na primer plačilo obresti za posojilo po obrestni meri, ki presega priznano oziroma tržno obrestno mero, plačilo za fiktivno opravljene storitve ali plačilo po ceni, ki presega tržno ceno ipd.); 6. donacije moramo izvzeti iz davčno priznanih odhodkov v celoti, ne glede na to, komu so bile izplačane, so pa lahko davčna olajšava, vendar le če ima davčni zavezanec v davčnem letu pozitivno davčno osnovo (ki jo lahko zniža na račun donacij zniža); v nobenem primeru niso davčna olajšava donacije fizičnim osebam, donacije organizacijam, ki nimajo sedeža v EU ali Sloveniji, in donacije sindikatom; 7. iz davčno priznanih odhodkov se izvzamejo tudi premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih davčni zavezanec plačuje za svoje zaposlene; enako kot donacije so tudi plačane premije PDPZ lahko davčna olajšava, vendar le ob pozitivno izkazani davčni osnovi; ob tem posebej opozarjamo, da je treba iz davčnih odhodkov izvzeti plačane premije PDPZ, ki so v odhodkih davčnega leta (za obdobje januar– december 2017), davčna olajšava pa se lahko koristi le za v letu 2017 plačane premije (načeloma december 2016–november 2017). Delno priznani davčni odhodki Stroški reprezentance so davčno priznani v višini 50% izkazanega zneska. Med stroške reprezentance spadajo vsi stroški, nastali v povezavi s poslovnimi partnerji (kupci, potencialnimi kupci, dobavitelji ipd.). To so predvsem stroški za pogostitev poslovnih partnerjev in darila zanje. Med stroške reprezentance lahko uvrstimo tudi stroške za nočitve, prevoze ipd., ki jih davčni zavezanec plača za svoje poslovne partnerje neposredno izvajalcu (npr. hotelu, prevozniku). Pri tem je treba opozoriti, da so tovrstni stroški tudi predmet obdavčitve z dohodnino (kot drug dohodek). Stroški amortizacije so davčno priznani le do maksimalnih stopenj, ki jih predpisuje zakon: davčno predpisana stopnja amortizacije za računalnike in računalniško opremo je na primer 50 %, za opremo in vozila 20 %, za gradbene objekte pa 3 %. Je pa pri določanju amortizacijskih stopenj treba poudariti, da mora davčni zavezanec najprej določiti dobo uporabnosti osnovnega sredstva in na tej podlagi določiti amortizacijsko stopnjo. Šele nazadnje preveri, ali je tako določena amortizacijska stopnja sprejemljiva tudi z vidika davčne zakonodaje. PREDLOG ZA UZAKONITEV DVOJNEGA STATUSA UPOKOJENCEV V Državnem zboru poteka razprava o spremembi zakona, ki bi omogočil hkratno prejemanje polne pokojnine in opravljanje dejavnosti in da se prostovoljna plačila za pokojnino štejejo v pokojninsko dobo brez dokupa. Uzakonitev možnosti dvojnega statusa bi upokojencem omogočila, da bi lahko opravljali dejavnost za polni delovni čas, hkrati pa prejemali polno starostno pokojnino, kar že nekaj časa ni mogoče. Zaradi spremembe zakona je pred leti veliko obrtnikov in podjetnikov ob upokojitvi zaprlo svojo dejavnost, s čimer je država veliko izgubila, saj ni bilo več vplačil v pokojninsko blagajno. Novela bi prinesla tudi spremembo pri višini regresnih zahtevkov, ki jih lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) uveljavlja od delodajalcev v primerih, ko se delavec pri delu poškoduje. Po novem predlogu ZPIZ v primeru, da do nezgode pride po spletu nesrečnih okoliščin oz. zgolj zaradi manjše malomarnosti delodajalca, od delodajalca ne bi mogel uveljavljati regresnega zahtevka. Tretja poglavitna rešitev novele pa še določa, da bi se tistim, ki so se prostovoljno vključili v pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 31. 12. 2012, vplačila štela v pokojninsko dobo brez dokupa. RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE DEFICITARNIH POKLICEV Na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je danes objavljen nov razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za prihajajoče šolsko leto 2018/2019. Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Podrobnosti razpisa so na spletni strani sklada: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-inobjave/naslovnica/razpis/n/javni-razpis-za-dodelitev-stipendij-zadeficitarne-poklice-za-solsko-leto-20182019-250-javni-ra/ Pogoji za pridobitev štipendije: Vlagatelj mora biti prvič vpisan v 1. letnik enega od izobraževalnih programov ter izpolnjevati druge razpisne pogoje. Rok prijave: od 15. 6. 2018 do vključno 20. 9. 2018. Vlogo bo možno oddati od 15. 6. 2018 do 20. 9. 2018. SOFINANCIRANJE IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH Kako do 1.834,00 EUR za izobraževanje vašega zaposlenega? Javni štipendijski, razvojni in invalidski sklad RS je objavil razpis »Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile«, katerega ključni namen je krepitev kompetenc starejših zaposlenih (45+). Prednost pri prijavi imajo mikro in mala podjetja, ki zaposlujejo čim več žensk 45+. Sklad bo delodajalcu za vsakega vključenega zaposlenega (45+) refundiral 1.834,00 € za izobraževanje v letu 2018 in 2019. OZS/OOZ bo v sodelovanju s projektnimi partnerji zagotovila strokovno ekipo in potrebno tehnološko okolje za sodoben način priprave strategije za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih ter odlična izobraževanja za krepitev kompetenc zaposlenih. S takšnim pristopom in programom, ki bo zagotovil zaposlenim nove, nujno potrebne kompetence za spopadanje z izzivi, ki jih v vsa podjetja prinaša digitalna pretvorba poslovanja, novi načini komuniciranja, nova Direktiva o plačilnih storitvah in e-marketing/prodaja za prodor na enoten evropski trg, želi OZS v sodelovanju z OOZ izobraževanja približali delavcem, delodajalcem pa prihraniti čas z iskanjem ustreznih izobraževanj na trgu. V ta projekt želimo vključiti čim večje število zaposlenih pri naših članih in dati odločilen prispevek k digitalizaciji obrtnikov, mikro in malih podjetij. Istočasno pa bomo skozi sodelovanje v tem projektu v praksi preverili nekatere nove metode dela znotraj zborničnega sistema in pridobili pomembne digitalne kompetence tudi zaposleni v naši mreži. V kolikor želite svoje zaposlene izobraževati in za to pridobiti povrnjene stroške, se prijavite na razpis. Pri prijavi vam bo pomagala vaša območna zbornica, ali pa pišite na svetovanje@ozs.si. Rok: Ponudbo na sklad lahko člani vložijo od 15. 1. 2018 do najpozneje 30. 3. 2018. SOFINANCIRANJE DELODAJALCEV ZA PRAKTIČNO USPOSABLJANJE Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 19. 01. 2018 objavil Javni razpis za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom - PUD 2016 Predmet javnega razpisa je izvedba praktičnega usposabljanja z delom na ustrezno opremljenih učnih mestih za dijake v srednjem poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene individualne ali kolektivne učne pogodbe, in študente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju in so se v šolskem oziroma študijskem letu 2016/2017 izobraževali v zadnjem letniku. Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja niso predmet sofinanciranja po tem javnem razpisu. Način oddaje vloge: Soprijavitelja sta tako šola kot delodajalec, vlogo v svojem in delodajalčevem imenu odda samo šola, v kateri je dijak ali študent vpisan. Šola bo pozvala delodajalce, da predložijo dokumentacijo na šolo! Rok za oddajo vlog je 16. 2. 2018 do 23:59 ure, Obdobje upravičenih stroškov: od 1. 1. 2014 do 30. 9. 2017. Podrobnosti razpisa so na spletni strani sklada: http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-inobjave/naslovnica/razpis/n/javni-razpis-za-sofinanciranjespodbud-delodajalcem-za-izvajanje-prakticnega-usposabljanja-zdelom/ IZOBRAŽEVANJE – SEMINARJI - DELAVNICE Kotizacija: 45€, brezplačno za člane s poravnano članarino Prijave: obvezna prijava do 13.2.2018 na tel. (05) 37 34 754 ali na e- naslov ivica.podgornik@ozs.si. SEMINAR DAVČNI OBRAČUN Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija organizira seminar Davčni obračun za leto 2017, ki bo v sredo, 14. februarja 2018 ob 16. uri na OOZ Idrija Vsebina seminarja: A: Zahteve ZGD-1 1. Zakonska pravila računovodenja po ZGD-1 2. Poročanje AJPES 3. Letno poročilo B: Davčni obračun 1. Davčni obrazec, izračun davka ter roki za oddajo in plačilo davka 2. Davčna osnova in posebnosti pri obravnavi nekaterih računovodskih kategorij 3. Nepriznani in delno priznani odhodki in prihodki  Rezervacije  Amortizacija  Popravki vrednosti in odpisi poslovnih terjatev  Poslovanje med povezanimi osebami  Kapitalski dobički in izgube  Stroški reprezentance  Drugi poslovno nepotrebni in nepriznani odhodki 4. Davčne olajšave C: Davčne novosti, ki začnejo veljati s 1.1.2018 D: Odgovori na vprašanja ter diskusija Cilj seminarja je ponuditi davčnim zavezancem strokovno praktičen seminar s konkretnimi napotki in priporočili za pripravo zaključnega in davčnega obračuna za leto 2017 ter seznanitev z davčnimi novostmi v letu 2018. Odgovarjali bomo tudi na zastavljena vprašanja slušateljev ter poskušali odpraviti morebitne dileme, ki bi jih imeli slušatelji v povezavi z izdelavo računovodskih izkazov in davčnega obračuna za leto 2017. Predavateljica: Tadeja Bučar, svetovalka OZS, revizorka Slovenskega inštituta za revizijo z več kot 25 letnimi delovnimi izkušnjami s področja računovodstva in davčnega svetovanja. SEMINAR (NE)OBVEZNI AKTI NA PODROČJU DELA IN SOCIALNE VARNOSTI Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija organizira seminar (Ne)obvezni interni akti v podjetju in obvezne evidence na področju dela in socialne varnosti, ki bo v torek, 20. marca 2018 ob 16. uri na OOZ Idrija Prijave: obvezna je na tel. (05) 37 34 754 ali na enaslov ivica.podgornik@ozs.si. BREZPLAČNE DELAVNICE INŠPEKTORATA RS ZA DELO Inšpektorat RS za delo bo v januarju in februarju 2018 izvajal v različnih krajih po Sloveniji brezplačne delavnice: Zagotavljanje dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja, z namenom preprečevanja delovnih sporov. Termin in kraj izvedbe delavnice so objavljeni na spletni strani Inšpektorata za delo: http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/odpravimo_konflikte_n a_delovnem_mestu/napovednik_dogodkov/ Prijava: (ime in priimek udeleženca, ime podjetja, telefon, datum delavnice) na e-naslov admir.babic@gov.si, z navadno pošto na naslov Verovškova 64a, 1000 Ljubljana z obvezno oznako »Za projekt – prijava na delavnico« ali na tel. 01 320 5387. BREZPLAČNI PEDAGOŠKOANDRAGOŠKI SEMINAR V okviru razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Usposabljanje mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe« OZS izvaja brezplačne pedagoškoandragoške seminarje, na katere so vabljeni:  kandidati, ki se pripravljajo na IV. pedagoškoandragoški del mojstrskega izpita,  kandidati za mentorje dijakom,  vsi posamezniki, ki želijo pridobiti čim več znanj za uspešno komuniciranje, motiviranje in usposabljanje tako zaposlenih, dijakov, kot bodočih kadrov. Namen javnega razpisa je krepitev usposobljenosti mentorjev v podjetjih oziroma v obratovalnicah za kakovostno izvajanje mentorstva dijakom srednjih poklicnih in srednjih strokovnih šol, ki se praktično usposabljajo z delom, in študentom višjih strokovnih šol, ki se praktično izobražujejo pri delodajalcih, ter ostalim udeležencem drugih oblik praktičnega usposabljanja oziroma izobraževanja (vajenci). Vsebinska področja so:  psihološke osnove učenja,  načrtovanje in izvajanje učnega procesa,  metodika praktičnega izobraževanja,  spremljanje in preverjanje učnih rezultatov. Po desetih izvedenih PA seminarjih za mentorje v preteklih dveh letih, bo OZS izvajala brezplačne seminarje tudi v leto 2018 in sicer na naslednjih lokacijah:  OOZ Ajdovščina, 12., 13. in 19. marec 2018 – prijavnica  OZS Ljubljana, 3.,4., in 10. september 2018 prijavnica OZS želi čim večjemu številu mentorjev in mojstrskim kandidatom želi OZS omogočiti pridobitev usposobljenosti, ki je eden od pogojev za verifikacijo učnega mesta in s tem za sodelovanje delodajalcev s praktičnim usposabljanjem in izobraževanjem v srednjem poklicnem, strokovnem in višjem strokovnem izobraževanju. Mojstrskim kandidatom s tem olajša opravljanje četrtega dela mojstrskega izpita. Med številnimi udeleženci OZS kot do sedaj pričakuje tako delodajalce kot njihove zaposlene in kandidate za mojstrski izpit, ki tako pridobe potrebno pedagoško andragoško usposobljenost za verifikacijo učnega mesta, prenos znanja na mlade in sodelavce, kandidati za mojstrski izpit pa so se brezplačno v veliki meri pripravili na 4.del mojstrskega izpita. Informacije: Suzana Kljun, tel.01 583 05 74 ali enaslov suzana.kljun@ozs.si Prijave: do zasedbe prostih mest na OZS, e-pošta: suzana.kljun@ozs.si ali na naslov: Obrtnopodjetniška zbornica Slovenije, Celovška 71, 1000 Ljubljana Vabljeni na brezplačne seminarje za mentorje! SEKCIJE FRIZERJI IN KOZMETIKI Sejem COSMOPROF Bologna - svetovni sejem lasne kozmetike, kozmetike, manikur in prodaje proizvodov Na sejmu Cosmoprof Bologna, ki bo od 15. do 19. marca 2018 bo preko 2.500 razstavljavcev predstavljalo svoje zanimive produkte, nudi tudi veliko strokovnih dogodkov, predstavitev ter poseben prodajni sejem s posebnimi sejemskimi cenami. Sejem je razdeljen na več delov: Frizerstvo in Saloni, Beauty in Spa, Nailworld, Cosmopack (sejem embalaže, naprav za izdelovanje kozmetike,...), Parfumerija in Kozmetika, Zeleno in Organsko, Podeželski paviljon Sejma se je mogoče udeležiti preko različnih organizatorjev, prva izmed ponudb pa je naslednja: termin sobota, 17. marca 2017, odhod iz Ljubljane v zgodnjih jutranjih urah. Za udeležence organizator pripravlja dva posebna presenečenja vezana na (s slovenskim predstavnikom):  specialna nega obraza  odpravljanje celulita in anti age telesa Program, čas odhoda in ostale podrobnosti bodo udeleženci prejeli po e-mailu. Cena: 50€ prevoz, vstopnica 15 € (na sejmišču 55€, preko spleta 35€) Prijave in informacije: info@kremca.si ali 041 864 556 GOSTINSTVO IN TURIZEM Vpis v register nastanitvenih obratov (RNO) do 28.2.2018 V register nastanitvenih obratov (RNO) pri AJPES morajo do 28.2.2018 objekte vpisati vsi, ki se ukvarjajo s turističnimi prenočitvami. Vpis se opravi prek spletne aplikacije ali osebno na izpostavi AJPES. Vpis v RNO je pogoj za uporabo spletne aplikacije eTurizem, v katero se bodo od 1.3.2018 dalje poročali podatki o gostih in prenočitvah iz knjige gostov, ki bo nadomestila poročanje Policiji, Statističnemu uradu Republike Slovenije in občinam. Poročanje preko nove aplikacije e-turizem se v prehodnem obdobju začne s prvim dnem naslednjega meseca. Poročanje podatkov o gostih preko aplikacije eTurizem je potrebno poročati:  dnevno podatke o gostih in prenočitvah najpozneje v 12 urah po prihodu gosta  mesečno statistične podatke za pretekli mesec. GRADBINCI, INSTALATERJIENERGETIKI, KLEPARJI KROVCI, SLIKOPLESKARJI Seminar Novosti gradbene zakonodaje Za izvajalce del v gradbeništvu, tako osnovnih kot zaključnih gradbenih del in tudi inštalacij, je v sklopu novo sprejete gradbene zakonodaje najpomembnejši Gradbeni zakon, ki prinaša precej novosti tako za izvajalce del kot tudi druge udeležence pri graditvi objektov (začetek uporabe 1.6.2018). Novosti nove gradbene zakonodaje bodo predstavljene v ponedeljek 12.02.2018, ob 15. uri na OOZ Tolmin in ponedeljek 26.02.2018, ob 16. uri na OOZ Nova Gorica Na seminarju bo predstavljen Gradbeni zakon v celoti po sklopih, s poudarkom na:  bistvenih zahtevah za objekte in tehničnih smernicah  pogojih za izvajanje gradnje (zavarovanje odgovornosti, vodenje del, gradnja za lastne potrebe,...)  pridobitvi gradbenega dovoljenja in pogojih za njegovo spremembo  prijavi pričetka gradnje, vodenju dokumentacije na gradbišču, izvajanju gradnje  vlogah investitorja, izvajalca in nadzornika  določilih o dopustnih odstopanjih pri gradnji  novo predvidenih postopkih pridobitve uporabnega dovoljenja  določilih in novostih na področju inšpekcijskega nadzora  prehodnih obdobjih, ko izvajalec lahko še posluje po starem in v katerih še veljajo dosedanji predpisi  vrstah in predvideni vsebini izvršilnih predpisov na podlagi nove zakonodaje  (zahtevnost objektov, projektna dokumentacija, prijava gradnje, dokazilo o zanesljivosti objekta, obrazci, ....)  možnostih legalizacije nedovoljenih in neskladnih gradenj Cena: Tolmin - brezplačno za člane, Nova Gorica 30€. Prijave za 12.2.2018: ooz.tolmin@ozs.si, 26.2.2018: Sodna ulica 15, 2000 Maribor (priporočljivo po epošti);  ob zaposlitvi delavca za določen čas je obvezno priložiti tudi kopijo pogodbe o zaposlitvi, ki mora časovno pokriti obdobje zahteve za veljavnost potrdila A1,  pogoja za pridobitev potrdila sta tudi prijava v zavarovanje pri delodajalcu v času začetka veljavnosti potrdila in veljavno delovno dovoljenje v obdobju veljavnosti potrdila A1,  potrdilo je mogoče izdati največ za obdobje enega leta (oziroma do izteka delovnega dovoljenja oz. zaključka zaposlite za določen čas),  vprašalnik in prilogo je primerno poslati v skupni vlogi oz. sporočilu. Zahtevke za podaljšanje listin delodajalci oddajo nekaj dni pred iztekom že izdanih potrdil A1, če je zahtevkov več, je bolje vprašalnike poslati z redno pošto. Informacije: ZZZS OE Maribor, tel: 02/290-93-40 ali 02/290-93-38 (ga.Jurša) PREVOZNIKI Velika Britanija: V Veliki Britaniji so napovedani poostreni nadzori (predvsem področje Kenta, Doverja in Londona) nad izvajanjem rednih tedenskih počitkov (min 45 ur) v vozilu. Prav tako je v vozilu prepovedano izvajati počitke, ki si nadomestilo za skrajšani tedenski čas počitka. Za kršitelje je predpisana globa v višini 300 funtov. V vozilu voznik lahko izvaja dnevni počitek (skrajšani, deljeni ali redni) ali skrajšani tedenski počitek (min. 24 ur). http://www.ooz-novagorica.si/dogodki/sekcija-gradbincevorganizira-strokovno-izobrazevanje-novi-g Potrdila A1 za voznike Postopek pridobitve potrdila A1 za voznike in oddaja popolne vloge je naslednji:  v celoti izpolnjen : Vprašalnik za osebe, ki opravljajo delo v cestnem prometu ) posredujete na e-naslov: dolocanje.zakonodaje@zzzs.si ali po pošti na naslov: ZZZS, Območna enota Maribor, Avstrija V Avstriji je za vsa vozila katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t obvezna uporaba zimskih gum od 1.novembra do 15.aprila in izvajajo redne preglede zimske opreme. Francija Konec decembra so v Franciji za leto 2018 določili novo minimalno bruto urno postavka, in sicer 9,88€, tako znaša minimalna mesečna bruto plača za celoten delovni čas (35h/ teden) 1.498,47€. Za posebne panoge je potrebno upoštevati minimalne bruto urne postavke, ki so določene po kolektivnih konvencija (in glede na regijo/departma kjer se delo izvaja). Za transport še ni novih podatkov, tako da je potrebno upoštevati 9,88€. PRISPEVKI IN DAVKI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu pa morajo preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Do konca leta 2017 je veljalo prehodno obdobje in je bila osnova za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ, starševsko varstvo in zaposlovanje 919,10€ (58 % povprečne plače v Sloveniji 2016 x 1.584,66€). Osnova za vse prispevke za socialno varnost za leto 2018 je 60 % povprečne plače. Do objave PP za leto 2017 je osnova 950,80 € (60 % povprečne plače v Sloveniji 2016 x 1.584,66€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnika plačuje od februarja 2018 dalje so v višini 363,20€, najvišji pa 2.118,70€ (osnova je 3,5 kratnik PP 2016 = 3,5 x 1.584,66€). Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, to stori tako, da v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek tiste zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun:  akontacijo dohodnine do 10. v mesecu,  prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec,  dajatve za zaposlene na dan izplačila plač, Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2018 najmanj 1.267,73 € (80% povprečne letne plače za leto 2016 - PP 2016 je 1.584,66€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 484,27€ ( 80% povprečne plače 2016) in največ v višini 2.118,70€ (osnova je 3,5 kratnik PP 2016 = 3,5 x 1.584,66€). Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Nova zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Minimalna osnova za prispevke se uvaja postopoma (410. člen ZPIZ-2) in je v prehodnem obdobju od 2015 do vključno 2017 znašala 52 % povprečne plače, v letu 2018 pa 54 % povprečne plače. Od 1.1.2018 do objave povprečne plače za 2017 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 855,72€ (54 % x 1.584,66€). PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje . 1. Od 1.1.2018 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 34,37€ in sicer 8,59€ (povprečna plača oktober 2017 = 1.621,46€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 25,78€ (25% povprečne plače oktober 2017 = 1.621,46€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2017 dalje je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 33,01€. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki so 67,47€ (33,01€ + 34,37€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 33,01€ Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 34,37€ od 1.1.2018 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX€ Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 33,01€ Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 34,37€ od 1.1.2018 PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za november 2017 je znašala 1.756,95€, neto plača pa 1.151,76€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar – november 2017 je znašala 1.618,02€, neto 1.055,71€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje september – november 2017 je znašala 1.661,25€, neto 1.085,34€. STORITVE ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA IZZIVI – TV ODDAJA ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Televizijska oddaja IZZIVI – obrt in podjetništvo, katere glavni partner je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, je od 8. januarja 2018 dalje na sporedu vsak ponedeljek ob 16. uri na 2. programu TV Slovenija. Oddaja bo predvajana tudi na TV Maribor, in sicer v ponedeljek ob 20.50, ponovitvi pa bosta vsak torek ob 16.15 in v soboto ob 17.45 na TV Maribor. V oddaji so predstavljene dobre prakse, koristne informacije in zanimivi dogodki. Posnetke oddaj si lahko ogledate tudi na MMC portalu RTV Slovenija in na spletni strani OZS, povzetki pa bodo vsak mesec objavljeni v reviji Obrtnik podjetnik. IZ URADNEGA LISTA 1 1 1 1 2 3 4 4 5 5 5 5.1. 5.1. 5.1. 5.1. 9.1. 12.1. 19.1. 19.1. 26.1. 26.1. 26.1. Zakon o tujcih (uradno prečiščeno besedilo) (ZTuj-2-UPB6) Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (uradno prečiščeno besedilo) (ZZSDT-UPB2) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sodnem registru Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register Uredba o določitvi indeksov vrednosti nepremičnin na dan 31. marec 2017 Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom Pravilnik o obrazcu spričevala o mojstrskem izpitu Sklep o razširjeni veljavnosti Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva Odredba o dopolnitvi Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela Znesek minimalne plače Poročilo o gibanju plač za november 2017 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI JANUAR 2018 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA Bruto zavarovalna osnova (BZO) v EUR prispevek stopnja PIZ - SI56 0110 0888 2000 003 ZZ - SI56 0110 0888 3000 073 Starš. var. - SI56 0110 0888 1000 030 Zaposl. - SI56 0110 0888 1000 030 24,35% najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK 950,80€ (60% PP 2016=60% X 1.584,66€) (80% PP 2016=80% X 1.584,66€) 231,52 127,88 1,90 1,90 363,20 308,69 170,51 2,54 2,53 484,27 najvišji 1.267,73€ Referenca SI19 DŠ-44008 13,45% SI19 DŠ-45004 0,20% SI19 DŠ-43001 0,20% SI19 DŠ-42005 PRISPEVKI SKUPAJ 3,5 kratnik povprečne mesečne bruto plače 2016 5.546,31€ 1.350,53 745,99 11,10 11,09 2.118,71 DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke = 60% PP za leto 2016 (60% x 1.584,66€), prispevki skupaj 363,20€ 950,80 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2016 (60% x 1.584,66€ = 950,80€) 4. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke = 80% PP za leto 2016 (80% x 1.584,66€), prispevki skupaj 484,27€ individualno 5. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2016 (3,5 x 1.584,66€), prispevki skupaj: 2.118,71€ 5.546,31 € 1.267,73€ OLAJŠAVE splošna olajšava letni dohodek do 11.166,37 € letni dohodek nad 11.166,37€ do 13.316,83 € letni dohodek nad 13.316,83 € Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok za druge vzdrževane družinske člane za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje PODATKI O PLAČAH mesečna olajšava € 543,32 letna olajšava € 6.519,82 275,22 + (1.660,18-1,49601 x bruto dohodek) 275,22 203,08 220,77 368,21 203,08 203,08 3.302,70 + (19.922,15-1,49601 x skupni dohodek) 3.302,70 2.436,92 2.649,24 4.418,54 2.436,92 3.302,70 2.819,09 bruto € Povprečna plača NOVEMBER 2017 Povprečna plača JANUAR - NOVEMBER 2017 Povprečna plača SEPTEMBER - NOVEMBER 2017 2017 Povprečna bruto plača (PP) 2016 Minimalna plača od 1.1.2017 neto € 1.756,95 € 1.618,02 € 1.661,25 € 1.584,66 € € 804,96 1.151,76 1.055,71 1.085,34 1.030,16 842,79 € 237,73 € Minimalna plača od 1.1.2018 Zajamčena plača STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% Dohodnina prehodni račun LESTVICA DELOVNI DNEVI akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ KONTO 8,85% SKUPAJ: sklic DELODAJALEC 15,50% OBRTNIKI - POPOLDANCI namen DELAVEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Znesek € SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 21 168 2 16 DELOVNI DNEVI JANUAR 2018 OBRAČUN UR SKUPAJ 23 184 33,01 34,37 67,38 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,76€ Terenski dodatek Prevoz na delo (neobdavčeno po uredbi od 1.8.2008) Kilometrina za službeno potovanje (neobdavčeno po uredbi) Regres za letni dopust KP za obrt in podjetništvo najmanj v višini min. plače +1% po Uredbi - najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je 70% PP za predpretekli mesec) Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 6-8 ur 8-12 ur nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE neto davčna osnova nad € 8.021,34 20.400,00 48.000,00 70.907,20 neto davčna osnova do € 8.021,34 20.400,00 48.000,00 70.907,20 znesek dohodnine € 1.283,41 4.625,65 14.009,65 22.943,46 SKUPAJ 16% + 27% nad € +8.021,34 34% nad 20.400,00 € + 39% nad 48.000,00 € + 50% nad 70.907,20 € Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 4,00 € 0,18 € 0,37 € 6,12 € + 0,76 € 4,49 € 0,18 € 0,37 € 798,64 € 1.229,87 € 6,20 € 8,50 € 17,00 € 7,45 € 10,68 € 21,39 € 4,90 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE neto davčna osnova nad € 668,45 1.700,00 4.000,00 5.908,93 neto davčna osnova do € 668,45 1.700,00 4.000,00 5.908,93 znesek dohodnine € 106,95 385,47 1.167,47 1.911,96 SKUPAJ 16% + 27% nad 668,45 € + 34% nad 1.700,00 € + 39% nad 4.000,00 € + 50% nad 5.908,93 € VSEBINA AKTUALNO .......................................................................................................................................................................................................... 1 Seminar davčni obračun .................................................................................................................................................. 1 Članarina – popust ob enkratnem letnem plačilu ............................................................................................................... 1 FURS nadzira neizplačila plač........................................................................................................................................... 1 Preverjajte vročitve na portalu eDavki .............................................................................................................................. 1 Popoldanci - oddaja obračuna pavšalnih prispevkov ......................................................................................................... 2 Zavarovalne osnove za plačilo prispevkoV ........................................................................................................................ 2 ZAKONODAJA ...................................................................................................................................................................................................... 4 Napotitev delavca na delo v tujino po 1. 1. 2018 .............................................................................................................. 4 Spremembe pri normirancih v letu 2018 ........................................................................................................................... 5 Obveznosti delodajalca pred zaposlitvijo tujca .................................................................................................................. 5 Obveznost obveščanja delodajalca o delavcih v odpovednem roku ..................................................................................... 6 Strožja merila za prijavo v evidenco brezposelnih oseb...................................................................................................... 6 Višja minimalna plača ..................................................................................................................................................... 7 Obveznost vodenja evidenc embalaže in plastičnih vreč ter vpisa na ARSO ......................................................................... 7 INFORMACIJE ...................................................................................................................................................................................................... 9 Posredovanje podatkov na obrazcu m-4 za leto 2017 ........................................................................................................ 9 Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi ............................................................................................................................ 9 Novosti rek obrazcev v letu 2018 ................................................................................................................................... 10 Kaj si obrtniki in podjetniki želijo v letu 2018 .................................................................................................................. 10 Predlog za uzakonitev dvojnega statusa upokojencev ..................................................................................................... 11 RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE ...................................................................................................................................................................... 12 Sofinanciranje delodajalcev za praktično usposabljanje ................................................................................................... 12 Sofinanciranje izobraževanja zaposlenih ......................................................................................................................... 12 Razpis za štipendije deficitarnih poklicev ........................................................................................................................ 12 IZOBRAŽEVANJE – SEMINARJI - DELAVNICE ....................................................................................................................................................... 13 Seminar davčni obračun ................................................................................................................................................ 13 Seminar (ne)obvezni akti na področju dela in socialne varnosti ........................................................................................ 13 Brezplačne delavnice Inšpektorata RS za delo ................................................................................................................ 13 Brezplačni pedagoško-andragoški seminar...................................................................................................................... 13 SEKCIJE............................................................................................................................................................................................................. 14 Frizerji in kozmetiki ....................................................................................................................................................... 14 Gradbinci, instalaterji-energetiki, kleparji krovci, slikopleskarji ......................................................................................... 14 Prevozniki .................................................................................................................................................................... 15 PRISPEVKI IN DAVKI .......................................................................................................................................................................................... 15 Prispevki samostojnega podjetnika ................................................................................................................................ 15 Prispevki družbenika – poslovodne osebe ....................................................................................................................... 16 Prispevki za zaposlene osebe ......................................................................................................................................... 16 Prispevki samostojnega podjetnika - popoldanci ............................................................................................................. 16 Podatki o plačah ........................................................................................................................................................... 17 STORITVE ZA ČLANE OOZ IDRIJA ....................................................................................................................................................................... 17 Davčno in računovodsko svetovanje .............................................................................................................................. 17 Pravno svetovanje ........................................................................................................................................................ 17 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA.................................................................................................................................................................... 17 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................................................... 17 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI JANUAR 2018 ............................................................................................................................................................. 18