Edini slovenski dnevnik < v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 Ima 10.000 naročnikov:- GLAS NARODA list slovenskih delavcev 7 Ameriki. The only Slovenian daily •s in the United States :-■ ■ ■ Issued every day except Sundays and Holidays :- TELEFON PIS AKNE: 4087 CORTLANDT. Entered as Second-Glass Matter September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y. under the Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT, NO. 151. — ŠTEV. 151. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 28, 1913. — SOBOTA, 28. JUNIJA, 1913. VOLUME XXI. — LETNIK XXI. Umor in samomor v newyorski bolnici. Bolniška strežnica ustrelila svojo nečakinjo ter si 'nato sama končala življenje. rčala življenje. 50-letna Mrs Jennie Foster, sta-_o— nujoča na 27 Willow St. Jamaica, UMi-XTlXT RT A 7NH9T L 1 in nJena MrS MOTIV: BLAZNOST. Laura Mevors sta priyj do spo. —o— znanju, da manjka po zapadnih Mer ilka je bila sprva velika pri-' državah ženskega spola, zmožne- Zaroke po pošti. Oblasti so aretirale dvojico, ki je po pošti preskrbovala zapad z nevestami. »zorišče strašne žaloigre. ki strežnici Rozalijo Roque jateljica umerjene, vendar pa se je vedno čudno vedla. —o—- M on te f i ore Home za kronične invalida v New Yorku je bil včeraj i Bolni in Katarino Lacy so našli včeraj zjutraj ustreljeni v sobi slednje in coroner Mason je označil slučaj kot umor in samomor. Obe ženski Nt it bili nastavljeni v zavodu od marca meseca kot strežnici. Kot sedaj govori, se je obnašala Miss Roque, doma iz fra nc osk o C *a nade, včasih zelo čudno. Ona in Miss Ijaev, ki je bila baje njena nečakinja, sta se baje večkrat sprli. Njuni sobi sta se nahajali na oddaljenem hodniku in sicer nasproti. Ko bi morala Miss Lacy v četrtek zvečer nastopiti službo ter ni prišla, je poslal dr. Shair ne-koga k njej, Dotični je našel vrata zaprta. Ko se tudi včeraj zjutraj ni nič oglasila, so s silo udrli v sobo. Truplo strežnice je ležalo pri vratih. Domneva se, da je stopila Miss Roque v sobo svoje koleginje t revolverjem v roki, jo ustrelila ter tekoj nato izvršila samomor. Miss Lay je bila očividno takoj mrtva. Miss ^toque je izprožila nas«* več strelov ter je padlo nje-jy ipswichf Mass., so aretirali no telo naravnost na ono Miss La-1 „ . . , _ ... amomorilka je prišla v za-tNathaniela Hermann, voditelja ga za možitve. Radi tepa sta oglašali v nekem listu "pod sti*ogo tajnostjo", da je v Jamaici več mladih deklet in udov pripravnih za možitev. Na Jennie Foster, kot ravnateljico tega posredovalnega zavoda, je prihajalo dan na dan številno pisem; za odgovore je bilo napeti vse sile. ker so se zglašali ženi-tovanski kandidat je i/, vseh zapadnih držav. Vsakdo je dobil napačen naslov in sliko svoje nepoznane izvoljenke; slik je našla policija v stanovanju ravnateljice cel kup. Poštarju v Jamaici se je zdela velika korespondenca za označeno dvojico sumljiva ; osobito ker so prihajale zanje dan za dnevom razne svote iz vseh krajev. Stvai je torej prijavil na pristojnem mestu. Sedaj se je dognalo, da so že naprej zahtevale označene posredovalke od ženitovanskih kandidatov gotove svote za potniške stroške svojih nevest. Ogoljufale so na ta način več fantov ter vdovcev za lepe svote. Oblasti so sedaj obe goljufici aretirale. Voditelj stavke prijet. tamošnje stavke. t*y ■ vod s posredovanjem neke agen-ture, d oči m je prišla njena nečakinja iz nekega sanatorija v . Greenwich, Conn. Ipswich, Mass., 2,. junija. -Nikdo v zavodu ni bil slišal Nathaniel Hermann, organizator Strelov, darfravno se nahaja v W- W" vodltelj tukajšnje njem kakih 2000 bolnikov in veli- stavke, k. je bil že preje aretiran ko število zdravnikov in strežni-; i**5 obdolžbo ščuvanja na upora jcov< 1 izpuščen proti varščini $1200 do- Dr. Rosenberg, superintendent! k,er ne vrši Pro,i n-iemu P°" zavoda, je takoj pričel raziskova- rotna obravnava, je bil danes na t i pisma zamrlih, da najde reši-j »htevo njegovega poroka'zopet te v uganke. Včeraj zvečer je iz-! PriJet- ker Je s1edn^ da javil, da je trdno prepričan, da je nasprotniki I. W iz- bila Mi^ Roque umobolna. Druge ' *natl Hermanna iz mesta. Her-strežnice in bolniki so mu večkrat1 mann so odvedli v jeco v Salem, pripovedovali, da se -je M.i*r Ro- vendar so izjavili njegovi pnja- que večkrat zelo čudno vedla. I te,j*' d» bodo doblli POPOKtv° Proti mnogim bolnikom je bila ' zan-i- Ko 80 aretir^nca privedli skrajno požrtvovalna, dočim je na kolodvor, je pričel F rank bila proti drugim kruta. Strež-! Hoffman iz New Yorka tam zbra-nice so jo večkrat videle, kako je nim Uudem govoriti o zadevi. Bil šla sredi noči v sobo Miss Laev.' Je na mestu aretiran. Hoffman ni jo zbudila ter se na to prepirala !stavkar ter -a tukaJ nihce ne z njo po več ur. Potemtakem je! zna Ko so odvedh> Je kneal> da je trgovec ter da bo pazil nato, da se bo spoštovala ameriška njo po vec ur. roiemiaaem je bila blaznost edini motiv strašne žaloigre. Vlada je zadovoljna. . London, Anglija, 27. junija. — Poroča se, da je vlada popolnoma zadovoljna z rezultati postave, ki določa, da se obsojene sufragetke izpusti iz zapora, ako pričnejo s stradalno stavko ter se jih zopet prime, ako se opomorejo. Vlada pravi, da se je število hudodelstev bojevitih sufragetk od časa sprejema postave zmanjšalo. Stavka šoferjev. Pariz, Francija, 27. junija. — 2500 šoferjev in kočijažev je sklenilo v. soboto zasTavkati, če jim gospodarji ne zvišajo plač. vožnja. Paznik od Austro-Americaaa ALIOS odpluje dne 9. julija. 1913. .Vožnja stane is New Torka do j Trata is reke <84X0 Ljubljane 35.18 Zagreba 35.08 Vožnje listke je dobiti pri .. v . Ntw Ink Gto zastava. Na takozvani <4FIag Dey" nameravajo prirediti demonstracijo proti L W. W. Imenovanih je bilo kakih 100 meščanov, da odrede vse potrebne predpriprave. Pozno popoldne so prinesle tri grške ženske $1200 kot poroštvo za Hermanna, ki je bil nato iz- Velike rezstrelbe ne petrolejskem perniku. V pristanišču na Staten Islandu se je vnel parnik "Mohawk" z 200 tenami petroleja. TEŽAVNA REŽITEV. Plamen je švigal iz čudnega vulkana 300 čevljev visoko. 2 mrtva, 10 ranjenih. V pristanišču med Stapletonom in Tompkinsville na Staten Islandu, blizu Brooklyna, N. Y. je stal Že nekaj dni petrolejski parnik Mohawk", last Standard Oil družbe. Včeraj je bilo zaposlenih na tem pnrniku 18 kotlarjev s tem, da so popravljali pokvarjene cevi pri velikih kotlih. Malo pred 5. uro popoldne nastala je na parniku grozna razstrelba vsled vnetja petroleja. Sodi ,se, da je vrgel eden izmed dela vec v ostanek cigarete preblizu kotla kar je povzročilo katastrofo. Detonacijo razstrelbe se je slišalo več milj daleč. Tekom četrt ure sta sledili še dve nadaljni -azstrelil. Ravno med tem časom je stal parnik kake pol milje oddaljen od Bay Ridge obrežja. Preplašeno ljudstvo iz okolice ni še nikdar preje videlo tako groznega prizora kot je bila ta razstrelba. Z gostim dimom pomešani plamen je bruhal iz parnika do »00 č- vljev visoko kakor iz vulkana ; delavci in moštvo parnika ^o pa skakali kakor goreče baklje v vodo. Strah in vpitje teh nesrečnikov je bilo nepopisno. Na lice mesta je dospelo takoj več mnlih parni kov, ki so reševali delavce iz vode, več ognjegasnih parnikov je pa spuščalo cele tone vode v ognjeno žrelo. Prihitelo jc zatem na obrežje tudi več ambu-lanc z zdravniki, da so delili ponesrečencem prvo pomoč. Izmed skupnega števila delavcev in pomorščakov se nahaja dosedaj 10 mož v zdravniški oskrbi; 2 trupla ki sta priplavala do obrežja so »a prenesli v mrtvašnico. Ker je delalo ob času razstrelbe na 'Mo-hawku' 25 mož, se pogreša torej še 13 ponesrečencev. Parnik "Mohawk" je bil največji prevozni parnik Standard Oil družbe, dolg nekaj nad 40C čevljev, še skoro popolnoma nov in zgrajen iz jekla. Prizadeto škodo se ceni na $100.000. Nesreča. V Barbeton. O., sta se ponesrečila pri Erie-železnici dva človeka, ki najbrž ne bosta okrevala. Umestna odredba. Washington, D. p 27. junija. Prvi pomožni generalni poštar Daniel C. Roper je izdal danes na vse poštne urade ukaz in navodila, da se mora pošiljati dnevnike naročnikom po raznih državah, kolikor mogoče hitro. Odprava dnevnega čjfsopisja se bo vršila zanaprej takoj za pismi s prvimi puscen iz jeee. Ko je priael nazaj požtnimi vlaki p^ tem upošteva v Ipswich, so mu podarile stav-karice velik venec. Prijet begunec. London, Anglija, 27. junija. — Danes so prijeli Charlesa Ma-yer-a, prejšnjega poštnega kler-ka na krovu amerikanske bojne ladje "Alabana", ker je baje po-neveril precej vladnega denarja. V blagajni manjka $1400. poštna oblast veliko vrednost trgovskih poročil in raznih oglasov, ki so za naročnike velike važnosti. $1700 za nogo. Edwarsville, 111., 27. junifa. — Pred tukajšnjim sodiščem je danes tožil Walter Taylor American Steel Foundries Company za odškodnino, ker mu je v tovarni odtrgalo nogo. Vodstvo mu hoče plačati $1700 in je tudi povabilo v dvorano kot priče šest ljudi, ki imajo samo eno nogo, pa vseeno zaslužijo od $2 do $3 na dan. Zapuščina. Milan, Italija, 27. junija. Nek gotov V. Mariani, železniški uradnik. ki je imel komaj pet dolarjev tedenske plače je dobil danes poročilo, da mu zapušča bližnji sorodnik v Južni Ameriki šest milijonov dolarjev. Nove težkoče. Izgon korejskih met, Cal., dela preg delavcev iz He-livice vladi v Washingtdbu. Washington, D. C ., 27. junija. Državni tajnik Bryan je naprosil justični department, naj mu dopošlje podrobno poročilo o včerajšnjem izgonu korejskih delavcev iz Mesta Ilemet pri Riverside, Cal. Dotični Korejci so hili prišli v mesto, da najdejo zaslužka pri pobiranju sadja. Domačini, ki so bili v strahu, da izgube svoj zaslužek, so jih pognali nazaj na kolodvor. Vicomte Chinda ni clo danes zvečer dobil še nikakoga poročila o dogodku od japonskega generalnega konzula v San Franc-isco in šele poročilo o atVri bo odloči 'o. kakšne korake bo zavzela japonska vlada glede te afere. Vse kaže, da se ni vršilo nikako nasil-stvo napram korejskim delavcem. Vendar se smatra kot simptoma-tičen, ker kaže resnične odnosa jc med belci in A zija t i na pacifični obali. Hemet, Cal., 27. junija. — Mesto je zelo razburjeno vsled vc--ti. da je neki agent državnega iepartmenta iz Les Angeles na potu sem, da preišče izgon korejskih delavcev i/. 11'emeta. Župan Shaw iz Hemet je izjavil, da se le more delati mesta odgovornega za izgon korejskih delavcev. Imgz chiceškib pekov. Po 20-letni borbi so oblasti ko-nečno ugodile zahtevam pekov glede delavnic. Chicago, 111.. 27. junija. —Pri-iližno 20 let je trajala borba či-'caških pekovskih pomočnikov za zboljšanje, oziroma odpravo pe-iarn v podzemlju. Koliko žrtev je zahteval že ta stan .edinole radi :ega. ker Se morajo mučiti pejtov-;ki pomočniki po nezdravih kleteh, ali takozvanih 'testenih ja-nah." Cnija čikaških pekov je lapenjala vse sile za dosego svojega cilja in ta trud se ji je, ali »e ji bo šele sedaj izplačal. Zadnje dni se je namreč v zakonodaji sprejelo Shurtleffovo predlogo za odpravo podzemeljskih pekarn v mestu Chicago in v celi državi. Niti velike pekarne nahajajoče •?e pod kolodvori mesta Chicago, ae bodo smele več poslovati, ta odredba velja tudi za druge, ali manjše gospodarje te obrti. Začetkom tekočega leta je bilo v Chicagi 1358 nadzemeljskih ali modernih pekarn in 224 jjodze-melj skih. Mestni zdravstveni u-rad je pa izdal včeraj ukaz, da se mora še preostalih 224 podzemeljskih pekarn takoj zapreti. Utrjeno prijeteljstvo. Poincere-jevo slovo. Kralj Alfonso si prizadeva, da bi se vstanovilo v Madridu ameri-kansko poslaništvo. DEVETKRATNA MORILKA. Predsednik francoske republike je zapustil Lcndcn. Častno spremstvo. Madrid, Španija. 27. junija. — "Kralj Alfonso", je reke! danes ministrski predsednik grof Ro-manones, "se zelo zavzema, «ia bi se v Madridu vstanovilo tudi amerikansko poslaništvo, ker bi s«- edino le na ta način dalo še bolj utrditi prijateljsko razmerje med obema vladama. "Že lansko leto se je pogajal o tej zadevi marki de la Vega Inc-!au s tedanjim predsednikom Zdr. držav. Taftom. in pogajanja se bodo sedaj pod Wilsonovem pred-sedst vom nadaljevala. Budimpešta, Ogrsko. 27. junija. Aretacija učiteljice Julije Loso-ve v Debrccinu je povzročila povsod velikansko razburjenje. Osumi jena je, da je v teku desetih let zastrupila svojih devet nezakonskih otrok. Policija ima v rokah neovrgljive dokaze. Lcndcn, Anglija, 27. junija. — Predsednik francoske republike. Raymond Poincare, ki je bil ocl srede gost angleškega kralja •Jurja. je danes zapustil London. Na Vieotoria kolodvor ga je spremil kralj Jurij in več drugih dostojanstvenikov. Na poti skozj Canal la Manche ga je spremljalo 26 slavnostno okrašenih angleških bojnih ladij. Petrograd, Rusija, 27. junija. V kitajski provinci Shansi, skoraj na mongolski meji so sežgali Kitajci šestdeset mongolskih Lam (tibetskih duhovnov). Kot se poroča so se duhovni zabarikadirali v neko leseno hišo, in ker Kitajci niso mogli do njih, so hišo enostavno zažgali. Odškodnine ze nezgode, j Boji pri Zletovu se nadaljujejo. Prvi ljudski senator. Annapolis, Md., 27. junija. — Naša država Maryland bode prva izmed svojih sovrstnic, kjer se bo volilo zveznega senatorja naravnost po ljudstvu. Governer Gold-sborough je že izdal oklic na ljudstvo, naj se pripravi letos 4. novembra za nadomestno volitev odstoplega senatorja Jacksona. Odškodninsko postavo so v državi Wisconsin izboljšali v prid delavstva. Madiscn, AVise., 27. junija. — Novo amendirano odškodninsko postavo je danes podpisal governer McGovern. Pravomočna postane dne 1- septembra. Tej postavi so podvrženi vsi delodajalci, ki imajo zaposlenih štiri ali več oseb. Izvzeti so slučaji, da se kogn izrecno odveze od te postave. Določbe glede odškodnine so se izpremenile le v toliko, da se je podporo v slučaju trajne nezmožnosti za delo raztegnilo na šest let, od dneva.nesreče počenši. Na novo pa je sprejeta določba, da se sprejme kot zagovorno sredstvo od strani delodajalcev argument malomarnosti od strani delavcev. Določba, da so podvrženi novi postavi vsi delodajalci ako se iz-leeno ne izrečejo, da so iz v an postave. bo zadela približno 2000 nadaljnih delodajalcev, dočim je bilo dosedaj podvrženih postavi le kahih 1500 tvrdk. V novi postavi so tudi določbe, glasom ko-jih so kontraktorji odgovorni za poslovanje podkontraktorjev, da-siravno vsebuje postava tudi določila. ki omogočujejo kontrak-torjem da se v takih slučajih o-proste krivde in odgovornosti. Nova določba postave pravi tudi, da morajo vsi delodajalci, pristopiti k kakemu zavarovalnemu sistemu. Smrtonosne vročine. V zapadnih državah je umrlo veliko eseb radi neznosne vročine, ki je naenkrat nastopila. Chicago, 111., 27. junija. — Vročinski val, kateri je zadel danes mesto Chicago, jet povzročil sedem smrtnih slučajev, dočim je kakih 20 oseb nevarno obolelo za posledicami vročine. Ta uprav peklenska vročina vlada v skoro vseh zapadnih državah. V Chiea-gu je kazal termometer ob 4. uri popoldne 06 stopinj. r Cleveland, O., 27. junija. — V,ska ln Potem bo storil vse potreb-našem mestu se je zgrudilo 16 o-1 no- (la se hodo kosiva vprašanja seb na cesti radi neznosne vro-1 <'™prej rešila, čine in več dojenčkov je umrlo. Na cbeh straneh je padlo precejšnje število vojakov. Srbski parlament še ni edin. Ruska vlada. 616 MRTVIH, 1000 RANJENIH. Rumunska preti Bolgarski. V slučaju, da izbruhne vojna, vdrejo Rumuni v bolgarsko ozemlje Lcndcn, Anglija, 28. junija. — Solunski poročevalec "Daily Te-legraph-a" poroča, da se spopadi med Srbi in Bolgari pri kraju Zletovo nadaljujejo. Večinoma so Srbi zmagovalci in so pognali Bolgare že večkrat nazaj. Kot se naznanja. je v zadnjem boju padlo 42«) Bolgarov in 188 Srbov, 600 Bolgarov in 400 Srbov je pa ranjenih. Glavni armadi si še vedno stojita nnsproti ob r^ki Vardar. Dunaj, Avstrija, 27. .'unija. — -Francoski in ruski poslanik v Bukarešti! sta pregovorila po naročilu svojih vlad Rumuni jo. da je poslala Bolgarski nekako defini-tivno noto. ki zagotavlja, da bodo Rumuni takoj udrli v bolgarsko ozemlje, kakorhitro izbruhne vojna med Srbsko in Bolgarsko. Francija se boji balkanske vojne iz finančnih ozirov in zato jo hoče na vsak način preprečiti. Brzojavke iz Bukarešta potrjujejo vest, da je bila nota v resnici odposlana. Rumunski kralj je nameraval potovati v Sinaj, toda potovanje je odložil na poznejši čas. iz česar se lahko sklepa, da je postala situacija skrajno resna. Prebivalstvo je zelo razburjeno, ker so mu še v živem spominu grozote komaj končane vojne. Bolgrad, Srbija. 27. junija. Čeravno se je včeraj po mestu razširila govorica, da se je skupščina izrekla pod vpljivom ministrskega predsednika Pas iča za posredovanje ruske vlade, je danes splošno znano, da parlament še ni edin. O tej stvari se bo v ponedeljek razpravljalo naprej. Sedaj še nikdo niti ne sluti ne, kako in v čegavo korist se bo cela stvar končala. Ministrski predsednik čaka kakšno stališče bo zavzela Bolgar- Bojna ladja "Illinois". ^ Antwerpen, Belgija, 27. junija. Častniki bojne ladje "Illinois" so si ogledali v spremstvu belgijskih inženirjev tukajšnjo pristanišče. Nekega amerikanskega mornarja so aretirali, kei je v pretepu hudo ranil dva Belgijca. Poneveril $53.000. Chicago, 111., 27. junija. — Edwin F. Young, blagajnik tukajšnje Terre Haute & South Eastern Railroad Co., je poneveril iz družbene blagajne $53,000. Sodišče ga je obsodilo na ne manj kot eno in ne več .kot deset let ječe. Ženska volilna pravica. Aurora, 111., 27. junija. — Ženske bližnjega mesta Geneva, bodo prve v državi Illinois vporabile pripoznano volilno pravico. 12. julija bodo glasovile za zidavo pr^potrebnih otroških vrtcev. Poroke so priporočljive. Chicago, 111., 27. junija. Mestni zdravstveni urad je izdal svoje poročilo iz katerega je razvidno, da poročene osebe žive dalj časa kot samske. V' Chicagu umre samcev 19,8 na tisoč, mož samo 15,3, deklet 14, 3, in žena 10.3 na tisoč. Triurni potres. . Tckio, Japonsko, 27. junija. — Kraljeva univerza poroča, da je sismograf v četrtek popoldan naznanil triurni potres, ki se je vršil nekje v sredini Tihega oceana. Potres je bil podoben onemu v San Francisco leta 1906. Nepisana postava. Memphis, Tennesse, 27. junija. Margareta Schreiber je bila danes oproščena, ker je ustrelila svojega moža, miljonarja Augusta Schreibera. Presenetila ga je, ko je bil skupaj z neko drugo žensko. Zaklad. Havana, 27. junija. — Delavci, ki kopljejo temelj za mornariško postajo v Guantanamo, so našli v starem španskem vrču za $30.000 zlatega denarja. Iz Pariza v London. London, Anglija, 27. junija. — Vx»raj je dospel sem iz Pariza zrakoplovec Clande ' Grahame-White v svojem hidroplanu. Pot je trajala trinajst ur; pristal je dvakrat. * ■ -J ....... :. . • ... ....\.a&iiJiii Milwaukee, Misc., 27. junija. Naše mesto zaznamuje najbolj vroč dan v letošnjem poletju. Na posledicah vročine so umrle štiri osebe in več kot 50 oseb je obolelo. Termometer je kazal ob devetih zvečer 90 stopinj, od prihodnjega jutra pa do večera se je gibal med 80 in 120 stopinjami. Neki starejši mož je izpil kozarec piva ter se zgrudil mrtev na tla. Neka starejša ženska je zblaznela radi vročine. Izpila je raz-topnino karbolne kisline ter u-mrla. Bolnice so prenapolnjene t ljudmi, katere je premagala varedna vročina. Governer Sulzer. Albany, N. Y., 27. junija. — Med govorniki, ki bodo v četrtek govorili na zgodovinskem bojišču Gettvsburgu, bo tudi newyorški governer Sulzer. Denarje v staro domovino poiiljftvoi 1Z- Dr .Friedmann zopet doma. Berolin, Nemčija, 27. junija. Po štirimesečni odsotnosti v Zdr. državah se je Dr. Friedmann da- jetične, katere bo zdravil s svojim serumom. K. f r. $ 5____ 1.10 130.. .. 26.60 10.... 2.15 140.. .. 28.65 IS.... 3.15 150.. .. 80.70 90.... 4.20 160.. .. 32.75 25.... 6.20 170.. .. 34.80 30.... 6.26 180.. .. 36.66 36... 7.25 130. > .. 38.90 40.... 8.30 200.. . 40.00 45____ 9 SO 250.. .. 61.15 60.... 10.30 300.. .. 61.35 65____ 11.35 150.. .. 71.60 eo.... 12.35 400.. .. 81.80 65.... 13 40 460.. .. 92.00 70.... 14.40 600.. .. 102.25 76.... 15.46 i 600.. .. 122.70 I 80.... 16,45 700.. .. 143.16 ! P6.... 17.46 800.. .. 163.60 90____ 18.45 900.. .. 184,00 1 100.... 20.45 1000.. .. 204.50 i no.... 22.60 2000.. 407.00 120.... 24.56 SuOO.. ..1017.00 Poitarina je viteta pri teli evO« cah. Doma se nhiaii svote izplačujejo popolnoma, bres viaarj« Visoka odškodnina. 1 odbitka- Včeraj se je vršila pred brooJ **aie denarne poKljatve rap* klynskim okrožnim sodiščem ob M poitje. k. pottn« ravnava v zadevi tožbe premo- m »p f Ml- garja Stanislav Janševaca z Le- high Valley Coal Co. Janševacu Denarje mam podati le ufri!-je prisodila poroka po 3 minute do $50.00 ▼ cotovisi ▼ pil trajajočem posvetovanju $37.000 Poročenem ali re*i*tfira»em pi» odškodnine za popolno izgubo vi-ima* zneike pa po Postal da in ene roke. Janževae je bil, Money Order ali P* »o ?lemr Torfc izreka porotnikov tako vesel, da«Draft «je iz hvaležnosti objemal in polju- boval svojega odvetnika. 82 Cortlandt St, New York, N. T. !« iisSii . i GLAS NARODA, 28. JUNIJA, 1 913. "BIAS NARODA" • (Slovenk Daily.) (Hroed and published by the Slovenic Publishing Co. (k corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto velja list za Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 " leto sa mesto New York........ 4.00 " 'pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse leto...........4.50 " pol leta............. 2.55 M " c«trt leta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. gospoda Dillingham in Burnett posvetila svojo pozornost temu vprašanju? V vsakem oziru dobrodošle elemente držati v deželi, je naloga, ki je veliko bolj v interesu dežele in države kot pa agitacija proti naseljevanju. Napreden poročni zakon? daj. Moje mnenje je, da bi vse, to tako močna sila, da se jo bo-kar se tiče podpornih obveznosti, | mo gotovo vsi z veseljem oklenili prevzela Jednota. To se pravi: v zavesti, .da spadamo k najbolj-Društva, spadajoča pod okrilje i ši zavarovalni družbi. Ako bi ka- J. S. K. J., bi prenehala plačevati bolniško podporo bolnim članom iz domače blagajne, ker bi te posle prevzela Jednota sama. Stvar bi bila enostavna: Jednota naj bi prejemala vse toza- ka Jednota ali Zveza trdovratno ostala sama zase še nadalje in bi se ne marala spojiti z drugimi v skupno moč, bi se ji gotovo čez nekaj let zapelo: **Requieseat in pace...T'-Ali bode naša J. S. K. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. AdTMtiMment on acreemcnt Dopisi bres podpisa in osobnosti se ne • priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** «2 Cortland t St., New York City. Telefon 46*7 Cortlandt. Nativisti zopet na dela. Senator Dillingham iz Vermont, kojega skrpucalo v svrho omejitve naseljevanja je uašlo neslaven konec vsled veta predsednika Tafta, je zopet vložil predlogo, ki ima namen omejiti naseljevanje in ki ta svoj namen tudi čisto očitno kaže. Sedaj gospod senator ne zahteva več, da prestane vsak naseljenec znanstven izpit, od kojega izida naj bi bilo odvisno, ali se ga pripusti ali ne. Sedaj marveč zahteva, da se ne sme pripustiti od naroda, ki je že tu zastopan, na leto več kot deset odstotkov že tu naseljenih sonarodnjakov. Predsednik naselniškega Komiteja poslaniške zbornice v prejšnjem kongresnem zasedanju, Burnett iz Alabarue, je javno priznal. da vprašanje, ali zna ta ali oni naseljenec citati in pisati, ni odločilne važnosti za to, ali se mora smatrati naseljenca kot ljubega ali neljubega gosta. Ako sta pa on in njegov kolega v senatu kljub temu prepričanju glasovala za takozvani znanstveni test, se je zgodilo to le zategadelj, da se omogoči omejen je priseljevanja iz južne Ogrske in balkanskih držav. Ko se pa razboriti dvojici ni posrečilo uveljaviti u-vedbo tega znanstvenega testa, skuša sedaj senator Dillingham doseči isti namen z drugimi sredstvi. Nemci, Irci, Skandinavci so v Združenih državah kako številno zastopani, da bi jih določba, da ne sine priseliti na leto le deset odstotkov njihovega naroda, prav nič ne razburjala. Raz ven -tega pa ve oče predloge čisto za gotovo, da je naseljevanje teh treh narodov v sedanjem času zelo majhno v primeri s prejšnjimi leti. S svojo predlogo hoče zadeti naseljevanje iz Rusije, Av-stro-Ogrske in Italije ter računa oči vidno z dejstvom, da v splošnem ni veliko simpatij za naseljevanje iz teh dežel. Ako pa misli, da bo našlo njegovo prizadevanje, da se omeji tok naseljevanja, manj opozicije kot v preteklem letu, se zelo moti. Tudi naseljevanje Ircev in Skandinavcev ni bilo posebno priljubljeno, ko so prvič dospeli semkaj v velikih masah. Ako se pa sedaj govori o njih le s spoštovanjem, se je zgodilo to le radi tega, ker so se medtem tako spojili z Amerikanci, da tvorijo sedaj, bistveni del naroda. Združene države so že večkrat pokazale zmožnost, da asimilirajo tuja plemena in je radi tega vsak apel na plemenske predsodke brezuspešen. Radi tega bo našel vsak naselniški zakon, ki se ne obrača proti posameznim indivi-duorn, temveč proti celim narodom, najhujši odpor pri vseh o-nih, katerih ni še popolnoma preslepil plemenski predsodek. V sedanjih časih ni ni kake potrebe, da bi se omejilo naseljevanje v Združene države; pač pa tvori izseljevanje iz Združenih držav v C anado veliko in resno nevarnost. Kaj pa bi bilo, ako bi i, ■ • ■ »i Država Pennsylvania je ravnokar dobila nov poročni zakon, v katerem se prvič upošteva princip izboljšanja plemena. Glasom tega zakona se ne sme dajati poročnih licenc ljudem, ki pridejo v urad pijani, ki imajo nalezljive bolezni, ki so slaboumni ali so bili tekom zadnjih petih let internirani v kaki sirotišnici ali u-mobolnici. Ta določila je odobravati, ker imajo namen, da se izboljša pleme. Vprašanje je seveda, ako bodo imela tudi zaželjen uspeh. V interesu države je sicer, da se prepreči ljudem, ki bolehajo na duševnih in telesnih boleznih, že- i POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam še enkrat prija-lje v Hibbingu, Minn., posebno pa družino Mihaela Bižal, Petra Sterk, Mat. Glad iu Lovrenea Kovača. Z Bogom in na svidenje! New Ygrk, 26. junija 1913. Anton Kromar. Predno se podam v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse rojake v Moon Run, Pa., posebno svoja dva brata in Luko Butja ter njegovo družino. Na Slovensko katoliško porode iz takih zakonov otroci, ki so javnosti le v nadlego in kvar. Na drugi strani pa je ta zakon — ako se natanko premisli — vmešavanje državne oblasti v privatne zadeve posameznika in omejevanje osebne svobode. In ako se more kaj takega o-čitati kaki zakonodaji, je to po našem mnenju že veliko. Pijančevanje, bolezni so posledice soci-jalnlh razmer in družabnega u-stroja v katerem živimo. In naloga države je izboljšati socijal-ne razmere, iztreti zlo v koreni-ki. ne pa segati v privatne razmere posameznika ter mu kratiti osebno svobodo. Nagon, na ko-jem bazira institucija zakona, je najsilnejši ter se ga ne da zatreti ali iztrebiti potom zakonitih predpisov. Zakonodajah: i kot oni v Pennsylvaniji upoštevajo edi-nole plemenski element, ne pa etičnega, ki je edinole prava podlaga zakona. devne asesmente in prevzela tu-'J. v bodoči Zvezi? Bratje, deluj-di vsa izplačila napram članom, mo na to, da bode! Imeli bi na ta način eno močno Bratom delegatom priporočam, blagajno, sedaj imamo pa nad da v teh stvareh že sedaj raz-sto zelo, zelo šibkih. Da to raz- j.pravijajo ter na konvenciji te-merje ni priporočljivo še za na- j meljito prevdarijo. Volitev glav- svidenje! dalje, se razvidi iz naslednjih i nega odbora je tudi zelo važnega' New York, 26. junija 1913. razlogov: Prvi je ta. da posamez-1 pomena. Volite le take, ki doka-j Fran Jagcr. na društva ne morejo posebno j žejo, da jim je blagor Jednotej ZAHVALA garantirati podpore članom kot ' res pri srcu, kateri so že storili; . * ,_ jo predpisujejo. Zakaj net bode-j k„ j „ uaroA »j^J*«* j t^Zt^UVA., listu, če je komu stiska, naj se ; obrne na tvrdko Frank Sakser v , New Yorku. Jaz sem se o tem ! popolnoma prepričal pred nekaj | dnevi. Lansko leto sem se mnogo j trudil, da bi dobil nazaj svojih $70, poslanih nekej stranki v W. ! Va. Takoj zatem, ko sem pa iz- ! ročil zadevo g. Frank Sakserju, i sem dobil denar nazaj že v par j dnevih; radi tega izrekam na tem i mestu tej firmi svojo iskreno zahvalo. Ashtola, Pa., 24. junija 1913. | te rekli. Le poglejmo natančneje, i iu morebit Vzemimo na primer naše društvo j kor ne ozirajte! Pred očmi imej-sv. Alojzija št. 18, Rock Springs,; mo le to, za kar so nas izvolili Wyo., ki šteje navadno okrog naši člani, vsa druga, še tako in-220 članov, v blagajni imamo pa himna prijateljstva naj ostanejo navadno tako-le eu tisočak; ve a- ua strani. sih kak stotak več. Pa kaj bo to? j Slovensko Zavetišče — kori- Ali je to kak kapital za polletno : sten zavod. Kako bodemo to ide- . , i podporo? Je že tako-le za navad- • jo spravili do popolne gotovosti? nitev, in sicer radi tega, da se ne 1 1 , . . . . . . i„ , . ,• ■ ne bolezni; ee pa pride ka,i izvaii- Za sedaj ne mislim o tein obsir- rednega, ua primer eksplozija v, neje razpravljati; rečeni le toli- rovu, ali pa kaka druga katastro- k«,, da bode ta morebitna zveza i'a, ki bi zahtevala več žrtev... IJednot in S. Z. morala biti v tes- Denar bi pošel iz blagajne, treba j ni medsebojni vzajemnosti. bi bilo naložiti višje asesmente,j lvonečuo še nekaj, bratje! Kot kateri bi pa člane oplašili in bi j organizirani in linijski delavci društvo — pustili. Tako je z več- bodemo skoraj gotovo gledali na jimi društvi; z manjšimi bi bilo j to, da bode naše bodoče glasilo še slabše v takem slučaju. Kjer (kak linijski list. Morda bode po- so plini v rovih, je ta nevarnost ; stal "Glas Naroda" organiziran vedno pred očmi. (V napravimo j do časa konvencije? < V Vi pred- iz \seli .društvenih blagajn eno lagale. urednik, jaz pa podpi- samo. to je da se zvežeiuo z Jed-1 ram! notino, bi bili v tem oziru veliko Podal sem v navedenem nekaj bolje zavarovani. Ce bi se v enem misli kot začetek razprave; to kraju prigodila še taka nesreča, bi Jednota lahko vzdržala, kar bi društvo samo.ne moglo. To bi bila vez medsebojne pomoči na ta način, da bi vsa društva podpi-rala skupno svoje bolnike; ali bolje rečeno: Jednota bi imela pod svojim okriljem vse. Ali je treba, da smo tako razpršeni? V združenju je moč, pravimo, zakaj bi se tega tudi ne držali? Su v tem stvari, ki dajo misliti, bra-j Nckdi razprave O J S ^ 1,Hba ,iih b°de *jreniisliti-jr> Congress St., Wabash, I nd. (28-30—6) Rada bi zvedela za svojega brata JANEZA HOMOVEC. Doma je i/, vasi (Jrčarevec pri Planini. Pred petimi leti se je nahajal v Clevelandu, O. Ako kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi javi, ali naj sV pa sam oglasi. — Te-re/iia Perko rojena Homovec, 117:{ Norwood Road, Cleveland, U. (27-30—6) Rada bi zvedela za svojega brata PETRA LAKNKR, doma iz Starega trga pri Kočevju. Pred 12. leti je odšel v Ameriko in pisal mi je pred kakimi leti iz Calumeta, Mich., a sedaj ne vem za njegovo bivanje. Prosim cenjene rojake, ako kateri zna za n jega, da mi blagovoli naznaniti njegov naslov, za kar mu bodem jako hvaležna. ali pa naj mi sam piše. — Marija Lakuer, učenka v zavodu l.iehtenturni, Ljubljana, Kranjsko, Austria. (25 28—6) Prav rail bi izvedel za svojo prijateljico MARIJO GRAliKC. po domaČe Kovačeva i/. Sme-leduika na Gorenjskem. Sedaj je okrog dva meseca, odkar je prišla iz starega kraja in se naselila nekje v Milwaukee, Wis. Prosim cenjene rojake, Čc kedo ve za nje pravi naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sama javi. — Frank Skok, Box l:{. Kit/. Henry, Pa. (28-6—2-7) ROJAKOM v Pennsylvaniji in W. Virginiji NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji in West Virginiji naznanjamo, da jih obišče naš novi potnik FARME NA PRODAJ ali v najeto. Prodamo ali damo v uajem 75 akrov v Whitehouse, N. J., vsa zemlja dobra, tako delajte hitro. Buscher, Soba 28, IG Court St., Brooklyn, N. Y. ZENITNA PONUDBA. Fant, star še le 18 let, želim se kar vam po pravici pripada. Ni- seznaniti s Slovenko ne več kakor 30 let staro, tudi ima lahko kar ne govorite: drugi niso, pa še jaz ne bom — ampak: ker niso drugi, boni pa jaz! I^ep pozdrav! Gabrijel Klinar. Najnižji-aluga resnice je nuneiant. de- , ^ovBfe*'nt) fei se najraje ločil vsako od večine svojih sorodnikov. KRETANJE PARNIKQV KEDAJ OOPLUJEJO 12 NEW TORKA Paakii ODPLCJM Kprinr With.. Rotterdam K. A. Victoria.. La Savoie...... Cedric........ Rochambean .... Kroonlaad Olympic (novi) julija 1 Bremen. Rotterdam. Hamburg S) Havre 3 i.i verpool Havre Antwerpen Liverpool Glede ceae m parobrodae listke T« droge pojeamile obraite ee 83 Cortlandt St.. New York Cilf. t že otroka. Jaz zaslužim tri dolarje na dan in se želijn ženiti. Pišite na: J, Kepic, Box 2.*i, Barrows, Minn. Kje sta moja dva brata JOŽEF in ALOJZIJ SEVER? Prej sta bila v Johnstown, Pa., in kje se sedaj nahajata, mi ni znano. Doma sta iz vasi Kleče pri Ljubljani. Ako kedo od rojakov ve za nju naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sama javita. — Frank Sever, 1003 E. fcJrd St., Cleveland, O. (27-30—6) Podpisani bi rad vedel, kje se nahaja FRAN NAGODE, po domače Španov iz Stare Vrhnike. Prosim cenjene rojake, če kedo ve, kje se nahaja, da mi naznani, najbolje je, če se mi sam javi, ker mu imam poročati jako koristne stvari. — Andrew Bartel, P. O. Box 87, North Chicago, 111. (13-6 4z 2x ? t) HAi GOSPODAM, edini ilovemtki magazim ▼ Ameriki. Izhaja na 32 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo $1.00. Prinaša podučne članke za gospodarstvo, gospodinjstvo, lepe povesti, razprave o naših gibanjih in zanimivosti iz eelega h:*.. a LJL > ^'-i. T GLAS NARODA. 28. JUNIJA, 1913. ga klicali za Ivana; drugi so ga gledali še vedno po strani. Rdeči Tatar Žilina ni mogel trpeti. Ako ga je videl, je nagrbau-čil čelo in se obrnil strani, celo psoval ga je. Med Tatarji se živel tudi zelo star mož. Ni živel v vasi, prihajal pa je večkat gor. Žilin ga je videl samo, če je šel v mošejo molit. Bil je majhen in je imel pripeto okoli svoje kučme belo ruto. Bradico iu brke, ki so bili beli kakor sneg, je nosil obstrižene, obraz je izgledal rdeče kakor kremen; s svojim jastrebovim nosom, z bodečimi sivimi očmi, brezzobimi ustami, iz katerih je štrlelo dvoje krivcev, je izgledal lokavo-hudob-uo; oprt na svojo bergljo, je gledal okoli sebe kakor volk. Ako jc zagledal Žilina, jc zaprhal in se obrnil strani. Nekoč je šel Žilin dol z gore, pogledat, kje živi starec. Prišel je na stezo in zagledal vrt s ka-menitim zidom; na vrtu so stale črešnje in hišica z ravno streho. Ko je stopil bližje, je videl iz slame spletene ulnjake — brenče so letale čebele. Starec je klečal in imel nekaj opraviti pri ulnjaku. Da bi bolje videl, je privzdignil Žilin nekoliko glavo, pri čemer je zaropotal s svojim plohom. Starec se je okrenil, hlastno vzel iz pasa pištolo in počil na Ži-lina, ki je komaj utegnil počeniti za zid. Starec se je pritožil pri Abdu-lu. Abdul je poklical Žiliua in vprašal: "Zakaj si šel k staremu?" "Nisem imel nič slabega v mislili ; hotel sem samo videti, kako živi." Ta odgovor je starca jezil; sl-kal je, godrnjal, kazal svoja krivca in žugal Žilinu s pestmi. Sicer Žilin ni razumel vsega, a jasno mu je bilo, da je starec u-kazal usmrtiti Rusa. Poizvedoval je pri Abdulu: 4Kdo je ta stari mož?" Nato je odgovoril Abdul: "Imeniten mož! Veliko Rusov je usmrtil. — In bogat je bil. Imel je troje žen in osem sinov. Vsi so živeli skupaj. Tu so prišli Rusi. razdjali aul in mu ubili sedem sinov. En sin se je udal Rusom. Starec je šel k Rusom in se izročil sam. Tri mesece je živel pri njih, našel sina, ga usmrtil in zbežal. Od tistega časa ni šel več na vojno, romal je v Meko in molil. Zato ima turban. Kdor je bil v Meti, se imenuje liadži in nosi turban. On ne ljubi tvojih bratov; te usmrtiti, je velel; jaz pa te ne morem usmrtiti— plačal sem zate denarja; tudi te imam rad, Ivan; jaz bi te ne pustil odtod, da nisem dal svoje besede." Smejal se je in lomil po rusko: "Ti, Ivan, dober; Abdul dober." * * * Zopet je minul mesec. Po dnevi je hodil Žilin okoli po vasi ali pa so opravljale njegove spretne roke vsakovrstna drobna dela. Kadar pa je prišla noč in je bilo v aulu vse mirno, je kopal v svojem zaporu. Težko je bilo prodreti skoz kamenje; pridno je delal s pilo in izkopal pod steno luknjo, ravno toliko da bi lahko zlezel skozi. Samo da si preje dobro o-gledam kraj. si je mislil, da ne zgrešim smeri. V to je porabil čas, ko se je Abdul nekam odpeljal; po kosilu se je odpravil za aul na* goro, da 1 si ogleda svet. Abdul pa je bil pred svojim odhodom zabičil No-gajcu, naj ne izpusti jetnikov iz oči. Fant je tekel za Žilinom in klical:« "Ne hodi! Gospod ni dovolil! Takoj poklicem ljudi." Žilin ga je znal pregovoriti. "Saj ne grem daleč", je rekel, "samo tj a-le na goro. Pojdi z menoj. V plohu ti ne uideiu nikamor. Pojdi. Jutri ti naredim lok in puščice." Fant ga ie spremil na goro. S Plo^ol|i na nogah hoditi, je bilo za Žilina zelo težko; s težavo se je vlekel. Ko je dospel na vrh, se je usedel in se oziral na vse strani. Proti jugu se je svet znižaval tam se je pasla čreda konj in v dolini je ležal aul. Druga gora je strmo kipela kvišku; za njo, segajoč ji čez glavo, je godala še ena gora. Gozd se je temnil po soteskah. Gore in gore — više in više se dvigajo — in sneg zgoraj lesketa kakor sladkor. In više nego vse te bele gore kipi siva kopa mogočno v nebo. Ravno take gore — na vzhodu, na zahodu. Megle se vale po soteskah, v katerih leže posamič auli. To vse je tatarska zemlja. Žilin je gledal na rusko stran: pod njim, daleč proč, rečica, vas, vrtovi okrog in okrog; ob rečici, nako majhnim pucikam, čepe žen- I ske in izpirajo. Zadaj stoji nizka gora, ki je stopničasto presega dvoje z gozdom poraslih vrtov; med gorami plava moten blesk kakor daljen dim. Žilm se je spominjal, kje je solnce, ko je živel v trdnjavi, vzhajalo in kje je zahajalo. Taiu v dolini, je premišljeval. mora biti naša trdnjava, — tjakaj, med te dve gori, mora bežati. Sonce se je nagibalo k zatonu; rdečkast blesk je ovijal gore; in zdaj se jc zmračilo in črne sence so se zgrinjale; megle so vstajale iz kotlin; v dolini, kjer je ležala zaželjena trdnjava, je žarelo kakor ogenj. Žilin je napenjal oči — in tu je vzkliknilo v njem: dim v dolini je od trdnjave! Pozno je postajalo že* Z mina-reta je klical mula.* Pastirji so gnali črede domov, krave so mukale. Fant je priganjal, da bi se vrnila. Žilin pa se je le težko mogel ločiti. Sla sta domov. Zdaj poznam smer, si je mislil Žilin; ura bega je prišla. Hotel je pobegniti že to noč. Mesec je bil v zadnjem krajcu, tema mu bo dobra zaveznica na begu. Na nesrečo so se vrnili Tatarji že zvečer. Niso prišli kakor drugikrat, ko so gnali pred seboj živino in veselo prihajali domov. To pot niso bili uplenili ničesar; na- Ko je bilo tam vse leglo k počitku. je zlezel Žilin ven in pošep-nil Kostilinu: "Hodi za mauo!" Kostilin. mu je sledil, pri čemer je zadel z nogo ob kamen, tako da je zaropotalo. Abdul pa je imel čuvaja, lisastega psa, ki je rad popadal: ime iuu je bilo Uljašin. Iz previdnosti *ga je bil Žilin pogosto napasel. Uljašin je slišal ropot in je pritekel; za njim drugi psi. Žilin je narahlo požvižgal in vrgel pogačo. Uljašin ga je spoznal, j zamahal z repom in nehal lajati. Abdul je slišal lajanje iu je klical psa iz koče. Žilin pa ga je čehljal za ušesi; Uljašin je bil zdaj čisto miren, se drgnil ob Žilinovih nogah iu migal z repom. ' Skrita za zabojem sta čakala, da je zopet vse utihnilo; samo nv-kje je potiho meketala koza in globoko spodaj je šumel gorski potok čez kamenje. Bilo je čisto temno, zvezde o stale visoko na nebu. V pečinah se je kuhala megla, bela kakor mleko. Tiho se je vzdignil Žiliu iu po-mignil tovarišu. Previdno sta se plazila naprej. Ko sta prišla do mošeje, je pel mula z minareta: klical je vernike k molitvam. Dolgo sta morala čakati, da so bili vsi v mošeji. In i®—£—38t—#—Jol_4 JČt- Zapeka pri otrocih bi sc nc smela zanemarjati, ker povzroča nevarne poslcdice. Dajte otroku mestu plena so imeli na sedlu mr-fZdaj je bilo zopet tiho. liča, brata rdečega. Prišli so hudi. | v imenu Boga! Pokrižala sta se Vsi so se zbrali k pogrebu. Tu-j in -la sta dol po rebri pre-di Žilin je stopil iz svojega zabo-' ja. Zavili so mrliča v rjuho. Brez krste so ga nesli pod platane za vasjo in ga položili na travo. Mula je prišel. Starci so stopili vkup, si ovili kučme z rutami, se sezuli iu.pocenili k mrliču. bredla rečico, hitela po dolini. Gosta megla ju je obdajala. Nad njima so svetile zvezde. Po zvezdah je Žilin določal smer. Tako čvrsto, tako lahko se je hodilo v megli, samo pouošeni škornji so postajali nadležni in so ovirali Spredaj Mula, za njim v dveh I ll0j0 žilin je vrgel zato svoje vrstah po trije starci. Povesene stranij hodU bos? skakal od kam_ glave so molčali dolgo. Slednjič je Mula dvignil glavo in zaklical: "Alah!" Dvignili so glave, jih zopet povesili in sedeli tako dolgo, molče, nepremično . . . Zopet dvigne Mula glavo: 'Alah! Alah!' odmeva. Zopet molk — mrtvec na travi in živi se ne ganejo. Samo veter je slišati, kako šumi v perju platan. Zdaj jeb ral Mula molitve; vsi so vstali in nesli na rokah mrliča k jami; kakor kaka klet se je vlekla pod zemljo. Prijeli &o mrliča -za roke in noge, ga vpognili, ga spustili sedečega v grobvin mu položili roki na život, kakor mora biti. na do kamna in gledal pri tem na zvezde. Kostilin je pričel zaostajati. "Bolj počasi hodi!" je klical. 'Ti vražji škornji so mi ožulili noge do krvavega.' "Sezuj jih, takoj ti bo lažje." Tudi Kostilin je hodil zdaj bos. A bilo je še huje zanj. Kamenje ga je rezalo v noge in vedno je zaostajal. Žiliu mu je rekel: "Noge bodo zopet dobre, ako jih odtrgneš: če naju pa dobite, naju ubijejo." * Kostilin ni dal odgovora, sto-kaje se je vlekel naprej. Dolgo sta hodila po dolini. Na desni so pri- J Severov Lexoton. J Cena 2 <5 cenlov. 3 _3 _ 1 Dojenčki s 3 mnogokrat jočejo vsled bolečin in krčev. V takih slučajih dajte jim ^ SEVEROVE J KAPLJICE ZA OTROKE (Seven's Soothing Drops) ki podelijo otrokom hitro olajšbo in osvežujoče spa- ^ nje. So tudi popolnoma r s* $50 NAGRADE plačam onemu, ki mi prvi nazua-ni, kje se nahaja MARIJA VA-LtENČlO z dvema otrokoma. 3 varne ter ne vsebujejo T nikakih škodljivih lekov. Cena 25 centov. Zapeka pri odraslih. Ako se vam nc izpraznejo čreva vsaj enkrat na dan, imate zapeko. Odpravile jo z rabo Nogajec je prinesel zelenega bi-jCeli ^jaii psi. Prisluškujoč je ob-čevja. Napolnili so z njim jamo, I stal Žilin, se ozrl, zlezel na skalo, potem so jo brž zasuli; poman-) tipaje z rokami, drali so prst do gladkega in po-j . "Ej ", je rekel, "zmotila sva se, koncu posadili k vzglavju kamen. I preveč na desno sva zašla. Tukaj Zopet so čepeli ob grobu in molčali dolgo. "Alah! Alah! Alah!" so vzdili-nili iu vstali. Rdečebradec je razdelil denarja med starce, nato je vzel bič, sc udaril z njim trikrat po čelu in šel domov. Naslednjega jutra je videl Žiliu kako je peljal rdečo kobilo iz vasi; troje Tatarjev mu jc sledi lo. Rdeči je vrgel suknjo s sebe in zavihal rokave. Kake korenja-ške roke! Potegnil je bodalo in ga nabrusil ob kamnu. Tatarji so po tisnili obrnili glavo navzgor, rdeči je pristopil, ji prerezal grlo, jo vrgel 11a tla in jo jel devati iz kože. trgaje s .svojimi žilavimi pestmi. Prišle so ženske in deklice in so oprale čreva. Potem so razkosali kobilo in odnesli vse v kočo rde eega. Tam se je zbrala vsa vas da obhaja pogrebščino. Mrtvemu na čast so jedli skoz tri dni kobilje meso in pili buzo. Vsi Tatarji so bili v aulu. Četrti dan okoli Opoldne pa so se zopet odpravljali nekam; pripeljali so konje iz hlevov, osedlali in odja hali: kakih deset mož, rdečebra dec med njimi. Samo Abdul je ostal doma. Noči so bile zdaj čisto temne ... "Nocoj morava pobegniti", je zaupal Žilin svojemu tovarišu. Kostilin se je bal. "Kako napraviva to? Saj ne poznava pota." "Jaz poznam pot." "V eni noči se ne moreva spraviti na varno." "Tedaj ostaneva začasno v goz-gu. Prihranil sem nekaj pogač. Kaj hočeš sedeti tukaj? Dobro, ako pošljejo denar; ali ee ga ne spravijo skup? Tatarji so zdaj hudi, ker so jim Rusi ubili enega. Govore, da naju hočejo usmrtiti." Po dolgem obotavljanju se je odločil i Kostilin, da pojde s tovarišem. • - • Žilin je zlezel v luknjo iti jo še bolj razril, tako da je mogel zlesti skozi tudi Kostilin. je tuj aul. Od zgoraj sem ga lahko videl. Morava nazaj. 11a levo navzgor. Tukaj mora biti gozd." Kostilin je prosil: "Počakaj inal*. pusti me, da se oddahnem. Moje noge so krvave." & I r i (ScreiVs lj»er Pills) | So popolnoma neškodlji- gj ve ter milo delujejo. Cena 25 centov. « Severovih ♦ jetrnih krogljic Samo za možke. ROJAKOM : — Vi in v»ši prijatelji »te uljudno vabljeni, tavil umetni-ika in sioaraka dela, ii-vršena od slov«čih umetnikov. ki k.žt-jo različne orpnne telesa v zdravem in bolnem stanju._ Tu lahko študirate i*- ___vor in razvoj T-love.-kega p eincita od zibelke do uroba 1« vid: l« 1 idi telo interoantne nenormalnosti, ku-rij->«itete in monstrodt*tc. Ur*, caieto prebijete med gru£o teh krasnih tnoe\V York, N. V. Društvene vesli za Greater New York in okolico. Zgornja slika predstavlja mojo ženo Marijo Valeneie in spodnja pa moja dva otroka. Dne 10. junija je izginila in odpeljala s seboj oba otroka ter mi vzela $400 Glavobol je zelo razdražljiva tie-prilika. Odpravite ga z rabo Severovih praškov zoper glavobol (Setcra't Wafers for Headache and Neuralgia) Cena 25 centov za škatljico 1 a praškov. V vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zdravila in ne v sami te drugih. Ako jih nima vaŠ lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. 3 & "Ej, bratec, zacelijo se ti zopet." Urno je šel Žilin nazaj, 11a levo v goro v gozd. S težavo inu je sledil Kostilin in stokal na glas. Ži-j lin mu ji* ukazal, naj bo tiho. in j liox 36, je hitel naprej. SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNI&KO : ; PODPORNO DRUŠTVO : s za Greater New York In okolico v obMQU dvajsetih milj, a sedežem v Naw Yorku. 1 Ustanovljeno 17. decembra 1*11. ODBOR: ; Predsednik: Alojzu Škrabar, 4-4 K. inh rit , New York. N. Y. Tod predsednik Mihael Pirnat, -MK1 Catalpa Ave . Ridgewood. N. Y. I.tajnik:Vinko Zevnik, ISGtS Cornelia St., KidsewfHMt. N. V. II. tajnik: Anton Plevel 410 K. Sth St. New York. N. Y. Blagajnik: Ivan Maček. 246 E. 9th. St , New York, N. Y. Nadzorniki: Anton Pauli, 410 R. 5th. St.. New York, n . Ivan I'irnat, 267 E. 10th. St. New York. N Y. Ivan Podboršek ml.. 628 Savoy© St., West Hoboken, N. J. v gotovem denarju. Kakor sem pozneje izvedel, je sla z Antonom Opeka, po domače Ribček iz Cirknice. Zadnji je okrog 25 let star, 6 čevljev vjsok in na nosu ima modro piko. Obraz mu je rdeč in drži se malo gibasto; obnašanja jc jako surovega. Poročila naj sc pošiljajo na: Louis Valcnčič, Clover Lick, AV. Va. Pocahontas Co. Zdaj sta bila zgoraj in stopila Opomba uredništva: Nagrada v host o, si raztrgala obleko, da I $50 je deponirana pri Miners & je visela v cunjah, dospela na stezo in tekla naprej. (Konec prihodnjič.) Merchants Hank v Thomas, W. Va., za kar imamo potrdilo od blagajnika Mr. C. L. Schoolev. * Društveno aesio: 'V slofll le moč!" Seje s« vri« vsako Četrto aoboto T nifSfcu v Beethoven-H ali. 210 E. 5. uliia blizu 3. Ave. New York, N. Y. VESELICE IN IZLETI 1913. Rojaki in rojakinje, pristopite v naš krog, ker edini namen na* šepa društva je: podpirati drug drucrepa in gojiti slovensko narodno zavest, in bratoljubjo. Slov. samostojno boln. podp. dru&tvo z.-i Creator New York in okolico priredi "Vinsko trgatev" v soboto, dno is. okt. 1M2. v "ttcethoven-Hall" 21« E 5lh St., v New Yorku. Prufitvo Sv. Jnžefa priredi svoj letni PIO-NIC v nedeljo dne 10. avgusta v Tivoli-Park, Giendaie, L., lat. i OruStvo S. Franf-iška priredi PIC-NIC v nedeljo ti julija v Henry Walter« Emerald Parku, (.Inndale, U. 1*1 . d;»lje "Silvestrov verer" fine 31 decembra 1913 in 17. letno veselico, dne 21. februarja l!iH v l> A. Sokolov iti, E 72. St. v New Yorku. Prufilvq Sv. Petra priredi druJ.in-j xkn zabavo \ soboto V.O. avgustu v «lvu-i rani bratov Vogrič v Brooklyn u, N. Y. DruStvo "Orel priredi letni PIC-NIC dne 20. julija 11*13. Slov. pevsko In dramatično druStvo "Domovina" priredi veliki koncert v nedeljo dn<* 2S. septembra v 'Arlington-Hall* na S. ulici blizu 3. Ave. v New Yorku. Mohainedanski duhoven. Najhitreje in najceneje pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. postna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., Podružnica: 6104 St Gair Ave, N. E, New York:, k Cleveland, Ohio. ■.....—— — ' r^rr^^- < »mi* i ^^ffl^ujfu^i. iijfpw.ii »1.11 w >iu GLAS NARODA. 28. JUNIJA, 1913. Fanatični oboževalec. Črtica. Priredil G. P. "Neki gospod? Kakšen gospod? Kaj hoče?" 4 * Pravi, da mora govoriti z vami.*' 44Dobro, naj natopi!" r stopit je. Bil je mlad in di-stingviran, imel krotke rujave oei ter je držal v eni roki šopek cvetlic, v drugi pa pismo. Milost i va", je rekel, "opro-stile, mi , da prihajam a prinašam vam pismo od skupne prijateljice." Nato se je priklonil ter ji izročil pismo s šopkom vred. "Tisočera hvala!" sem rekla ter poduhala cvetke ... "Moje je ime Artur Ran in najina prijateljica, ki me pošilja, je Iio/.a Rosen.'' "Ah, Roza!" sem vzkliknila, 44kako lepo! Sedite prosim!" Sedel je. Izuova sem poduhala cvetke. "Kako krasne cvetke!" sem rekla. "Da. res so lepe." "in Kako gre Rozi?" sem pri-«"ela poizvedovati, da spravim pogovor nekoliko v tir. Nič posebnega", je rekel žalostno ter se ozrl vame s svojimi krotkimi očmi. "Ali je bolna?" "Ne, ne ravno bolna, a utrujena nervozna. Bila je tudi prehla-jena." 44 Prehlajena!" sem sočutno vzkliknila. 4'Menda vendar ne resno?!" "Upam, da ne." — Odmor. — 44Ostanete morda dalj časa tu ali potujete le skozi.'*' sem vprašala še živahneje. "Ne vem — morda ostanem dalj časa tu", je odgovoril. — Odmor. — Pričela sem trgati uit, ki se je vila krog cvetk. Bilo je vsaj nekaj. Nato sem vstala, pozvonila, pustila prinesti vode v vrču, uredila cvetke ter jih postavila na mizo. 44Oprostite, gospod Ran, bilo mi je zelo drago in veselim se že citati Rozino pismo; a sedaj se moram preobleči ker grem ven." Dvignil se je. "Drago mi je bilo, da sem imel čast spoznati inilostivo", je rekel. "Najlepša hvala za prijazni sprejem. — In kedaj vas smem zopet videti?" 4'Ali mi hočete storiti veselje in biti v sredo zvečer moj gost?" "V sredo zvečer — hvala. Dovolil si bom pa preje, da pridem na obisk." Pri vratih stoječ je dvignil zopet svoje melanholične oči ter dejal: 44111 ako pišete Rozi, prosim, pozdravite jo tisočkrat od moje strani." Nato je odšel. Odleglo mi je. Bil je čeden človek, zabaven pa gotovo ne. Nato sem odprla Rozino pismo. Na listku papirja sta bili zapisani le dve besedi: "Ubij ga!" Vsa utrujenu sem sedla na naslonjalo. To je bilo v sredo. V četrtek je pcišel šopek temnorudečili rož — prejšne so bile rumene — in po-setnica: Attur Ran. V petek je prišel sam. Obisk je potekel nekako tako kot prvi. Gospod Ran se je v svoji ponižnosti popolnoma počutil in temnorujave njegove oči so imele odsev zvestobe, ki je bil vsprieo kratkega najinega znanstva ganljiv. V soboto so prišle belorudeee rože in v nedeljo sein se na vogalu skoro zadela vanj, ko sem hotela iti na izpre-hod. V ponedeljek me je obiskal in v torek so prišle žarečerudeče lilije. V sredo zvečer je bil moj gost in v četrtek ga nisem videla I niti slišala o njem, dokler je v petek prišel ter se opravičil, čes da je bil bolan in da se še danes ne počuti dobro. Lepo sem ga prosila, naj ne dela toliko obzirov, a pogled iz njegovih oči mi je ustavil besedo v grlu. V soboto so zopet prišle cvetlice iu v nedeljo je prišel v avtomobilu, da me povede na iz-prehod. V pondeljek sem ga zopet srečala na vogalu in v torek so prišle cvetlice ter sem ga obenem srečala na vogalu. V sredo je bil moj gost. Takrat pa so blestele njegove oči v tako deliričui uda-nosti, da sem v četrtek ostala v postelji ter pisala Ro;i: 44 Proti mojim principom je, ds bi ubijala ljudi, ako me dolgočasijo. Ne radi tega, ker bi ne smatrnla za zadosten povod, temveč radi tega, ker je to prepovedala policija. Trudna sem, nervozna in prehlajena. Vzemi ga jBTBaB iSasSigSig m%m J - Z obratno pošto je prišlo pismo Roze: "Pričenjam ravno nekoliko o-krevati. Ne maram ga nazaj, za vse nič na svetu I Pošli ga naprej! Dobila sem ga na isti način." To mi je dalo misliti. Ležala sem v postelji, vsi posuti s cvetkami — vse so bile od gospoda Rana — ter premišljevala, kako bi se ga odkrižala. Konečno sem mu pisala: Dragi gospod Ran! Ker mi je rekel zdravnik, da morain ostati dalj časa v postelji ter potovati 11a jug, se moram žali bog • tem potom posloviti od vas. Večkrat ste izrazili željo, da spoznate Norveško (v resnici ni nikdar ničesar omenil o tem) in radi tega vam prilagam priporočilo na mojo prijateljico v Kristi-janiji, k oje lepota, milosrčnost in ljubeznjivost vas bo stoterokrat odskodovala za napore potovanja. Z najboljšimi pozdravi in zahvalo za skupne prežite ure itd. " Moji prijateljici na Norveškem sem pisala: "Oprosti mi, ne morem druga-vče. Bog mi pomagaj. Amen!" Štirinajst dni pozneje sem dobila pismo, v katerem je stalo: "Odkod ga imaš in kaj naj počnem z njim / Za božjo voljo, vzemi ga nazaj!" Odgovorila sem: "Pošlji ga naprej! Saj je že navajen. Tudi jaz sem ga dobila na ta način." Pozneje sem izvedela, da ga je eksportirala na Švedsko. Od tam je šel baje naravnost na Finsko. Njegova poznejša sled se je izgubila nekam v celitralno Rusijo. Slike iz vojne. Napisal Mike Pavlovič. Svetinja. Zmagonosna vojska je zavzela Mitrovico in Vučitrn ter dospela' na Kosovo. Najlepši sen se je uresničil. Ljudje so poljubljali zemljo, kjer je bilo nekdaj pokopano srbsko canst vo. Ob potu so prihajali kmetje pred osvetnike Kosova in osvoboditelje svoje s sozami v očeh in s polnimi torbami jedil iu slaščic. Vojaki in ljudstvo so se objemali in poljubovali ter skupno pretakali solze. Takoj so pričeli z razoroženjem kosovskih Arnavtov. Vojaštvo je ostavilo malo Kosovo in dos}>elo v prijazno Dre-liico. Arnavti so mirni, gostoljubni, čeprav niso radostni. Sprejemajo vojake in jim izročajo orožje. Govore čist srbski jezik in dajejo celo vojakom darila. Vojaki hodijo iz kraja v kraj. iz hiše v hišo in jemljejo orožje. Arnavti se ne protivijo, v nekaterih hišah nudijo celo vojakom kruha in sira. Tako so vojaki prešli skozi Kuzmin, Belaševee, Slatino, Do-broševae, Lapčine in Zlokučane in povsodi so bili lepo sprejeti. Dre-niški Arnavti prihajajo vojski nasproti in ji izročajo orožje. V neki arnavtski imoviti hiši se vrši preiskava. Sam poveljnik jo vodi. Zelo se iznenadi in začudi, ko zagleda v sobi za goste na zidu sliko sv. Nikolaja v zlatem okvirju. "Čigava je ta hiša?" vpraša stotnik. Gospodar prekriža roke na prsih. "Moja", je odgovor. "Ali si ti kristjan?" "Nisem." 44A kakšne si vere?" " Mohamedanec." Stotnik se dotakne slike z roko. "Pa odkod ti je ta slika?" Domačin se vzravna. "E, vse mi lahko vzameš v hiši, vse mi lahko odneseš, denar in puške, samo slike se mi ne dotakni, prosim te!" "Pa zakaj ti bo ta slika?" "To mi je svetinja in drag spomin. Ostala mi je iz starih časov. Podedoval sem jo po očetu, temu jo je zapustil njegov oče, a tega oče je bil kristjan in moji predniki so slavili svetega Nikolaja .. Vse mi lahko vzameš, vse mi lahko odneseš iz hiše. te svete podobe pa se mi ne dotakni, svetinja je to moja." Poveljnik se je prekrižal pred svetinjo Arnavta mohamedanca — pred sv. Nikolajem in z največjim začudenjem zapustil hišo. • * • Gospodar Mane. Srbska vojska stoji pred Prištino. Borba je končana, sovražnik strt in. beži brezglavno. V mestu je strah in trepet: pre- ■ bivalci trepečejo, boje se nepričakovanega pokolja s strani zaostalih Arnavtov, ki niso pobegnili. Ali kakor so v strahu Srbi, tako so zaplašeni tudi Arnavtjc. Prvaki in mestni odborniki so v poslopju udžumata (okrajnega glavarstva) ,in se posvetujejo, kaj jim je storiti. Navzoči so Turki in Arnavtje. Med njimi pa je tudi ugledni meščan Mane. Srb je: mož premožen in skromen, miren, tih. agilen in okieten. O11 je bil edini, ki je znal občevati s turškimi oblastmi in objestnimi Arnavti. V teških časih je od vedno vedel najti izhod. Turki so vznemirjeni, Ajnavti besni, ali preplašeni. Posvetovanje napreduje zelo težko. Srbska vojska je pred Prištino, z ene in zdruge strani se lahko prelije reka krvi. A to bi bilo treba preprečiti. Vsaj ženske in o-troke bi bilo treba spraviti v zavetje. Arnavti predlagajo beg: da zapuste mesto iu vse svoje imetje. Toda vprašanje je: Kam naj krenejo ? Kdo naj vodi ženščad in malo dec o v tej strašni zimi? Vse bi poginilo od mraza i gladu. D v igne se gospodar JVIane in jim odsvetuje. "Zakaj hočete, ljudje božji, pobegniti? Ali vas kdo goni.'" "Ce pride srbski asker (vojak) bo nas vse poklal." Gospodar Mane se dostojanstveno dvigne in stopi na sredino prostrane dvorane. "Cujte, možje, ne tako! Ne govorite tako! To se ne more zgoditi! Kri se tu ne bo prelivala. Ali ste vi nas poklali ' Niste? Zakaj bi vas naj poklali? In kdo naj vas pokolje:' Mi smo se tu rodili, tu smo skupno odrastli, vi z nami in mi z vami... tu smo se rodili, tu hočemo umreti, a tudi skupno živeti. Gledali smo vedno drug 11a drugega in se medsebojno podpirali, ljubili smo se in sovražili, a živeli smo skupaj in ostali skupaj." "Asker (vojak) bo vse nas poklal" se začuje bojazljiv glas. "Ne bo nas poklal, bratje, ako se udarno in ako se ne puntamo . , Kdo ve, kaj se še lahko zgodi. Treba je, da branimo in ščitimo drug drugega." "Kako naj to storimo?" vpraša eden izmed turških voditeljev. "Evo, tako vam svetujem: Dajte vi nam svojo deco v naše hiše, a mi bomo svoje otroke dali v vaše hiše in tako bomo čakali na vojsko in naj bo to srbska ali turška. A nasproti pošljemo vojski štiri naše in štiri vaše zaupnike in jim mirno izročimo mesto. Jaz se ne bojim ne srbske, ne turške vojske. Nihče ne bo moril mirnih meščanov. Poslušajte me, kaj vam pravim bratje: dajte svoje otroke v naše hiše, mi pa izročimo svojo deco vam v varstvo. Ako pride srbski vojak v vaše hiše in hoče umoriti, naj pokolje naše otroke ... mi bomo vašo deco čuvali in ščitili." Beseda in predlog gospodarja Maneta sla imela uspeh. Prištinski Turki in Arnavti so sprejeli predlog in so takoj izbral i odposlanstvo pred srbsko armado. Drugega dne je srbska vojska prikorakala v Prištino. Srbski otroci so pričakovali armado v arnavtskih hišah, turški in arnavtski pa so napolnili srbske domove . .. Za smeh in kratek čas. Moderna reklaioft.. . občinstvu uljudno nazna-da sem otvoril danes na Glavna cesta svojo zdrav-pisarno. t Vi»j. gostom je 11a razpolago v predsobi knjižnica in mrzel prigri- . N. N., prakt. zdravnik. Umevno. Žena pri zdravniku: "Kaj neki J je le z mojim možem '" vedno"toži o bolečinah v želodcu." I — "Ta bolezen je zelo umevna. Tudi jaz bi tožil o slienih bolečinah, če bi imel doma vedno steklenico kranjskega brinjevea na razpolago." KRVNOST. r^TčT — Trgovcu N. je pobegnila zopet njegova soproga in mu odnesla večjo svoto denarja. Čudno res, da je mož pri tem tako hladnokrven ' — — — Meni je dejal včeraj: "Kamor jc šla krava, naj gre pa še tele!" Prelahek zaslužek. Francelj se je prišel gospodu Janezu zahvalit, da dobro drži večkrat mu priporočano abstinenco. Gospod Janez je vesel Franceljnove stanovitnosti in 11111 podari 30 kron. Ko pride Francelj nazaj med svoje tovariše, pravi: *,Fantje, teli 10 kron pa moramo precej zapitn. ker sem jih tako lahko zaslužili'7 Razburjenost v gledališču. — "Čemu je pa bilo občinstvo pri prvem dejanju tako razburjeno?" — "O. nič ni bilo posebnega. Igralce N. N. je moral med svojim nastopom umreti; tega se je pa neka perica 11a galeriji tako prestrašila, da je omedlela. Dotični igralec ji je namreč še dolžan 15 kron." IZ LASTNE SKUŠNJE. Prva dama, šele pred kratkem poročena, svoji prijateljici: "Nikdar si nisem mislila, da je toliko sitnosti če se človek poroči.'" — "I.e počakaj malo! Videla boš koliko težav je tedaj, če sc človek razporoči." KRITIKA SAMCA. Prijetna vest i ZA VSAKO SLOVENSKO DRUŠTVO V ZJEDINJENIH DRŽAVAH OB TEM ČASU SPLOŠNE DRAGINJE JE, DA NAŠA :-: slovenska unijska tiskarna računa še vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovili, nam je velik dokaz, da smo ustregli že tisočim društvom. Mi izdelujemo društveni papir, kuverte vseh mer, bolniške liste, pravila, prošnje za vspre-jem, plačilne knjjžice, vse tiskovine za veselice. Ako imate sploh kako tiskovino, pošljite jo nam, in od nas dobite točen odgovor.koliko stane, delo je narejeno v najkrajšem času v vašo popolno zadovoljnost. Pišite po cene. Prva slovenska unijska tiskarna m m k. !J CLEVELANDSKA J AMERIKA, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. n— ktikv I M i r* r LM 13F Velika zaloga vina in žganja« Marija Omili Piod»j» belo r.ftj po..............70c. gnilo* fcrno vino po .............50c. " Droinlk 4 galone »....................111.9» Brinjevec 12 steklenic :a...............|12.0t 4 gaL (»od tek) ca..................§16.09 Za obilno naročbo ae priporoča MARIJA ORILL, «308 St. Clair Ave., IS. Cleveland, O —£-ioV^—&-Sof>-£-IrZ.-* Jednotini in Zvezini znakovi. Srednja velikost, zato pa dobro blago in po ceni. E11 znak stane lf»c\ 12 pa za 4=1.10; zlate znake prodajam pa po .$1 kos. Znake imam prirejene kakor gumbe, ali pa kakor igle za kravate. Imam pa tudi v zalogi priveske vsakovrstnih znakov. Cena priveskom z znakom na eni strani je ir 1.T5 i 11 na obeli straneh pa $2. V zalogi imam sledeče znakove: 1\. S. K. d.. J. S. K. J.. Sv. Barbare v Forest City, Pa., S. X. l\ J.. S. S. P. Z.. S. I). P Z . S. I). P. I)., II. S. Z.. Ž. S. Z., II. Zajedniee v 111., X. 11. Z. Male zneske pošlje se lahko v poštnih znamkah. Naslov za znake je: iV\ box 226 Naslov za drugo trgovino jc: M. Pogorele, WAKEFIELD, MICH. 29 E. Madison St., Room 1112 CHICAGO, ILLINOIS. la—9—*—«—#—4f'—#—¥—* — _£__.♦___«•?; fit——♦—3&t—^—J&—♦- Krasen gramofon, a tnni na nniilcuinin za ftfl dni. Zastonj na poiskuinjo za 90 dni. GRAND COLUMBIA je daleko najboljši instrument. Regularna cena $75.— Naša posebna cena le $38.— in 12 plošč s pesmimi zastonj. $40.— gramofon za $22.50 s prostimi darili. Pišite za cenik ali pa pošljite par dolarjev depozita, nakar vam pošljemo gramofon za prosto poiskušnjo za 90 dni. Transatlantic Co. 74 Cortlandt St., New York. r r r 2* * f Samec: "Tako se godi oženjenim. Že zopet ga čuka za.ramo, da bi ji kupil nov slamnik, da-siravno ga nosi komaj dober mesec. Hvala Bogu res, da nisem oženjen." _:___. -* ..... E^fg M V PhOn* 246. FRANK PETKOVSEK, javni notar - Nafary Public, 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. PRODAJA flea rinaf najbolje iganje ta* izvrstne imetke— patentov anasdra vila. PRODAJA Toine listke rsek prekomor sklh trt. POŠILJA denar v star kraj saaesl|tva tu poiteoo UPRAVLJA vse v notarski posol spada-joCadela.__ > Zastopnik "GLAS NARODA", 89 Cortlandt St.. Hew York, mit. >. ijifri »■ ijfri .....i ^Jjpwin Mil ' »1 ' * ZA SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS NARODA" i MESECE VSAK DAN. GLAS KARODA, 28. JUNIJA, 1913. [■F Jugoslovanska ee s Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA- URADNI KI t PredMdnJk IVAN O KRM. £07 Cherry Way or Box 17, BraAdcck. F» Podpredsednik: IVAN PRIMOŽIČ. Kv«leth, Minn. Box «41. Qkviil tajnik: GEO L. BROZICH. Ely. Minn . Box 4M Pomožni tajnik: MIHAEL, MRAVtNEC. Omaha, Nab., 11*4 Mo. lilt It Blagajnik IVAN GflUZK, Ely, Minn.. Box IM. «au»ni*. AJLOJ8 VIRANT, Lorain. Ohio, 17W a. MU It VHMOVNIZDRAVNIKI Dr. MAJITIN J. mM, J o tlet. III, MO No. Chicago ■» NADZORNIKI | AJLOIB K08TELJC, Salldo, Colo , Box SI* MIHAEL K LOB ITCH AR, Calumtt, Mich . 11» — 7th 8«. »-»TDK Sl'tEAk, Kauaaa City, Kana.. No. «th »* POROTNIKU »< IVAN KKRZlflNIK, Burdino. Pa. Box 1«S. FRANK OOdZK, Chlaholm. Minn , Box 71*. MARTIN KOCH hI V AR, Puablu, Colo. 111» Jgltor AT*. Val doplM naj mm pofttljajo no gUvnaga tajnika. ▼■* denarna poUlJatT« ga na glav naga blagajnika Jadoctm. DruAtvano glaaUo: "GLAB NARODA". Protest, Društvo sv. Alojzija št. 18 J. S. K. J. v Rock Springs, Wyo., ua svoji redni nieseeiii srji due l.r». junija 19111 sestavilo in potrdilo sledeči PROTEST: Ali uradniki in člani društva sv. A loj/ [prani naši Jednot i naj drže roke pro«- od .1. S. K. J., kateri ne mislijo nikdar koristiti, pae pa bi radi zanetili v njej prepir, klavno /liorovanje .1. S. K. -J. je blizu, katero bode klicalo gl. uradnike na odgovor v slučaju, da bi bilo kaj nerednega ; nikakor pa m- dovoljujemo, da bi si prilasti! to pravico "Amer. Slovenec" — naši Jednot i vedno nasproten ijii 1H J. S. K. J. smo |is1 Obsojamo torej z vso stropi oti pisavi " Amerikaii- gostjo kako zunanje vmešavanje v našo veliko podporno organi* ka J. Kranjca. Gospodje okrog zaf.jj0 katero ima škodoželjne in \. S naj puste našo dično Vodljive namene. Ohranimo torej slogo med se- Sb dnoto in nje uradnike pri mi- ru. ker nimajo nobene pravice . • , . ,, , . , , . J ' Imj, kot je t>11 čt do sedaj vlad.invito sa vati se v, naše zadeve. lil , i-- i j„„4 > ca nase dn-ne Jednote! ker vidimo, da n ill namen Jed- , , Za odbor: noto s tem povzdigniti, pae pa te ko.lovati in begati njene člane, Fra,lk Put2> predsednik. John izjavljamo: Putz, tajnik. Lcuis Taucher, hla- \ s«bn-ni pisunj in ruvaei na- gajnik. Jcs. Jugovic, zastopnik. NOVICH IZ STARE DOMOVINt. KRANJSKO. Obletnica Aškerčeve smrti. V torek 10. junija je preteklo eno ' polieijo. Prepeljali so ga V deželno bolnišnico. Samomorilski kan-didat pa je še baje med potoma ton ni vo it l. to, odkar je umrl v Ljubljani! ^bteval. naj mu «lajo revolver, slavni slovenski pesnik-epik Ali-! da st ko,1,'a »"'Ijenje. Najbrže je ■e. I soda je hotela, da tzv,;,i «l«'janje v veliki pijanosti, zmagovite balkanske! LcP mož• Matija Selan. delavec ..... kateri so združeni bal-'v dolini- > P™*1 2. junija k uiski Jugoslovani štrli za ved- j zv*'tVr nekoliko vinjen domov in m hrateg« Tureiiu, iu gm pn -M*1'1''1 i,J zmerjati svo- gnali i/. K v rope. Maščevano je!«*0 Katarino. Vzel je iz žepa Kosovo polje! Časten spomin m,/' odI,rI in žugal: "S tem1 pesniku velikanu, ki je v svojih i l,0***,n noe°j ,ia Parah p. sinih z nekakim preroškim du-. za,:i- llaJ kdor h<*'e> s iom bom prerokoval maščevanje na-1 sih balkanskih bratov nad Turči-nom. Upamo, tla ne bo preteklo še enkrat eno leto, da se ne spomni slovenski narod svojega velikega sina ter mu postavi na ta ali oni način primeren spomenik. Umrl je na Večni poti št. 2 v Ljubljani Ivan Kak, c. kr. poštni nožem ti dani hudiča, da boš crk nila." Ker se je žena zbala, da bi mož to grožnjo izvršil, je poslala svojega sina po redarja in ta je napravil red; zagovarjati se bo pa moral pri deželni sodniji. Predrzen sejmarski slepar. Po Dolenjskem in po Beli Krajini se potika po velikih sejmih družba predrznih sleparjev in tatov. lv oti' i.jal. Pokojnik zapušča vdovo Itakega pti<"ka so v osebi Lu-in dva sina. Oticijal Rak je bil kt' prijeli na Vinici. Na ja- /vest somišljenik narodno-na-! ko način je ta Luka Vrača, p red ne stranke, čan in svoječas- dom« iz Vukovice (okr. Ogulin), ni podpredsednik "Političnega iu! I,ost*st,,ik<» Josipu Barcu iz žepa izobraževalnega društva za dvor- izmaknil denarnico, v kateri je bilo 24l) K denarja. K sreči pa je okradeui to lopovstvo še pravočasno opazil, prijel tatu in ^a iz- ski okraj", ter se je kot tak. dokler je bil še zdrav, živahno udeleževal društvenega življenja. - - — Malarija, ki s, jH je nalezel. ko r°r'il »rožniku. Vrača je znan kot je služboval na jugu, je sicer! mna,vn »vnovič in je bil že kot krepkemu možu v najlepši možki f se ,nski tat kaznovan v Ogulinu, dobi, 4»i b t, prestrigla nit življe- v ZaSrebu in drugod, nja. Vlomi. Pred nekaj dnevi so Umrl je v Tomaeeveni kljuČav- vlomili neznani zlikovci v hišo ničar Ivan ('under, po domače1 posestnika Frana Pa j farja v Sp. Kovačev, star let. | Zabukovju pri Kranju, ko ravno S prvega nadstropja je padla'ni nobenega doma. Ukradli na cesto dne 10. junija zjutraj na I so v,*t* »»ožke obleke, ženski jo-Tržaški cesti v Ljubljani dve leti Pif <>rn dežnik z belim koščenim stara Valena Jelšnik. Reševalno | držajem, zlat prstan z rdečim društvo jo je prepeljalo v dežel-, kamnom, srebrno verižico z dve- no bolnišnico Kuharica zblaznela. Frančiški Skufea, kuharici dr. Schegule v Novem mestu, omračil se je um. Več časa so jo imeli v bolnišnici ma srcema, nikelnasto žepno uro in 5 K gotovine. — V Stražišču pri Kranju se je izvršil vlom pri trgovcu iu peku Franu Tepini. Tatovi so odnesli veliko stekleni- za ženske- morali* so jo pa radi co špirita, 4 kg kave, sladkorja vedno močnejših napadov oddati in drugo špecerijsko blago, po-v blazuio. tem oOkronski bankovec, štiri Pcskušen samoumor v Spodnji hranilnične knjižice Kranjske I)ne 10. junija ponoči si ' lii"niiilnice, iii-sicer tri z vlogo po pognal brivski pomočnik Ivan 100 K in eneo s 25 K, glaseče se Ribič i/, revolverja dve kroglji v! na »m^na Fran, Anton, Stanko in levo stran prs. I^išel je okoli pol j Tepina. Skupna škoda se dvanajstih ponoči zelo pijan do-!ceni na ^ mov, da ga je moral njegov go-1 Železniška pestaja Domžale na spodar Kovaeevič celo sleči, j kamniški progi se razširi. C. kr. Kmalu nato je šel iz kuhinje v i ravnateljstvo državnih železnic v vežo ter si tam pognal dve krog-} Trstu je namreč projekt za raz-Iji v prsa. Njegov gospodar seje širjenje postaje Domžale železni-prestraSH in hitel v vežo, kjer je žke proge Ljubljana—Kamnik našel svojega pomočnika v krvi raz strokovno stališče pregledalo, ležati. Kovačevič je hitro telefo-1 po organizacijskih določilih v niral po rešilni voz ter obvestil imenu železniškega ministrstva načeloma odobrilo ter deželni vladi z dopisom z dne 30. maja 1913 poslalo, da prične s potreb-I nimi uradnimi poslovanji. Življenjsko rešilno nagrado je kranjska deželna vlada podelila j Ivanu Stojami in Matevžu Zero vcu v Zapogah. Za 401etno zvesto službovanje | je c. kr. kranjski deželni pred-| sednik odliko\al s častno sveti-njo delavca južne železnice Jurija Avbelja iz Gline pri Ljubljani, vpokojenega rudarja Antona Breitenburgerja v Idriji in cerkovnika Miho Lukšiča v Zalogu. PRIMORSKO. Odlikovanje. Dekan v Tomaju Alatija Sila je bil odlikovan z viteškim križcem Fran-Josipovega reda. Prcfesorski izpit je napravil na vseučilišču v Gradcu suplent na goriški gimnaziji Alatko Ravter. Novo paroplovno podjetje. Do- znajemo, da namerava kapitan K. V. Gamulin osnovati v Trstu i parobrodarsko podjetje pod ime-i nom "Slovansko svobodno paro-| brodarstvo". Vsak karat bo zna-^iil 12 000 K, 24 del ladje. Aloglo bi se vzeti tudi samo pol karala, oziroma dva udeleženca skupaj en karat. To bo le za prvi začetek, a nade je, da se kmalu kupi drugi parnik. "La brutale prepotenza d' uno sloveno." Pod tem naslovom je tržaški "ll Piceolo" od 11. junija napolnil dolgo kolono, kjer ua vse možne načine blati nekega Skilana. In zakaj .' Zato, ker je ta mož položil na krsto svoje žene, ki je umrla v tržaški bolnišnici. venec s 1 rakovi v slovenskih barvah. To bi bil torej listi zločin. radi katerega je laško glasilo zlivalo cele škafe smradu na narodno zavednega Skilana! § 305. kaz. zak. Dne 12. junija se je moral zopet eden zagovarjati pred okrožno sodni jo v ru '» dela je za 2 leti. Ako kjer se da vsak farmarski pride-' k<,(1<) llor-e Priti> naJ pride na lek brez vsake težave spečati v j Abbeville, (Ja.. Wilcox County, denar, kjer je podnebje slično1 Trgovec oz. družba je: Louis podnebju v stari domovini, torej' Werner Slaves Co. in pošteno tudi najbolj rojakom prija; je i "'aea. Pišit.^ naš.-mu poslovodju: zdravo in ugodno. { Mr. Louis licnchina. Zapomnite sii: MRZLICE in| P. O. Uox 361, Abbeville, Ga. ŽIVINSKE KUGE tu ni. Zemlja je rodovitna in dobra, lega iste je ravna, po nekaterih krajih manj ali več valovita. Kamenjaj in močvirja ni. Dva potoka teče-;® ta skozi to zemljo. Mnogo stu-,^1 dencev. Ravno isti poljski pridelki kakor v starem kraju rastejo tu, kakor tudi sadje in vinska trta. SUŠE in TOČE in VIHARJEV ni. Cena akru ostane še za ta teden od 15 do 20 dolarjev. Lahki kupni pogoji. Vsakemu kupcu povrnem vožnje stroške za sem in nazaj. Dolžnost me veže, da omenim, da to zemljo prodaja SLOVENEC SLOVENCU in da posredovalnih čifutov ni med nami, torej se z vsakim pogovorimo v materinem jeziku iu vsakemu pokažem vsako ped zemlje, brez vsakih stroškov potem če zemljo kupi od mene ali ne. Vsakemu kupcu jamčim oseb no, poleg Grimmer Land Co. za CLEAR TITLE in ČISTOST BREMEN. Pogodbe tako izdelam, da jih vsak navaden delavec lahko razume iu ni v njih nobenega zavijanja. Rojaki, pogodba je važna stvar, dajte si pozor! Vsak, ki je prišel to zemljo pogledat, je tudi kupil in to je moje najboljše spričevalo, ker mi je dokaz, da je vsak zadovoljen. Če ste se odločili k.upiti farmo, tedaj pomislite na sledeče stvari: 1. Kaka je zemlja? 2. Kak je kraj? 3. Kaka je voda? 4. Kako je podnebje? 5. Kaj raste na zemlji? 6. Kake ugodnosti nudi kraj in kak je trg. 7. S kom imate opraviti in kako je pogodba narejena. 8. Je-li zemlja čista in kdo je lastnik. Če hočete biti tako postreženi in brez vsake skrbi se vleči v postelj, ko enkrat kupite farmo, tedaj mi pišite ali pa pridite. Knjiga "ZEMLJIŠČA V WIS CONSINU" se dobi zastonj in poštnine prosto. ADOLF MANTEL, % Grimmer Land Co., 133 Washington St., Room 1007, Chicago, HI. P. S. Tistim rojakom, ki so že farme kupili od mene, naznanjam, da se v kratkem sam naselim v Wausaukee, tako da jim bom lahko v pomoč, ko.se sami naselijo. EDINA SLOVENSKA TVRDKA, ZASTAVE, REGAJLUE. ZNAKE, KAPE PEČATE IN VSE POTREBŠČINE ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE. 0«3lo prve vrt»t.j, nI z, k«, F. KERŽE CO. It)l6«. I.A WMJAI .»■£ AVB„ NLOYEN8PK CENIKE PONI IJ .4*<» ZASTONJ. '-MICAUO Ml. S Prekinjeno delo. I Naše vsakdanje življenje bi moralo biti tako urejeno, da bi ostali čvrsti iu da bi mogli v polni meri uporabiti svoj čas in svoje zmožnosti. To bi nas delalo zdrave 111 močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela v škodo celega telesa. A tudi največja skrb včasih ne more preprečiti, da se delovanje kakega organa zmanjša ali da se sploh ne prekine. Dogaja se, da noče želodec sprejemati hrane ali vsaj toliko ne, kot jo potrebuje telo. Včasih prenehajo jetra ali kak drugi organ z delovanjem in posledica je težka konstipacija. V takih slučajih, ko so aficirani prebavni organi, je najboljše sredstvo © © & TRINERJEVO Ameriško Elixir grenko vino. i m m «1 t m m m m m m m m m m m «1 * ELIXIR. BITTER-W1HE OF TRINEROVO Horkejviho *u""r*2n11 Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov z hrzoparniki na dva vijaka* ZEELAND 11,904 ton FINLAND 12,760 ton SSOONLAHD 12,760 ton VADERLAND 12,017 ton Najboljša Slovensko-angleska slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem vec strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E. Edina direktna proga med NEW YORKOM in HAMBURGOM, PH1LADELPHI0 in HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM oskrbljena e parnilci na dva vijaka: Kaitcriii August« Victoria, Amerika, President Grant, President Lincoln, Cleveland, Cincinnati, Prttoria, Patricia, Peaniylfaaia, Graf V alder see, Pris* Oskar in Prinx Adalbert, katerim eledi v kratkem nov parnik na štiri vijake in turbino IMPERATOR 919 Čevljev dolg, 50.000 ton, najveCji par- nik na svetu. Izvrstno poslovanje. — Nizke cene. — Dobra postrežba. Za vse podrobnosti obrnite ee na: Bambnrg-Arnericas Line, 4145 Broadway, New York Gty ali lokalne agente. LAPLAND 18,694 ton. Kratka in ndobna pot za potnike ▼ Avstrijo, aa Ogrsko, Slovensko, Hrvatgko, in Galicijo, kajti med Antwerpom is imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se j« »a: RED STAR UIIXE Pozor, rojaki! - '^■flMHI^r« Dobil tem iz f v / 7> J^npna* Waaliimrtona \r hline m popolnoma odstranilo. Oa je to resnica lamClm a 1600. Plitta po eenlk katar asa poAUcib aaatojn, JAKOB VAHClC J Br«a4w>y NEW YORK. M Stale Street. BOSTON, MASS. 1119 Walant Strte«. PHILADELPHIA. PA. 619 Second At«., SEATTLE. WASH. N. W. car. Wuliiiflsi & Ll Sati« CHICAGO. ILL. 130« "F" Street. N. W. WASH1NCT0WN. D. C. 21» St. Ckarie. S»reet. NEW ORLEANS. LA. 11 & Locut Street«. ST. LOUIS. MO. 333 Maia Stmt. WINNIPEG. HAN.: 319 Gear? Straat' SAN FRANCISCO. CAL. 121 Sa. 3rd Sirmt, MINNEAPOLIS. MINN,' 31 Haaakal Sir«««. MONTREAL. CANADA. ROJAKI. NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJ-VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK._ C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba. Direktna črta do HAVRE, PARIZA, fiVICE, INOMOSTA in LJUBLJANA Postni Cksprea pernlkl aoi[ LA PPOVEKCF" /LA SAVOIE" "LA LORRAiNE" "FRANCE" *a dva v tlak« m dvavUakc a* dva vttoks M tetM rljaka P. O. Box 69 Cleveland, a i NAZNANILO. Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda". Brinjevec......zaboj 12 steklenic $13.00 Tropinjevec .... 44 44 44 12.00 Slivovka...... 44 44 44 12.00 Cognac....... 44 44 " 12.00 Kneipovo grenko vinu 41 44 44 6.00 Cena na gaione. Slivovka galoni $2.75 Tropinjevec 44 2. 75 Cognac 44 2. 75 Whiskey 44 2.00 Vino domače rdeče " .50tT Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene dragih pijač, ktere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da nai se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znaten popust. POSTREŽBA TOČNA.] 8 j Za obila naročila »e priporoča, The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 St. Clair Ave^ Cleveland, O. VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi New York bodisi v stari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PRVI SLOVENSKO-HRVAT8KI ti O T E L, AUGUST BACH, 145 Washington St., New York, Corner Cedar St. Na razpolago so vedno čirte sobe in dobra domača hrana po nizkih cenah. Pozor slovenski farmerji! Vilcd občne zahteve, imo tudi letos naročili večje število pravih domačih if^ Zemljevid balkanskih držav je dobiti po 15c. komad. Slovanlc Publiahlng Company, 82 Cortlandt Street, New York Poštni parnik.! aoi "CHICAGO" * LA TOURAJfE" "ROCHAMBEAU" "NIAGARA" aiavca agencija: 19 STATE STREET. NEW YORK, corner Pearl St.. Caesebroajh BoildlSf. Puristki odplaieio od sedaj naprej redno ob četrtkih iz pristaniKa iter. 57 North River in ob »obotih pa iz pristanišče $4 North River, N. T. #LA SAVO IE julija t FRANCE 24. julija 1913. *LA PROVENCE 10. julija 1918. *LA SAVOIE 31. julija 1913. *LA LORRAINE 17. julija 1913. LA LORRAINE 7. augusta 1913. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: f ROCIIA 1 BE A U odpl. s pom. št. 57. dne 5. julija ob 3 popoL •NIAOARA odpl. s pom. št. 57. dne D. julija 1913. ob 3 popol. 'CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 2. augusta 1913. ob 3 popol. .-■ioiki t Htius fatfiatnovaal Itni]* pajdva vijaka.. Pamiki s križca imajo pa itiri vijaka A vstro"Ainerikaii$ka črta (preje bratje Cosulich) Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. KRANJSKIM KOS. V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajerskem. Iste se pritraiio na. kosišče z rinkcami. Cena 1 kose je $ 1.10. Kedor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi klepalao orodje iz finega jekla; cena garnituri je $1.00. Pristne "Bergamo" brmsilne kamne po 30c.kos. Pri naroČitri nam je naznaniti poleg poštne postaje tudi bližno železniško. Naročilo priložiti je denar all Postal Honey^ Order. Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street, » New York, N. Y. Novi parnik Regularna vožnja na dva vijaka "Martha Washington". med New Yorkom, Trstom in Reko. Cena vožnih listkov iz Niw York a za Ul. razred so do: TRSTA ........................................ ^ 134.00 LJUBLJANE................................... 35^8 fij^i^E •.................... M.... ............ 34,00 ZAGREBA ...............................35.08 KARLOVCA ................................ . 85JJJ Za Martha Washington in Kaiser Franz Josef L stane $3.00 vei, IL RAZRED do TRSTA ali REKE: Martha Washington in Kaiser Franz Josef 1, $65.00, drugi$60 do $65. Phelps Bros & Co., Gen. Agents, 2 washington street, new xork. Vai spodaj navedeni novi parti* brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAISER FRANZ JOSEK L