Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ 1.—
Naročnina se pošilja apravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške alice hštv. 5. List se ^^T^odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobš se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po 10 h.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo do srede opoludne.
Stev. 30.
V Mariboru, dne 26. julija 1900.
Tečaj XXXIV.
Naša gospodarska izomika.
Pri političnem shodu dne 24. junija 1900 v Žalcu zbrani davkoplačevalci so stavili med drugimi tudi resolucijo, da zahtevajo za Spodnje Štajarsko vsaj jedno kmetijsko šolo, jedno meščansko šolo in jedno državno obrtno šolo s slovensko-nemškim učnim jezikom. Da so te imenovane šole potrebne, ne bo menda nihče tajil, saj dosedaj nimamo spodnještajarski Slovenci nobene od imenovanih šol, in nam je vsled tega zabranjeno izobraževati svojo mladino na domačih tleh z domačim učnim jezikom. Ni naroda na širni avstrijski zemlji, kateri bi ne imel vsaj ene ali druge srednje šole s svojim lastnim učnim jezikom, le mi Slovenci smo obsojeni, ali žrtvovati velike svote denarja, da se izobrazi naša deca na tujih daljnih šolah, ali pa da ostanemo nevedni. Ker pa imamo Slovenci po državnih postavah neovrgljivo pravico, da se izobražujemo v svojem jeziku na domači zemlji, zato moramo zahtevati, da se nam dajo potrebni zavodi. Mi ne vsilujemo svojim sosedom zavodov s slovenskim učnim jezikom, kar bi njim sicer prav nič ne škodovalo, a za našo deco hočemo imeti vse izobraževalne zavode, kateri so potrebni, da napredujemo v splošni izomiki in v splošnem blagostanju.
Da pa imamo mi spodnještajarki Slovenci tudi popolno pravico take izobraževalne zavode tirjati, to hočemo tukaj s številkami dokazati. Hočemo črno na belem dokazati, koliko plačujemo mi spodnještajarski Slovenci v deželno blagajno, da bode ljudstvo uvidelo, kaka krivica da se nam godi, in bo vse spodnje-
štajarsko ljudstvo, katero še misli pošteno, narodno in nesebično, zahtevalo vselej in povsod ob vsaki priliki, da se nam dajo vse one potrebne šole, katere moramo imeti, da v njih svojo deco izobrazimo, kakor stori to naši sosedje.
Cela Štajarska meri 1281235 hektarov površja. Od tega spada na Spodnji Štajar, kjer prebivajo Slovenci, 617'680 hektarov. Od enega hektara zemljišča se plačuje poprečno na zemljiščnem, hišno-razrednem in hišno-najemninskem davku 8 K. Po tem računu plačamo Slovenci od 10 707 364 K predpisanega naravnega davka na Štajarskem po 40% deželnih doklad 1895 616 K. Na Štajarskem je 36.764 obrtnih podjetij; od teh spada na Spodnje Štajarsko 12.970, od enega obrta se plača poprečno 18 K naravnega davka na leto; to znaša na Spodnjem Štajarskem 233.460 K, kar dž deželnih doklad po 46%: 106.391 K. Užitninskega davka pride na Spodnji Štajar 480.000 K. Slovenci na Spodnjem Štajarskem plačujemo torej v deželno blagajno na raznih dokladah okroglo 2,480.000 K na leto. Kaj ne, dragi čitatelj, to je lepa svota, in kaj pa dobimo mi za ta naš denar od dežele Štajarske? Z lahko vestjo smemo reči, da bore malo, kar ni veliko več, kakor nič.
V letu 1899 je potrebovala deželna blagajna za vse svoje potrebe 16,203.544 K. Ker pa dežela sama nima dovolj dohodkov, potreba je bilo naložiti na zemljiščni in hišno-razredni davek 40%, na obrtni davek 46% in na užitnino 10% deželnih doklad, kar je
dalo v celi deželi 7,447.792 K; in k tej svoti smo Spodnje Štajerci, torej Slovenci, doplačali 2,480.000 K ali pa 34% vseh doklad. Od te ogromne svote deželnih doklad, katere plačujemo Slovenci vsako leto v deželno blagajno štajarsko, se porabi vsako leto, ali se je vsaj porabilo v letu 1899, in se mora od doklad pridejati :
za	deželni zastop 40,020 K
»	deželno opravo 505.768 K
»	redarstvo 388.020 K
»	zemljedelstvo 726.714 K
»	izobraževanje 2.589.220 K
»	dobrodel. zav. 2,038.960 K
»	priprego 22.520 K
»	obr. od dolgov 403.666 K
»	pokojn. zaklad 239.204 K
»	rajfajzn. posojil. 6000 K
»	slučajnosti 9.940 K
Spodnji Štajar prispeva torej k raznovrstnim potrebam ^v deželno blagajno okroglo 2,800.000 K, in med tem prispeva za meščanske šole 31.130 K, a nima niti jedne. Za gosp. kmetijske šole prispeva 20.816 K, a nima nobene; za obrtne šole 11.258 K, a nima nobene. Spodnještajarski Slovenci plačujemo v deželno blagajno samo za te imenovane šole 63.200 K, toda niti jednega zavoda ni. kjer bi se mogla naša deca v domačem jeziku izobraževati. Mar ni to v nebo vpijoča krivica? Je mar to ednakopravnost? Kje na svetu še je narod, da bi mogel v primeri s štajarskimi Slovenci plačevati take ogromne i svote vsako leto zaman brez najmanjše koristi?
Sp. Štajar prispeva	
13.606	K
171.961	K
131.926	K
240.080	K
880.334	K
682.212	K
7.656	K
137.040	K
81.329	K
2.040	K
3.379	K
Listek.
Bojna pravica.
Bilo je po bitki pri Sv. Luciji 6. maja 1848. Hudo so se bojevali, kakor Piemon-tezi tako tudi Avstrijci, da bi si pridobili zmago; našim hrabrim vojakom je bila sreča mila.
Tisoče mrtvih in ranjenih pokrivalo je bojno polje. Noč je prišla in razprostrla svoje črne peruti čez zemljo.
Tiho jaham pred svojim oddelkom proti vasi, ki bi nam naj dala za nocoj prenočišča. Bojnih pesmi ni bilo slišati, kakor navadno, drugače veseli vojaki bili so danes tihi, vse si je želelo počitka.
Končno pridemo v vas. Ležala je na malem hribčku, v ozadju z malim gozdom obdana.
Stanovalci pri našem prihodu niso kazali nobenega veselja.
Iz previdnosti sem poslal v vsako hišo 3—4 vojake, ker tem Pijemontezom naj bi hudir verjel in zaupal.
Jaz sam s svojima služabnikoma se vstanovim v malem gradu, ki se je ponosno vzdigal na sredi vasi čez druge hiše; tudi
20 mož s svojimi konji so dobili v grajskih hlevih dovolj prostora. Zapovedal sem preiskati vsa poslopja in ko nismo našli nič nevarnega, šel sem v vas, kjer sem še razdelil nekatera povelja za jutranji dan.
Ko se povrnem, bilo je vse tiho, vojaki so preskrbeli konje in počivali poleg njih.
Nato grem proti nekim vratom in jih odprem. Mlad gospod — bil je oskrbnik grada — stopi skozi razsvitljen hodnik proti meni, me pozdravi in odvede v neko dvorano, kjer je sedel postaren gospod, bil je grof, posestnik gradu. Ko vstopim, pride mi nekoliko korakov nasproti in reče hladno: »Gospod, imenujem Vas v svoji hiši dobrodošlega«.
Kakor sem se pač najbolj znal v laščini izraziti, omiloval sem ga, da ga moram nadlegovati, pa to je posledica vojske ... Potem ga prosim za sobo, kjer bi naj prenočil; odvede me sam v lepo opravljeno sobo, in ko mu razodenem, da bodeta z menoj tudi dva služabnika spala, mu je komaj vidno zatemnel obraz, rekel pa ni ničesar. Služabnika se ležeta in takoj zaspita.
Grof me je prosil, naj bi se še ž njim nekoliko pogovoril in čeravno sem bil truden, nisem mu odrekel in tako smo jaz, oskrbnik in grof še delj časa o raznem govorili.
V tem je prišla velika burja, dež je padal po šipah, da je kar žvenketalo.
»Da gospod grof« začel sem zopet »vojska je nesreča za ves narod in za vsakega. In velik je odgovor za te, ki so jo povzročili«.
»Za te ne, caro mio, tu se motite, pač pa za te, ki se tako slabotno vojskujejo na naši strani. Pa čakajte, mladi gospod, še je zadosti ljudi tu, ki niso nikdar tičali v vojaški suknji, in če ti za orožje zgrabijo, potem vam ne bo dobro šlo«.
Te besede me razdražijo.
«Potem pa tudi nam naši meči ne bodo zrjaveli v nožnicah, in povem vam, znali si bomo zoper take tolovaje pomagati!« In vstanem in se poslovim ter odidem k zaže-ljenemu počitku.
Ko hodim skozi dolg hodnik, zaslišim v neki pol odprti izbi priglušen govor. Vsega nisem mogel razumeti, pa toliko sem izpre-videl iz vsega, da bode prišlo jutri precejšnje število italijanskih upornikov v vas.
Sedaj ni bilo časa pomišljati!
Napad se mora preprečiti, pa naj si bo kakorkoli. Pa moj oddelek je bil preslab. Hitro odidem v svojo izbo, iztrgam iz svojega dnevnika hitro list, napišem s kratkimi besedami, kar sem izvedel in pošljem svojega služabnika na najhitrejšem konju k nekemu svojih tovarišev, naj bi prišel s svojim oddelkom takoj na pomoč. In vležem v posteljo. Takoj sem zaspal. Nevem, kako dolgo je bilo, kar
To so v nebo vpijoče krivice, katere se ne morejo in ne smejo dalje trpeti. Spodnje-štajarski davkoplačilci zahtevamo nam v državno osnovnih postavah zajamčeno pravico, mi zahtevamo, da se nam za naš denar tudi to da, kar mi potrebujemo, kar je nam v prid, kar nam služi za povzdigo naše omike in racionelnega gospodarstva. Saj mi ne zahtevamo druzega kakor to, kar je naše, kar nam gre.
S temi vrstami skušal sem dokazati velike krivice, katere se godijo nam Slovencem, no in upam, da sem dokazal temeljito in ne-ovrgljivo. Na podlagi teh podatkov zahtevajmo, rojaki moji, vsaj jedno kmetijsko, jedno meščansko in jedno državno obrtno šolo s slovenskim učnim jezikom, in to zahtevajmo vsi skupaj, edino, složno, pri vsaki priliki tako dolgo, da se nam d&. Nabirajmo zato podpise na peticije od vseh davkoplačevalcev, da bodo višji krogi prišli do prepričanja, da zahteva naše šole ljudstvo, a ne par ljudi. Pri vsakem zborovanju naj se stavijo v tem smislu resolucije, in to tako dolgo, da se nam d& to, kar zahtevamo za blagor ljudstva in cele spodnještajarske dežele.	I. Kač.
Kake davke morajo plačevati naše posojilnice ?
Tako «javno vprašanje» stavil je brez-imenski v »Slovenski zadrugi« 1900 I. 4 in v 5 štev. istega lista daja »Odgovor« gosp. Fr. Jošt. Naj bode še meni dovoljena beseda k istemu predmetu.
I. Posojilnice morajo plačevati dohodnino (davek od dohodkov, Einkommensteuer) vsled postave z dne 27. dec. 1880, (drž. zak. št. 151.), katero postavo nekoliko spopolnujeta postavi z dne 14. aprila 1885, D. Z. št. 43. in z dne 24. marca 1893, drž. zak. št. 40. Odločilna posebno sta §§ 3 in 5 postave 1880, ki se glasita:
»§ 3. One v § 1. označene pridobitne in gospodarske zadruge ter posojilnice tako dolgo niso dolžne plačevati davka od dohodkov, dokler po določilih § 2 izkazani čisti dobiček ne presega svote 300 gld.
Kjer pa čisti dobiček presega 300 gld., plačuje se za prvih tisoč 3/io> za drugih tisoč B/10, in še le za višje svote celi (10%) davek«.
§ 5. One v § 1. označene pridobitne in gospodarske zadruge ter posojilnice morajo vsako leto 14 dni po občnem zboru, vsekakor pa vsaj do 30. junija vsakega leta doposlati davčnemu uradu I. stopnje (skoz c. kr. davkarijo) izpoved (Bekenntniss) o čistem do-
me vstraši silno trkanje ob vrata. Oba z ostalim služabnikom skočiva na noge, od-preva in huzar s prestrašenim ter bledim obličjem vstopi.
»Kaj je že zopet?« vprašam nevoljen.
»Konj je tu«, reče vojak prestrašen.
»Kateri konj pa?«
»Ordonančni«.
»Vojak padel s konja?«
»Ne, vstreljen!«
»Strel slišal?«
»Ne, pa sedlo polno krvi«.
Bilo mi je zadosti. Vsi trije hiteli smo po stopnicah doli. Huzar mi pove, da je videl prej grofa v vrtu. Vendar na vrtu ga ni bilo več, šli smo torej v njegovo izbo.
Potrkam, vse tiho.
»Odprite, gospod grof, moram takoj z vami govoriti«. Počasi se odpro vrata, grof je stal oblečen pred nami.
»Gospod grof ste bili pred nekoliko časa na vrtu?« vprašam ga.
»Ne!«
»Toraj sobe niste zapustili, od časa ko sva govorila?«
»Ne, rečem, in prosil bi vas, da bi me zdaj pustili v miru«.
»Laže, gospod nadporočnik«, zadere se huzar »videl sem ga, on je bil na vrtu».
bičku pretečenega leta. Tej izpovedi pridejana j mora biti popolna bilanca in računski sklepi, pravilno potrjeni ali od občnega zbora ali od v to poklicanega urada.»
Važno je še sledeče: 1. Za prvo (solnčno) leto na novo ustanovljene posojilnice se ne sme tirjati dohodnina vsled odloka c. kr. upravnega sodišča z dne 31. decembra 1889, št. 3490. 2. Oni del čistega dobička, ki se pridene rezervnemu zakladu za pokritje morebitnih izgub, se ne sme dohodninsko ob-dačiti vsled odloka c. kr. upravnega sodišča z dne 31. jan. 1888 št. 382 in z dne 31. dec. 1889 št. 3483. 3. Posojilnice, ki plačujejo dohodnino, oproščene so pridobnine (Erwerbsteuer) po § 4 postave z dne 27. decembra 1880, drž. zak. št. 151; primeri tudi postavo z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 222, §§ 83-115.
Iz predstoječega je tedaj jasno, da nekatere one naše posojilnice, ki imajo velike dohodke in z njimi prostovoljno razpolagajo, plačujejo dohodnino. Za njo se pa nikakor ni treba brigati Raiffeisenovkam in njim sličnim denarnim zavodom, ki so ustanovljeni po zahtevah zakona z dne 1. junija 1889 št. 91. Zahteve so pa te po § 1.:
Neomejeno poroštvo, manjši, jasno označen kraj, (vas, fara), kot delokrog, mali deleži (k večemu do 25 gld.), čisti dobiček se celi pridene rezervnemu zakladu za morebitne izgube, posojila dajejo se le zadružnikom, menice se ne rabijo, razloček med obresti za vloge in za posojila ne sme biti večji kakor 1 V, Voli. Brez izjeme pa plačujejo naše posojilnice sledeče:
A. Rentnino (Rentensteuer), pa ne za se, marveč za svoje vlagatelje od obresti njih vlog po I1/,«/.- Ta davek je na mesto razveljavljenega določila, vsled katerega so morale posojilnice od izplačanih in kapitalizovanih obresti vlog plačevati 2% pristojbine (Gebüren). Rentnina upeljana je z zakonom dne 25. okt. 1896, drž. zak. št. 220, a radi nje opuščene so prejšnje 2% pristojbine po zakonu dne 11. febr. 1897, drž. zak. št. 57. Dasi tedaj posojilnice odslej »za svoje vlagatelje« velikodušno in »hvalevredno« prevzamejo rentnino, prihranijo si še itak 1% tega, kar so morale prej plačevati, in je tedaj piškava taka samohvala !
Za plačevanje rentnine so odločene posebne tiskovine: »Ausweis, Izkaz o rentnini plačani vsled § 133. Obrazec C.» Ti pravilno izpolnjeni in podpisani izkazi pošljejo se z denarjem vred v dveh izvodih c. kr. davkariji. Eden odrezek (Coupon) z uradnim
Moj služabnik zakliče: »Postelja je še nedotaknjena«.
»Tu imamo«, zakliče zopet huzar in vzame izza zastora izstreljen samokres.
Grof je postal bled ko stena.
«Gospod grof, jaz sem odposlal nocoj ordonanco, nekdo jo je ustrelil, ta huzar Vas je videl v vrtu, ta samokres pove, da ste vi grd hudodelnik. Vi ste moj jetnik, g. grof!«
Grof ni skušal več lagati.
Razdražen grem po sobi gor in dol; bilo je res, grof je to storil, toda kaj naj ž njim storim ?
S seboj vlačiti ga ne smem in ne morem, obsodba morala se je takoj zgoditi, ker tako zahteva neusmiljena bojna pravica.
»Veste, kaj bodete zdaj dobili?« vprašam jezno grofa.
»Smrt!« mi odgovori hladno.
»Rekli ste!«, rečem mu.
Služabniku in huzarju sem zapovedal stražiti grofa, jaz pa sem šel v dvorišče. Ordonanco so že našli in vojak je ležal mrtev pred menoj. Moj dragi zvesti mladenič! Strel mu je ravno predrl glavo, moral je biti takoj mrtev. Solza padla mi je iz očesa.
Dva vojaka pripeljeta grofa na dvorišče. Zgodilo se je. Štirje možje z nabitimi puškami se postavijo drug poleg drugega. Grofa
potrdilom vrnjenega izkaza pošlje se c. kr. glavarstvu kot prvi davčni inštanci.
§ 134. gori omenjene postave (1896) določuje, da se mora rentnina vsakega četrt leta in sicer v 14 dneh po njega preteku odrajtati. Poslej je c. kr. finančno ministerstvo z ukazom dne 30. jan. 1898 št. 1731. v obče dovolilo, da se rentnina plačuje in izkazuje poluletno in sicer vsikdar vsaj do 31. julija za prvo, do 31. januvarja sledečega leta za drugo polletje. — Mimogrede še omenim, da je Raiffeisenovkam, ki so pod nadzorstvom Staj. dež. odbora, dovoljeno rentnino plačevati in izkazovati le celoletno, pa vsaj do konca novembra sledečega leta (c. kr. fin. minist ukaz z dne 24. jun. 1898 št. 33.306).
B. Neposredne državne pristojbine (Un-mittelbar und baar zu entrichtende Gebiiren) od opravilne glavnice (Betriebskapital) plačujejo se vsled postave z dne 21. maja 1873, drž. zak. št. 87; postave z dne 13. dec. 1862 drž. zak. št. 89 in 29. febr. 1864, drž. zak. št. 20, in sicer:
1.	od vplačanih deležev in pristopninah;
2.	od vrnjenih deležev;
8. od izplačanih obresti od deležev; vse troje po lestvici I. za kolke;
4. od izplačanih, oziroma izkazanih obresti vlog v tekočem računu 2%-
Za odrajtovanje teh pristojbin odločene so tudi posebne tiskovine: »Pristojbinski dnevnik, — Gebiiren Journal«, v katerega se po prvotnih določilih zapisujejo mesečni zneski (1.—4.), poluletno soštevajo, po polu-letnih svotah pristojbine preračunajo in od-rajtujejo. S tem denarjem vred pošljeta se na c. kr. davkarijo dva prepisa pristojbin-skega dnevnika in položni list (Erlagsschein). — Pripomniti je, da se pri preračunanji pristojbine pod 4. mora prej prava svota prikrojiti v skoz 20 deljiv znesek. Na pr. kron 75 98 se prikroji na K 80, sploh se zneski razdelijo na svote po K 20, na ostatke znašajoče menj kakor K 1 se ne jemlje ozir: ostatki K 1 in več se pa prikrojijo na K 20, na pr. K 20 99 se prikroji na K 20, K 21 pa na K 40. Jasno je tedaj tudi, da se vsaki znesek pod K 20 vzame za K 20.
Vsled ukaza c. kr. finanč. ministerstva z dne 29. sept. 1888 št. 30.966 sme c. kr. deželna finančna oblast onim posojilnicam, ki za to prosijo, dovoliti, da pristojbine (1.—4.) izkazujejo in plačujejo v celoletnih svotah in obrokih in sicer po občnem zboru, vendar pa vsaj do konca julija sledečega leta. Prošnja za to ugodnost je po § 5. postave z dne 1. junijem 1889, drž. zak. št. 91 koleka prosta.
Posebej opazim, da je 2% pristojbina
v lahkem oblačilu so postavili poleg mrliča. Vojaki vzdignejo puške, jaz zakričim: »Ogenj«. V tem zakliče grof z močnim glasom: »Živio Italija!« Štirje streli počijo, in grof se zvrne poleg svoje žrtve na zemljo.
Bojni pravici je bilo zadoščeno.
Smešničar.
Mož ženi ob koncu prepira: »Sedaj boš pa že menda zopet spravila svoje stvari in pobegnila k materi, da me zatožiš?«
Zena: »O ne! Tokrat bom raji mater k sebi poklicala«.
Sodnik: »Vas ni sram, da imate tolikrat na sodni ji opraviti?«
Potepuh: »Po kaj? Mar sodniki niso pošteni, ugledni ljudje?«
Ona: »Kam bi le položila pismo, da ga jutri ne pozabim vzeti seboj?»
On: »Vtakni ga za ogledalo, tam ga najdeš prav gotovo«.
Nande: »Zakaj so pa ribe mutaste?«
Oče: »Saj tudi ti ne moreš pod vodo z nikomur govoriti.
A: »Tvoje hčerke so pravi angeljčki!»
B: »Kaj pomaga, če jih pa noben vrag ne mara!«
od obresti vlog tekočega računa v slednjem slučaju neznatna, pri prav mnogih posojilnicah pa je celo ni, kjer koncem leta, ko bi se imela izkazati, imetnik računa posojilnici dolguje obresti.
C. Pa tudi kolki so davek in tedaj je treba tudi teh omeniti v odgovoru na vprašanje »Kake davke plačujejo posojilnice?« Se posebej zategadelj, ker ne plačujejo vse enakih kolkovih pristojbin.
1.	Kolkovani morata biti sledeči društveni knjigi: Dnevna blagajniška knjiga in Glavna knjiga za vloge.
Čez kolek vtisne c, kr. finančno okrajno ravnateljstvo svoj pečat.
2.	Menice se kolkujejo po lestvici I, a čez kolek vtisne navadno c. kr. davkarija svoj pečat.
Hipotekama dolžna pisma kolkuje c. kr. biležnik ter vodstvo zemljiške knjige.
4.	Dolžna pisma na osebni kredit kolkujejo se po lestvici II.; če se pa tem dolžnim pismom (navadno na nedoločen čas) pripiše še porok, treba je novega istega kolka. Isto velja za podaljšanje teh pisem in za vsakega poroka na njih.
5.	Vloge in prošnje na javne urade so podvržene kolkovniškim določilom.
Tako je v obče veljavno!
Olajšave pa imajo Raiffeisenovke in njim na podlagi postave 1. junija 1889, drž. zak. št. 91 z znanimi zahtevami slične posojilnice in sicer vsled postave 11. junija 1894, drž. zak. št. 111., katere § 2. se glasi:
»Dolžna pisma udov, ki so dobili posojila od katere v § 1. (postave 1889) imenovanih zadrug, zraven pa tudi zadolžnice za tekoči račun, s samo izjemo listin o hipo-tekarnih dolgih, podvržene so kolkovini po lestvici I., če je iz dolžnopisemskega teksta razvidno, da rok za vrnitev posojila ne presega 4 let od dneva podpisane listine.
Dolžnopisemska podaljšanja (prolongacije) zastran v predstoječem omenjenih posojil zahtevajo istotako kolek po lestvici I., če podaljšanje ne prestopa 4 let, sicer pa gre (večji) kolek po lestvici II.
Poroštva, katera se pridružijo predsto-ječim po lestvici I. kolekovanim zadolžnicam, so kolka prosta«.
To so zares pomenljive olajšave! Ukaz c. kr. fin. ministerstva z dne 13. junija 1894 pa določa:
Posojilnice, ki hočejo biti deležne teh olajšav, morajo se z nekolekovano prošnjo in pridejanim izvodom pravil obrniti do predpostavljenega finančnega urada I. vrste (c. kr. finančno okrajno ravnateljstvo; pristojbinski oddelek). — O prošnji razsoja c. kr. deželska finančna direkcija. — Odlok se ima razglasiti v uradnem listu finančnega ministerstva. — Društva, ki so že dosegla omenjene ugodnosti, morajo naznaniti vsako premembo pravil okraj, fin. ravnat. Fin. minister sme preklicati ugodnosti če je dokazano, da katera zadruga ne izpolnjuje več stavljenih pogojev. — Zadruge, katere niso pod nadzorništvom kakega avtonomnega (deželnega) odbora ali katere zadružne »Zveze«, sme nadzorovati finančni urad, da se prepriča, ali se spolnjujejo imenovani pogoji.
III. Semkaj bi spadala še razprava o pristojbinskem namestku (Gebiiren-Aequiva-lent), katerega imajo plačevati skupščine (korporacije) in društva vsled postave z dne 9. lebr. 1850, drž. zak. št. 50, toraj mestne in okrajne posojilnice itd. — Denarni zavodi pa, ki po pravilih posojujejo le zadružnikom svojim, so izvzeti od dolžnosti tega davka. Ker y začetku omenjeni brezimenski ni vprašal: »Kakih davkov ni treba plačevati našim posojilnicam?« omenjam le sledeče: Ako bi se 1.1901 kateri naši posojilnici do-poslali obrazci v izpoved premičnega imetja in nepremičnega, kar se stori vsako 10 leto, da se za 10 let naprej odmeri pristojbinski namestek, tedaj je ista obvezana obrazce vestno izpolnjene do konca aprila poslati oblasti. Ob enem pa naj zahteva oprostitev od tega davka, in če se ji kljubu temu ven-
dar odkaže, naj nemudoma proti temu re-kurira pri c. kr. finančni deželni direkciji na podlagi dotičnih oprostilnih zakonov in ukazov.
K sklepu naj še stvarno opomnim k članku gsp. F. Jošta v »Slovenski zadrugi« 1900 št. 5 o istem predmetu sledeče:
1.	Res ni treba plačevati rentnine »od izplačanih in kapitalizovanih obrestih« posojilnicam, ker § 124 zakona 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220 sploh govori le o fizičnih osebah, tedaj ne o zadrugah.
2.	Pobija gosp. Jošt trditev »Narodnega Gospodarja« 1900 št. 1 str. 12, da bi morale plačevati »vsakega pol leta od izplačanih obrestij in ylog (!!) v tekočem računu 2% rentnega davka«. Ako se blagohotno postavi na mesto »in«, »od«, kar bi zamoglo postati edino zmiselno, tedaj odpadajo vsa naslednja izvajanja gsp. Jošta. Ako se pa stavek »N. G.« še natančneje pregleda, postane jasno, da je pisec mislil le na zgorej pod II. B. 3. raz-pravljano. Priznavam tudi, da »N. G.« tam na jako lahkomiselni način govori o »2% rentnem davku«, a opravičeno menda slutim, (naslednjih številk »N. G.« nimam pri roki), da je slej popravil svojo zmoto.
Vsem nam gre za sveto narodno stvar. Ako sem se v predstoječem kjerkoli zmotil, hvaležno sprejmem vsako prijazno pojasnilo, radovoljno tudi oster ukor, — prav mi bo, saj sem se oglasil samorad! da le kogar ne speljam v zmoto, kateri sledi financarski bič, kazen, ki je razven večne med vsemi kaznimi najbolj občutljiva.
Poučujmo drug drugega, navdušujmo se za stvar, katera nam je ravno v naši dobi prva med posvetnimi! Ne lahkomiselno, marveč dobro premišljeno stavimo na trdno podlago poslopje narodno-gospodarske naše organizacije!	F. S. Šegula.
Politični ogled.
Cehi delajo z vsemi silami, da bi jim dala vlada kako zadoščenje za storjene krivice, ker bi v istini radi opustili obstrukcijo. Češki politiki se pridno posvetujejo z mini-sterskim predsednikom Koerberjem. Ako Čehi opuste obstrukcijo, se celo gotovo zopet obnovi prejšnja desnica. Vidi pa se sedaj tudi veliki razloček med češko in nemško obstrukcijo. Nemci so slepo dirjali naprej in se niso zmenili, koliko škode da storijo vsem narodom, Čehi pa so vestni politiki in sami ponujajo roko za častno spravo.
Prijatelji Čehov. Od uredništva dunajskega časnika »Der Süden« smo dobili prijazno pojasnilo, da ne sedi v njem noben žid. Časnikar Graf, ki izdaje »Information«, in sodeluje tudi pri Südenu, je katoličan in Slovan (Čeh). List Süden bi večkrat prinašal članke o slovenskih zadevah, a jih ne dobi. Dobro bi bilo torej, ako bi slovenski politiki večkrat namočili svoje pero za ta list, ki se čita celo v najvišjih političnih krogih. Mi objavljamo to pojasnilo s prijateljskim čustvom.
Šenererj«nski shod v Ašu. Zboro-valci na tem shodu, ki ga je sklical poslanec Bareuther, so v nedeljo celemu svetu naznanili, kaj jih teži. Možje zahtevajo posebno zastopstvo za vse nemške dežele, nemški državni in armadni jezik, osamitev Galicije, spremembo policijskih naredeb in preklic odlokov glede izgona pruskih pastorjev in razpust državnega zbora ter razpis novih volitev. Poleg tega so stavili Šenererjevci še več zahtev lokalnega pomena. Njih zahteve so torej naravnost velikanske in prav malo manjka, da se že ni zahtevalo združenje vseh avstrijskih nemških pokrajin s Prusijo. Vlada je seveda komaj čakala, da so ti prusaki izrazili svoje želje, in jih bo menda nemudoma izpolnila.
Cesar pride v Gorico okoli 19. septembra. Goriška dežela obhaja letos 400Ietnico združenja goriške grofije z Avstrijo. Za slovesen cesarjev sprejem se že sedaj delajo priprave.
Istrski deželni zbor je pričel zborovati, a slovanski poslanci se niso prikazali, ker se jim ni zagotovilo, da jih italijanska fakinaža ne bo napadala in ker se jim ni obljubilo, da bo v zbornici njih jezik enakopraven z italijanskim.
V Južni Afriki se Burom sedaj ne godi tako slabo. Uspeh za uspehom se poroča od tamkaj. Seveda so to le neznatni uspehi, ki ne bodo več spremenili žalostne usode burskega ljudstva. Dne 22. so se Buri zbrali pri železnični postaji blizu Heidelberga ter hudo prijemali Angleže. Še le ko je tem došla večja pomoč, so jo popihali zopet v varna zavetja.
Vojska na Kitajskem. Kitajska je začela sedaj vendar resno misliti na posredovanje evropskih velesil proti ustaji bok-serjev. Cesar Kwangsii se je obrnil najprej na predsednika francoske republike, potem na Mac Kinleya ter nemškega cesarja, slednjič pa z daljšim pismom na japonskega cesarja. Odgovori vseh vladarjev se ujemajo v tem, da o posredovanju ne more biti govora, dokler kitajska vlada ne da zadoščenja in zagotovi popolne varnosti. Iz teh pisem kitajskega cesarja sklepajo nekateri, da imata Kwangsii in cesarica-vdova še v rokah vladno krmilo, a da sta preslaba, da bi se uprla nasilstvu princa Tuana, ki s svojimi še vedno oblega zunanja poslaništva. Tudi poslaniki so razun Kettelerja baje še vsi živi in zdravi, ker sicer bi se cesar ne drznil storiti takega koraka. O tem je mej drugimi posebno prepričan ameriški predsednik Mac Kinley, ki je že tudi obljubil posredovanje glede nekaterih prepirnih točk. Amerika bo torej prva kršila jedinost. Mejnarodne čete se bodo pričenši s prihodnjim tednom vendarle napotile v Pekin. Dolgo so odlašale. Kdaj dospo tje in v kakem stanju dobe ondotne tujce, danes pač nihče ne more napovedati.
Dopisi.
Iz Zdol pri Kozjem. (Razno.) Gospod urednik, primahal sem k vam s polno torbico novic, katere mislim, da bodo ugajale cenjenim bralcem. Najprvo poglejmo nekoliko na naša polja in vinograde, kako nam kaj letos obetajo. Ozimna setev nam je prav lepo obrodila, posebno pšenica in ječmen; rž pač bolj nekoliko slabo, ker je bila prezebla. Čas žetve je tukaj in naše pridne žanjice z veseljem sukajo srp po njivi in hvalijo Boga, da jim je dal doživeti ta veseli čas žetve in da jim ni zlatega upa ugonobil ledeni bič, kateri nam je velikokrat že pretil. S tem upamo, da se bodo v kratkem oglasili veseli mlatiči s piko, poko, pok, in nam namlatili mnogo drobnega zrnja. Koruza, fižol, krompir in drugi letni pridelki nam prav lepo rastejo in nam obetajo dobro bodočnost, ako ne bode ledu. Seno smo prav lahko posušili in ga je mnogo. Vinska trta nam je letos lepo zrastla in se nadejamo, da se še bode stara trta opomogla in nam rodila. Letos sicer ne kaže veliko grozdja, pa upamo, da bode to izvrstno. Mnogo že imamo amerikanerja nasajenega, kateri prav lepo in bujno raste. Dobro se nam je obneslo škropljenje proti peronospori in žvepljanje proti plesnobi. Sadja bode tudi, posebno jabolk in hrušek, sliv pač nekoliko manj od lani. Črešenj je bilo dovolj. Kostanj prav lepo cvete, a orehov pač ne bode nič, ker so bili pozebli. Blagoslovi Bog vse delo naših rok in nas varuj pred vsako uimo. — Toča nas pa kaj prav rada obiskuje. Zato so izrekli nekateri občani, da bi bilo dobro in koristno, ko bi se ustanovila pri nas strelna postaja proti toči po nasvetu gosp. dr. Jožefa Voš-njaka in c. kr. kmetijske družbe kranjske. Upamo, da se bode ta naša želja izpolnila in prosimo deželno vlado, da bi nas v tej reči podpirala, ker naše županstvo dremlje ali takorekoč spi in se malo briga za procvit kmečkega stanu. Pregovor pravi: pomagajmo si sami in Bog nam bode pomagal.
Volitve za občinski odbor so bile 15. sušca, a bile so nepostavne in ovržene, kakor je že bilo poročano. Od tiste dobe so že pretekli štiri celi meseci, o novi volitvi še do danes ni duha ne sluha; ne vem, kaj nameravajo. Čudni so ti ljudje v Brežicah in v Gradcu, ki tako dolgo kuhajo novo volitev, katero že mi težko pričakujemo.
Umrl je nedavno po dolgi, mučni bolezni blagi mladenič Karol Bevc. Rajni je bil blag in miroljuben mladenič, ki ga je vse spoštovalo. Bil je značajen in vnet za našo ljubo domovino, akoravno rojen Dunajčan. Sprevod je bil mnogoštevilen. — Zadnjo nedeljo pa smo spremili k večnemu počitku sorodnika njegovega Janezka Bevc, ki ga je tudi mučila dolgo nadležna bolezen. Ubogi stariši so izgubili v tem še komaj 13 let starem mladeniču zadnjo nado.
Ciril-Metodovi kresovi so tudi letos plapolali po naših gričih in dolinah v proslavo slovanskih bratov, akoravno je nas deževno vreme zelo oviralo. A zvestoba katoliškega Slovenca ne izostane. To je pokazal predvečer sv. Cirila in Metoda. Ko je odzvonilo Ave Marija, so se jeli zažigati kresovi po širni naši okolici, topiči grometi in umetalni ogenj zažigati, da je bilo veselje. Pri nas se je zažgalo 5 kresov.
Iz Gotovelj. XXIII. občni zbor društva «Kmetovalec» v Gotovljah izvršil se je dne 8. t. m. vkljub žugajočemu slabemu vremenu prav sijajno. Došlo je mnogo društvenikov, pa tudi tujih gostov. Med običajnim vsporedom bil je tudi govor gosp. T. Graha o kmetijstvu. Podučeval je jako zanimivo o sadjarstvu, koristi in ravnanju s pritličnim drevjem itd. Res je, kakor je društveni predsednik v svojem nagovoru rekel, da je vsakoletni občni zbor društva za Gotovlje posebni praznik, kterega se že vse naprej veseli. Ker takrat skrbi društveni odbor udeležencem za primeren poduk z raznimi govori, kjer se govori tudi praktično pojasnujejo; sliši se takrat o veselem napredku društva mnogo lepega in zanimivega. Skrbi pa se tudi za zabavo, in kdo pozna lepšo zabavo, kakor je lepo petje; in za vse to se je kakor vselej tako tudi pri tem zborovanju v polni meri skrbelo. Delovanje društva pa je mnogo odvisno od društvenega odbora; če je odbor delaven, je delavno tudi društvo, in polno zaupanje zasluži odbor društva «Kmetovalec», zato se je pa tudi stari odbor z vsklikom vnovič izvolil. Kakor smo že zgoraj omenili, imeli smo zopet priliko opazovati in se čuditi napredku domačega pevskega zbora fantov, ki so nas s prijaznim sodelovanjem žalskega pevskega društva «Edinost» tako ljubko kratkočasili z umetnimi in narodnimi pesmi. Slava pevcem! — Dne 1. novembra t. 1. bode ravno deset let, odkar je bilo ustanovljeno naše društvo «Kmetovalec», in da se primerno proslavi desetletnica, skliče se dne 7. oktobra zopet izredni občni zbor in se namerava takrat napraviti tudi mala sadna razstava. Vsem našim prijateljem kličemo takrat na svidenje!
Tone Gotoveljski.
Št. Jurij v Slov. goricah. (Zboro-v an je.)Polit, društvo za št.-lenarški okraj se je za zadnjo nedeljo odločilo, da bo zborovalo v Št. Juriju v Slov. goricah, kjer še ni bilo političnega zborovanja. Toda čeprav še ni bilo tamkaj enakega zborovanja, je ljudstvo vendar že zavedno, in je vsled tega prihitelo v velikem številu na zborovanje, tako da so bili zborovalni prostori prenapolnjeni in je morala večina ljudi zunaj poslušati govornike. Prvi govornik je razkladal kmetijske razmere našega časa. Prej je kmet odrajtoval davke v pridelkih samih, sedaj se mu je potisnila v roke davčna knjižica in plačevati mora davke z denarjem, ki ga dobi za svoje pridelke. A svojim pridelkom kmet ni sam in neomejen gospod. Cene pridelkom določujejo kapitalisti. Proti tem se je treba kmetu organizirati v zadrugah. Nazadnje je poživljal kmete, naj kakor drugi stanovi tudi kmetje radi in pogosto prirejajo shode, na katerih zahtevajo svoje pravice, in naj nastopajo tudi
govorniki iz kmetskih vrst, ki bodo še z večjo vnemo in s polnim zaupanjem lahko govorili k svojim sobratom in sotrpinom.
Za njim se naznani vrli narodnjak šentjurski, gosp. Rošker ter razklada v izbranih, toplih besedah, kako zadolžen je dandanes kmetski stan in sicer ne iz lastne krivde, ampak zaradi naše davčne morale. Opozarjal je tudi, kako veliko denarja daje kmet nekaterim zavodom n. pr. zavarovalnicam, koji denar bi lahko ostal doma, ako bi imeli lastne take zavode. Z zahvalo kmetskim buditeljem sklene svoj govor. Upamo, da bomo iskrenega govornika odslej večkrat slišali na zborovanjih.
Kot nadaljni govornik nastopi državni poslanec dr. Lavoslav Gregorec ter začne razpravljati, kako malo se na Dunaju ozirajo na slovenski narod. To dokazuje najnovejše imenovanje državnega nadpravnika v Gradcu. Na to mesto je imenovan človek, ki ni vešč slovenskega jezika, čeprav spada v njegovo področje nad en milijon Slovencev. (Ogorčeni klici!) Pravosodni minister je sicer v tem slučaju obljubil, da se Slovencem ne bo zgodila nobena krivica; a sedaj se je zgodilo imenovanje, kojega Šlovenci vendar ne moremo smatrati kot naklonjenost pravosodnega mi-nisterstva do našega ljudstva. Mi nujno potrebujemo jugoslovanskega ministra, ki bo dajal pojasnila o naših razmerah. Ako se bo obnovila desnica, bo to jedna naših prvih in glavnih zahtev. Nadalje opisuje nemško in češko obstrukcijo. O bodočnosti našega državnega zbora se ne more reči nič gotovega. Sedaj je splošno mnenje, da še bo v jeseni enkrat sklican, da poskusi, ali še zna delovati ali ne. Jugoslovanski poslanci bodo takrat obnovili zopet vse predloge, ki so jih stavili že dosedaj večkrat v blagor kmetskega in sploh delavskih stanov. Govoru je sledilo gromovito ploskanje, in gospodu poslancu se je izreklo popolno zaupanje.
Gospod društveni podpredsednik z ognjevito besedo govori, kako se v Gradcu ravna s spodnještajarskimi Slovenci ter utemeljuje jako srečno izstop naših deželnih poslancev iz deželne zbornice. Ljudstvo je poslušalo z veliko pazljivostjo govor ter klicalo: proč od Gradca. — Po političnem zborovanju je sledila Slomšekova slavnost s slavnostnim govorom. Potem pa je zaključil društveni podpredsednik dobro vspelo zborovanje.
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Našemu mil. knezu in škofu je poteklo včeraj 25 let, odkar so bili v mašnika posvečeni. Naš list, kot glasilo vernega slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajarskem, jim poklanja ob tej priliki najudanejše čestitke ter spoštljivo želi, da bi jih Bog ohranil naši vladikovini do najskrajnejših mej človeškega življenja! — Leonova družba za Avstrijsko je imenovala našega mil. kneza in škofa svojim častnim članom.
Prof. dr. Krek na graškem vseučilišču je imenovan dvornim svetnikom.
V	Mariboru sta v Dravi utonila zadnjo nedeljo Franc Svaty, delavec na južni železnici in trgovski pomočnik Godlič.
V	nedeljo v Marnberg! Dne 29. t. m. bodo obmejni Slovenci v Marenbergu obhajali Slomšekovo slavnost. Kakor slišimo, namerava se te slavnosti udeležiti Slovenstvo cele dravske doline v obilnem številu. A tudi iz drugih krajev se napovedujejo gostje! V nedeljo torej v Marnberg vsi, ki čutijo z obmejnimi brati!
Naš rojak č. g. Anton Jerovšek je do-gotovil v Rimu svoje študije ter bil promo-viran doktorjem kanoničnega prava.
V	Marenbergu bo nemški «šulferein» odprl otroški vrtec. To Slovence iznova opominja, kako potrebna bi bila tukaj slovenska
šola, da se vsaj nekaj slovenske mladine reši. Krasen prostor za to novo zgradbo je že kupljen. Družba sv. Cirila in Metoda ima še rešiti velevažno nalogo v korist obmejnih Slovencev. Zato jo podpirajmo!
251etnico svoje poroke je obhajal znani narodnjak, gosp. Andrej Pernat 22. julija 1.1. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom v družbi svojih ljubih. Bog mu daj dočakati še 501et-nico v zdravju!
Utonil je dne 18. t. m. pri Krškem v Savi sin vrlega slovenskega kmeta, A. Habinc iz Vidma. Le kakšnih 10 metrov daleč je plaval iz Krškega proti sredini reke ter izginil v valovih. Nekaj ur pozneje so ga našli pri stebru savskega mosta.
Umrl je dne 20. t. m. pri Sv. Antonu, rajhenburške župnije gsp. nadučitelj J. Avgu-stinčič. Bil je vrl značaj in mož katoliškega prepričanja. Počivaj v miru!
Zrakoplov. Dne 14. t. m. so se namenili trije častniki v zrakoplovu iz Dunaja v Bosno. V osmih urah so srečno dospeli do Vetrnika nad Kozjem. Letu jim je pa zračni »fiaker« odrekel nadaljno službo in gospode izložil v smrečju pri Stari glažuti. Častniki so se vrnili nepoškodovani skozi Rajhenburg po železnici na Dunaj nazaj.
Zavraten umor. Iz Razvanja v hočki župniji se nam piše, da je nek neznan hudobnež zavratno umoril prevžitkarico Marijo Predan. — V soboto popoldan je bila sama doma, ker je sin pri svojem zidarskem delu v sosednem Razvanju bil, in zločinec je prišel, ter jo ranil zadej na tilniku; a ker še ni bila takoj mrtva, je hudobnež 84 let stari ženici nož zasadil naravnost v srce. Ko je svoj zločin izvršil, pustil jo je vso v krvi ter odnesel 42 K, vso njeno in sinovo obleko. Žandar-merija že skrbno zasleduje zločinca, kateri je z vkradenim blagom proti Mariboru popihal, ker so na tej poti našli jedne hlače in klobuk, ki jih je med drugimi rečmi tudi bil potegnil. — Nesrečni ženi pa bodi Bog mi-lostljiv ter zemlja lahka!
Brezno v dravski dolini. V nedeljo 22. t. m. je reka Drava tirjala tukaj svojo žrtev. Utonil je mož v najboljših letih. Bil je kmet, p. d. Mazgan, pri sv. Juriju na Rem-šniku. Zapustil je ženo s štirimi malimi otroci. — Napotil se je po sveti maši s svojo ženo čez Dravo v brodnikovo gostilno. Šele proti večeru se je vesel spravil na pot, ki pa je bila tokrat zadnja in kratka. Ko je bil s svojo ženo in drugimi v čolnu, ni hotel sedeti, ampak spravil se je h krmilu ter ga hotel imeti od mladega krmilarja. Ta pa mu je to zabranil, in nesrečnež prekucnil se je v vodo ter takoj izginil. — Pripomniti je, da brodnik ni sam vozil, ampak pustil je nekega mladega fanta čez deročo Dravo.
Slomškova spominska plošča, katero postavi občina Ponikva na čast odličnemu svojemu rojaku, je krasno domače delo. Nad podobo so številke M. C. M. Podoba Slomšekove glave je umetniški izdelana in napis na plošči se glasi sledeče: Nepozabnemu Antonu Martinu Slomšeku, knezu in škofu lavantinskemu, pisatelju in buditelju slovenskega naroda postavili ob stoletnici njegovega rojstva rojaki. Spodaj se sveti rojstno leto Slomškovo 1800.
Ptujskemu slovenskemu lističu je res odšel urednik prve številke. Drugo štev. je že uredil gostilničar Šrej, rojen pri Sv. Urbanu blizu Ptuja. Pravi se, da mu pri uredništvu pomaga tudi njegova žena, doma nekje iz Savinjske doline. Kdo bo neki že uredoval tretjo številko, če bo izšla?
Nemški in nemškutarski trgovci nič kaj radi ne delijo Štajarca zastonj. Zato so nekateri že povišali svojemu blagu ceno, da na drugem kraju dobijo, kar na jednem izdajo. Se nič ne čudimo, kajti mi vemo, da je »šenk« že davno mrtev.
Višjim državnim pravnikom je v Gradcu imenovan Nemec dr. Riedler, ki ne zna popolnoma nič slovenski, a vendar mu je podrejeno pet slovenskih sodišč in le dve nemški. Nemški listi kar plavajo v samem veselju zaradi tega imenovanja.
Ob grobovih. Zadnji četrtek je umrla v zavodu šolskih sester č. sestra Marija Klementina Rakovec v 26. letu svoje starosti. — Dne 20. julija je umrla tukaj v Mariboru gospa LeopoldinaHudovernikova. Bila je blaga, plemenita gospa. Pogreb, ki se je vršil v nedeljo, bil je izvanredno velik in sijajen. Obema blag spomin!
Slepar. V nedeljo, dnč 22. t. m. prišel je nek mož v neko tukajšnjo dobroznano gostilno. Ko je jedel in pil, se je mej tem krč-marici za ženina ponujal, katera je vdova in bila vesela odličnega ženina. Pozno je že bilo, in neznani mož bi šel rad počivat. Postrež-ljiva krčmarica ga pelje v spalnico in gre nazaj k gostom. Lopov se pa zapre v sobo, preišče vse v sobi, iztakne denarja okoli 90 gld., zlato uro z verižico in počaka seveda, da gre krčmarica po opravilu v klet — mej tem pa zaljubljeni ženin s plenom na prosto. Ko je nevesta-krčmarica povedala vso stvar policaju, se ji je moral pomilovalno nasmejati, da je tako lahkoverna. V torek pa je prišel najbrž ravno isti slepar v neko hišo v Koroških ulicah, kjer pa je bil oblečen v žensko, katera je prosila prenočišča. Gospodar je bil zadovoljen vzeti tujko, gospodinja pa ne, in tako je šla neznana zaspanka, kakor, so opazili, kakor kak mož iz hiše; mislil si je mogoče, tukaj je pa kak vdovec, kateremu povem, da imam premoženje in me zasnubi. — Pa spodletelo mu je, in mogoče se še kje izda za premetenega ženina, če mu naša policija ne črta računov.
Od Sv. Trojice v Halozah. Ker čujem, da mislijo čč. gospodje iz Haloz in od Ptuja, da sem jaz pisec neprijaznih, deloma neresničnih poročil v «Domovini», izjavljam v obče, da nisem «Domovini» niti naročnik niti dopisnik. Kar se posebej omenjenih poročil tiče, jih nisem mogel jaz pisati: 1. Ker se v njih grdita požrtvovalna duhovnika, in se 2. prezira vzorni poslanec g. Žičkar, o čegar hvalevrednih trudih in naporih za revne Haložane baš jaz najbolje vem, ki sem bil od začetka njegove rodoljubne akcije ž njim v dopisovanju. Upam da bode tudi zanaprej za nas skrbel, za kar mu bodo hvaležni revni Ha-ložani, in tudi jaz, o. Konrad Stazinski, ha-loški kaplan.
Na nemški pevski veselici v Or-
možn se je pela tudi Vaht am Rajn in Bis-markova pesem. Udeležili so se veselice tudi Ptujčani in Ljutomeržani. Tako se godi na nemških veselicah, na slovenskih veselicah pa se poje cesarska pesem. Vendar vlada gre spodnještajarskim Nemcem vse drugače na roke nego Slovencem.
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je pri kopanju umrl orožniški stražmojster Štefan Cinglak. Nemara ga je zadela srčna kap.
Celjski zobozdravnik dr. Praunseis se preseli s prvim avgustom v Ljubljano.
Zrelostni izpiti na celjski gimnaziji so vspeli jako dobro. Vseh 21 učencev osmega razreda je srečno prestalo izpit, trije celo z odliko.
V	Celju je umrl v samostanu lazaristov o. Martin StofTer, rojen v Budimpešti. R. I. P.
V	Braslovčah ostane pri ognjegasnem društvu nemško poveljevanje. Vse napreduje, samo Braslovče še tičijo v narodnem mračnjaštvu. Za načelnika je izvoljen Nemec Bien.
Duhovniške vesti. Župnijo Sv. Križa na Murskem polju je dobil beneficijat ptujski, č. g. Josip Weixl. Provizorjem sta imenovana v Št. Lovrencu v Slov. goricah č. g. Anton Raušl, kaplan istotam, v Podčetrtku č. gosp. Jožef Trafenik, kaplan na Slatini. Prestavljeni so čč. gg.: Ivan Ivane iz Vuzenice v Slivnico pri Celju, Fr. Gartner iz Loke v Hoče, Anton Postružnik iz Hoč na Slatino, Jožef Zekar iz Sv. Martina na Pohorju v Stari trg. Na novo so nastavljeni čč. gg. semeniški duhovniki: Gašparič Jakob v Št. Martin na Pohorju, Vinko Lovrenčič v Loko pri Zidanem mostu, Ferdo Pšunder v Vojnik, Ivan Vogrin v Vuzenico.
Iz drugih krajev.
Sestanek hrvatskih in slovenskih abiturijentov je zopet dovoljen, kakor poročajo listi. Shod se bo torej vršil 27., 28. in 29. t. m. v Zagrebu.
Vsled vročine so umrli na Dunaju zadnje tri dni trije in sicer cestar, železniški čuvaj.in služabnica.
Ženitbene ponudbe. Mlada nizozemska kraljica Viljemina je dobila po pošti pismo, v katerem ji nekdo razkriva svojo ljubezen ter prosi njene roke; ob jednem jo poprosi o določenem času sestanka na belgijsko-holandski meji. Podpisano je bilo pismo: Noel, pismonoša na glavni pošti v Bruselju. Mlada kraljica se je smejala tej lepi ponudbi ter poslala pismo bruseljskemu županu, ki je dal po policiji stvar preiskovati. Vspeh preiskave je bil čudovit. Na glavni pošti je bil Noel zanesljiv pismonoša, in mislili so spočetka, da ga je kdo drugi hotel spraviti v neprilike; a spomnili so se, da je Noel malo dnij prej prosil kratkega dopusta, da pojde na Nizozemsko, katerega so mu pa še-le pozneje obljubili. Ob jednem je prišlo na dan, da je zaljubljeni pismonoša poslal na hčerko nekega sodnika nič manj nego 780 ženit-benih ponudb. Poklicali so zdravnike, in ti so povedali, da v njegovi glavi ni vse v redu.
Ponesrečen beg ujetih Burov. Oddelku ujetih Burov bi se skoro posrečilo uiti angleškim pestem iz tabora Simonstown. V taboru je bil mej ujetimi Buri neki Skandi-navec baron Fagerskjold, ki je nasvetoval sojetnikom, naj iz njegovega šotora prično grebsti podzemski hodnik. Jetniki so počasi pričeli izvrševati ta načrt. Grebli so zemljo s krožniki in jo v žepih nosili proč. Zgradili so tako ozek hodnik, po katerem je bilo mogoče se plaziti posamezni osebi. Skoro bi se jetnikom beg posrečil, da niso imeli mej seboj izdajice. Baš v noči pred določenim begom zapovedal je angleški častnik, da se mora šotor Fagerskjoldov premestiti na drug kraj. Jetniki so morali ubogati in odstraniti tudi leseni zaboj, ki je zakrival vhod v podzemeljski hodnik. Angleži so hodnik takoj razdrli, baronu Fagerskjoldu pa preskrbeli najstrožje nadzorstvo.
Srbski kralj Aleksander se je nenadoma zaročil z gospo Drago Mašin, roj. Ljunevica, vdovo po inženirju Mašinu. Svojo zaroko je naznanil srbskemu narodu v posebnem razglasu. Niti njegov oče niti mini-sterstvo ni vedelo, kaj namerava mladi kralj. Ministerstvo je vsled tega odstopilo in tudi oče Milan se je zahvalil za čast vrhovnega poveljnika srbske armade. Srbski narod te zaroke bržčas tudi ne bo pozdravil z veseljem, kajti kot kraljico si želi ženo iz kake mogočne in slavne plemenitaške rodovine. Zaročnica Aleksandrova je osemnajst let starejša ter je bila svoječasno v spremstvu matere kraljice Natalije. Oče zaročnice je bil slaven srbski politik in njegovo ime je med narodom dobro znano.
Društvene zadeve.
Političen shod in Slomšekovo slavnost priredi v nedeljo po večernicah pri sv. Trojici v Slov. goricah «katoliško polit, društvo za okraj sv. Lenart v Slov. goricah z naslednjim vsporedom: 1. Politični položaj. 2. O zadružnem življenju (I. Kač). 3. Anton Martin Slomšek — uzor bogo- rodo- in domoljuba.
4.	Razgovor o zadrugi, posojilnici in mlekar-nici pri sv. Trojici. Slovenci! Cehi prirejajo take shode, katerih se vdeleži 60.000 ljudi; zato naj bodo tudi naši shodi dobro obiskovani.
Vabilo k XV. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici, v sredo, dne 1. avgusta 1900. leta. Vspored:
I.	Sv. maša ob 9. uri v dekanijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob polu 11. uri v salonu Hu-dovernikove restavracije. 1.) Prvomestnikov nagovor. 2.) Tajnikovo poročilo. 3.) Blagaj-nikovo poročilo. 4.) Nadzorništva poročilo.
5.)	Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. Ivan Murnik, 2. Martin
Petelin, 3. dr. Ivan Svetina, 4. Andrej Za-mejic. 6.) Volitev nadzorništva (5 članov). 7.) Volitev razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 18. julija 1900. Prvomestnik: Tomo Zupan. Podpredsednik Luka Svetec. Pristavek. 1.) Predvečer, dne 31. julija t. 1. naj se ob 8. uri p. n. skupščinarji in p. n. Ljubljančanje prijateljsko snidejo na vrtu gostilne gospoda Ferlinca (pri «Zvezdi»), — Pevske točke bo izvajalo družbi sv. Cirila in Metoda posebno naklonjeno slav. «Slovensko delavsko pevsko društvo «Slavec».
2.)	Dne 1. avgusta odhod iz Ljubljane z navadnim vlakom ob 7. uri 17 minut zjutraj.
3.)	Po zborovanju skupni obed v Hudover-nikovi restavraciji ob 12. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 29. julija pri odboru podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Radovljici. Kuvert brez vina stane 1 gld. 50 kr. 4.) Po obedu ob 2. uri popoludne izlet v Poljče pri Begunjah. 5.) Odhod iz Radovljice ob 7. uri 24 minut zvečer.
Naše časopisje.
(Iz peresa spodnještajarskega rodoljuba.)
V	časopisji ali novinarstvu tiči velika, rekel bi da za političen razvoj narodov naj-veča moč. Treba je torej, da se ta moč primerno organizuje; še tako močan konj ti ne bo kaj prida opravil, če ga nikdar dobro ne uprežeš.
Vsak časopis bo svoj namen tem bolj dosegel, čim bolj je v narodu razširjen. Razširjenje dobrih časopisov bi torej morala biti ena izmed prvih skrbi naših narodnih voditeljev.
V	narodu se imajo šteti k veljakom slovenski župani. Da se urijo v svojem poslu, da se morejo pri volitvah in enakih imenitnih priložnostih primerno obnašati, treba je, da berejo časopise, vsaj vsak enega.
Voditelji naroda bi torej naj skrbeli, da dobiva vsak župan na Slovenskem eden časopis. Na Štajarskem se da to celo lahko omogočiti; imamo dva izvrstna lista, »Slov. Gospodar« v Mariboru in »Domovino« v Celju.
Za »Slov. Gospodarja« bi se moralo postaviti politično društvo in stvar bi se potem lahko izvršila; treba je le poizvedeti imena vseh županstev v vseh okrajih in list vsem pošiljati. Želeti bi le bilo, da list izhaja dvakrat na teden.
Ce bi se tako storilo, bilo bi na tri strani pomagano: Župani bi dobivali za svoj slabo plačan trud brezplačno list, torej vendar nekako majhno dobroto; župani bi se po-dučevali v vsem potrebnem, bi torej imeli priliko biti res pravi župani, ki bi zamogli svojim občanom povedati in njim svetovati, kar so brali v časopisu; »Slov. Gospodar« in »Domovina« bila bi — in to je važno — nekaka uradna lista za voditelje naroda; če bi ti-le želeli, da se ta ali druga stvar tem hitreje izve na vsem Slovenskem, če bi hoteli, da se vname občna agitacija v kaki zadevi, če bi bilo treba, da se sklenejo protesti zoper kako nam sovražno naredbo itd. v vseh teh slučajih bi trebalo le se oglasiti v dotičnih listih in v kratkem bodo ob enem znali vsi župani, kaj jim je storiti. — Tačas še smo s tem v marsikterih krajih jako na slabem. Zupani, ki ne berejo nobenega lista, večkrat ob času volitev in drugih važnostih še le kratko pred odločilnim trenotkom na pol izvedo, za kaj se gre. Taki možje niso in ne morejo biti zanesljivi, ker so premalo poučeni. Vsled tega doživimo žalostne dogodke, da najdemo naše slovenske može marsikdaj na nasprotnikovi strani. Krivi so tega voditelji, ker ne skrbijo dovolj za politično izobražbo vseh slovenskih županov.
Da se ta moj nasvet izvrši, k temu ni treba Bog v6 kakih priprav in premetenih premišljevanj, kakor da bi se namerjavalo sredozemsko morje ribiti.
V	vsaki župniji nahaja se gotovo vsaj po eden dopisnik »Slovenskega Gospodarja«. Ta naj zapiše imena vseh županstev svoje
župnije in pošlje ta imenik dotičnemu uredništvu; imen županov ne bi trebalo zapisovati, ampak kratko: Županstvo v N. p. N.
Na delo torej; vsak dan, ki se v tem zamudi, je zguba. Če tega ne zmoremo, onda pojdimo z našim narodnim gibanjem — spat.
Gospodarske stvari.
Ponk o strupeni rosi (peronospora vitícola) in o sredstvih proti njej.
Razun trtne uši (phylloxera vastatrix) pustoM nam vinograde bolezen, katero po-uzročuje majhna glivica; to glivico imenovali so učenjaki: »peronospora vitícola«, a naši vinogradniki nazi vajo jo: »strupena rosa«.
V kmečkih krogih je često razširjeno mnenje, da to trsno bolezen povzročajo mrzla rosa, megla, preobilica dežja, ali celo umetna gnojila; ta misel je popolno napačna! Kakor že omenjeno, je vzrok strupeni rosi glivica, koje žitje je natančno znano. Kali (trosi) peronospore prezimijo kot tako imenovano »zimsko trosje«. — To zimsko trosje je okovarjeno z močno, trdno (roženasto) kožico, je zelo vstrajno, ter tako majhno, da ga je opaziti le z močnim povečalnim steklom.
Kakor vsako rastlinsko bitje, kali tudi ozimno trosje le v dovoljni toploti in vlagi; dolgotrajna suša, vročina in huda zima vgo-nobi ozimno trosje. Odtod prikazen, katero je menda že vsak vinogradnik opazoval, da se strupena rosa v zelo vlažno-toplih spomladih posebno razširjuje.
Ozimno trosje kali v spomladi, ter iz-cimi v kratkem času kaljivo trosje (seme) = »poletno trosje«. To je zelo majhno, nežno, in mehko poletno trosje raznosijo vetrovi na vse kraje; na ta način popada trosje na gornjo stran trsnega listja. V suhem vremenu ohrani poletno trosje kaljivost le 8 do 10 dni, potem pa pogine; iz tega si vsak lahko raztolmači, zakaj se bolezen v suhih letinah ne more zelo razširjati. Na listju pa, ki je od rose ali dežja mokro, razdeli se tros v 7s do 1 uri na 5 do 8 »roječih trosek« a vsak teh trosov zarine v notranjost lista se-salko; tako se razvije glivično podgobje.
Kalenje peronospornega trosja vrši se le v pričujočnosti vode in vlage, medtem, ko grozdni plesnobi (oidium) k temu že vlažen zrak sam zadostuje. Cez osem do deset dni izstopijo iz listnih rež na spodnji strani lista trosonosi. Vsled tega nastanejo na listu proge, podobne soliterskim marogam na
vlažnem zidu (pod povečalnim steklom vidijo se na teh progah cele tratice belkastih glivic). List porujavi in se posuši.
Škodo povzročuje peronospora s tem, da njeno podgobje listno staničevino razdere ter tako kroženje soka, o kojem glivica živi, prepreči. Če si prej omenjene maroge z drobnogledom (mikroskopom) natančno ogledamo, vidimo mnogo šopkov glivičnih nitic, — »tro-sonosov« — a na njih hruškicam podobno poletno trosje. To trosje veter na enak način raznaša, kakor se je omenilo glede prvih, — iz ozimnega trosja vzklitih trosov, — in tudi ono pride na tak način zopet na listje. Ako je listje ob času, ko trosje pada, z znano bakreno-apneno zmesjo že poškropljeno, pogine trosje, kadar se imenovana zmes raztopi v dežju ali rosi; če pa list ni bil poškropljen, kali trosje, kakor je bilo gori povedano, v kratkem času ter prodre v notranjost lista. Poznejše škropljenje ne hasni, ako so se sesalke peronospore že zarile v notranjost lista. Če se je vršilo škropljenje šele po zakužbi, ali pa v času, ko so se opazovale na listju le posamezne maroge in se peronospora za tem ni več širila, ni se slednje zgodilo morebiti zaradi tega, da bi se s škropljenjem bilo pokončalo že v listnem staničju nahajajoče se podgobje, marveč vzrok temu prenehanju daljnjega razširjanja peronospore je v takem slučaju iskati v tem, ker se je daljnja zakužba s škropljenjem odvrnila. O ogromni razploditvi te glivice dobimo pojem, ako zvemo, da en sam list more zaploditi do pol milijona trosov!
Strupen učinek bakrenih soli na kali peronospore je tako velik, da zadostujejo za njih uničevanje zelo majhni deli tega sredstva (2 do 3 desetmiljonski deli). Vendar si pa moramo pripravljati primeroma močne raz-topnine zategadelj, ker bakrene spojine, ki se drže listja, redči in izpira dež. Iz navedenega se da tolmačiti, kako pride, da vinograd, ki je bil en dan prej oškropljen, ostane zdrav, medtem, ko je sosednji vinograd, katerega so samo za dan pozneje poškropili, po peronospori zelo napaden; — v prvo omenjenem vinogradu je pa medtem — vsled ugodnega vpliva rose ali dežja — trosje sklilo! Vinogradarji pa napačno mislijo, da dež in rosa ali megla zakrivijo strupeno rosol — Vlaga je le vzrok klitja glivičnih trosov; vendar peronospore ne prinese ne dež, ne megla, temveč ista nahajala se je za časa dežja že na listju!
Pripomočki zoper peronosporo obsegajo tedaj pokončevanje glivičnih kali — polet-
nega trosja — na listju. Zato ne smemo čakati, dokler se bolezen na listju že vidi, temveč s sredstvi proti peronospori, toraj s škropljenjem se bolezen le odvrača s tem, da glivične kali, padajoče na listje, tam smrtonosne bakrene spojine že najdejo in po njih konec store.
Najprimernejši čas za prvo škropljenje je navadno tedaj, kadar so poganjki (mladike) 1 do l1/, čevlja, t. j. 50 centimetrov visoko zrastli. Po različnosti podnebja dežel in krajev različen je tudi čas prvega nastopanja peronospore. Vinogradniki naj bi se zatorej ravnali v vsakem vinskem okolišču po dotičnih izkušnjah. Prvo škropljenje naj se vrši tako, da se dobro oškropi listje in grozdni zarod.
Med prvim in drugim škropljenjem ne sme preteči preveč časa; drugo škropljenje naj bi se vršilo torej kake 3 tedne po prvem. Ker je v tem času grozdje navadno že od-cvetlo, skrbeti je, da se pri drugem škropljenju tudi grozdičje oškropi.
Mnogi čakajo z drugim škropljenjem po cvetu. To njim more povzročiti veliko škodo, sosebno v letu, v katerem grozdno cvetenje vsled deževnega vremena delj časa traja.
V tretje naj se škropi kake 4 tedne po drugem škropljenju.
Pri škropljenju proti peronospori je glavna reč, da se prvo in drugo škropljenje pravočasno izvrši. Ako je to oboje škropljenje zanemarjeno, poznejša škropljenja zamude več ne popravijo.
Nebrižnost v tem oziru mora se drago plačati, ker vsled odpadanja neškropljenega listja ne trpi škode samo letošnji vinski pridelek — temveč tudi trs sam vsled nepopolne zrelosti lesa v prihodnji zimi lahko pozebe. Razun tega je neškropljen trs zelo občutljiv tudi za druge bolezni, sosebno pa za koreninsko gnjilobo (trtni koreninoses), ter njega rast v prihodnjem letu navadno zaostaja; zanemarjanje škropljenja krati tudi pridelek drugega leta.
Prvo troje škropljenje je neobhodno potrebno. Če pa peronospora zelo močno nastopa, zatem v vlažno-toplem poletju z mnogimi nevihtami, ter ako imamo opraviti z trsnimi vrstami, ki so glede peronospore posebno občutljive, kakor n. pr. veltlinec, zastavica (rjavina) itd. mora se tudi po 4krat, ali celo petkrat škropiti. (Konec prihodnjič.)
Loterijske številke.
Gradec: 21. julija 1900. 5, 12, 2, 26, 34
i Dunaj:	39, 88, 29, 59, 87
m-m-
80
O
O
"30
jesihova esenca
Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje 80°/o jesihove esence s 30—40 litrov studenčne vode, in izvrsten jesih je gotov.
1 liter 80% jesihove esence velja 1 gl. 1 liter 60% jesihove esence velja 60 kr. Izvrstno laško namizno olje katerega imam veliko zalogo, prodajam liter po 40, 48, 60, 64 in 80 kraje.
PTUJ R. Bračko PTUJ v novi poštni hiši. 6-6
Glaso vir!
Po ceni in dobro ohranjen, gosli (Amati) in mnogo raznih sekiric proda Vinko Skamlič v Cirkovcah pošta Pragarsko.	2-3
Proda le
v Mariboru pod ugodnimi pogoji hiša z velikim rodovitnim zeli-njakom za 36.000 K. Vknjiženih je 14.000 K. Kje? pove uprav-ništvo lista.	2-3
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste,
osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike,
dalje preskrbi za vsak nad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.


-sil
katere se hočejo po najnovejšem in najpriprostejšem načinu, pravilno priučiti izdelovati ženska oblačila in risati kroje, sprejemajo se tudi v celo oskrb pri gospej 2
Antoniji Koren, šivilji v Mariboru Nagyjeva cesta 10, II.
Na prodaj
je lep travnik s sladko in obilno travo v Jurjevskem dolu; voda ga nikdar ne polije. Meri 4 orale ter se proda tudi po kosih. Več se izve pri Fr. Platajsu, posest-niku pri Sv. Jakobu v Slov, g. 2
Na prodaj
v Stranicah blizo Konjic se proda radi družinskih razmer lepo posestvo, 16 oralov njiv, travnikov in gozda. Hiša je blizu farne cerkve in za trgovino pripravna. Več se izve pri posestniku Antonu Ar-zenšek v Stranicah p. Konjice.
r
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja fiS
v Mariboru,
MosciiineM-AUee, Hilarinsstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita.
Solidna postrežba in prav nizke cene.
25
SMomseUove
glavnih, spisov šesta knjiga.
Ravnokar je dotiskana in se začne te dni razpošiljavati.
Obsega v srednji 8° za uvod: «Vaje cerkvene zgovornosti» str. 1—150. — Potem I. del «Pridige ob nedeljah» (50) str. 51—248; II. del «Pridige ob zapovedanih praznikih» (20) str. 251 306; III. del «Pridige ob cerkvenih godovih» (12) str. 309—348; IV. del «Pridige ob godovih svetnikov sploh» (commune sanctorum) (32) str. 351—450.
Skupaj 114 pridig izborne vsebine.
Cena broširani knjigi s poštnino je 4 K.
Dobiva se v „tiskarni sv. Cirila v Mariboru" pa tudi po vseh drugih slovenskih bukvarnah.
Lepe podobice s črnini okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirilu v Mariboru,
» iril'	p lHAIf °°Al°	o°°°o o°°°c 0*^0,	,
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
Dobiva se povsod.	21
zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
°r„o° »o.o« »o.o»	"T.1 o o o» »o „o« »o „o« °T?T°	°oT^'» *
Na prodaj
v Mariboru, Koroška ulica št. 116 hiša z 4 stanovanji, vodnjakom, vrtom, njivo in gospodarsko poslopje. K. Kotzmuth. 1-2
Kdor hoče 400 mark22
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Ezped. K. F. WoJtan, Lelpzlg-Lnd.
•fMMfftftMMiff
Pozor!
Andrej Pollak, J. Sajovitza naslednik
trgovina s špecerijskim in drugim blagom pri »črnem psu« Gradec, Annenstrasse 46,
vljudno naznanja, da prodaja izvrstne snovi za domačo pijačo z jabolčnim, hruškovim in vinskim okusom. (Belo, rudeče in mu-škatelnovinskim okusom.) — Snovi so: I. vrsta po 8 gld., II. po 7 gld. in III. po 6 gld. — Snovi z vinskim okusom vseh vrst so 1 gld. dražje. — Pošiljam snovi od 50 litrov naprej. — Prašek za izboljšanje vina stane 40 in 60 kr., ovoji se najceneje zaračunijo. Zaloga 80% ocetnega cveta z aromatom. 1 kg. tega cveta zadostuje za 40—50 litrov ter stane le 75 kr.
Prodaja sestave za rum in raznovrstna žganja. Za poskušajo pošilja v najmanjših merah.
Pošilja le pod poštnim povzetjem in ako se denar naprej pošlje. Povsod se pridene potrebna navodila v slovenskem jeziku. Dopisuje se slovensko. Snovi so proste vsake strupene primesi. Pijača ne postane nikdar črna in je tem boljša, ako se delj časa hrani kar se bode vsaki naročnik sam prepričal.
ID
y
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
imela je v I. polletju tekoč, leta prometa	K.	1,606.857 43
Hranilnih vlog se je sprejelo . ...	>	352.33853
Vzdignilo se je.........»	326.294 07
Posojil se je vrnilo........»	304.832-09
Izposodilo pa..........»	309.106-50
Hranilne vloge obrestujejo se po 4Vi°/o ter se obresti polletno kapitalizujejo; od posojil na osebni kredit računijo se 6%, proti vknjižbi na dolžna pisma 5%, če je dana pupilarna varnost, drugače pa 5Vs% obresti. Ravnateljstvo. ^ -^
Karol Tratnik,
izaelovatelj cerkvenega orodja in pa posode
stolne ulice št. 1. v Mariboru, Domgasse Nr.l
Priporoča se preč, duhovščini za napočila cerkvenih o r» o d i j :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno orotlje prav tiobro popravljan», poslatim ali poarebritn v ognji.
Za vse svoje Izdelke jamčim, prlznalna pisma naročnikom na razpolago.
Svoji k svojim.

TV

Iz Etterieveffa dobljenega iz prirodnega sadja, ki je prost
J ' 6	vsakih kemičnih primesij in se toraj ne sme
sadnega	zamenjati z umetnim sadnim sokom, napravi si
1	lahko vsakdo z malimi stroški prav dobro, SOka trpežno poživljajočo
Sadno
• pijačo •
Dobi se pri en gros-trgovcu A. Jurca in sinovi v Ptuju.
10 litrov sadnega soka, ki se brez drugega dodatka zmeša s 100/130 litrov navadne vode, da po naravnem kisanju 110/140 litrov močne, čiste okrepčevalne jako zdrave in cenene
— Viljem Etter, Sigmaring.
sadne
pijače.
10
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje:
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wieden er gürtel 20
ali pa	23
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34.
Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
Razne
uradne pečate
priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Klari boru
Žlrl
žlahtni lepi raki
vsaki dan sveži od lova.
Garantuje se da pridejo živi! — Voznine in mitnine prosto se pošiljajo v poštnih jerbasih po 10 funt. 80—100 porcijskih rakov velja
samo gld. 210 60—80 velikanov z mastnimi
škarjami samo gld. 2 65 40—50 izbranih »solo« rakov
samo gld. 3 60 30—40 redkih velikih odličnih »solo« rakov gld. 420
— Postrežba točna! —
D. Goldstein,
Razpošiljalnica (Exp.-Haus) Pod-woloczyska na ruski meji. 10
TTAon r>ci lepega obnašanja KJ L-CIiUa sprejme
Anton Košar, krojaški mojster v Mariboru, Stolni trg 5.
Kovačijo
na dobrem prostoru želi v najem
Martin Potočnik, Vitanje.
Zaloga in posojilnica glasovirjev
Berte lfolckmar,
državno izkušane učiteljice na glasovirju
y Mariboru, Gornjih gosposkih ulicah št. 54,
v pritličju nasproti c. kr. državne gimnazije Priporoča svojo bogato zalogo
novih
glasovirjev
in
pijanin
s križnimi strunami, (orehovo polituro, črni in ameriški orehov les)
kakor tudi
a i* m o n i j
po evropejskem in ameriškem seznalnem sestavu iz najboljših tovarn po
tovarniških cenah. Glaso^rirji „Ehpbai>"! "TB^C
jamči se pismeno. Plačuje se v obrokih. Stari glasovirji se zamenjavajo in prodajajo
Gospodom cerkvenikom priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru nastopno knjigo za porabljanje :
Obrednik za cerkvenike
ali
natančen pouk za cerkvene služebnike.
Spisal Jernej Voh, nadžupnik Konjiški. —= Dragi popravljeni natis. 160 strani. —
SC- Velja 40 kr., po pošti 43 kr.
DC
-m -m
na prijaznem hribčeku v Topolah pri Rogaški-Slatini, 30 oral gozda, njiv, vinograda, travnika in pašnika. Nova hiša s 3 sobami, kuhinja, klet in novo gospodarsko poslopje se radi bolezni in starosti posestnika pod ugodnimi pogoj proda. Naslov: Ivan Drofenik v Topolah, p. Rogaška-Slatina. 1
Slomšekov doprsni kip
Na od mnogih stranij izraženo željo, dobiti o priliki Slomšekove stoletnice njegov doprsni kip, obrnil se je pripravljalni odcor v ta namen do našega kiparja Eepiča na Dunaju, ki je obljubil izgoto-viti iz malca doprsje, predstavljajoče Slomšeka.
Pri najmanj 50 naročilih stalo bode doprsje 20 K. Ako se oglasi več naročnikov, bode cena primerno nižja. Kdor si tedaj želi naročiti omenjeni kip, naj prijavi nevtegoma naročbo, da bode delo do konca meseca julija dovršeno. Prijave je pošiljati na
Ivana Zabukovšek
cand. iur. na Dunaju, vseučilišče.
i¥« prodaji
V Šmartnu pri Slovenjem Gradcu je radi bolezni lepo posestvo, obstoječe iz 30 oral njiv in travnikov, 50 oral gozda, takoj po ceni za prodati. Omenjeno posestvo je jako pripravno za kako večje podjetje, posebno za izdelovanje opeke in lončarske posode. (Se že mnoga leta napravlja z dobrim vspehom izvrstna opeka). Je tri četrt ure od Slovenjegraš-kega kolodvora in četrt ure od okrajne ceste oddaljeno. Več se izve pri posestniku Ferdinandu Jehart v Šmartnem pri Slov. Gradcu.	2-2
Imstriiktor
osmošolec išče mesto v kaki boljši družini v Mariboru. Naslov: Kvet 8 poste rest. Maribor.
Uljudno CT.C
Gospodarja», da nam blagovolijo naznaniti, kje se nahaja kakšno srednjeveliko vzorno gospodarsko poslopje in vzorna tlačilnica za sadje in grozdje z drugo potrebno upravo. Uprav. „Slov. Gosp."
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru
Fotof/rafijski zarod r Mariboru
je najstarejši
V Fritscli-evi vili ^(¡s
>•> Itadgane št« 11.
Priporoča fotografijska Idela vsake vrste od medajlonove do človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
j j----J
Henrika Ivra poka
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse.
Izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo
Odgovorni urednik: Avguštin Janša.
Tisk tiskarne sy. Cirila.