m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE lito 2. štev. 300 - Cena 4 - lire Poštnina plačana v gotovini —^ppdizion^i^nbbon^posUl^ TRST, torek, 14. maja 1946 Uredništvo lu uprava, Piazza Goldoni St. 1 • L Tel, St. 9380b »3807. 93808. Rokopisi »e ne vračajo Ponovno slovesno izjavljam, da ne moremo odstopiti niti v celoti In niti delno od naših zahtev! ker imamo v vsakem primeru pravico. Po vseh žrtvah, ki jih je doprinesla, zahteva Jugoslavija man] kot vse druge zahodne sile, ker zahteva samo to, kar je njenega: Istro, Trst in Slovensko Primorje. TltO liolavljamo in vprašujemo Zanimivo je bll0 slediU v zad. J* mesecih pisanju angleškega *t posebno pa za časa biva-* mcdzavezniške komisije v '“'to krajini. Zal, da ni bilo vsakomur dobiti vseh ejilh angleških časopisov, ker ' 0 tako bi bila slika popolna, pa so tudl tl_ ki jih be-• ^rku’an 1 zadostovali da smo c eli’ ^ko angleSki tisk doma J*, javno mnenje, ki naj °*t pošlje svojega po-dopisnika v neki predel ^ zemeljske oble z nalogo, da Sh/4 ° V8eh va*ne^ih dogodil je njegova dolžnost, Pošteno poroča o vseh 0 d?/1*1, M pa da poroča samo li,^. ' ^ so v skladu z željami 8lt? socialnih, verskih itd. iei ? b* ^rjetno mnogo več vU j0' spoznal ln znal pravil. fave reS0^a‘l vidne znake in po-klo *iarodneSa izžlvljenja. Tako »Poj koristilo medsebojnemu t^rotjiVanju ln spoštovanju med ^OJe ’ Tlledtem ko površno poro-1;^,,,.^ žali samo čut ljudstva, **^6 razdor in^pov-s. potrebna trenja, in* pristranskim in name. 3* w p0ma-nkljivlm poročanjem ^arj& doma in tudi pri vo-ki so zasedle našo po- o«1, »o isti lju-|°*iv»ij*^i®ovali na^ narod in ga Wao» B in te celo la >ll | ot' hi m Vei' udeležencev. Odgo. XJ.^ tljah'k’ ^anJ'la i[h ^ k, *Vn< Maf>jk~' * '*■ — Manjkajo oni, ki so ',13fenje za to, da bl r *» enkrat svobodna Ali ^ g,"uda. w k01*15« Je bilo pra- ^•var>ov, Italijanov in Slo. 3 to «. živalstva JnlJjsk* k«. 11 «« ni nikdar vpra-^3111J! mcd Italijani, ki i*- manlfe- j J« ,' d°mačinov ln ko-\ibth Provih nTllml PriSlekov lz Jui,j88Pl°h vtdel, da je V*. *h ^7* krajine nasilno V> Pr^;ennJ,*tot1'0'' 810. i* to ^“Janov na4 dv£8t0 ‘ Vi lst|h 1919 h ih Provlno V ,‘Ni ^ 1943? Ali je , vlake ,1*amlonf. avto. »tarm ’ 1 *° Pripeljali kovine r.a te ma- :Olt0 b, .. l,W ‘'oliko J^km" tudl vpr ln »o nnvdu-’ ko Je njihov «JDu- ce» poslal italijansko letalsko eskadrilo, da so pomagali Nerri-cem bombardirati London. In gotovo se je dopisnik Se manj vpra-6al, koliko je bilo med temi, ki so manifestirali sedaj za italijanski Trst takih, ki so nekoč kot pobesneli ploskali svojemu «DuceJu», ko je L 1943. v Gorici z balkona vladne palače govoril in rekel, da bo, če je treba, iztrebil ves slovenski narod, ako bo še nadalje nudil odpor in če se ne bo takoj pokoril. «To bo lahka naloga za naS 45 milijonski narod», se je izrazil bahavo. A'i se Je dopisnik vprašal, kdaj »o bile ustanovljene vse razne Italijanske baake na «Corsu», ki sr; bile pokrite z italijanskimi zastavami? Mi pa vemo, da sc nismo borili zalo, da bi te banke Se naprej podpirale zatiranje delovnega ljudstva nase dežele. Vprašujemo se Se, zakaj ne piše ničesar o pad lh borcih, ustreljenih talcih, internirancih, političnih obsojencih, pcZganih vaseh itd. na_ Primorskem. V vsaki vasi Je bil slavolok v čast mednarodni komisiji in tabela s seznamom žrtev. Ali jih ni videl? Zakaj ne opisuje skupne borbe demokratičnih Italijanov in Siovanov v okvirju Narodno osvobodilnega gibanja? Zakaj ne piže nič o pobesnelih neofašističnih berbah v Trstu, ki so nastale ponovno ne glede na to, da je to ozemlje pod zavezniško vojaško upravo? In končno, zakaj ne omenja nove podvige nositeljev 2000 letne kultu-ee, ki Bo opljuvali in tepli otroke ift tene; razbijali dvojezične na. plse iti z noži ubijali Slovence? Saj so mu njegovi fraheoski kolegi marsikaj o tem povedali ln je videl profašistične demontra-clje z dvignjenimi rokami. Pač pa je «Times» prinesel dalj-6e članke o Jugoslaviji, v katerih podvrZe vsak najmanjši dogodek najostrejši kritiki. Prizna tudi (!) nekatere uspehe, vendar se pa, če Je le mcgteče, zadržuje bolj pri stvareh, ki Jih lahko iz-rablja v svojo korist. Zdi se kakor da bi bil pisal po nekem načrtu, ki zasleduje neki namcav Članki o Jugoslaviji naj bi pripravili domače javno mnenje na to, da se Jugoslaviji ne sme dati Trst in poročanje o položaju v Trstu naj bi to razpoloženje še bolj utrdilo. Tako pristransko, strastno pristransko!, poročanje lista kakoc je «Times» ima za posledico, da se ponatiskujejo ti članki v neštetih drugih velikih časopisih. Odgovornost takega lisla je mnogo večja kakor kakega lokalo.ega '.ista in zato moramo zahtevati vsaj pravilno poročanje o dogodkih. Med dvema svetovoma, velikim angloamerlškim in velikim slovanskim svetom, mora priti da ozkega sodelovanja, ako nočemo, da bi naii potomci zopet doživeli strašne čase, ki so pravkar minuli. Gospodje novinarji! Ni važno, kakšno siališče glede Julijske krajine in Trsta zavzemajo Ame* rika, Anglija in Sovjetska zveza; Važna ln poglavitna je volja prebivalstva Julijske krajine in slovenskega ter Italijanskega delovnega ljudstva. To svojo voljo je tako slovansko kot Italijansko delovno ljudstvo Julijske krajine v neštetih prilikah in na razne načine dovolj Jasno izpričalo. Isto jo povedala naša delegacija v Londonu Irt Parizu. • Sovjetska zveza je naie zahteve podprla. Na eni strani j« vse slovensko In hrvaško prebivalstvo ter italijansko antifašistično delovno ljudstvo Julijske krajine, ki zahteva Jugoslavijo; r.a drugi strani pa imamo izolirano v nekatere mestne ulice stishjeco italijansko šovinistično skupino, ki zahteva Italijo. De Gašper 1 pravi, da Trsta ne da, ker «višja kultura* ne spada v cono, kjer pasejo krave (tako imenuje Jugoslavijo). Kar se tiče tviSJe kul-ture», ki nam jo kažejo v Trstu Italijanski fašistični Izzivati, so. glašamo, da ne spada tja, »kjer pasejo kravc», ampak tzk'Jučno na smetišče. Odločno pa odklanjamo že samo misel, da bl se s tako ln podobno novinarsko p-akso moglo vplivati na rešifev državno pripadnosti Julijske kra. Jlne in Trsta, Dr. K. C. Novi britanski veleposlanik v Jugoslaviji London, 13. * AFP — Zunanje ministrstvo naznanja, da Je angleški kralj odobril imenovanje Charlesa Bronsleya Tambertotia Peakea za veleposlanika pri Jugoslovanski vladi. Neuspeh pogajanj v Indiji London, 13. - Radio Beograd -«Exchange T»legraph» poroto, da stoji Indija zaradi dos?d«njega ne-uipelega razgovora britanskih voditeljev z indijskimi voditelji pred tr’lfo krizo. V f^iml: je priVo dc večjih manifestacij. GOVOR MARŠALA TITA NA MLADINSKEM KONGRESU V ZAGREBU Našim bratom v Julijski Kraiini sporočam da bomo varovali in branili njihovo pravice Prizadevali si bomo, uresničiti njihove ^eljey da bi se združili z Jugoslavijo in bo imel vsak prebivalec Istre in Slovenskega Primorja modnost svobodnega razvoja, ne glede na narodnost Beograd, 13. *Tar.jug. — Ob otvoritvi III. mladinskega kongresa Jugoslavije v Zagrebu je marSal Tito imel dolg govor, v katerem je obravnaval sodobna vprašanja, ki se tičejo Jugoslavije. Predvsem je 7narial Tito primerjal okoliščine sedanjega kongresa s kongresom v Drvarju, ki so ga Nr.mci napadli s tetami padalcev, da bl se iznebili *tako nadležnih Titovih partizanov». MarSal Tito je pohvalil prispevek mladine v vojski in obnovi države ter jo pozval noj nadaljuje s svojim delom in izobrazbo in naj spopolnjuje svoje tehnično znanje. Nato je dejal: aDrZavi, ki se lahko zanaSa na mladino, se ni treba bati bodočnosti.* Prlbirill smo si vojaško ln paLtlčno zmago Nato je marSal razpravljal o tei-kotah, ki jih ima država, in rekel■ tMi teiav ne prikrivamo iti jih nismo nikdar podcenjevali. Bolje je, da se jih zavedamo in da Smo nanje pripravljeni. Dosegli smo vojaško zmago, slavno zmago, ta katero se je ves naS narod boril, zmaga. ki bo vpisana v 'naSo zgodo-virlo in ki bo postala naša narodna junaška pesem. IzvbjevaH smo pa tudi politično zmago. Danes sloni Federativna ljudska republika Jugoslavija na trdni podlagi. V preteklih meiecih so se pokazale spremembe na notranjem političnem in gospodarskem polju naSe drZttve. Monarhijo in vse to, kar nas je z njo vezalo, smo odstranili. Izglasovali smo ustavo, na katero je lahko ponosen vsak drlavljan. V preteklem letu smo dosegli pri obnovi take uspehe, da vsakdo, ki pride v naSo drZavo, ne more verjeti svojim očem. Številne tovarne, ki so jih Nemci pdruiiH pri svojem umiku, smo obnomli in vzpo- stavili obrat. Mi sami smo uničili nekatere teh tovarn, da smo s tem uničili oskrbovalne vire sovraSni-ka, ker smo se v tej vojni borili za Življenje in smrt. Želim pa poudariti, da je to le majhen del tega, kar nameravamo storiti; nameravamo zgraditi mnogo več.» Ko je govoril o prehranjevalnem pololaju države, je Tito izjavil, da je v najtežjih dneh po končani vojni uspelo vladi, da ni niti en sam jugoslovanski državljan umrl od lakote. V ta namen — je rekel — smo izvršili nadčloveške napore pri prevažanju iiveta z ene na drugo stran drZave. «Razumljivo je — je rekel Tito — da sirio po usta-tiovi UNRRA dobili pomoč naSih zaveznikov. Predstavniki zaveani-Skih drZav so razumeli, da driava, kot je Jugoslavija, ki ni štedila krvi in Življenja svojih sinov, zasluži pomoč za svoje drtavljane. Ob Številnih prilikah sem izraeil naSo hvaležnost zaveznikom. Vsekakor pa smo dobili prvo pomoč od nase bratske Sovjetske zveze.* Nato je Tito govoril o novih gradnjah v drZavi in je rekel, da mlar dina v Vojvodini gradi zdaj SO km dolgo Selezniško progo. Ta proga — je rekel — ima namen prevažati hrano iz Vojvodine v Bosno in premog iz Bosne v Vojvodino. Re-I kel je tudi, da bodo kmalu pričeli z deli za novo sodobno avtomobilsko cesto med Beogradom in Zagrebom. «rriznat{ moram — je rekel Tito — da me je večkrat sram, kadar pridejo tujci v naSo drZavo, a!i kadar potujemo mi v tujino in vidimo lepe asfaltirane M betoni-' rane avtomobilske ceste, medtem ko se pri nas zaradi cestnih jam , kvarijo vozila.» Tito Je nadalje re- kel, da bo kma’u vsa driava elek- trificirana in da vse vodne sile. bodo izkoristili Odločno vztrajamo pri naših zahtevah . glede Julijske krajine tRad bi vam rekel nekaj besed o vprašanjih, ki zanimajo danes vsakega državljana — je nadaljeval Tito — in to v prvi vrsti vprašanje Julijske krajine. Tovaribi, v času osvobodilnega boja naSe drZave nismo nikoli opustili misli, da osvobodimo naSe brate, ki so Živeli izven naiih meja. Ljudstvo Istre i>» Slovenskega Primorja je Žrtvovalo vse in se je borilo za osvoboditev in zdruienje z ostalimi brati v Jugoslaviji, le leto dni skuSamo e vsemi našimi silami doseči, da bi končnoveljavno in popolnoma priš'i do naii h pravic. Nekateri izr med nasfh zaveznikov ne priznavajo teh pravic. Tako oni nasprotujejo ljudstvu, ki Zeli in ima pravico Živeti v Jagoslainji. Ti zavezniki Želijo urediti zadevo drugače. Znano vam je, da je bila v Jul'jski krajini zavezniška komisija, ki Je preučila etnični značaj pokrajine. Komisija je predložila svoja poročila in na podlagi teh so se pričela v Parizu pogajanja med štirimi velesilami. Ta pogajanja niso imela nobenega uspfha. Mi smo rekli; *Mi ne bomo nikakor’spremenili nai^h zahtev, ker so upravičenii.» Odločno vztrajamo pri naSih zahtevah in imamo neomajnega zaveznika Sovjetsko zvezo. Molotov, vodja sovjetske delegacije, brani naSe pravice kot da bi bil eden izmed nas, ker je popolnoma prepričan, da je stvar, ki jo brani, pravična. Stavili so razne predloge. Prejel sem zemljevid s temi predlogi, na katerem so se črte tako križale, da se nisem mogel pravilno znajti. Začrtana je bila Wilnonova črta, potem neka druga, Morganova črta, ameriška, angleška, francoska in kdo ve kakina le. Ct pa ta zemljevid preučuje J, opatij nekaj, kar ti stiska srce, lu se vpraSaS, zakaj vse to, »akaj toliko splotkarjenja za kos našega Živega telesa in zakaj nas hočejo ponovno izročiti tujemu izigravanju. Zakaj bi morala biti ravno naša država tako nepravično kaznovana kljub dejstvu, da je toliko Žrtvovala, za skupno stvar zaveznikov, Jugoslavija terja le svoje NaSe zahteve na Konferenci velesil temeljijo na etniSkih, gospodarskih, zemljepisnih in strateških razlogih. Sklenili so tudi, da bodo upoštevali samo etnične razloge in ra« vpraSam: kakšen etnični značaj ima n. pr. za Anglijo Afrika, kjer Živijo razni narodi, -ki niso angleškega plemena. Nadalje vas rrpraSam: kakšni etnični činitelfi govorijo v prid Ameriki na področju Tihega morja, kjer Živijo Japonci in Malajci! Medtem ko ulivata AngHja in Združene driave pravico vladati nad drugimi narodi, nimamo mi niti pravice rešiti naSe brate. Skrbita za usodo Italijanov, ki Želijo priti pod Jugosla- vijo, ne zanima pa Ju usoda Slovencev in Italijanov, ki si ne Želijo priti pod Italijo. V tem primeru ne verjamem v iskrenost etničnega načela. Tu ne gre za etnična načela, ampak morajo obstajati dr\i-gi čini tel ji. Tudl če bi sprejel črto, I ki jo je predlagal Bidault, ln sicer j ono, ki teče vzdoli obale in izpusti v ta mesta ter nam dodeljuje komaj Pulj, kako bi mogla Živet i ta mesta brez zaledjat Kakšni etnični dnitelji so tof Ne gospoda, gre samo za strateSke razloge, ki delujejo v vsakem primeru proti in v škodo naSe drZave. Ce gre za strateške činitelje, jih imamo pravico postaviti mi. Nas so z one strani napadli (Italija) in mi imame prav'co. da skrbimo za to stra-teško načelo, In nihče drugi. Ne moremo se sporazumeti s trm.' da obstoja tak poloZaj, kakršnega so orisali nekateri krogi. Prepričani smo, da se velika, več 'na državljanov Velike Britanije in Ameiike ne strinja z mnenjem nekaterih o-stb, ki so v Parizu in ki nas preprosto Želijo kaznovati, ker smo se bori’i ob strani zaveznikov. Ponovno slovesno izjavljam, da ne moremo odstopiti niti v celoti in n;tl delno od naših zahtev, ker imamo v vsakem primeru pravico. Po vseh Žrtvah, ki j:h Je doprinesla, zahteva Jugoslavija manj kpt vse druge zahodne sile, ker zahteva samo to, kar je njenega: Istro, Trst in Slovensko Primorje. Trst ima velik pomen za naio drZavo in zato bomo vztrajali pri tej točki. Tovariši in tovarišice, to je dejanski pololaj, toda rečem vam lahko to, da bomo vedno branili te r.ait pravice. Ne bom se spuščal v podrobnosti. NaSlm bratom v Julijski krajini bodisi Slovencem, Hrvatom ali Italijanom, sporočatn po njihovih zastopnikih, ki so tu navzoči, da bomo varovali in branili 'njihove pravice In da st bomo prizadevali uresničiti njihove tet je, da bi se združili z Jugoslavijo in pričeli novo Življenje in da bi imel vsak prebivalec Istre in Slov, Primorja bodisi moZ ali Zena, možnost svobodnega razvoja na vseh poljih ne glede na narodnost. Ustvarjamo nezrušijivo bratstvo slovanskih narodov «Tovariši, rad bi spregovoril nekaj besed o nalih bratskih odno-tajih do drugih s’ovanskih držav. Znano vam je, da smo včeraj sklenili pogodbo o medsebojni pomoči in prijateljstvu s prijateljsko Češkoslovaško, pred tem pa smo skle- nili pogodbo s Poljsko, lansko leto i las Sovjetsko zvezo. Sli bor/io po vaši poti, ne da bi se oziraH na to kat odločajo in bodo odločali v Parizu. Se nadalje bomo delali na tem, da ustvarimo neporuSIjivo prijateljstvo in sodelovanje med slovanskimi narodi, kar bo jamstvo, da bomo laže dosegH in ohranili svetovni mir in da se preprečijo usi poizkusi reakcionarjev, ki ponovno uporabljajo vse fašistične elemente, da bi povzročili med nami nerede. Mi nismo sklenili teh pogodb, da bi grozili dnu/im narodom, ampak zato, da si zagotommo bodočnost in jamstvo, da naša dritiva ne bo doživela take usode, kot jo je v prt. teklosti. To velja tudi za države, s katerimi smo skleni'1 pogodbe. Naše zavezn štvo in sodelovanje s Sovjetsko zvezo je imelo velike koristi.' Sodelovanje' z ostalimi slovan-sfcfnif držtvmi nam bo v veliko pomoč pri obnovi naSe driave. Sodelovanje med balkanskimi državami, mrd Albanijo in Jugoslavijo, med Bolgarijo in Jugoslavijo in med Rumunijo in Jugoslavijo nam dopušča, da lahko mirno gledamo v bodočnost. Se bol) bomo poglobili te odncSnje. Zdaj ustvarjamo nevo središče za mir In ne vojno, kakor so nekdaj misli'i. «NaS narod ne zahteva tega, kar ni njegovo, ne bo pa odstopil tega, kat Je njegova last.* Fizkulturna parada v Zagrebu • Zagreb, 13. - Tanjug — Ob priliki kongresa jugoslovanske mladine se je sinoOi vro.la velika fizkulturna parada v ZsgrefcU. Nad dv3 ln pol url je 20.000 organiziranih fizkultumikov korakalo mimo tharskla Tita. V teku dneva jo tllo prirejenih 'v ’ drugih fizkulturnih manifestaciji. Stalinov odgovor Maršalu Titu Eeograd, 13. . Tanjug — Na brzojavko maršala Tita je gene-ralisim Stalin odgovoril z nashd-njo brzojavko: »Zahvaljujem ?e Vam za prisrčne pozdrave o priliki proslave velike zmaga nad fašistlC-no Nemčijo. Tudi s svoje strani Vam pošiljam pozdrave in svoja najlepža votVila narodom FL/RJ.» Bierut Maršalu Titu Beograd, 13. . Tanjug — Ob priliki dneva zmage je marial Tito sprejel pozdravno brzojavko od predsednika poljskega narodnega sveta Boleslsva Bieruta, v kateri je ta poudaril, da je Jugoslavija s svojo junaško borbo med vojno zmagovito prestala telkka leta vojnih preizkušenj. Brzojavka IzraSa zaupanje In vero jugoslovanskih narodov kakor tudi poljskega naroda v zmago svobode ln miru. Brzojavka dr. Fierlingerja marša u Titu Becgrad 13. - Tanjug — Ko je odhajal z Jugoslovanskega ozemlja. je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Fierlinger posla! maršalu Titu brzojavko, v kateri je izrazil hvaležnost vsemu jugoslovanskemu ljudstvu za bratsko gostoljubje. Fierlinger je poudaril, da ni zavezništvi, ki je bilo ustvarjeno s podpisom pogodbe v Beogradu, samo izraz interesov obeh dtiav, pač pa tudi izaz resniJr.lh čustev vseh jugoslovanskih in češkoslovaških narodov. Pariška Konferenca Pariz, 13. AFP. — Dve seji zu. • stanek mirovne ‘konference 21 dr-nanjlh ministrov v soboto sta pri- j Za v. Molotov Je izjavil, da je mo-nesli razmeroma neznatne rezul- I g oče ta datum določiti šele, ko bo tete v primerjavi s prejšnjim j dosežen sporazum o bistvenih vpra-dcem. j žanjih. Bjrrnes je- nafcel nato vpra- Vprašanje italijarskih bilateral- j žanje revizije italijanskega premir-nih pogodb je bilo prepuščeno stro- j ja, Molotov pa Je odvrnil, da ts«nu kovnjakem. Glede komisije, ki I načeloma ne nasprotuje, dodal po noj nadzoruje izvr.':vanje mirovne ! je, da je treba najprej deseči spo-pogodbe, in ki jo predlagajo An-! iarum glede mirovne pogodbe. gleži in Amerikanci, ni bil dosežen r.oben sporazum. Bymes Je po«'.ovno predlagal, raj se Clmprej določi dan za se- Vtisl donisn ka »'zve^tij" s Potovanj^ pp Ju ijsk kn?j ni CLN skuša razbiti enotnost delavcev z nacionalističnimi gesli Medtem ko v tržaških intržiških iadlede nicati delavce odpuščajo, deia jo na Reki s oolno paro Moskva, 13. Tass. «7,e nekaj let», pije Nikitln, »porivajo ladJedelnUki žerjavi. Prav tako nezaposleni so ljudje, ki »e vlečejo v skupinah po mestu. Na* je vodil po ladjidelnlci zastopnik družbe, inženir Zande Olacoll. La-djedeJntce so zavezniške latalske sile bombardirale, ko so se ruske čete približevale Dunaju. Podoba je tu ista kot v tržaških ladjedelnicah. Izvežbani delavci ln mehaniki čistijo dvorišč« ter odstranjujejo ruševine, kar se tu pravi »obnovitveno delo*. Sledicč-e okolnosti bijejo človeku v obraz: obnavljajo majhna skladišča In manj važno objekte, ne opravljajo pa nlkakcga glav. m: ga dela. Naprave so tu, oprema Je tu, ln mogli bi delati, v resnici pa počivajo. Predstavnik družb« izjavlja, da ne razume vprašanj ruskih dopisnikov. Toda tu so nam prUli na pomoč delavci. Rekli so nam, da lahko delajo ladjedelnice s 60% hjihove prejšnjo zmoglijvostl, se. daj pa delajo samo s 15-30% smo. gljivosti. «N1 surovin in kapitala*, razlaga Oiaeoli. Toda prav tam so nam pokazali zaloge 60.000 ton. Je. klft vse>h vrst. To je dovolj za vsa naročila, toda lastniki ladjedelnice odklanjajo naročila lz Jugoslavije. Upravnik Cosullch Je izjavil: mi smo na'to pristali. Ce pa Je res, | «Ne morem se zanesti, da bo delo da se mora upoštevali takozvano Atlantsko listino, naj vedo, da zeli večina Italijanov, kakor tudi Hrvatov in Slovencev, ne glede na narodnostne razlike, prikljtiilti se novi Jugoslaviji, Zavezniki pa ne dovolijo, r!a bi upottčvetll to dejstvo, ampak samo etnični položaj. In jaz Izvršeno, in zato ne morem sprejeti naročil*. Ladjedelniški lastniki sabotirajo, odpuščajo stare dtlavce ter zaposlujejo nove ki *o bili pripeljani na njihovo mesto it Italije. Ustvar. Ja se namenoma nezaposlenost. Izzivalno delovanje velikih indu- strijcev je posebno razvidno, če primerjamo položaj v trilških ladjedelnicah s položaj .m ladjelde-1-nice ha Reki v coni B, četudi Je reiika ladjedelnica pretrpela vtliko težja razdejanja kat ladjedelnice v Trstu in Tržiču. Nemci so odpeljali iz reške la-djadelnlce 1200 kosov strojne opreme in 14.000 ton jekla. Minirali so vsa skl&dlJča in nekatere mine so at razpočile šele čez pol leta, ko so Btale nove ladjo ob teh skladiščih. In vendar se v rešklh ladjadelnl-cah gradijo nove ladja in popravljajo stare. 7 ladij je bilo že splovljenih. Povsod Je opaziti delo. Pokazali so ml podobo razdejanja, ki so ga povzročila bombardiranja. Na njej vidimo kupe ruševin. «To Je delavnica, kjer smo sodaj*, so ml rekli. Bila je popolnoma obnovljena. Gesla nad podobami pravijo: tKar Je fašizem razdejal, bomo s Titom obnovili*. Tako reške ladje-delnioa uspevajo. Pod težavnimi pogoji gradijo nove ladje, medtem ko ladjedelnice v Trstu, ln Tržiču s svojo sijajno opremo popravljajo železniške vagone, pluge ln druge poljedelske stroje. Noben delavec ni bil odpuščen lz rešklh ladjedelnic in povrh tega nameravajo sprejeti na delo novo delavec, medtem ko Je v Tržiču ln Trstu skoraj 30.000 nezaposlenih. V Reki plačajo nekvalificiranim delavcem 36 lir na uro, medtem ko dobijo v Trstu in Tržiču samo 17 lir. Kvalificiran strugar dobiva na Raki «o lir plač« samo 40 lir pa v Trstu in Tržiču. Reakcionarji Iz »OIjN* skušajo razedinltl delavce ln Jih prevaritl z nacionalističnimi gesli. R:akcio-narcl pravijo: «Italijani, sled.te na-Scrnu vodstvu!*. Delavci pa so odgovorili: «Ne verjamemo vam. Vi Bte zvesto služili Mussoliniju in Nemcem. Komu služite sedaj?* Tei voditelje delavci prav dobro I>oznajo. To so: Dcmninuttl bivil elan fašistične stranke. Med pripadniki so bivši člani X Mas, kakor miličnik Caldarulo, provokater, ki Je bil že enkrat razorožen od dlrlavcev, ko je skušal zagnati ročno bombo proti antifašistom, ki so Sli po ccsti. Dopisnik »IzvestlJ* je prehodil ves istrski polotok in se podal po obali Kvarnerskega zaliva. Dopisnik piše: »Rovinj, Izola, Piran in Koper so pomorska mesta, v katerih je Italijansko prebivalstvo obkoljeno od hrvatskih in slovenskih vasi. Ce bl bila napravljena etnična meja na področju Kopra, bi to obsodilo mesto na gospodarsko smrt. Pomorska mesta s svojim zaledjem tvorijo nerazdružno celoto in ne morejo biti odtrgana od Jugoslavije. Ko bl bil Koper odtrgan od svojega naravnega zaledja, bi to pomenilo propad domn. J čili trgovcev ln zlasti lastnikov ’ tvornlc konzerv. Te tvornlce po. trebujejo rib iz Dalmacije. V za-dnjemi desetletju je propadlo v Kopru 628 trgovec, v Piranu pa 258. Italijanska banka «Tre Venezie* Je dala zarubiti 340 trgovcev, ki niso mogli plačati svojih obvezno, s ti. Poslednjih 20 let ka»? propa. danje pomorskih mest Julijske krajine. Dejstva kažejo, da Italija na njihovem blagostanju ni bila zainteresirana. Med sejo je Molotov poudaril važno koncesije, ki jih je nudil prejšnji večer glede italijanskih kolonij in pozval druge delegacije, naj slede njegovemu primeru. • Prihodnja seja bo v ponedeljek ob 11. uri. Seja bo tajna. Popoldanska seja zunanjih ministrov Pariz, 13. - AFP — Sestanek štirih zunanjih ministrov, ki bi se moral vršiti danes predpoldne ob 11 url v luxemburčki palači, Je bil preložen na popoldne. Tajna seja zunanjih ministrov se je pr!’cla ob 16.30 v Bldaultovi pisarni v luxemburški palači. Albanija zahteva od Italije odškodnino za ladje Tirana, 13. - Tanjug — Kakor javlja albanska telegrafska agencija, je albanski ministrski predsednik Enver Hoiiia zahteval odškodnino za ladje, ki so bile uničene med italijansko okupacijo Albanije. To kompenzacijo potrebuje Alba. nija za zaščito svoje dolge obale in za izvrševanje policijske službe' v svojih teritorialnih vodah. Sovjetsko žito za Francijo Pariz, 13. AFP. — Od 30. apnila je šlo skozi Carigrad v Francijo 23 ameriikih, ruskih, Jugoslovan, skih, francoskih in grških ladij, naloženih z nad 100.000 ton žita in okoli 50.000 ton rži iz SZ. Jugoslavijo - Egipt 2:0 Žagreb, 13. - Tanjug — Danes se je v Zagrebu prijel teniški dvoboj med Jugoslavijo in Egiptom v prvem kolu za Davisov pokal. Punčec (Jugoslavija) Je prema, gala Shafeya .(Egipt) s 6:0. 6:1, 6:3. Pnčoc Je pokazal odlično Igro kot v dneh svoje najboljše forme. Egipčanski prvak Shafey je odličen igrač z izredno močnimi servisi, ki so mu pridobili nekaj točk. Zdi se, da ni trenutno v zelo dobri formi. Drugi slngle sta igrala Mitič (Jugoslavija) in Nayar (Bgipt). Mitič Je dobil igro s 7:5, 6:1, 6:3. V prvem setu se je moral Mitič zelo trdo boriti. Nayarja Je prvi set očivldno zelo izčrpal in Mitič je t lahkoto dobil offtala dva »eta. Rezultat po prvem dnevu je 2:0 za Jugoslavijo. Jutri se bo odigral double. 13. 5.1945 ~ 13. 5.1946 Leto dni ..Primorskega dnevnika" Lsto dni je tega, da se Je preimenoval v «Primorskega» »Partizanski dnevnik*, prvi dnevnik slovenskih partizanov sploh, ki nikakor ni slučajno izhaja? prav pri IX. korpusu, na Primorskem, ste.remu žarišču slovenskega kulturnega življenja la borbenosti za naš narodnostni obstoj. Leto dni Je tega, da smo mogli končno odložiti karabinke in brzostrelke in se v novih razmerah posvetiti novim nalogam borbenega glasila primorskega ljudstva. Iz glasnika borbe, neizprosno ia brezkompromisne borbe na življenje in smrt proti nacifafi-stičnemu okupatorju, smo hote.: postati glasilo duhovne in gospo darske obnove novih nalog na-šega ljudskega gibanja in 6bls-sti. Glasilo dela, poti v novo lit erečnejže življenje na naši Se krvavi, toda končno vendar osvobojeni domovini. Toda ni ostalo pri tem. Le kratki so bili nas napori, da po preimenovanju np-šega lista v «Primorski dnevniki reorganiziramo nase delo ln gu prilagodimo novim razmeram. S prvimi ukrepi ZVU prot: ljudski oblasti, za katero smo si borili in katero smo s svojimi napori pomagali graditi, smo nujno tudi mi morali zacokrat ponovno postati iz delovnega — borbeno glas.lo, Glasl'.o borbe za ohranitev naših težko priborjenih pravic, glasilo borbe za ono svobodo, za katero smo »e tako težko borili in ki so r.am jo ponovno pričeli odvzemati. Malo po malo so pričeli. Toda po naSih borbe-nih izkušnjah nam je bilo jasno, kam vodi ta pot. Jasno nam je bi'o, da moramo v vsaki malenkosti braniti čaše pridobitve, naii>' svoboščine in svete pravice; jasno nam je moralo biti, da v vsakem malenkostnem ukrepu proti našim prav.cam branimo načelno in dejansko v celoti avo. jo — našo svobodo. Zal je poznejši razvoj le preja-sno pokazal, v koliki meri smo imeli p^.av. Pokazal je, da nikoli nismo bili ne preostri ne prebor. beni v izražanju odločnosti na. Sega ljudstva v obrambi Bvojih pravic, v izralanju užaljenosti našega ljudstva nad omalovaževanjem vseh naporov in žrtev za skupno zavezniško atvair, užalje. noeti nad vsemi krivicami, ki Etno jih morali od takrat doživeti. Pokazalo se je, da nikoli ne bomo mogli biti dovolj budo.l čuvarji naSih ljudskih pravic, dn moramo Se vestnej« in pazljiveje opozarjati naše ljudstvo na vsf, kar se z njim dogaja pri nas in v svetu, na vse možnosti v o-brambi in borbi za demokracijo, za svobodo. «Partizanskl dnevnik* je bil borbeno glasilo teženj ln naporov našega ljudstva v cajtežjih časih njegovega obstoja, v časih grozne in herojske borbe. Sredi hajk in premikov, v zasilnih Šotorih partizanskih štabov in v bunkerjih pod nosom fašističnih zavojevalcev se Je tiskal in urejeval. Skozi sovražne zasede in blokade so nosil! kurirji «Part'-za-nskl dnevnik* v nfljoddaljenej-še borbene edlnice, našemu ljudstvu tik okupatorskih postojank v obvestilo, tolalllo In vzpodbudo v borbi pod najtežjimi okolncstml. Tudi »Primorskemu dnevniku* od vsega začetka ni bila pot z rožicami posejana. Po prvih težavah reorganizacije In preusmeritve so nastopile nove težave: o-mejevanje priborjene demokratične svobode tiska in težave ma-teriakiega značaja, kot so papir, tisk, itd. Težave v izražanju resnice in zagovarjanju ljudskih pravic. Svoj višek so našle te težave doslej v začasni ukinitvi našega lista. Toda prav takrat nam je vse primorsko ljudstvo dokazalo, kako Je navezano na svoje glasilo ln na svoj tisk. Nikoli ne bomo pozabili in ne smemo pozabiti na ganljiv dokaz bratstva in borbenega tovarlitv«, ki nam ga Je dalo demokratično itailjan-sko prebivalstvo v onih dneh, ko so tržaški, tržiški, miljski in drugi italijanski delavci složno s svojimi slovenskimi tovariši stavkali za naše demokratične pravice, za ponovno izhajanje našega lista. Mnoge so težkoče našega ljudstva v zadnjih okolnostih. Težko je obseči vsa mnogostraoska vprašanja tako raznolikega primorskega podeželja, mest in so svetovna politična pogajanja na dveh pičlih straneh. Zavedamo se, da ne zadoščamo in ne moremo zadoščati z našimi trenutnimi skromnimi sredstvi vsem potrebam glasila ljudskih teženj in glasnika na braniku pravic slovenskega primorskega ljudstva. Toda v vse večji povezanosti z našimi čitalel, v odločnem in doslednem vztrajanju na naši doslej račrtani poti vrmo, da bourn ostali zvesti našim tradicijam ln naHm dolžnostim: biti zvest glasnik — Primorski dnevnik slovenskega primorskega, ljudstva, - PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 14. maja 19^ Ob prenosu trupla tov. Jožeta Srebrniča Dokončali bomo začrtano pol tako je ponovno obljubilo ljudstvo ob krsti velikega sina ob priliki odkritja spominske plošče v Solkanu V nedeljo 12. maja so v Solkanu pri Gcrici v zgodnjih jutranjih urah svečano odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Jo-2e-ta Srebrniča, ki je kot dosleden borec za pravice delovnega ljudstva ln za. bratstvo med narodi dal svoje življenja kot partizan spomladi 1944 v valovih Soče. Ob navaoč.iesti predstavnikov vseh organizacij goritkega okroZja ter prebivalstva iz Solkana je spominsko ploščo odkril tov. Julij Beltram, tajnik okrožnega SIAU za Gdriško, ia se s primernim govorom oddcl2ii spominu pokojnika. Na spominski plošči je napis: 4 J0*9 Srebrnič 1884. - 1944. Iz ljudstva je izšel, ljudstvu se je žrtvoval, za ljudstvo je padel, v ljudstvu živi*. Komemoracija na Rojcah pri Gor.‘ci S kraških gmajn, z bregov Vipave in Seče, od vsepovsod se vračajo junaški sinovi naroda, ki je vse žrtvoval, da bi svobodno zaživel. Gorica in oko'ica sa je poklonila in izkazala zadnjo čast bivšemu poslancu, članu SNOS-a, podpredsedniku PNOO za Slovensko Primorje ia članu oblastnega komiteta KPS za Primor-oko. V jasnem nedeljskem Jutru so prihajale z vseh strani Primorske in Furianije mnežiine delegacije na Rojce pri Gorici, kjer j; bil postavljen katafalk. Ob 10. uri so slovenski partizani in ga-ribaldmci prinesli na ramah krsto, ovito v rdečo delavsko zastavo ter jo peležili na žalni oder, med smrečje, pod vihrajoče zastave narodov Julijske krajine, katere so imele žalne trakove. Poslovilne besede tov. Regenta V spoštljivi zbranosti je množica prisluhnila bss2dam tov. I-vana Regenta, ki »e je spomnil pokojnega tov. Srebrniča kot soborca iz prvih časov delavskega gibanja na Primorskem: «Se enkrat ce poelavljamo od enega ianed najboljših sinov slovenskega ljudstva, od enega iz-m£d največjih borcev našega naroda in vseh narodov za pravice delovnega ljudstva.* V nadaljevanju svojega govora Je govornik prikazal Srebrničevo borbeno življenjsko pot, ko se je poln izkustva vrnil iz Rusije, kjer je doživljal revolucijo — preporod bratskega ruskega naroda. Vrnil at je na »voj dom v Solkai, kjer Je začel delovati in prebuj8ti delovne m-nolice. Po 20 letih preganjanja po vseh italijanskih je/-ah in konfinacijah je kljub fizični izčrpanosti stopil jeseni 1943. v partizanske vrste, kjer se Je med mladimi borci ponovne počulil mladega. V borbi proti okupatorja in fašizmu ni odložil pušice, dokler ga ni na poti, ki mu Jo je narekovala dolžnost, doletela smrt. Tov. Srebrnič Je tudi z dejanji pokazal, dR je zvest in vreden član velike družine narodov vsega sveta, ln Jim d-clga desetletja posvečal svoje moči in znanje. Jaksetlch ob Srebrničev! krsti: Nadaljevali bomo Tvojo pot V italijanščini je povzel besedo tov. Giorgio Jaksetich: »Zbrali smo se ob krsti zaslužnega borca svojci, tovariši iz borbe, vsi antifaiisti in zavedno ljudstvo. Mnogo jc rdečih zastav med nami, ki so simbol vere delovnih tn/jožic v boljšo bodočnost, in na naših narodnih zastavah so rdeče zvezde, simbol bratstva med narodi. Naša srca žalujejo, a so kljub temu polna onega plamena, ki je podžigal Srebrniča proti zatiralcem delovnega ljudstva. Za to cilje se je boril cb strani bratskega ruskega naroda že v času Oktobrske revolucije. Vrnil se je mod svoje ljudstvo, na svoj dom, k svoji Soči, kjer se je vrgel na delo, dramil delavsko zavest in začel združevati delovne sile, da bi Jih privedel v lepšo bodočnost. Delovne množice so v ojem spoznale pravega prijatelja in ga poslale leta 1924. v rimski parlament kot poslanca za Julijsko krajino. Ko so tedaj že začele fašistične bande in sama fašistična zakonodaja dušiti primorsko ljudstvo, je Srebrnič v parlamentu spregovoril v imenu tega ljudstva besedo neuklonljivosti in u-pora. Zaradi tega je moral prestati dolga leta zapora in koofi-nacije ter vsakovrstne preizkušnje in trpljenje. Tudi stara pol-fašistična Jugoslavija se je zbala njegove besede in dela. Ko se je Srebrnič tja zatekel, ga je brezobzirno izročila italijanskim fašističnim f>blastem.» — Tov. Jak-setich se je spomnil Srebrniča kot partizana, ki je našel smrt v valovih Soče. Dejal je:. »Ravno zato, ker je vzela partizanu Srebrniču in mnogim drugim življenje, ne sme Soča biti nikdar odtrgana od svojega ljudstva. Pred tvojo krsto — tako je zaključil tov. Jaksetich — prisegamo, da ne bomo nikdar £ii s poti, k; si nam jo začrtal. Tebi in vsem padlim borcem za našo svobodo in za pravice delovnega ljudstva, večna slava.* Sprevod skozi Gorico v Solkan Združeni goriški pevski zbori so zapeli žak>s:inko »Slovo*. Godba je zaigrala žalno koračnico. Srrevod se je počasi pomikal preti korzu Roozevelt ob zvokih godbe in v spoštljivi tišini. Na čelu sprevoda so slovenski partizani in garibaldinci nosili zastave: rde jo v sredi, jugoslovansko in italijansko ob straneh-Nato so nesli štirje partizani veliko rdečo zvezdo; sledila je vrsta 117 vencev, k: so jih nosile delegacije raznih krajev in organizacij. Ncsilci v cncev so hodili v četverostopih. Za godbo so šli vodi partizanov in garibaldincev v uniformah. Tudi krsto so nosili slovenski in italija-iski partizani v skupinah po 6. Takoj za krsto so stopali sorodniki, dolga skupina starih prijateljev pokojnega tovariša, Slovenci in Italijani, in nosili rdečo zastavo. Sledili so jim zastopniki ljudskih oblasti in organizacij ter tisočera množica ljudstva iz mesta in vseh okra- jev — Slovenci in Italijani — z žalnimi zastavami. Na pločnikih po mestu se je ustavljalo polno ljudi ki so pozdravili krsto pokojnika z dvig. njeno pestjo in s s priključili sprevodu. Po Korzu in čez Travnik ja veličastni sprevod krenil proti Solkanu, ki je bil ves odet v jugoslovanske zastave s črnim trakom. Tov. Jošt in Gasparini: nZe pred 20 leti je polagal temelje bralstva" Ob odprtem grobu na solkanskem pokopališča sta spregovorila v slovo tov. Srebrniču njegova tovariša v trpljenju in borbi. Tov. Krese Leopold . Jošt se ga je spomnil iz zadnjih dni, ko sta skupaj delovala v Brdih in ko je bil navzoč cb tragični smrti tovariša. Tov. Gasparini se je spomnil nanj kot na apostola bratstva med Slovenci, Italijani in Furlani. Temu bratstvu sta v furlanskih krajih skupaj z njim postavljala temelje že pred 20 leti. Gasparini je zaključil rekoč, da Soča, ki mu je med narodno osvobodilno borbo prinesla smrt, ne sme biti in ne bo nikdar meja med Slovenci in ItaU"'ani. Na tihem pokapali" » tik nad Sočo in n« pobočju Svete gore je iz tisočerih grl odjeknilo »Slava* Srebrriču. Pevski zbori so zapeli »Kot žrtve ste padli*, za tem je godba zaigrala koračnico v slovo. K'! je ob koncu žalne svečanosti mogc”no zadonela »Pesem o svobodi* kot slovesna zaobljuba tov. Sr9brri'u. so se v silovito pestro vmešale in pretrgale žalno tišl-io salve iz Sabo-tinj in Svete gore, ki so gromovito odjeknile ob strmih kamenitih pobočith. Nato tišina. Tov. Srebrniča so položili k poslednjemu počitku. Le v srcih svojega ljudstva ne bo ugasnil nikoli. V svojih delih bo večno živel. Naša bodočnost — katero hočemo dograditi — prav tako kot smo Jo grad.li s teboj tov. Jože — Ti bo najlepši spomenik, katerega Ti bomo mogli dati mi, Tvoji soborci — Tvoji tovariši v neizprosni borbi za veliki cilj- Prejsto - objavljamo Našega učiteija so hoteli odpeljati 3. maja so se ob pol dvanajstih pripeljali v Krajno vas z avtom g. Simoni, prof. Žitko — belogardist iz Ljubljane, kot se dozdeva tov. učitelju — —gospodična Miranda, tudi belogardistka iz Ljubljane, in še dva neznanca. Hoteli so odpeljati našega učitelja s pretvezo, da mu v Trstu preskrbijo osebno izkaznico. Toda to jim ni bilo dovolj, v šoli so vzeli tudi nekaj izvodov knjige »Ciciban*. Ljudstvo jim je ogorčeno iztrgalo učitelja iz rok in začelo vpiti: »Učitelja ne damo, sami smo si ga izbrali in sami ga plačujemo*. Otroci pa so vpili: «Pustite nam našega učitelja in vrnite nam knjige »Ciciban*. Na odločno zahtevo ljudstva so knj'ge vrnili. Ker so videli, da je ljudstvo ze. lo razburjeno in da ne bodo nič o-pravili, je g. Simoni dejal, da Je to ozemlje pod upravo ZVU in da bo poslal v vas celo četo vojaštva, če ne pustijo odpeljati učitelja. Ljudje so mu odgovorili, da tako ravnanje nikakor ni pravično. Dejali so: «Vcs čas neizprosne in krvave vojne cmo se složno borili z zavezniki za uničenje naci-fašizma. V tej borbi smo dali ogromno žrtev, zato hočemo, da se spoštujejo naše pravice — osnovne pravice človeštva. Končno je g. Simoni dejal ljudstvu, naj se pomiri; vsi potniki pa so sedli v avto ia se brez učitelja cdpeljali iz vasi. Z. D. Za DTaško matico .Vas Brja - Kopriva darujeta 3G0 lir za «Našega dijaka*. Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje V Idriji dne 14. t.m. «Raztrgan-ce», dne 15. t.m. »Vdovo Rollinko*, v Cerknem dne 16. t. m. »Raztr-gance*, dne 17. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Sv. Luciji ob Soči dne 18. t. m. »Raztrgance*, dne 19. t. m. »Vdovo Rošlinko*, v Ajdovščini dne 21. t. m. »Raztrgance*, dne 22» t. m. «Vdovo Rošlinko*, v Vipavi dne 23. t, m. »Raztrgance*, in v Sežani dne 24. t. m. «Raztrgancc». Cene povsod: sedeži 40 lir, stojišča 20 lir. Pogreb bratov Matelli Dane3 14. t. m. bo pogreb bratov Matelli Rodolfo in Giovanni, ki sta tragično preminula v nedeljo 12. t. m. na Opčinah. Starejči brat Rodolfo je bil borec v partizanski brigadi. Preminula tovariša sta sinova partizana Matelli Ivana. Žalni sprevod bo krenil ob 16.30 uri iz kapele glavne bolnišnice v Trstu. Vse partizane vabimo da se udeležijo pogreba. Kolektivna, raztava slikarja P. Cern gp>«a V galeriji S. Giusto se bo v soboto dne 18. t. m. otvoril.; razstava slikarja Černigoja, ki bo erajala do 1. junija t. 1. Slikar Černigoj nam bo prikazal svoje celokupno delo, ki sega leta nazaj in bo r.zvojno pokazal smeri, katere sodobne zastoj a. Razstavljenih bo okrog 35 d-1, vačmoma oljnatih slik. motivov iz tržaškega okolja, luke, Barkevelj, Sv. Krila, Milj, Bolju:'.'?, pokraiine iz Knežaka m Pivki ter tih litja in portreti. Zanimiva raz ava slikarja Černigoja bo drkpz vz‘aj-necia in intenzivnega d.la našega trč'.'škega slikarja. Zaključki prvomajskega tekmovanj^ Številke uspehov ljudstva cone B, ki se le pridružilo tekmovanju jugoslovanskih narodov, še vedno rasteio Ljudstvo cone B Julijske krajine se je z največjim navdušenjem in voljo pridruiilo bratskim jugoslovanskim narodom v prvomajskem tekmovanju. Samoiniciativno in samovoljno je stopilo na pot tekmovanja pri c-novi razrušene dežele, kaj‘i zaveda se da se edino tako da čimprej odpraviti vojne posledice in premagati povojne težave. S t;-m pa je primorsko ljudstvo tudi ponovno javno izpričalo svojo željo in nezlomljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo, po družitvi z brati, ki s takim poletom in z na j ve."jo pome 'jo resnično liudske oblpsti premagujejo vse t-čave in Hitro dvigajo demovino iz ruševin. Primorsko ljudstvo je svojo nalogo častno izpolnilo. V okraju Ilirska Bistrica s) dosegli lepe uspehe V okraju Ilirska Bistrica so prebivalci udarniško tekmovali pod geslom »junakom borbe, naj slede junaki dela!*. Tako jo dne 10. marca t. 1. odšlo 150 prostovoljnih do-lavvjv v treh skupinah na delo do vaei Ki lov’:, Brdo in v Pregarje. Prva skupina j? v 360. delovnih urah c'istila 6 hib od ruševin in popravila 200 metrov poti- delovnih urah odstranila 84 kub. m | 520 delovnih urah očistilo 8.0C0 ruševin. Od te skupine je bila najboljša tovarišica Benigar Milka iz Trnovega. Dne 24. marca t. 1, so’ naši borci skupno z ljudstvom odšli na delo v vasi Bitnje, Kilcvče Kozjane, Kute/.evo, Ostrožno Brdo, Fodbeže, Podgraje, Progarje, To-mii^t in Suhorje. Napravili so 10.8. m kamenja in očistila £630 dobila za nagrf.d^ kt.jijo »Kako se k a lev zidne opeke. Po tem deje kalilo jeklo*. Druga sle - en? . : 3u fe > 3330 komadov zidne opeke v 184. udarniških um h popravila -e . 2 j Ali v Idrijo, 23C0 pa v Spod. I 600 metrov cesto. Najbolj se je po.; Kri jo. Razen tega so iz Idrije presnovil tovariš TT; *i' Avgust. Tretja v Sp: dnjo Idrijo še 5 kub. daljen približno 1 uro hoda, P” ljali 2 voza kolov, jih razcep pripravili za vinograd. Povrh so razsekali še 903 kg drv, na njivo 15 voz gn?ja ter P1*0 3 njive s površino 1100 kv. *• ^ bataljon je nagrabil tudi 6 stelje. V teku tekmovanja so stovoljni delavci očistili še ^ kv. m košenine v 5 urah. C ■ so tudi 36 sadnih dreves. P° j čanem prostovoljnem delu so ^ rediii kulturno prireditev, ki r segala 20 zelo uspelih točk. okrožno poveljstvo narodne te je v tekmovanju doseglo uspeh«. Dne 31. marca t. l- ie ® ^ n-, z okrajnim in krajevnim P .f ljstvom ter 3 sodelovanjem 80 ® rodne za.šTite pri Sv. Uto 2 hi pravi 80 8e h le Prašai reč o »ed zunaj *8Ve? more; Prt 3e s vilo v 350 delovnih urah s'® ^ delo: o-kopali so 542 trt, zabil' avili ?kupira, ki je ši.ela samo 30 udarnikov iz bližnje vasi pa je v 650. OD TRIGLAVA IDO JADRANA Dokazovanje resnice Bivši priporniki antifašisti spoznavajo svoie mučitelje - pripadnike civilne policije Ob bivanju medzavezniške raz mejitvene komisije v J. K Je civilna policija aretirala nad 400 antifašistov. Od teh j.h je mnogo pretepla ioi mučila, tako da so bili prisiljeni proti takemu brutalnemu ravnanju napovedati gladovno stavko. O vsem tem smo v našem listu Ze obči' no poročali kakor tudi o izjavi polk. Robertsona angleSk.m novinarjem in o izjavi polk. Bow-mana na tiskovni konferenci. Ko Ja večina a6ni »ber je odobril nova dru-Lvtna praxnla v skladu e novim i>oloiajtm in irvolil nov odbor. Na občnem tboru so bi h poleg eutopnika Zvete drultiv ett te-t sno vzgojo zastopani tudi «pa-luarh 1» triaikega SPD, ki so kot planinci in odborniki delovali iu-d, ie pred prvo svetovno vojno. Tako so bili pozdravljeni med ■. avzočtmi znani tovariH Bandelj lian, Pav\ca Andrej in Pertot Rico. Ravno tT^a^ko SPD Je moralo med prvimi pod /afUrmom zapusti-ti svojo delavnost. Razpustili so ga septembra 19tS. leta pod pretvezo, ki je nnačilna za faiistifno postopanje in ki ima podobne primere le le v danafnjih «obiskih* v raznih loka’ih SIAU-Jt po univerzitetnih pishafih in ol-vi ni i.o:iciji. Po primerni predpripravi v faiistlčnem časopisju je takrat nekaj ilanov «BocietA Alpina delle Oiulie* z nekaj elani skrivaj posetila podzemsko jamo Dimnico pri .Slivju v Istri, ki ji bila t> varstvu triaikega SPD. Kmalu nato so se vrnili v Slivje v spremstvu karabinerjev in fašistov in zahtevali, naj Jih oskrbnik jame spremlja v jamo. Nato so «čisto slučajno* za nekim stalagmitom *na!H* skrito avstrijsko vojalko putko, ie čisto svetlo, kot ne bi mogla bifi niti po več dnevnem lelanju v «akciji* so aretirali oskrbnt-•akciji* so aretirali so sokrbni-ka, (kako se človeku nehote vsiljujejo v spomin nedavni dogodki v ulici Caprini 4n razloga je bilo dovolj, da so razpustili SPD v Tr~t\t. Dejstvo, da so morali Poziv odbora aretiranih < ntitaiislov Odbor aretiranih antifašistov poziva b!vše areti ance, <-aj se 15. t m. ob 9.15 uri zberejo pred vhodom ob;i iske palače v ulici Mal-canten, da so pozneje zg lase v ob-rinskih prostorih, soba štev. 221. in to: Kralja Stefana, Lavrenčiča Jožefo, Cunjo Benjamina, Hlaia Angelo, O-tmpare Luigija, Korošca Angela, Mavra Milana (Goeica), Vesela Antnna. (Gorica), Luxa I-vana, Fregonese Alfreda (Trž ”), Zug- a Feltceja, Bertocchi Guica (Plavje pri Miljah), Borisi Narcisa, Furlanija Edvarda, Fe-rula Bruna, RuntPa Alojza, Ronti, Ras. polie Kazimirja, Puk S anislava. De Grav.si Bernarda (Milje). Istega dne ob 14.30 naj so iz istih razlogov na omenjenem kraju zberejo naslednji tovariši: Pie/vi Stanislav, Ritossa Egidij Kczman Marij, Kobel Marcel, Gorjup Ivan, (Dutovlja), Plzzairveo Et-tore (Milje), Skaber Franc (Opčine), Stoimi Euristeo, Trobec Albert (Nabrežina), Zacchigna Raf-faele, De Gasperi B.uno, Krevatin Irena (Milje), Starc Emil, Slama Franc, Savi Vittorlo (Sv. Krij), Ferluga Mar.ja, La Fata Carolina. oskrbnika oprostiti, nikakor ni moglo ot>nednje Idrije. hoče. 80 D( >n Pa Sovje ker njene 8Vob( “0»e %o No Sovj( sitim °rožj Prija bojm vanij ki 2 Prav in & Jifle fto-n M, Jngc ** z * I, in zapuščenega polja. To na tudi izvršilo. Se več. V teku i® ^ vanja se je okoristilo z novi ^ ^ ^ ievnim načinom in spoznalo. . Poti z udarniškim in masovnim ^ tem ed° veliko doseže. Zato sedaj s lom nadaljuje, saj ve, da gre““ uspehi v splosno ljudsko kor Prireditev pionirjev v Borštu Borštanski pionirji se pripravljajo na veliko prireditev, ki bo v nedeljo 13. t. m. pod okriljem prosvetnega društva «Slovtnec». Na-s opilo bo ned 70 pionirjev s pestrim in i>cga im sporedom. Cisti dobiček so pionirji namenili svojim tovari* m pienirjjm. ki so v osvcbodi’ni vojni zgubili c.rift. Udclclite se vsi te piedstave! TRST Umetnostno - obrtni tefaj Vsi oni, ki so se prijavili na umetnostne-jbitni te-aj, naj se v sri^Jo 15. t. m; ob 17. uri zglasijo ceebno v ulici Carducci 0, I, soba 19. Vse.kdo naj prinese s seboj kak svoj izdelek. Kulturni kroiek »M. Kral)*£“ V sredo 15. t. m. ob 20. uri bo zaeavni veCer, ki ga organizira mladina. V soboto 17. t. m. ob 18. uri bo u’i'eli Lenarduz^i pi-;!dl s tečajem anglešCine za zavetnike. Kulturni krožek »Škamperle" delodajalci te stroke izkoriščajo vabi na pevski koncert, ki ga Prehrana Nove pristojbine mestnih podjetij ZVU jo odobrila sledeče pristojbine za mestna podjetja: ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA Od 14. maja 194G d^alje: Vozovnica s povratkom izdana do 8.30 ob delavnikih 4 lir; vozovnica za eno prego ob delavnikih 4 lir; vozovnice za' eno progo eamo ob neckljah 5 lir; noJna vozovnica ob delavnikih 8 lir; noCnj vozovnica člane je, da so prekoračili Jpj^ Sporočajo, da se rok za piškotov za otroke podalj53 “• . deli^ Mirko. Jutri se kon^-a mleko, ki sc je pričela 6. t. m- lit«' v°jn svoje nameščence in pozabljajo, da so obrtniki, kakor so cbrtnlkl na-met^nci. Ti delodajalci hočejo z izkcriši*valsktmi sistemi velikih lndftštrljcev izkoriščati ne samo nameščence, temveč tudi ljudstvo. Pri tem pa zanemarjajo higieno. Tako 33 špekulirali že 1033. TtdaJ so" 6ile mezde zelo nizke, delovni Ča3 ipa je presegal dvanajst ur na dan. To je bilo mogoče v času fašizma. Danes bi vsemu temu moralo biti konec. Enotni sindikat brivcev in čcsalcev čuti, da ni samo zaščitnik pravic delavstva te stroke, temveč tudi zaščitnik pravic ljudstva, večinoma delavcev in delavk, kateri iivijo danes v težkih ekonomskih prilikah. Zato omenjeni sindikat poziva vsq brivce in šcsalce, ki imajo socialen čut in profesionalno čast, da se združijo z nameščenci proti onim delodajalcem, ki oneča--Ajo stroko in neusmiljeno izkoriščajo nameščence. Vsem tem delodajalcem in ljudstvu izjavlja Enotni sindikat, da je odločen v borbi proti vsem onim, ki do njihovih planin. Nasprotno — planinstvo so naie najlirie množice vse bolj vzljubile in za svojimi skupnimi planinskimi izleti skrivale čedalje več (udi si-cerlnega prosvetnega in političnega delovanja, katerega je fa-iflsfičm okupator tako preganjal. Z novim delovanjem bodo zopet večje mnoiioe natega ljudstva spoznale in vzljubile lepoto naiih gora, v zdravem kre-tanju v naravi sprostile telo od enostranskega vsakodnevnega dela in nehigienskih prilik, posebno v velikih mestih, spoznale bodo lepoto narave in njeno razvedrilno moč na duha po vsakdanjosti mestnega ilvljenja, naučile se bodo vzgajati voljo i>» samopre-magovanjs na težjih planinskih izletih in v plezanju, skratka spoznale bodo veliko vzgojno moč in lepoto planlnarstva, Športa v naravi in posebno v planinah. Z novimi In vse liriimi pogledi Je nastopilo naie planinsko ^ne In Milj da se udeleže seje iir-drultvo svoje nouo delovanje, šega odbora, ki bo v nedeljo 19 t. C‘~t '"IJ se bodo poprcvile priti- m. ob 10. uri zjutraj v dvorani Ir ■ V‘.čje bodo tudi njegove | Enotnih sindikatov v ulici Zonta r......« in uspehi. |št. 2, I. vi v sredo dne 15. t- m. ob 20.30 uri v veliki dvorani društvenega doma prt Sv. Ive.nu. Programi ve Ijjjo kot vstopnice. Nocoj ob 20. uri bo prof. N. Smi-dichen govoril o »Smernicah in ciljih delavskega razreda*. Prosvetno društvo HSkorkliaH V sredo 15. t. m. ob 20. uri va/en članski sestanek. Udeležite se ga polnoštevilno. Enotni sfndikatl Enotni sindikat nameščencev tovarne izdelkov jute in konoplje. Vsi delavstvo te tržaSke tovarne vabimo -na skupSflno 14 t. m. ob 13.30 v ulico Imbrlani št. S. £ notni sindikat kovinarjev. Danes ob 18 uri se. sestane posvetovalna komisija kovinarskih nameščencev. V zadružnem akladiSču Enotnih sindikatov v ul. Fonderia 3 je naprodaj večja količina graha in češenj, ki si jih lahko nabavite z izkaznico Enotnega sindikata kovinarjev. Enotni sindikat pomorščakov in pristaniških delavcev. Pozivamo dii'-ktlvni svet ES pomorščakov ln pristaniških delavcev, naj se zbere v sredo 15. t. m. ob 18 uri v prostorih tega sindikata. Isti sindikat vabi člane, ki imajo Izkaznico, naj dvignejo nakazila za nakup oglja po znižanih cenah. Eflotni sindikat namelčenccv 81’alanih vozov. V pričakovanju, da bodo v kratkem obnovili promet spalnih vozov družbe «Wagon lita* proti vzhedu kakor tudi v Avstrijo, na Madržarsko in Češkoslovaško, pri čemer bi se zaposlilo mnogo i osebja, vabimo, naj se čimprej vpijejo v sindikat «Wagon l:ts» v ulici Imbrlani čt. 5, soba 16, vsi oni. ki so Jih začasno suspendirali ah pa odpustili zaradi skrčenja prometa. Enotni hmetlfakl sindikati Enotni kmetijski sindiket in kmetijska nabavna ln prodajna zadruga v Trstu vabita vse odbornike in referente iz trlaške občine, Se- ob nedeljah 10 lir. VODA Začenši z 22. februarjem 1946: V predmestjih za splošno' uporabo S.20 lir za kub. m; v mestu za domačo uporabo, posotni števci 5.20 lir za kub. m; v mestu za domačo uporabo, glavni števci 4.40 lir za kub. m; v mestu za vso ostalo uporabo (civilno, vojaško in di^jvno) 4.40 lir za kub m; za kopanje in čiščenje 8 lir za kub. m; dru-be in ustanove za pomeč 3.20 lir z? kub. m; ob'ina, uradi, šole, občinske pralnice in javni vodovodi 1.20 lir za kub. m; naprave za cestna snažen ja 1.20 lir za kub. m. PLIN Z veljavo od 22. februarja 1946: Cena oddanega plina 3.50 lir za kub. m. ELEKTRIKA Z veljavo od 22. februarja 1946: Razsvetljava 4 lir za kw; nočna pjraba 3 lir za kw; domača poraba 3 lir z?. kw; za kuhinjska uporabo, ogrevanje kopalnic podnevi 3 lir za kw; za kuhinjsko uporato, ogrevanje kopalnic ponoči 2 lir za kw; splošna razsvetljava 1.20 lir za kw; sploš.ia razsvetljava ponoči 1.20 lir za kw; javna razsveljava 0.85 lir za kw; električna cestna ieleznica Op.ine 1.60 lir za kw. Dobra srca 7,ene iz Gropade so se tudi ob priliki prvomajskih proslav postavila in darovale 400 lir, 30 1 mleka, in 31 jajc za tovariše v zaporih in bolnici ter 600 lir za odpuščene delavce, 200 lir za vojne sirote in 200 lir za tiskovni sklad.' Topla jim hvala! Izgubljeno DENARNICO z 1200 L, osebno izkaznico i-.i OF izkaznico nun izgubila 10. t. m. na postaj. Gornje Leteče. Poštenega najditelja naprošam, naj jo vrne proti dobri nagradi: Helena Dekleva, pošta St. Peter na Krasu. 222 V nedeljo 12 t. m. sem pri vodnjaku v bližini hotela Humar, v Svetogorski ulici v Solkanu izgubila zlato zapestno uro. Najditelja vljudno naprošam, naj jo odda na podružnico cPrlmorslSetga dnevnika* v Gorici, »Ljudski dom*. Sl Heij Mn iiti 'ii.i Im i» 2ay Hj ; Nogometna te V kratkem se bo vršila ^ ne. tekma med cnajstoršco *■* j-,*-1 ®jl ■Vnov kulturnega krožka « | J i^t ka ‘ji Peri Hič* in mladino. Pogoj za s tc ... starosti. RADIO TOREK, 14. MAJ' dirr 13.30 orkester pod vodstvon1^^; genta Ortusa; 14.15 pregle .^til* 17 prenos iz Vidma; 18 0 svojcem; 18.30 plesna £las*>%adi!'' predavanje o Danteju; I9 J^ti*1 ska oddaja (slov.); 19.20 0 ^ svejcem (slov.); 19.30 o^aja0() da Jugoslovanske armade; jj, ročila v slov.; 20.30 ritm1 ’ jjjl anglečita lekcija; ?1 po* pesmi; 21.25 plesni orke»‘_ vodstvom dirigenta Bariz*8’ Odg urednik DUŠAN IlRES .Ul H n&{ S K. Poizvedb® . Prosimo tov. J07.ETA SA, ki ji bil priča, am™ ^ nepozabnega sinu MAH'% ZIJA dne 7. 5. 1945. v pri Ljubljani, prosimo <» j, r podatke družini Mare, Stori*- pe!' Sežani ali na cPrimors vnik*.________________ POTOČNIK ANTON, r0|' gr^ 1921 v Hum - Obrcš, OKraj Sre pri Dravi, ptgrčšan 'j . (Jf. >2. 4. 1944 ob dogodku v U» ^ r kuj vedel o t0ČP to javi žen* ,. 22. ga. Kdor bi naproša, naj to javi ^rSL Dominiki, Via Medla g, GOVEK KANCIJAN, lc*?JtV£ kot part.zan od Nemcev “J ^rjj, 1944. pri ('ernomlju v " 11 K)A odveden nato v Mathft'13^ so ga videli še 12. 4. 191J- . ,, k, kaj vedel o njem, naj, Pr°‘ roči Govck Ivanki, O ra*' baraka, Renče pri Goric'* ^ Z A H »# L * , it fOtf it De-ulina ZOFIJE vdove > zahvaljuje vsem aorodC> sId znancem, ki so ob bolezn' preljub.Jene in nepozabne DORE tOK ip 1 t,ibCz rS' izkazali toliko bratske U 3c el požrtvovalnosti. Predvseni ^ p hvaljujemo lonjerski m*8 n1iaal nirkam, pevskemu zboru^^ ^ ln moškemu pevskemu z mači godbi, tov. Karlu svojim sodelovanj^no V? mog- J 'i, da je bil pogreb ZAHVALA Vsom, ki ate na kakršen koli način počastili 8,101 ljubljenega in nepozabnega sina ozir. brata HoLDEiTA ki se je dne 5. 4. 1946. v izpolnjevanju vojaških ti0'^nir| stl un11. Ca kot bojevnik in šofer smrtno ponesrečil na Reki in po-Še istega dne v voj. bolnišnici v Opatiji, izrekemo tom prisrčno zahvalo ebanl’ Posebno se zahvaljujmo vsem onim blagim mei«11 ki so nas v teh bridkih dneh tolažili, prinesli 1’° 0 n&nl cvetje ln vence. Zahvaljujemo so nadalje vsem ,ki 8 ob prevozu pokojnika'v rodno zemljo pomagali, nje' ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na govl zadnji poti. SlednjU' Se posebna zahvala pr