pnS'nlnn nlsčsna v eotnvtnl l.FTO LVTn V Ljubl jani, v nedeljo 21. decembra 1930 ŠTEV. 291 t. izdaja Cena 2 Din NaruCiiuiti iiicnr<4io 25 Um. tu ilm/era* ■Ivo 44) Um — ne-(teličk« i/.iIhJB celoletno I2I> I >m, ta in U r r <1 n i AI v u je » K n 1111 H r IPVI ul h/IH 1 eleloui .ii*»litišlvu 'iiicvoB služba 20411 - nočna m 2444 m 2050 VENEC Cek račun. Ljub-1 јапн ši Kl.h^O m 10.144 /.a Minerale; saraievo šiv ?4b1. Zagreli šiv VJ.011. Praea-I )iinn i 24.74? U p r ti« u . ktipnur-levn h. lelelon .'ЧЧ2 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhuju vsak ilun iiuirui. ru/.eu poudelfku in dtievn po prn/inkii Pomen zlatih zalog Spomenica o vzrokih svetovne gospodarske krize, ki jo je razposlala Zveza narodov svojim članom, temel i na naukih tako zvane kreditne teorije, in to dejstvo ponekod jemlje prepričevalnost navedenim dokazom o potrebnosti enakomerne razr delitve zlata med posameznimi državami. Ni mogoče misliti, da bi utegnile izdatne zlate naloge in kot posledica — oživljenje denarnega ter kreditnega prometa — rešili to aJi ono državo posledic sedanje gospodarske krize. Pripominjamo sn-mo. da eo dosegle Zedinjene države višek svojega gospodarskega razvoja prav v letih 1928/1929, kadar je bil denar izredno drag. Visoki obrestni postavki nikakor niso ovirali splošnega napredka. Nasprotno ee razvija sedanja kriza v istih Zedinjeuih državah ; vzporedno z izredno obilico cenega denarja. Nekateri bančni strokovnjaki so celo mnenja, da labko dostopen kredit ovira normalno likvidacijo sedanjih gospodarskih težkoč sveta. Umetno vzdrževane nizke obrestne postavke so povzročile po mnenju teh krogov leno gibanje onih znatnih tovornih zalog ozir. industrijskih vrednostnic, ki so ih prejele banke v jamstvo proti izdanim visokim posojilom. Čeprav so slednja nizko obresto- ; vaua, zajezijo banke kol mrtva roka likvidacijo i blaga ozir. delnic ter s tem zavlačujejo krizo, ki bi : se sicer bolj hitro bližala svojemukoncu. Torej niso , zlate zalege nobeno zdravilo zoper brezposelnost. | Vendar kaže na drugi strani primer istih Ze- ; dinenih držav, da zlati zaklad omogočuje državi uspešnejši boj zoper gespodarske težkoče. Brezupno iskanje inozemskega posojila in neusmiljena štedljivcst sta zopet manj izdatni sredstvi. Zadnji wasvinglonski proračun (sklenjen juni'a t. I.) izkazuje 183 milijonov dolarjev prebitka, ki se je porabil v svrho znižanja državnega dolga. Zato pa izkazuje proračun za bodoče leto 1931 180 milijonov dolarjev primanjkljaja, kar se je zgodilo prvič po letu 1919. Ta primanjkljaj bo v bilanci pokrit iz zalog državne blagajne, medtem ko bo zadostovalo za dejansko kritje predvideno znižanje dohodnine za 1%. Vsekakor predvideva Hoover, da se bo proračun za leto 1932 zopet zaključil s prebitkom v znesku 30 milijonov dolarjev. Torej je ameriška vlada prepričana, da bo sedanjo krizo kmalu premagala. Prezident ne vidi velike nevarnosti tudi ne v brezposelnosti, ki jo ceni v svoji poslanici kongresu na 2 in pol milijona mož. Ameriške strokovne zveze govorijo sicer o dvojni količini: 5 milijonov brezposelnih. A te številke nimajo posebno velikega pomena, če le imajo Zedinjene države zadosti razpoložljivih sredstev, da kljubujejo brezposelnosti. Prora'un za leto 1931 določa do 650 milijonov dolarjev za javna dela, ki jih bodo izvršili brezposelni. Seveda ne moreta Anglija ali Nemčija radi pomanjkanja svobodnih sredstev misliti na sličnn ukrepe. Velike zlate zaloge, ki jih ima na razpolago francoska vlada, nam zopet dovolijo sklopati, da bo dežela kmalu prestala sedanje bančne polome ter naraščajočo industrijsko krizo. Razen raz-sežnih kolonij, ki nudijo toliko prostora za delavce hi kapital, lahko zaupa Francia tudi idealnemu razmerju med njenim poljedelstvom pa industrijo. Iz tega ravnotežja sledi njena gospodarska neodvisnost, ki ji omogočil do zelo izdatne mere omejevanje uvoza tujih živil. Brezposelnost, ki zdaj straši po francoskih industrijskih središčih, bo predvsem zadela več nego en milijon tujih delavcev, kakor so to že občutili naši izseljenci. Vlada je v stanju preprečiti prehude udarce, ki bi grozili domačim delavcem. Francoska zavidanja vredna zlata rezerva J« nastala po denarni reformi leta 1926. Takrat so se povrnili v domovino oni domači kapital), ki so prej pobegnili v inozemstvo iz strahu pred usodnimi posledicami znižanja vrednosti franka. Francoskemu denarju je kmalu sledil tudi tuji iz onih držav, kjer se boji kapital političnih homatij. Se vedno je na primer primorana nemška Relc' sbanka pošiljati zlato na Franccsko, čeprav nudi dokaj viš o obrestno mero nego jo imajo na Francoskem (nad 6% pod vrednotnice). Če bi vladal v mednarodni politiki po polen mir, bi moral kapital nasprotno pobegniti iz Francije v Nemčijo, kjer znašajo omenjene podstavke komaj 2%%. Toda kapital se boji Hitler a, revolucije, vojne, in ti psihološki vzroki so tehtneiši nego gospodarski zakoni. Francija, Švica, Zedinjene države in drugi bogataši se zaman hočejo rešiti pritoka tujih kapitalov in celo lastnih preobilnih rezerv: zlato hoče vedno na varno! Politična in finančna ustaljenost mu vedno odtehta še tako nizko obrestno mero. Torej ne bodo nobene mednarodne pogodbe / stanu, da bolj enakomerno razdelijo svetovne tovorne ozir. zlate zaloge. Njih beg v varnejše države je j»rav tako naraven kakor beg posameznega človeka izpod dežja prd streho. To poudarja tudi zadnja okrožnica National City Banke, ki ji lahko bolj zaupamo nego omenjeni spomenici Zveze narodov. Kakor Izvaja ta okrožnica, izvira neenakomerna razdelitev zlatih zalog pred vssm iz vojnih let, ko je bil zanemarjen zdravi mednarodni promet. Večina vojskujočih držav je bila redno primorana nakazati v svrho kritja njih plačilne bilance večje količine zlata onim deželam, odkoder so prejemale strelivo, živila in drugo. Na ta način so nakopičile zlato skandinavske nevtralne države, Zedinjene države in več južnoameriških republik, dobaviteljic surovin ter živil. Toda po vojni je kazalo zlato vedno isto nagnenje do istih držav. To ima ekonomske vzroke, kajti obnovitev opustošenih pokrajin, popolnitev izčrpanlh Industrijskih zalog in slično, Je zahtevalo nadaljnjega uvoza iz Amerike. Evropske države so krile svoj primanjkljaj z uradnimi in zasebnimi posojili v novem svetu, in tja so v plačilo pošiljale ostanke svojega zlata. Poleg ekonomskih vznikov pa so učinkovali tudi jKjlitični. Evropski kapital se je kakor vedno Novo vino v starih mehovih Vehementen napad „Journal de Geneve" na politiko meddržavnih zvez Mala antanta izzivanje za druge države in - zgled Ženeva, 20. dec. fr. »Journal de Geneve« je že od zdavnaj neke vrste poluradno glasilo Društva narodov, v kolikor smemo govoriti o tej ustanovi kot organu, ki ima svojo lastno mednarodno politiko. Njegove izjave dobe radi tega še mnogo večjo važnost in zahtevajo, da jih javno mnenje z največjo pozornostjo zasleduje in registrira. V krogih Društva narodov se ni nikdar odkrito odobravalo, da se je stvorila Mala antanta med Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, ker je preveč podobna predvojnim meddržavnim zvezam in ker je njen pojav oslabil ugled Društva narodov v toliko, |-slanske zbornice Maura sta izjavila, da sta popolnoma odgovorna za revolucionarne poskuse. Tudi bivši socialncdemokratski poslanec, profesor Fer-nando de los Rion in Largo Cabalero ler bivši konservativni poslanec Sanchuez Roman so se prostovoljno prijavili vojnemu sodišču. Zaprli so jih v vojaško ječo v Madridu. Zamora in Maura sta izjavila, dn so se vstaši dogovorili, da bodo v ponedeljek zjutraj ob 6 skupno začeli vstaško gibanje na vseh krajih. Pariz, 20. decembra, kk. »Tempe« poroča |io-drobnosti o neuspehu revolucije v Španiji. Ugotovljeno je, da je glavni krivec neuspeha stotnik Galan iz Jace, ki je namesto v ponedeljek sprožil gibanje že tri dni poprej. V Madridu se je pridružila revoluciji samo letalska četa. Številni oddelki vstašev in delavcev, ki bi se imeli dan prej opremiti z, orožjem, bi bili morali udariti istočasno, niso pa pravočasno dobili povelja. V Valenciji niso revolucionarji pripravili niti najmanjših stvari, dasiravno je med tamkajšnjimi delavci bila večina za revolucijo, najbrže radi tega, ker so se bali, da ne bi gibanje v Valenciji dobilo boljševiškega značaja. Madrid, 20. dec. AA. Včeraj zjutraj je polieja aretirala v delavski zbornici dva socijalisla in dva republikanca, ki sta delila revolucijonarne lelake. Zvečer so ju izpustili. V rudnikih se stavka na-daljujej vendar vlada mir. Lisabona, 20. dec. AA. Portuga'ska vlada je dovolila španskemu letrlskemu kapitanu Francu in njegovim tovarišem odhod v inozemstvo. Strašne nesreče na mor[u Dve ladji in en zrakoplov izginili v morju Helsingfors, 20. dec. kk. Finska parnika »Obe-ron« in »Arcturus« sta trčila skupaj v gosti megli v Kattegatu pri otoku Laso. »Oberon« se je potopil, »Arcturus« pa je bil tudi težko poškodovan. Kcpcnhagen, 20. dec. kk. Zadnja poročila o ladijski nesreči v Kattegatu povzročajo bojazen, da je zgubilo življenje 35 do 40 ljudi. Do sedaj je od 10 potnikov in 40 do 50 mož posadke »Oberona« prevzela ladja »Arcturus« 30 oseb. O drugih pa ni do sedaj nobenega sledu. Preiskovanje na kraju nesreče se nadaljuje. hotel re&itl posledic povojnega padca kupne moči denarja in politične neustaljenosti; planil je radi tega, kakor rečeno, v vame države in pred vsem v Ameriko. Ta beg kapitala je tudi vplival ua sedanjo neenakomerno razdelitev mednarodnega zlatega zaklada. S tem je dokazano, da niso mednarodne pogodbe same v stanu pripomoči k skorajšnjemu koncu svetovno krize. Predpogoj za vpostav-ljenje mednarodnega normalnega zlatega prometa ter ozdravljenje gospodarskih razmer je popolna denarna in politična sigurnost Pariz, 20. dec. kk. V pristanišču v Brestu se je vojaško letalo zapletlo v vrvi pritrjenega balona. Letalo se je prevrglo in padlo v morje. Pilot se je rešil s plavanjem. Spremljevalec pa se je z aparatom potopil in utonil. Napulj, 20. dec. AA. 7aradi velikih vihar'cv v Sredozemskem mor/u so imeli parniiki velike zamude, ko so prišli v Napulj. Rim, 20. dec. AA. Velikinsk i viharji so na vsej alžirski obali napravili ve'iko škode. Zaradi velikih povodnji so morali v notranjosti dežele ustaviti promet. London, 20, dcc. AA. Nnd mestom leži še vedno gosta megla. Povzročila ie mnogo nesreč in ovira promet. V lavi zgorela Berlin, 20. dec. A A. Kakor poročajo, se je znani hamburški učenjak VVerner in Brochardt ponesrečil v žrelu ognjenika Mirapa lia otoku .lavi, ki je nedavno pričel nenadoma bruhati, flrectiardta in njegovega spreml jevalca je zajela lava ter sla zgorela preden so iu mogli rešiti. 3 tedne bor emh počitnic Ljubljana, 20. dec. AA. Glede na to, da se v zadnjem času češče pojavljajo obo enja učcncev, je ministrstvo prosvete pod O. M. Br. 51.963 z dne CO. decembra 19C0 sklenilo, da se v tekočem šolskem letu začne na vseli osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah božični odmor 23. d;ccin-bra 1920 in da traja do 15. januarja 1931. V tem času naj starešine zavodov izvrše desinlekcijo šolskih prostorov, v kolikor bo lo potrebno. — Kr banska uprava dravske baucvine. „Cela smrti" v Gorici Trst, 20. dec. ž. S priključitvijo 5 slovenskih občin Gorici ima mesto slovensko večino. Fašisti nameravajo ustanoviti posebno »četo siniti«, ki bi jo uporabljali za kazenske ekspe-dicije proti Slovencem. Senzacionalna aretacijo italijanskih generalov Trst. 20. dec. I. Aretacija generalov C-u gluhi G io rdona je v z.veai z davno znanim unta goli iz. mom med iinKeo in redno vojsko. Častniki redne vojske težko gledajo nn fašistično milico, kor so ti častniki popolnoanu izenačena z redno vojsko- dasiravno stil po vojaških tradicijah in ciljih obe popolnoma različni. Aretacija obeh generalov je vzbudila veliko senzacijo. O njuni aretaciji niso italijanska listi ničesar pisali. Aretac:jo je odredil Mussolini rudi spomenico, kii sta jo poslala kralju in v kateri sta ga o|K>-zorila ne dejstvo, kuko se častniki milice favorizirajo in uživajo večje prav ce kot častniki rodne vojske, du.sijravilo jih ni mogoče vzjtore-ditii z njimi po kvalif.ikaciji. Davek viš;i kakor cone Rim, 20. dcc. ž. V itali janskem "\iskн sc vodi živahna jiolemi'ka radi sladkornih cen. »Luvoro fasesta« naglasa, du jc pred vojno kilogram sladkorja stal 1.5 lire, danes |>a bi moral veljati 6 lijr. Zveza sladkornih tovarnarjev odgovarja, da je znašal pred vojno davek 0.74. danes |ki 4 lire. Torej je od vlade odvisno da uredi vprašanje cen. Hov indijski podkralj London, 20. dec. A A. Lkti toplo pozdravljajo imenovanje lorda Wi.lingdona za indi.skega pod-kral,a. To imenovanje je napravilo na indijsko konferenco dober vtis. Wiillin.gdona smatrajo za naj-bolj sposobnega za odgovo.no mesto indijskega podkralja, ker »i je p idobil pri ind jskih p.incih in delegatih indijske konference velike simpatije zaradi liberalnega dnlia, v kalerem je sodeloval kot pokrajinski guverner v Indi.i pri Monta ue e-vih reformah. Indijski politični krogi upa.o, da bo novi podkralj ugodil indiskim željam. Willin don je sta.r 64 let in c bil od leta 1926 dalje generaln: guverner v Kanadi. V Botnba'u je bil guverner 5 let, v Madrasu pa 6 let. Preden je bil imenovan za člana lordske zbornice, je bil poslanec .ibera.m stranke v spodnji zbornici. Politični pretepi v Nemčiji Halle, 20. dec. kk. V pelek zvečer so narodni socialisti priredili v tlalleju šest velikih shodov. Komunisti so priredili nasprotno demunstracijo in skušali te shode razbiti. V predmestju Dimitz se jim je to posrečilo ter je nastal v zborovalni dvorani velik pretep, dokler ni policija izpraznila dvo rane. Narodni socialisti so imeli tri ranjene, policija pa enega, dočim so komunisti svoje rumencc odnesli s seboi Pretekli teden Svečano in dostojanstveno je \sn Jugoslavija slavila rojstni dan svojega kralja. 17. december je pokazal mi zunaj in un znotraj, tla jugoslovnilistko ljudstvo nii |io.-tavilo mejnikov /a svojo ljubezen do vladarja, lo ni bilo prvič tn iipujino tudi ne zadnjič, vendar je prav, t o se ta resnica večkrat poudarja predvsem za inozemstvo, ki le pro rado poslusa razne luz.nji-vc klevete o naši državi. Gospodarska kriza ni prizanesla naši tlo-inovimi. Od več krajev prihajujo poročila. 00 milijonih Ukrajinccv. ki trpijo pod sovjetskim režimom. Ravnotako tndi vprašanje koroških Slovencev, kater m |xi mednarodnem pravil pripada pravica do kulturne avtonomije, ui še nikdar tvorilo predmet za razmotrivauje pri manjšinskem odboru v Ženevi. Nobena dr/a vit se -v ine Društvo narodov gled-.t nu Nemškopoljskš spor z veliko nervoziiostjo, ker ve. du se za njim ■krivujo polit čnu nusorotslva. ki se ne Ivodo dala |K>t'avuati z lepo donečiiiM besedami in obljubam'. Resen postaja konflikt tenilKilj. ker se sliši, da bo tudi Anglja intervenirala pri bodočem zasedanju manjšinskega odbora in sicer v prilog nemške in ukraji nske leze. Anglt r ko vmešavanje jc nevarno radi lega. ker ne odgovarja kakim človečansktm čutom marveč je popolnoma \ kladu z njeno v/diod no evropsko po K t'ko, ki je načelno sovražna Poljski. Z nemirom je Ženeva opazovala tudi razvoj francoske vladne krize, ker jc povsem 'izgledalo. du bo nova levičarska Francoska vlada Sieega r. metodami iz 1. I92-! onemogočila mirovno politiko v livropi. katero je zasnoval BrMTid. Levičarji so nekako pijani od brezobličnega inier-naeijonalizma. Panov repsko gibanje pu bo le rezultat realne politike, odkritih in možatih prizadevanj vseli držav, k: bodo položile vse svoje karte brez prikrivanja na mizo. Nedvomno predstavlja Stcegova vlada tudi vstajenje framosonstva, ki bo zaneslo nove prepire med evropske narode, ker jih bo na kulturnem polju napodilo drugega proti drugemu. Vzhod-no-ev renske države bodo gledale, pomanjšali mi ч fnoatijami proti Franciji, dokler ji bo 1 načelovalu tako izrazito kulturnobojna in svo-i bodomiselna vlada. i Največje skrbi pa je prizadela Društvu j narodov Spt)o!!ic:?a v Španiji ki bi zavila v kaotični nered ves jugoz.apad K v rope, se znala razširiti mi ves pirenejski polotok ter povzročiti nemire tudi med maroškimi plemeni, ki še ni*o podjarmljena ali ki ta'knjo samo Ugodnega trenutku, da se znova vzdignejo. Poli H čili m nemirom «n se pridružili šoti jnJni. giirnlV. jekun uim>rolii so -dedili delavski šlrajki, poleg klicev po republiki so se •dišali glasovi po anarhiji, Zu enkrat se je po-. dec. Italijanska zračna eskadra 12 aeroplanov, ki se je dvignila z jezera Ortebello v sredo. 17. t. m. skupaj ■/. ministrom za zrakoplov-stvo Balbom, najinihiinejšim prijateljem Mu-.soli-nija, da prekrižari zapa ino Sredozemsko morje in Atlantik, je zadela na težkeče. Polet, ki se slika kol prvi poizkus zrakoplov-stva prekrižarili lako dislaneo s celo c?kndro aparatov in ki ga fašistični tisk slavi kol \wdjetje legendarnega junaštva Mussolinijeve Italije, v katero da so npr e cči vsega svela, Si je določil sledečo ruto: Ortebello—Caiiageiia (1201) km); Carlagena— Kenitra v Maroku (7(i0kni) Kenitra—Villa Cisiie-ios na zlati obali v zapadni Afriki (NiOOkni); V illa Cisncrss—Bdlama v partugiški Ovlneji (150'Jkiu); Bolama—Porto Natal v Braziliji t.UKKil;m); Po;lo Matal—Baltia (KiODkrn) in Mahia—RioJaneiro (13.r>0 le« kilometrov), \»еда skupaj 10.850 kiKmie-Irov. Eskadra pa je že na poletu do prve etape (Car-lagena) naletela na hud vihar, ki prav to dni divja v zapadnem Sredozemskem morju. Osem aeropia-nev je dospelo v Carlageno, šlirje pa so se morali spustili v iuko Rio na otoku Majorca bdlearskega otrčiu. Obe e.skadri sedaj čakala, kdaj bosla mogli poleteti dalje. Izpcčetka, kinatu po pr'stflnku v rloškb luko, se je mislilo, da bo severoiztočni vihar ponehal. Tedn vihar je kmalu iznova zadivjal s hitrostjo s!o kilonieirov na uro. Takega viharja balcatski otoki že pet Jel ne pomnijo. Italijanski avijatiki čakajo /.daj v mali Inki Puerto de Canipos. Aparati niso trpeli nobene škode. Upajo, da hu vihar uajdolj v 3n Indij, ki se limiti gradile največ л I rstu. za liiilijonov lir kmgPčnili lež.ši- z.a železnice. z.a 20 milijonov lil strojev za iltciiuui« no 'industrijo in rudarstvo, za 2"» milijon.rv ' lir elekti u iiili strojev in sestavne tlele, za » llti-Hjonov lir strojev /n kemično industrijo za 20 milijonov lir avtomobilov in kmetijskih stro- jev. /a '0 mlij;>llov lir li-tal in м a ivnili delov. z:i ■> milijonov lir optičnih i.n drugih preciznih ie .Гиincntov. zu "> milijonov lir kovin, za > m -Irjonov lir kemičnih prodtiktov in barvil ter I /a > milijonov lir umetnih gnojil. Plačila se odg;nlijo izbiri ruskega trgovinskega zastopstvu v (Jenu i. I taliju jia bo iz Rusije naročala sir o vino, I ■osebno žik>. peirolej, les in mineralije. Za skladanje ruskega žita bodo zgradili v (iemri ogromen silo, v S«votli iki tanke za petrolej. Bazen tega nameravajo Rit«i zgraditi v Bariju velika sklad šča za razno blago. Smrtna žrtev avtomobilske nesreče Kranj. 20. dec. ee. Nocoj okrog 8 *o ^»Vračali i/. Kranja proti Naklemu trije delavci kolesarji, lili-zu Naklega se jim je pripeljal nasproti avto Andra-šiča. Kolesarji so se mu umaknili dva na eno, Irelji na drugo stran. Franca Baižlja je avtomobil s karoserijo zadel v glavo s tako silo. da so možgani brizgnili po karoseriji. Šofer je smrtnonevarno ranjenega naložil na avlo in ga prepeljal v Kranj. PrVo p j meč je ponesrečencu nudil zdravnik doktor Fajdiga. Ponesrečenec ima čislo razbito glavo. Ob Iričetrl na devet je umrl, poprej pa je bil dejan v poslednje olje. Ponesrečenec zapušča ženo in šest otrok. Bil ie zaposlen kot krojač v tovarni Vulkan . še nocoj bedo pokojnikovo lru|>lo peljali v Naklo, kjer je bil doma. vlade Pariz, 20. dec. A A. Namesto odsfopivših ministrov in podtajnikov bodo imenovani naslednji: poslanec republikanske levice Sevestre, za ministra penzij, poslanec rejmbl. levice Stern, za mornariškega podtajnika, |X>slanec republ. levice Tricard Graveronza za j?odtajnika notr. ministrstva, poslanec radikalne levice Odolphe Cheron, za podtajnika za telesno vzgojo in radikalni poslanec Poittevin za podtajnika za |x>ljedelstvo. »Le Matin« pravi, da ni sigurno, če bodo imenovani. Na vsak način pa bo Steeg svoje sotrud-nike izbral v vrstah centra in levice, da naglasi lako svojo željo za jjolitično pomirjenje. Bridke ure za Steega Pariz, 20. dcc. AA. Parlamentarna skupina republikanske unije, ki je prej pripadala večini v senatu, je sklenila na današnji svoji seji resolucijo, v kateri pravi, da ne more podpirati vlade, ki je pristala na sodelovanje s stranko, ki je nevarna notranjim razmeram in miru v Franciji. Clidron je takoj dal ostavko na članstvo omenjene skupine. Minister obso en na ječo Tokio, 20. dec. AA. Bivši naučni minister Išida Kobaši je bil obsojen zaradi korupcije na 10 mesecev ječe in 10X00 yenov globe. Bivši načelnik železniškega ministrstva Sango Salako, ki je bil član Tanakovega ministrstva, je bil iz istih razlogov obsojen na 9 mesecev ječe. krizo, da bi zbližalo poljedelske države z industrijskimi in ustvarilo v srednji Evropi polog i»olliičiiega bloka, ki postaja vedno manj potreben. še gospodarski, fiignr potreba je vsak dam večja, so samo nov dokaz zato, kako bleda in brezkrvna so bila vsa dosedanja pmfajnnj« iu kako malo je še iskrenosti v meddržavnih o ltlošajih. Jugoslavija je otvolila jugoslovan-sko-htndjnrsko trgovsko zbornico v Budiniipešli. kar bi znueilo, tla sc odnosi med nami in med Madjari na gospodarskem polju izboljšujejo. Iz ženeve se zasledil je razvoj britanskega imperija s čustvi občudovanja, pomešanimi z ljubosumnostjo. Angl'ja si jc znala uslvaniti druii.vo narodov čisto lasi nega tipa, mnogo večje, ko' je ono v Ženevi, mnogo bolj intimno med seboj jjovezano. kakor sme upati največji optimist ofi lomanskeni jezeru. Polagoma, a solidno se gradi sedaj zadnja velikanska celic« v angleškem drnStvu narodov, Indija, polagoma se kažejo zunanje oblike tegu 300 miljonsikego cesarstva. Ali naj Ženeva išče zgledov v Londonu? Nova angleška letala London. 20. dec. AA. Dne 12. •јаппагја bodo pričela cpravl ati zračno službo med Hclipollsom in Capetovvnom tri »Vickers Victoria« lelala. Te vrste letda so sveječasno izvedla evakuacijo ino-zemcev iz Kabula. Omen ena letala bodo prevažala domače čete na oto'ne vaje. Letala so opremljena z dvemi »Napir Lion« stroji po 450 kon skih sil ter bodo lahko prevažala posamezno do 23 vojakov s polno opremo. Letala bodo razvijala bizino do 80 milj na uro ter letela prelco Kartuma, Malakata, Jube, Ente-kbe, Narobija, Tabore, Abercorna, Brckenhilla, Livin.gs'tona, Bulavvaja, Pretorije, Bloemlonteina in Beaufcrtvvesta do Capetovvna. V Capetovvn bodo do pela 7. februa'ja ter se vrnila po nekoliko izpremcn.je.ni poti 11. febr. London, 20. dec. AA. Kaprian Mathevvs, ki je učil Amy Johnson letati, bo lelel prihodn i teden iz Anglije v Avstralijo. Mathevvs je letel v Avstralijo že poleti. Na peti se mu fe pa zjJuJila nesreča. Napetost med sovjeti in Js'0o»$ho Tukio, 20. decembra. Ž. Zdi se, da bo prišlo do težkih posledic med Japonsko ln Rusijo radi zatvo-ritve. Japonske banke v Vladivostoku. Japonska zahteva, da ae banka takoj otvori. Napelost je zelo resna. Ni verjelno, dn bi prHHo brra incidentov do sporazumu. Italija posnema sovješe Rim, 20. decembra, ž, V ponedeljek se bo pričel jiroces proti skupini intelektualcev, ki so bili nedavno obtoženi protifašistične zarote. Izrednemu tribunalu predsaduje fašistični general Orietini. To znrolo je odkrila 0VRA, in »icer kot prvo v svojem delovanju. Obtoženci se obdolžuje^o, da »o imeli lajne^ sestanke, da so pripravljali zaroto proti državi, širili protifašistične brošure in skušali izzvati oborožen upor. Njih cilj je bil. vreči vlado. Medaarcdn! teniški turnir Berlin, 20. dec. AA. Ncmiki teniški klub je sklenil udeležiti se mednarodnega tenškegn turnirja (za Davvisov pokal, ki bo 1. 1931.) Ker ac udeleži tega turnirja tudi Madža ska, se jc povijalo Meviln cvfc-p«kfh tekmovalcev na 9. Turnirja se udeležijo razen Nemčije A glija. Ju n • AJ.ika, Madžarska, Čiškoslovaika, Avstrija, Italija, Monaco in Grčija. Dunajska vremenska napoved. Začasno ne bo ttobctie spremembe vremena. Po ijjžvnaii mrzlo In po mriog'ih krajih jncgla. Na višinah pa jasno in toplvje. Zagrebška vretneiiska napoved. Oblačno. Hladno. Stalno. Balkanski poki Atene, 20. dec. AA. Predno odide Venizelos na potovanja bo sklical komisijo za zun. zadeve, katere člani so bivši zun. ministri, bivši predsedniki vlad in vsi seli strank. Konferenca se bo verjetno vrllla nocoj. N» konferenci bosla Venizelos in Mi-halakopuloe obvestila komisijo o razlogih Marin-kovičevega obisM in o poteku razgovorov. Razen lega bo Venizelos na predlog Papanastasia sprožil vsa vprašanja, načeta na jirvi balkanski konferenci v Atenah, ki so praktična in ustvarljiva in ki bi mogla zanimati tudi ostale vlade. Nazadnje bo Venizelos poročal o razlogih svojega obiska v Belgradu, VaršaVi, Dunaju in Rimu, Nevarnost za angl. vlado London, 20. decembra, kk. >DaiIy Express< poroča, dn se-je 28 članov liberalne frakcije v parlamentu izrazilo, da so pripravljeni, pri posvetovanju o novem zakonu o »trakovnih organizacijah glasovati « konservativci proli vladi. Turoben Božič na PoVskem Varšava, 20. dec. kk. Skoro vse velike tekstilne to/ante v Lcdzn so zaprle danes svoje obrate, da za 14 dni ustavijo produkcijo. Delavstvo pa so odpustile. Več kot 50.000 deiavcev tekstilne industrije jc s tem zgubilo kruh neposredno pred božičnimi prazniki. Pošten šef poVcile Krm, 20. dec. m. šel policijo je bil odstav-tji n, ker jc po neveri! pol milijona lir. Ju gosi. pesmi v Varšavi Varšava. 20. decembra. AA. Hnoči je priredila varšavska filharmonija .koncert jugoslovanskih pesnil. Dirigiral je Kreiimir Biifanovič. Sodelovala |ia sta čelisl TkalčMi iu ojierni pevec Vraga. Koni-)/0»tcV« jugoslovanskih avtorjev in umetnikov so bile sprejele od varšavske publike z največjim razumeva nje in In odobravanjem. Koncert je prenašal varšavski radio |>o celem svelu. Imcnovan'e Belgrad, '20. dec. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja, na predlog ministra za jx)ljedelslvo in v soglasju s jjredsednikom ministrskega sveta je postavljen za uačeinika oddelka agrarne reforme v ministrstvu za poljedelstvo v За-I Zvoniinir Turin, inšpektor te-ga ministrstva. Dr. Aljehin v Zaprehu Z,i*rch, 20. decembra, ž. Nocoj je dr. Aljehht v.Novinarskem domu igral luindicap mateh z 10 izbranimi igralcu Eno partijo igra »lepo. Premije za izvoz dvolastniškega vina — odpravljene Gornja Radgona, dcc. 1930. Mihih o razburjenju meti našim prebivalstvom ob državni meji. predvsem med na&imi vinogradniki, je povzročil ji izvozna premija na vino, katero 2 odločilo, dn sc nc sine izplačevati našim dvo-vbisfnikom. ki so tuji državljani, v fl. Г2 zo-konn o dfžnvni trostirirtl predvidena izvozna permijn nn mošt in vino, katero oni pridelajo v svojih vinogradih na ozemlju kraljevine Jugoslavije ter ga izvoz jo na svoje domove v sosedno državo in sicer rudi tega, ker t» vino in mošt ni i>odvrženo eani.iK*kim dajtitvum v sosedini državi, vsled če-iur so ne more z. njim postopali kot z. izvozom v inozemstvo. S ielii jo vlada Njegovega Veličanstva kralju ur;-'.-Iiii ппјпмјпејм le/nji našega vino-f,iaa tudi lioknznla z dejanjem, du jo je ttvnžcvnla, za kur ji jc i Hiše ljudstvo saluo hvaležno. 25 milijonov v domovino Zaslužek prekmurskih sezonskih delavcev Murska Sobota, 19. decembra. Od voderfa tukajšnje Borze dela smo dobili podatke, ki nam nudijo zanimivo sliko o |>oloži.ju naših sezonskih delavcev in o njihovem zaslužku. Letos je odšlo za ix)slom, deloma v tujino deloma v druge kraje naše države, nad 7000 delovnih moči. Izmed toh jih je odšlo v Francijo nad 2000, v Nemčiio 1870, ostali pa so raztreseni po Slavoniji, Bački in po drugih krajih države. Razmere, v katerih delavci živijo, niso povsod enake. Splošno so s položajem vsi zadovoljni. Tu in tam se najde izjema, a ta je precej redka. Težr "toča je s hrano. Delo, ki ga morajo delavci oprav- ljati, je težko, hrana pa po moči ne odgovarja. Kar tiče zaslužka, je med posameznimi kraji precejšnja razlika. V inozemstvu (v Nemčiji in Franciji) je delavec j>o v prečno zaslužil 5000 Din. Doma pa povprečni zaslužek znaša 1500 Din. Delavci, ki so bili zaposleni (in so deloma še), so skupno zaslužili okrog 20 nulijonov Din, delavci v Bački, Slavoniji in po drugih krajih države 1» 4 milijone 500 tisoč Din. V Slovensko krajino je torej skupno prišlo od drugod do 25 milijonov Din. To je vsota, ki v sedanjih kritičnih časih veliko pomeni. Sploh se lahko trdi, da brez tega zaslužila prebivalstvo ne bi moglo vzdržati velike gospo-• garske krize, v kateri se nahaja. Rimska kmetija izkopana - v Bosni Sarajevo, 19. decembra. Blizu hiše dr. Gregorja Čreinošnika, kustosa sarajovskega muzeja, ki že dalj časa stanuje v Stupu pri Sarajevu, je našel neki kmet pri oranju velik otesan kamen. Ko je Cremošnik za to izvedel, je takoj odšel tja, ker je slutil, da bo najbrže ta kamen zgodovinskega pomena, in je celo domneval, da bo najbrže našel na njem kak napis. Toda kustos ni našol tega, kajti kamen je bil brez napisa Kmert pa mu je med tem pokazal dva stara rimska novca, ki ju je našel na isti njivi. Bolj za šalo ko zares je pričel Cremošnik z enim samim delavcem izkopavati. Kmalu je naletel v majhni globini na temelje kmečko hiše iz rimske dobe. Pri zapadnem zidu je našel celo zbirko poljskega orodja in kuhinjske poeode, ki jo je najbrže kak rimski kmet zakopal v burnih dneh, ko je moral bežati pred sovražnikom. Redko dobiš tako kompletno zbirko vsakovrstnega orodja na enem samem mestu, kakor tukaj. Našel je koee, srpe, sekire, škarje za striženje ovc, bakrene kotličke, verige, nože itd. Vse te stvari so bilo tako dobro ohranjene in veliko od njih tako »ličnih današnjemu orodju, da bi človek skoro ne verjel, da so v resnici iz rimskih časov. Zanimivo je, da je bilo deset srpov napravljenih za levičarje. Takrat so želi z levico. Tudi meč, ki so ga našli med drugimi predmeti, dokazuje, da so te stvari najmanj iz srednjega veka, ker v turških ča- Z mske suknje Obleke Rekord Perilo Pletenine v nizkih cenah, v vseh oblačilnih potrebščinah je dosegla tvrdka Cepiče Trikotažo fl^resker Sv. Felra cesta 14 fClobuke 1.1, d. Naša korenina Ljubljana. Danes praznuje svoj god in pa svojo 801et-nico Tomaž Seliškar, vpokojenec tobačne tovarne v Ljubljani. Rodil so je 1. 1850. v Dolenji vasi pri Polhovem gradcu. Bog ga je v življenju blagoslovil « trplieniem in potrpljenjem, z lepim številom otrok in s pridno družico, kl mu je še v pozutb letih verna spremljevalka, čeprav jo je zadnja leta strla bolezen na posteljo. Tomaž se v življenju ni sicer odlikoval kot politična osebnost, kot govornik ali pisatelj, odlikoval pa se je kot človek, ki mu je bilo krščanstvo ne samo prazna etiketa, ampak tudi dolžnost. Uprav globoka vera mu je dajala moči, da je premagoval vse težave življenja in dočakal tako visoko starost in da je pri tako majhni plači in tako majhni pokojnini vzgojil svoje otroke v vredne člane človeške družbe. Vera mu je dala tudi tisto vedrost, ki jo kaže še kot starec, ki nikdar ne tarna, ampak s svojim starini nasmeškom podi nadležne skrbi. Kot korenina prave slovenske po-božnosti, vere in zaupanja v Boga, mož trpljenja in mož dela, zasluži, da se ga spomnimo v tem srečnem jubileju. Sedaj stanuje na Gradu, kjer je nje-Rov sin požarni čuvaj. Naj mu Bog nakloni še mnoge let in mu naj ozdravi tudi ženico, da bosta mogla skupaj na vrt ogledovat iJolhovgrajska rebra, njegovo domovino mladosti. KLOBUKE gladke, trde (polcilindre), športne v naj-razjičnejših novejših barvah in oblikah ter razne iportne in zimske čepice nudi bogato založena specijalna trgovina klobukov in čepic M. BOGATAJ prej Pok LJUBLJANA, Stari trg štev. H Sprejemajo se popravila Cene zmerne I Solidna postrežba! sih v Bosni niso imeli mečev, temveč samo hand-žarje in sablje. Ta meč je popolnoma podoben mečem, kakršne je nosila rimska konjenica. Ko so na tem mestu še našli rimski denar in na zapadni strani hiše dva grobova z značilnimi rimskimi predmeti, tedaj je zginil vsak dvom, da bi odko-pano poljsko orodje in kuhinjska posoda ne bilo iz rimske dobe. Oba grobova sta bila zori .i en el a, ker so v tistem času Rimliani sežigali mrliče takole: v izkopano jamo so nasuli leseno oglje, na njega pa eo spustili leseno kreto z mrličem, na kar so oglje zažrali. Šele, ko je vse zgorelo, so zasuli jamo z zemljo in nato postavili nagrobno ploščo. V prvem grobu je bila sežgana neka deklica in je v njem Cremošnik našel steklen balzamarij in svečnik, majhne zlate uhane, bakreno fibulo, srebrno ovratnico in še par drugih predmetov V 'drugem grobu eo našli kratek nož ki je služil za borbo od blizu, dvoje posebno dobro ohranjenih puščic in rimsko kopje. Vsi najdeni predmeti jasno kažejo življenje deželanov v rimskem času in bodo obogatili tozadevne zbirke za lepo število res dobro ohranjenih predmetov, ki dokazujejo, da je bilo tedanje prebivalstvo že na zelo visoki kulturni stopnji. Ker je nastopilo slabo vreme, izkopavanja ne morejo več nadaljevati, pač pa bodo z delom zopet pričeli spomladi. f Župnik Jožef Knitic Ljubljana, 20. decembra. Ob tričetrt na eno zjutraj je umrl v ljubljanski splošni bolnišnici Jožef K n i f i c, župnik v Gorjah pri Bledu. Pokojni je bil rojen v Trbojah pri Kranju dne 30. oktobra 1868 in bil v mašnika posvečen 23. julija 1892. Naslednje leto je bil nameščen za kaplana v Gorje, kjer je služboval pol leta. Nato je bil premeščen za kaplana na Ig, kjer je služboval poldrugo leto, ko je 1895 prišel za be-neficiata v Tomišelj. Ko je bila leta 1904 v Tomiš-lju ustanovljena župnija, je bil umeščen kot prvi tomišeljski župnik. Vsega skupaj je v TomiSlju služboval blizu 25 let, do 20. maja 1920, ko je bil umeščen na župnijo Gorje. Tu je bil župnik nad deset let. Po mali operaciji na roki se je radi neprevidnosti zastrupil in moral iskati pomoči v ljubljanski splošni bolnišnici, kjer je umrl star 62 let. Pokojni je bil zelo mirnega in blagega značaja, povsod priljubljen, kjer je služboval. Naj v miru počiva! — Truplo ]>okojnega bo prepeljano v Gorje, kjer bo pogreb v ponedeljek ob 11 dopoldne. Huda nesreča v Hrastniku Ljubljana. 20. dec. Danes dopoldne sc je pripetila v Hrastniku pretresljiva železniška nesreča. Na kolodvoru so železniški delavci prestavljali va-pone. Med delavci je bil tudi 2? letni fant Z a v r š n i k , dela vee progovne sekcije v Zidanem mostu in stanujoč v Podkraju 44 v občini Radeče. Ko so delavci opravili svoje delo. je Za-vTŠmk hotel šc skočiti jx> loato. Pri tem pn jc prišel preblizu vagona, ki ga je podrl na tlo. Kolesa so šla Završniku čez desno roko, ki so mu jo odrezala visoko nad lahtjo. Za-vršnik je dobil hude Јкхчк<и11)е na glavi in |k> vsem telesu. Z vlakom je bil nato prepeljan v Ljubljano, kjer ga je prepeljal s kolodvora v bolnišniico reševalni avto. Završniku jc bila v l>otmšrMci takoj nndena zdravniška pomoč in je bil operiran. Njegovo stanje pa je prav resno. D\ Vil) čl i da , kasete! Elida kasete so take lepo opremljene, da morajo zadovoljiti okus vsakega. Izbira je velika, cene pa prU meroma nizke. ELIDA KASETE n a j primerne j ši bojični darovi f Dežman Pavel '■nntrolni slroievodio Kdo izmed jugoslovanskih železničarjev ga ni poznal? Ustanovitelj iu dolgoletni predsednik, v zadnjem letu pa častni predsednik društva strojevodij Kraljevine Jugoslavije, oblastne uprave Ljubljana je poznal preveč dobro svoje dolžnosti do domovine, do državno-proinetnih ustanov, da jugoslovanskega železničarstva, osobito pa do svojih kategorijskih tovarišev — strojevodij, lu na tem položaju jc bil cel mož, mož neumornega dela, skrajne pridnosti in požrtvovalnosti, ki je vseskozi podredil svoje lastne interese koristim splošnosti. Le tako si moremo danes tolmačiti veliko bol jugoslovanskih strojevodij, ko se poslavljajo od svojega tovariša, katerega jim je neizprosna roka mrzle smrti takorekoč čez noč ugrabila iz njihove srede. Ob nepričakovani novici, da Dežmana ni več med živimi, je onemel vsakdo. Kdo ga bo sedaj nadomestil na vseli položajih, katere je zavzemal v organizacijah, ki bi tako voljno prevzel svojo dolžnost ter tako dobrohotno pomagal vsakomur, kdor jc od njega zahteval podpore ali pomoči! Poleg vseh obrečloveških vrlin, ki so ga dičile, pa je posvečal veliko skrb in nego svoji ljubljeni družini. Po zunanjem delu izčrpan, se je rad podal k svojim dragim, kjer je zo|iet dobil moči in nove sile za nove napore. Лко vidimo danes užaloščeno soprogo, ko s svojimi 4 nepreskrbljenimi otročiči, neme zro v njegove očetovske oči za vedno zaprte, ki sc jih vedno ogrevale s tako milino in skrbjo, se nan odkrije še večje gorje, katerega je povzročila tr nenadna izguba. Bedi na tem ineslu izrečeno globoko prizadeti družini naše najiskrenejše sožalje. Spomin na Tc, dragi Pavle, nam ostane svetal in hvaležen! Od počij se od naporov in inirno počivaj! Dve nesreči v tovarni Koroška Bela, 19. decembra. Zopet dve nesreči v tovarni na Javorniku sredi preteklega tedna. Težko žareče železo je padlo na vrat delavcu Svetinu iz Koroške Bele in mu vrat močno prežgalo in ranilo tudi levo ramo. Ako bi si sam ne mogel pomagati iz lega mučnega položaja, bi moral nesrečno umreti. Še hujše pa je poškodovalo tovarniškega delavca M i h e I i č a , kateremu je železna masa pritisnila desno nogo ob beton in mu e meča čisto raz-inesarila. Oba bosta morala ostati dalje časa v bolnišnici na Javorniku. Oglejte si bosim razstavo u nedeljo 21. I. m. o zgornjih prostorih tvrdke P MAGD/Ć, LJUBLJANA Lovska sreča in nesreča Mozelj, 17 deceinora. Pretekli teden se jc naš g. župan vračal z lova. Lovci imajo navado, da domov grede obesijo puško na ramo tako, da drže z roko za konec cevi. Tako tudi on. Na poti pa mu je spodrsnilo, padel je, puška se je sprožila in s tre! mu je močno i>oško-doval roko. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Skrilj pri Korevju, 17. decembra. Že parkrat so v zadnjem času naši lovci prišli z lova »šuštarjic, kot pravijo sami. Nič nieo prinesli. Pred neknj dnevi pa jih je lovska sreča le pogledala, vsaj z enim očesom. Prinesli so pet prav lepih lisic. Sme so pa z lovci prav domače, včasih celo predrzne. Tudi one menda vedo za para graf o in se norčuje/) iz lovcev. V ruski cerkvi v Parizu se ie vršila slovesna zahvalna sluA« boija na rojstni dan kra. a Aleksandra. Na sliiki vidimo na.«ega pariškega poslanika Spali^koviča, Champetier de Ribcsa, bivfegu rala Vedel-a. grškega min. Politis-a in Cacrf-ja, ministi», zastonnik.i nrcnlsednika republike adroi *efa protokola. Glasba vseb nnrodov v radio s prejemni aparat Evrope z volilcem postaj a ICLErilNItEN-OVlm zvočnikom Jugoslovanska Siemens d d. Ljubljana, DunajsKa c. 1 b ljenu voebina kovčka; v njeni so bilo štiri steklenice žganja, skupaj šesl litrov. »Zdaj pa mi pokažite potrdilo o plačani užitnim.« FiHif je postajal nervozen. : Ja, kakšno potrdilo pa? Ja. oprostite, saj jaz sem le potnik, to so vzorci.« Sledilo je legitimiranje. Mož je Imel res neko razeefrano potrdilo, da prodaja žganje v imenu tega iu tega; ligltimaci e, ki jih trgovskim potnikom izdaja Zbornica za TOI v Ljubljani, ni imel. Organ finančne kontrole je izjavil, da je žganje zaplenjeno, da mora mož z njim v Tržič, kjer se bo skupaj z žgan em predstavil pristojnemu finančnemu oddelku. Zdaj pa mož: jJaz v Tržič? Zakaj v Tržič? Oprostite, jaz ne grem v Tržič Počemu naj grem v Tržič?« Organ finančne kontrole pa je ohranil mirno kri. Zrnčunal je in ugotovil, du gre za okroglo 400 IHn; toliko bo Ireba plačati trošarine ter še kazni; če fant založi lu denar, lahko takoj dobi nazaj žganje in kovčeg. 'ftda trgovski polnil; izjavi, da uima denarja. Pa nič. Potem brezpogojno v Tržič; Trgovski potnik noče, se upira, ko nič ne pomaga, hoče šiloma z vlaka, ki še ni odpeljal. Nazadnje mu prično teči solze iz oči Slepi pred liminčnegn organa, pogleda ga od blizu, potem praša, boječe, sočutno: »Opreslili.V alhstc vi oženjen?< Saj to ne »pada k stvari. Vem, du ne, toda rad bi vedel, oprostile! Da, sem!« Vidite, jaz sem ludi!: »Toda, kuj hočete s tem? Nič. A mini k človekoljubje, gospod...r S tem je hotel trgovski potnik геП, naj se ga gospod organ finanine kontrole vendarle uemili, zakie kazen ne bo majhna. Zraven tega je finančni organ pri osebni preiskavi našpl v potnikovi listnici neko potrdilo, ki ni bilo kolkovano, kakor tre-lia. Potrdilo je vzel, ga bo poslal na davčno upravo, pn bo spet kazen ... Tako je jiolnik v resnici doživel smolo, ki ne bo brez občutnih posledic. Tega mu namreč nihče verjel ne bo, da se vzorci žganja prenašajo kar v polr drugolitrskih steklenicah... Na sinre.isu iskustvu lNuiiioveisa KuubituHcijd Zemljo veleposeslev kmetičem! Мак. phnrm. Fctlor GradiSnik. Celje, 19. decembra. Če stopiš v uiali lokal lekarne >l'ri križu« v Celju, to pozdravi mož finih kretenj, plemenito črtanega obraza. Stojiš pred liiožom, ki ga jo življenje že trdo oblikovalo, a ki življenju ne mara p .1-leč: ''** PVH"v ftriKttSnik 'iinnsnii n -m r,\- Murska Sobo/a, 18. decembra. Kdor pozna razmere v Slovenski krajini, ve, da je rešitev vprašanja agrarne rei'orme v gotovem oziru največji in tud} najvažnejši problem. 2з leta sem se bije v tem oziru boj. in ta boj jo ustvaril Agrarno zadrugo v Črensovcih. ki ima da-lien v reševanju agrarnega vprašanja odločilno besedo. Dogodki zadnjih dni kažejo, da se bližamo končno rešitvi agrarnega problema. V tem oziru sla odločilne važnosti zlasti dve dejstvi. Agrarnn zadruga je na zadnjem občnem zboru sprejela med drugim sledeče sklepe: a) Zemlja se naj razdeli na 5 razredov. Cena je: za najbolišo 3 Din, za dobro 2 Din, za srednje dobro 1.50 Din, za nlabo (in travnike) 1 Din, za naj.4abšo 50 par. b) Pri pogodbi se plača prostovoljna ara. Četrtina kupnine se naj plača do novembra prihodnjega le'a, cela vsita pa se poravna do 31. dec. 1037. Razen lega so biti sprejeli tudi še drugi sklepi. Na te sklepe jo dalo veleposostvo v Beltincih sledeči odgovor: Uprava veleposrntva stoji na »tališču, da dobijo interesenti zemljo ]>o čim niž(iih centih in pod ugodnimi pogoji. Povprečna cena za zemljo je približno 2000 Din. in sicer za njive nekoliko več. za travnike in pašnike nekoliko manj Tudi statistik je naš dobri dr. Dobrojed. Nedavno je (Hal, da v Ameriki zavžijejo letno nad 500 iniljoitov funtov makaronov, Špagetov in drugih testenin. Takoj je povprašal v tovarni testenin »Pekatete«, koliko se letno izdela odnosno zavžiie testenin »Pekatete«. Izračunal jc, da bi se zamoglo iz letne produkcije narediti tako dolg makaron, ki bi se enkrat ovil okrog zemeljske oble. Lep rekord. Morda ga posnemajo v Ameriki. In takrat bo treba vse sile napeti, da uvede sploino uživanje testenin »Pekatete«, da prekosimo preko-morce. Dr. Dobrojed pravi, da ;e veseli teh časov, kajti on je strasten ljubitelj testenin Pekatet. Mi se mu radevolje pridružujemo. Ce žgan>e curlja Smula trgovskega potnika. Kranj, 10. decembra. Na včerajšnjem jutranjem vlaku, ki vozi iz Kranja proti Tržiču, se je pripetila tragikomična zgodbica, ki jc ined potniki povzročila dovolj hihi-fanja, pa tudi nekaj resničnega sočutja s prizadetim. Mlad fant, kakor se je pozneje izkazalo, ože-njeti ter trgovski potnik neke prodajalne žganja, je prinesel v vlak velik kovčeg, prevezun z navadnim -motvozom, nič zaklenjen, sicer močno obrabljen, ki je že tako sam po sebi vzbujal dvom Fant je bil čeden dečko, dovolj lepo obut in oblečen, toda po obnašanju je bil nekam čudno nemirna na t ura. Ampak vse to še ne bi povzročilo smole, ki isc Je trgovskemu potniku pripetila. Stvar se je začela drugače. Mož je položil kovčeg na polico vrh klopi, potem pa je zopet odšel iz voza. Znenada pu je začelo cttrljaii s police; kaplja za kapljo, vse več in vse bolj. Na nasprotni klopi pa je sedel organ finančne kontrole, višje sorte glava, ki je bil o&ividno namenjen nekam na inšpekcijo. Zavohal jc organ liste kapljice, ki so se jele zgoščevati v curek, ki je 'il s jiolice, pa pogledal: »Alia, brinjevec bo! Čigav pa je ta kovčeg?; Nihče se ni oglasil. Čez čas pa je prišel v voz oravi lastnik. »Je to vaše? •Da. moje.t »Bodite tako prijazni, po ml odprite kovčeg. da vidim, kaj je notri.-. Najprimernejša darila za božič in novo leto Vam nudi spada domača glasba. Vi lahko igrate.potom naših poučnih pisem, ki so Vam brezplačno na razpolago, ako ste si pri nas nabavili lKako postanem dober god- MfilNEL & HEROLD tvornica crlasbil in harmonik, prodajalna podružnica Maribor St. 102 lKc. .nfti.di se mu in dobro godilo, ooroo in obstanek je čutil globlje ko marsikateri, ki uživa vsesplošno sečutje, a la borba je le žlahtnila nje-sjfivo vedno navzgor usmerjeno stremljenje" po slvarjanju resnih in solidnih idealnih vrednot. Fedor, kakor gu prijatelji kratko nazivamo, je bil rojeli 1 1890 kat sin popularnega narodnega delavca učitelja Arniina Gradišnika v Hrastniku. Čc je oče s svojo izrazilo narodno linijo dal Fedorju obilo na bogastvu ljubezni rio naroda, jc njegova mati tvorno vplivala že v naifiežnnjših letih nanj kot bodočega gledališkega človeka. Spomini na otroške uprizoritve, pravljic v domači Ir.ši so še danes fedorju najdražji laelninu V letu 1900 je vstopil v slove n sk o-nem š k o paralelko celjske gimnazije, kjer so mu bili najizrazitejši učitelji prof. Josip Fon, proi'. Anton Cestnik in dr. Anton Dolar. Že v dijaiOdh Jelih se je začel intenzivno zanimati za gledališče in je,,,v lem oziru mečno vplivalo nanj takratno celjsko nemško gledališče, kjer se jc učil pri Ferdinandu Mayerho-ferju, danes članu dunajskega Burgtheatra, ter Gustavu Kiihneu, danes znamenitem filmskem iglavcu. Seveda ni nikdar manjkal tudi pri takratnih slovenskih predstavah v Narodnem ddfiitt. Iti e r je bil zlasti prihod ljubljanskih slovenskih Igravcev zanj vodno praznik. Prve začetke lastneca ude.istvovanja je Fedor pokazal 1. 1905. S tovariši je eeslavil mali aiisannbl, ki je nastopal v stanovanju Fedorjcvih staršev, in ka'erega najizrazitejši Stani so bili trije sinovi Gradišnikove in trije sinovi Radejevo rodbine. Istega leta je izšel v »Zvončku- ludi Fedorjev dramski prvenec v Tak, drama v 1 dejanjih. Od takrat dalje srečamo Ferlorjn med najizrazitejšimi gledališkimi delavci v Colju, na Jesenicah, na Vrhniki, pa zopet v Celju. Režiser in igravec so je vedno naklanjal predvsem resni drami in našel svoje zadovoljstvo posebno v Cankarjevih delih Za 251elnico svojega gledališkega življenja si je umevno izbral zo|iet Cankarja. Drevi nastopi v eni najmočnejših cankarijiuiskih figur kot Kanlor v »Kralju na Retajnovk. Naj nam Veedobri ohrani še mndgo, mnogo let tako vsega delovnega in niludostrlega, vsega ustvarjajočega in oživljajočega, kakršen si nam dane*! NOVA ZALOZBA r. Z. I o. z. Ljubljana, Kongresni trg 19 Knjige domače in tuie sKkovnice in vse mladinsko slovstvo Pisarniške potrebščine tudi cele garniture, risalno orodje, nalivna peresa i. t. d. Dekorativni predmeti za stanovanje in pisarne. Bogata 7aloga božičnega nakita in vseh vrst koledarjev. Cankarjevi in Finigarjcvi zbrani spiti v posebno lepi opremi. Jeseničani pogrešajo snegu in t ode Jesenice, 20. in JO'— v knjigarnah Prešernova 7-9 o tatvini dragocenosti končana Ljubljana, 20 decembra. O velikanski tatvini dragocenosti, ki je bila odkrita dne 3. decembra v Ljubljani na škodo ivrd ke »1'rec.ose« v Zagrebu, smo dobili še naslednje informacije: Aretirana železničarja Luka D o g a n in Alojzij F a j f a r stn tatvine v železniških vlakih izvrševala že dalj časa. Znala pa sta te tatvine tako spretno zakriti, da je sum vedno padel na osebje, ki spremlja železniške vlake iz Zagreba v Ljubljano. Dogan je bil izučen ključavničar in je znal z vi-trihotn odpirati, pa tudi zapirati kotčege. Pred kratkim sta pokradla več blaga, zaradi katerega sta bila osuml.ena radi tatvine dva mariborska železničarja, proti katerima je bila že določena kazenska razprava, bajfar pa je to tatvino že priznal in bosta dobila omen ena mariborska železničarja popolno zadoščenje, ker sta bila pred dvema mesecema suspendirana. V službo vzamemo spretnega prodalatca in * horespoitdciilfnlo Reflek tiramo le na prvovrstne moči RADIO LJUBLJANA Miklošičeva cesta 5 Žalost in veselje v Središču ob Dravi Spet se jc zagrnil grob nad nitadii'in življenjem. V petek zjutraj je umrl na Preseki pni Središču idealen mladenič, čevljarski pomočnik. Avgust L o v r e c. Obolel je pred meseci na zavratni bolezni, ki mu je pretrgala nit življenja. Kol prvovrsten rokodelec, dober in marljiv delaven član kat. društev, skromnega, tihega in mirnega značaja ie bil Gustek povsod priljubljen in ponos vseh fantov. Njegovo telo smo včeraj |K>kopali. duša njegovu odšla je k Vsesod-niku na račun, a dobra njegova dela in zgl-dno njegovo življenje pa ostanejo med nami za zgled in v traien spomin. Spavaj sladko, blagi Gustek, v rodmi zemlji in počivaj v miru! — Prizadetim pu naše iskreno sožal je. Novi župan. Po »mrti neutrudljivega župana g. Franca L u k a č i č a je bil predlagan žuoanom in nato od oblasti potrjen občinski odbornik g. Anton Kolarič, posestnik v Središču. Včeraj je na okr. |K>g. v Ptuju prevzel žuoanske posle od dosedanjega vršilca g. Feliksa Horvatu. G. Kolarič je vnet delavec (načelnik) gas. društva, in uživa povsod velik uirlod in zaurvinje. K imenovanju mu častitamo tudi mii. Vemo, da bo tudi on skušal voditi prevzeto oibčino po vzoru и u.mornega g. Luksučiča v snlo*-no zadovoljnost im vsestransko korist svojih občanov. V občini Obrež se je izvršiila ta teden izmenjava hišnih številk. Tablice so prav lične. Opozarjamo že danes, da bo za praznike izšla obsežnejša mlaja »Slovenca«. Da bi se zn moglo ustreči vsem čitateljeni im prijateljem lista, s.mo ga naročili za pravnike kar 50 izvodov. Dotaiilii ga boste pri trgovcu g. Ivanu Meketu že n« »sveti post« im na Štefanovo. Segajte oridno po njem. Nn Štefanovo ob pol ? zv. prirede igralci Ljudskega odra v Društvenem domu ljudsko igro: L e g i o n a r j i. Igra je za jeta iz dobe Francozov na Slovenskem. Prijatelji lepih iger iskreno vabljeni. Vstopnina običajna. Položite pod božično drevo svoti deci na/leoše in zabavno branje za zimske večere! Potovali boste s Kolumbom v Ameriko, s Korlesom v Mehiko, s Pižarom v Peru, z Mage-lanom okrog sveta. 2vesek samo 2 oinarta (Dobi se o Jugoslovanski knjigarn! in mfs! ionski pisarniI. Oba, Dogan in Fajfar, sta pred kratkim pokradla tudi več klobukov, ki jih je posiala domžalska tvrdka Obervvalder neki tvrdki v Osijek. Afera z ukradeno zlatnino pa je imela še bolj tragičen zaključek. Ko sta Fajfar in Cogan odpirala kovčeka z zlatnino, ju je zalotil pri tem vlakovodja G j uro Baršič. rojen leta 1877., kateremu je manjkalo le eno leto do polne pokojnine. Oba tatova sta staremu železničarju dala več zlatnine v teži 1.15 kg in vredne 25.000 Din. Zlato je starega železničarja premotilo in je Baršič res vzel to zlato ter ga skril doma v podstrešju, kjer ga je pozneje policija našla. Ko pa je bila afera odkrita, se je Baršič zbal, ter 7. decembra izginil. Dne 12. decembra so ga našli obešenega na zagrebškem Mirogoju. Vsega skupaj so do sedaj našli skupno 3.05 kg zlatnine v netto teži, vredne 207.000 Din. Tvr ika »Preciosa« pa je izjavila, da ji manjka še za okoli 140.000 Din zlatnine. Koledai- Nedelja, 21. decembra (4. adventna nedelja): Tomaž, apostol. Jutri: ponedeljek, 22. decembra: Demetrij, mu-čenec. Flor. mučenec. Solnce stopi v znamenje kozla ob 14.40 uri. Začetek zime. Najkrajši dan in najdaljša noč. Dan je dolg 8 ur in 20 minut. Osebne vesti — Izpit sn napravili za čin aktivnega sanitet-. nega majorja san. kap. L razr. dr. Roman Fedina; z ačin akt. konj. kap. II. razr poročnik Vekoslav Pintarič; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. ekonomske stroke nižji voj. uradniki III. razr Vilim Ša er, Ljubomir Kulaš. Janko BireS. Marko Krana-rič in Mihael Poček in za čin akt. nižjegi' voj. ka-pelnika IV. razr. narednika - godbenika Tomislav Zidar in Karlo Lorbeg. Mala kroniha it Truplo f g. župnika Jos. Knifica se danes ob pol 12 opoldne blagoslovi v mrtvašnici Splošne bolnišnice v Ljubljani nato pa prepel e z avtomobilom skozi rodno vas Trbo e, kjer se izvrši drugi blagoslov v domačo faro v Gorah, kjer se v iup-ništu položi na mrtvaiki oder. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne ob enaje'ih. it Katehetske nagrade na meščanskih šolah. Kraljeva banska uprava dravske banovine v L ub-1-ani je sporočila škof. ordinariatu z dopisom z dne 14. dec. 1930 št. IV. 20976-1 sledeče- »Ker so javile nekatere meščanske šole da honorarni vero-učitelji (župniki in kap ani) ne pre emajo vero-u-čnih nagrad je odlomilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 84668 z dne 17. nov. 1930, da se honorarnim veroučitel.em na m' ščanskih šolah honorira vsaka dejansko opravljena učna ura s 14 Din po odloku N. br, 284-25, Honorarne ure iz j veronauka naj ravnateljstva izkaže,o mesečno v I seznamih za nadure kot zn druge prekomene učne I ure strokovnih učitel ev o nosno za ravnateljsko mesečno nagrado iz državnega proračuna. Ako kateheti za dobo od 1. aprila 1930 do 30. nov. 1930 niso prejeli nagrad, naj ravnatelji pedlo.ijo kot za to dobo tako, seznime.« Gg. verou itelji na teh šolah se o tem s tem obveščajo. — Škof. ordinariat v Ljubljani, it Zgodovinsko društvo v Mariboru se obrača nu svoje člane z vljudno prošnjo, da in ii pošljejo oni člani, ki tega ne |x>trcibujejo, celotni letnik 1, XI, XII ter Kovučrčevo knjigo »Trg Središče«, Maribor 1910. Društvo plača imenovane publikacije po običajni ceni, ozii-roma vračuna vrednost poslanega v članarino. Naši javnosti so pri društvu na n zpolugo za Dim 10 Krbi mesta Man bor, katere jc izdelal g. MravTjmk Josip iz Vuzenice. Tisk prvega snopiča XXVI. letniku »časopisa za zgodovino in narodopisje« se bliža koncu: prosimo vse naše članstvo, zlasti pa še gospode poverjenike, da opozorijo svoje znance na ČZN in da pridobivajo novih članov. PoSiljatve zaprošenih publikacij, naročila za grbe Maribora in prijave novili članov (letna članarina Din 50.—) naj se pošiljajo na naslov: Zgodovinsko društvo v Mariboru. • .". - • .-.«v. .«>-. v»r . -••...- . » fjr, Izvirne Irancoske pastilje „VALDA" proti škodljivim učinkom megle in vsem boleznim dihal. Prodajajo vse ekarne in drogerije. it Ilustracija štev. 12 je pravkar iašlu s sledečo vsebino: Sv. Miklavž. — Lyonska za-! bavniika Cotpiard pred jaslicami (B. Orel). — I Kako praznujejo Boži.č po svetli. — Božični večer. — Rojstvo GosijhkIovo v umetnosti. — J. Zorman. — Pravljica z. božičnega dreves«. Ministrski predsednik g. ŽVkovič v Sloveniji. — Volk (Ing. V. Koprivni-k). — Iz gledališča: Moč usode, La Bohemc, La Mascotte. — O Mascotiti (B. Kreft). Iz Rogaške Slatine. — Film: O filmskem obrazu. Filmska anketa. Gdčna j Lubejcva, Riichard Tauber. — če gledam izložbena okna naših knjigarn. — Nove knjige. — Tigrovo oko. — (Л. Mills) Sodobni moderni detektiv. — Iščemo Atlantido! — Startajoče žene. — (Wierzynski — Fr. Vodnik.) — Iz prazgodovine nogometa (M. Celar.) — Naši otroci. — Pozdrav »Ilustraciji«. — Slovenci v Parizu (D. -Zelen). — Sarajevo (B. Magajna). — Slovenci na Poljskem (T. Debeljak). — Fotouma-ter: Moja prva fotografija (A. J.) — Dolg čas (Vesolko Pič.irad) — Iz vsega sveta. — llra-broslav Volarič, — Oktavo više...! — Moda. — Naslovna slika na ovitku v treh barvah Fr. Stip'ovšok: Poeiimi (pastel). — Tn številka je Ijožič-na in obsežnejša. Ima 8 strnili priloge in še 4 stra.ni kazala za drugi letnik. Po svoji iizibrani vsebini mora zadovoljiti vse sloje našega naroda. Kdor se znnima za naravo, tehniko, modo, gledališče, film, umetnost, za lepo knjigo, šport, fotografijo, glasbo, za Slovence na tujem itd., mora v tej številki najti nekaj, kar mu bo po godu. Priporočajte »Ilustracijo« med svojimi znanci! Zahtevajte jo v javnih lokalih! Posamezne številke po tO Din v vseh knjigarnah in trafikah. Celoletna naročnina 100 Din. polletna 55 Dim. »Ilustracija izhaja vsak mesec enkrat in bo drugo leto prinašala ! krasno slike in branje. Naročite si jo takoj in ! zahtevajte številko nn osrled! Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/1. i V e uvaj Dvoje lepe xobe da Ti vedno ostanejo zdravi in beli kot biser. Vzemi za dnevno nego edino Sargov K ALO D 0 NT ep s i zobje ie »Društvo učiteljic v Mariboru« je itre!o dne 14. dec. dopoldne v Cankarjevi šoli svoj občni zbor. Udeležilo se ga je lepo števila uči!el,ic iz Maribora in okolice, ki pa so s posebnim veseljem pozdravile tudi udeležbo boao ih tovaiš.c, danes gajemke IV. in V. letnika obeh ženskih u.i-teljišč. Zborovan e je vodila strokovna učiteljica Jela Levstik iz Maribora. Po ta niškem in blagajniškem poročilu se je razprav.jalo o p. vključitvi 1 društva v Mariboru, k onemu v L ub ani. K tej točki, sta živahno pozdravl|eni, podali poročilo tovarišici iz Ljubi ane, ga. Vita Zupančičeva in ga. Angela Vodč. Prva je poro ala o postanku in borbah društva v Lubljani pred 30. leti očrtala je n,,e>ga pomen nekdaj in danes in sledn ič v toplih besedah bodrila k sodelovanju. O delu društva danes, njegovih nalogah in smotrih je govorila ga. Vodč. Naglašala je posebno namen samo-naobrazbe k širšemu prosvetnemu delu med narodom, zlasti za naše zenstvo. D uštvo ima v programu tudi »Dom učiteljic« — ki bi naj bil dom upoko enih učilel ic, streha in zavetšče naobra-ževalnih tečajev učiteljic itd. Udeleženke so sledile poročilu obeh z vidnim zanimanjem in gas-•lim odobravanjem. Ker zasl- du e a obe d u'tvi iste cilje, se soglasno sklene priključitev druHva v Mariboru k onemu v Ljubi ani. Kot glavno po-verjenico Za bivšo mariborsko oblast si udeleženke izvoli',o tovarišico Jelo Levstik, njej v pomoč pa učit. Ant. Rijavec. Po možnosti želi društvo prirejati informativna in poučna p edavanja po vseh večjih centrih banovine. K predogom o razn h tekočih šolskih in stanovskih zadtvahise je razvila slednjič zelo živahna, stvarna in zanimiva debata. Z .veseljem se je pozdravil dokaz zan.man a učiteljstva samostanskega učitel išča za delo in stremljenje učiteljic bivši hgojenk zavoda. Ob takem skupnem delu, bi društvo tim sigurneje stopalo za svo-im smotrom. Zborovane je pokazalo, da je udeleženkam mnogo do resnega in temeljitega dela v prid šole in stanu. Vsakovrstne uro. zlatnina in srobrnina pn nlzld coni pri l. VILHAR, urar LJUBLJANA Sv. P«*tro ceiln J® ir Sneg po deželi ne leži povsod, kakor bi kdo mislil. Po vse., ljubljanski okolici ga ,e sicer dovolj, vsaj toliko, da je ravan bela. Več snega je >o Dolenjskem, ter po Notranjskem, zlasti na ilokah. Popo noma brez snega je kra ina med Kranjem in Tržičem ter dalje proti Podnartu in | proti Вгегјат. Tudi v kamri malo snega, ponekod celo nič. pri proti Вгехат. Tudi v kamniški okolici je zelo ega . it Mraz in sneg ▼ Kranjski gori dne 19. t, m.: Temperatura ob 7 zjutraj —7 C, barom. 775 mm, oblačno, a se jasni, snega pišiča v dolini 15 om, v višjih legah več, smuka ideama. it Iz Uoliinia poročajo: Posebno lep prostor za zimski spori se nudi smučarjem poleg hotela Sv. Duh, ki je odprl vse leto, tudi čez zimo. V hotelu samem je za udobnost tujcev kar najbolj poskrbljeno. Razpolaga r dovolj prostori — ima namreč nad 20 sob, ki so vse kurjene — in postreže s toplimi jedili v vsakem času, podnevi in ponoči. Posebna udobnost za smučarje je tudi sušilnica, ki se nahaja v hotelu. Prav tako je ludi za nedeljsko službo božjo poskrbljeno in se bere sv. maša vsako nedeljo ob 9. — Smučarji in vsi, ki iščete užitka v zimskem športu, pridi.e k Sv. Duhu v Bohinj, kjer se mu beste v vsej brezskrbnosti in največji udobnosti lahko posvetili. ZA BOŽIČ IN SVETI VEČER razne delik jse, čaj. rutn Сотпас, namizna, buteljčna in originalna špansko desertnn vina, likerji, Clmmpagner, Sekt itd. pri FR. KHAM, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 8. Prepričajte sc osebno o cenah im kvaliteti. ir Izrezljano cerkvico, krasno ročno delo, si lahko nabavite za okras svo ega stanovanja ali pa za darilo za božične praznike. Cerkv.ca sestoji iz 265 delov s petimi stolpiči in oltarčkom v notranjosti ter je tudi lepo prebarvana. Opozarjamo posebno župne urade in dri štva, da si jo nabavijo, ker je cena kljub vzoini izdelavi zelo nizka. Naslov pove uprava »Slovenca«. •k Dvodnevni kletarski tečaj bo dne 12. in 13. januarja 1931 pri banovineki Irsnici in drevesnici v Pekrali pri Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter trnja dnevno od 8 do 12 in od 14 do 17. Potrebni obiskovalci tečaja, ki izkažejo to s po'ixl i lom pristojnega občinskega urada, dobe prispevek ла hrano. Skupno prenočišče je brezplačno. Zaniinanci, ki se žele tečaja udeležiti, naj javijo to najkasneje do 10. januarja upravi nasada. it Slabo vreme? Snežke si je treba predvsem mirno izbirati, zakaj naglica nikjer, tudi lu, ni dobra. Snežke se morajo ne samo nigi prilegati, temveč tudi po obliki in barvi — obleki. Nudi ee vam prilika, da si nabavite dobre in cene Wimpa.4-8t'nj7-snežke. Ne odlašajte več! IFimpnssmij-snežke so vsako zimo brž razprodane. Zahtevajte iVimims-sinsr-snežke z rdeto zvezdo, ki jc znak za najboljši blago I DR9G0 GONIMO. Ljubljana, Miklošičeva cesta 16/1. Vam nudi solidne in vseh cen damske zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobveznol Ljubljana Ali si zavedaš. da ima že malenkostni prehlad lahko rosna obolenja za posledico? Telo no more vedno sam ivo sebi premagati prov zročitelje bolezni, ki so vstopili v tvlo. R,^ naj se po tem in vzemi pravoiesno tablete. / Л \ Pnzi p« nn to- vsnk i.TVOt »n (BAVER) vsoko iable'a nosi 1\луег-јгг krti. VoSčila za Božič spreiema uprava n-^oga li«ta n.iij-kasnoio do torka /večer. Cenjene inaerente prosimo, d« ih oddajo čim n,vv«c motso te v ponedeljek. ifc Novolt tna voščl'a na 'zvoli o oddati »tr.'n-ke, k dosle cua si- m so utegnilo, kolikor največ mogoče em jeziku), in te edino pop. Ino delo natega n,-; večjega slovenskega pesnika Prešerna. 0f> ema kn ge te el. £nn na in kliib lomu n. kr ;a dttjli Posest tc kn tge >c ?a vsake.'. SI. ere;, skoro doJ r. st Kn ij;.- e založil« Jugoslovanska kn ig: tia v L iubl uni. Kvišku sreal — Slovens a maša ra mešan ■So in o-flic iigla-bi P Hugolin Sattnev ko i op. 45. Zale,i,< Ju£oaloi.-.nska kr. ignrnn. To te bo-ično (i iio skl.-datcl a slovenskim ko-om. Čcsto-krat :-e -e ic lilsla kritrka, da se pri tihih maš.-h ,-i-c" i ni om' c na po edine de c sv ira4e rt« ■ za darovan e p. :o M; -c pesmi, premrlo pa «c pouči л - i.i darilcem . na ca s\ oprav Ja. lo c oprav vmw, dasi sc nv. ra up itevati tudi na-~ '.n,> nitirri'i nam « č, da se sme pri tihih mi- ' . erk -nega Ti mu ncdo» ria s „ i n dale! j podan lastna cc-o v o-- S n.i besedilo edinnr pesnice j .M. E abee. \s-.k k l'C^ »c fla t>rno p-«lagodi I d.s;iinrfu debi si. пк.-с: \r. n, slava, vera itd. S c venska lrsT.su je .,'ežcn« v tistem so i (in cm stilu, | nasrmu n. rn1 pri a: zapušča konve.n- ci . r-' s, .m. vara« st pa tudi hw»t~niojer-r.;..ma c c.ožcn »imo za 1% cerkva, 90". ver-r.kov c ncrar.iiini -o zal gadeli nikakor nc . ore vol aU za ume-.nosi n »u..urn; .'akter v siui-.s.u svete cerkve. Mas;. gre z vsako k tico bol na gl K ko. zlasti »Jagn r be.iie«. ш Obha ilos sta jsohoko ramis'-c-,nežni Ic ki. Va: dar, ki ga l hko privos{ mo svoiim prijatei em ali ■ eb\ 'ire ivaia Ca.ii.arva prek« a danes v last svetevoe kulture, pokažimo tudi in:, da smo vredni njegovega dcia in iščimo iz bogastva, ki ga nam je zapustil. \ s« dela se lahVo na-ročr tudi na obroke pri Novi Založbi v Liubliani. vHIi.+doseda n Pe7aafqistp-.il>'še ■it Za božične praznike in ва Silvcstrovo т Pariz in Nico. Ceneno šestdnevno bivanje v Parizu. NaUmctie šc informaci c dđ.e ! utaik<. Ljub-lwna. Dunajska cesta t. Kosmetika jc posebna stroka melicine. ki se basi s problemom ohdrfcnnia in neee lepote. Koemelska komija ie našla ic več srcitelev, ki včasih prav čudovito ui uku.iejo. Aioilorni reprczentanl teh sreiislev je seriju Palniira izdelkov, ki so ludi ite \ Jugoelarsiji dobro znani. Vsak posamezen kes te Palmira soriie je ploii modem« znanosti. Palniira ;osmolski izdelki »o radi pneebno dobre kakovoali .n okusne oblike vzor dovršenega sredstva za negovanje lepo;e. Pain.ira kosmetski izdelki sc dobo pri nas v vsaki trgovini Ceneno bivanje na Dunaju s popus'om po avstrijskih želcznicab od 20. nov. 1930 do 3. jan. 1931 na podiagi informacije, ki sc dobi, ka or tudi tozadevne iniormaciie, pri »Puln.ku«, l. ub-iiana. Dunajska cesta 1. ^t Mrzle noge je začetek vsakega prehlada. Zatorc; sc mora uporabi,« ti Za če vi e. ki so izpo-stavlieni večiemu s trapa cu posebno pri rno znane skoro po vsem svetu KaUei-teve prsne karamele ic sc d o Osrednje mlekar-«c. Liuibliami, Maietrova ui. 10. Ka! bo cfartes? 1>гаша: N,.'- gospod župnik. Ljudska predstava po /.iii/.anlh cenah, l/.von Opera: <'h :t popoldne. Vesela vojna. Ljudska predstava pri /.ii'/anili oenah. Izven. Pilitaineaijs. Akademija goioneov državnega kon/ormloiijn. (>h pol 11 dopoldne. PreKvet« 'IVnovo: \' društvenem domu, Ka-runova ulica 14. -pevoigra KovinVv šludoni . Ob S »večer. Ljudski kino Ulinee, Oh 4. 0 in 8 vclefilnt Krik Ines t< (Krnil Janik). Saloni nasks mladinski dom: Ob 10 Ho/ičniea Vincencijeve konference z igro Kjer ljubezen, tam Kug . Kino Kodel.iiM,,: t)b 18 in 'JO film Volga... Volga Nnčno sluftbo imajo iliinos lekarne: mr. Ma-hovei'. Kongresni ir,;, mr. Ustar, S\. Petru cesta 78 in mr. Hočevar. Šiška \ 11. КЛ.1 BO .4 TKI? Drama: Zaprta. Opera: Zaprla. NnTno -Ittiho imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin Irg Г> in mr. Kiiiali. tiosposvetskn cesta 10. v* > inrom ij. i« konferenca akademika* ,i:i-merava o bo?.ičti r .atlolHi nekaj l>o4iinih daril med družino in otroke barako \ Zeleni jami. Knjiifo. inolitveniki. slike -n palee ohlel. ia perilu dobro došli. Delili tu radi nekaj teh snih in duhovnih dobrot. Kdo bi iz ljubezni do Boga bolel nam, akademikom. ki smo ssmi revni, pri tem dolu pomn-guli'.' Darilu pošljite na A incenrijevo knntereneo »katleniikov. \k»rtctii-t>i dom. H'kl osifeva e*. »i. l- K,., li iiii a nn Orailu. ki io priredi \ inoeti-eijeva k»- sreS e ll on.i služkinj. l>obiš jili v trafiki ali pri Zadrugi Služ dom, fleagopižka ul. 2. /.rehr.n,jc bo 11. januitrja lsW. Bn».iAii)ea \ Spedaji sišk». Vinooncj.icva in KI r/'bet na коп!ег»чим sla kakor vsako lelo — tud lotos priredili božičnico. Blago gospe in dobri možje so od hiše do hiše pobirali piisjvcvke. da ntopli narediti vosolje pridnim, toda siromašnim l irokoin. \ sredo 17 decembra ob o |K>|Kildno jc bilo napovedano obdarovanje. t>b ilobili čevlje, drugi gortto zimsko obl oko. tretji iopet kai drugega, kar so bolj potreboia . N.iii lanj ji 100 Din v rodnost i ,o vsakdo prejel. Posameznim revnim družinam se bo pa sedaj za praznike še na'iazalo )ч> nekaj kurivu, moke. ka\o. sladkorja Ld. Tudi iirocej stare obleko in ievljov, ki ^o jih dobrotniki darovali, se jc razdelilo nn i naj bol potrebne. Ilvala za \ -o lo giv v prv i vrsii Pogu. ki iiaia jc naklonil radodarnih rok-m usmiljenih src 4obromikov. v drugi vrata pa do-lavniui in polirtvovalnim gospom članicam m gst. čjr.noni niizabr!iio in Vinocncijevc kenferenoe. V menn ob iarriMinfh oli-olc vam kličemo: Вч^ plačaj! / Slnjkinje! Danes popoldne ob S so vrši v - ionu pri Jorr.i .u nn Sv. Petra cesti izro-.lon , t» ni zbor zadruge Služkinjski dom. Spored: Poročilo o PTanJn zadrugo In nadomestna volitev epept odbornika. Pridite! J lilag neznanec. V dobrodelne namene je daroval neimenovani dobrotnik po rokah prevzv. pnsp. škofa 1208 Din. n i 1 i l Božično številko tinanihe * » f«M}мв. • torei * bili ?тп t^ i ,/n,u rrs, i SLOVENEC ■^'-"V & netfc.'isko prOoffC "Ilustriram SJoueneo izide sredo zjutraj v izredno povečani nakladi in s prilogo, ki bo vzbujala vsepovsod veliko pozninnst. Kadi toga je ta izdaja Slovcnca nadvse prikiadns za pripo« oiilo Vašega podiftia Oglasi za bož'čno številko se sprejemajo do lorko opoldne ir Vslcil preselitve trgovine prodajam blago z znatnim popustom: Л. Fuclia, trgovina i urami, rlntnino in srebrnino. •jt Bolicek dobi največjo izbere modernih snešk. čevljev, luksuznih in športnih, pri tvrdki A. Ž i be rt. Prešernov« aliea. L.iiibljanii. Kako postanem dober godbenik? Knji-Zico poJ tem naslovom poSl.ie vsakomur breeplacno tvrdka Mtiinel Sc llerokf \ Mariboru štev. 102. brez ozira na lo, jclj začetnik ali ie napredujoč. Zahtevajte jo po dopisnici. it Krasni molitvcnik Slovanski svetniki., lahko kupite v kniigarnah. zlast: pri Ničmanu v Liubliani sena 18 20, 24 in 28 Din, kakor jc vezava Po pošli 2 Din več. ^ Opora r In m«, nn nr In« Spof'nješinjlercVc Ljudske posojilnice na zndnn strani današnjega ♦Slovcnca«. j) Pevski »lior \ Kokotlelskem domu pod vod-slvom g. prof. M. Bajuka ima poislm vajo It.eino-iiin jutri v poiu'deljck ob 8 zvečer. \'si pevci naj so Mi.c zanesljivo udeleže. v) Xa krltiščii železnice na Oospnsvolski ceeti so začoll polagali tramvajsko tirnico. Vouu ter avtomobilski promet jc radi teh del čez KeleznlŠko progo na flospoKvotski ecsll zaprl. Vsa vozila v Šiško ter daljo na tioren si'.ti morajo s!«v/.l Lattur-mnnov drevored Včeraj popoldne so položili tramvajski lir čez prvi, vgornji železniški tir ter se jo •/.arad! toga tudi železniški promet vršil on Čas samo [»o onem tiru. Križišče tračnic ji- zanimiv izdelek; masivno železje, ki je sicer vezano inrd seboj, pa sta vendar oba tira nekako prosta, samit zase izdelana, počiva na dveh močnih leeenlh kladah. kamor jo pritrjeno 7, močnimi železnimi vijaki posebne konstrukcije. Kn polože železno križišče šo Čez drugi Meznišltl lir, knr so bo zij,idilo v teh dneh. Ivo tramvajska progo proti si-ški strnjena ler popolni ma pripravljena za vožnsv Zelo ni drogovi, kalilo; IkvId | vr i i r»l i I i žico 7-i olek-Irični tok. ki bo gonil tramvatske vobovo, so ob progi v siško večinoma ž o izstavljeni. Nalivno pero ie pravo darilo! (ittrtiHr/ja :lon obrni /b w. ki je ra \*o sloje zelo važen. Pri-i dok nii ч dopoblno. \ stop siinio /advngar jem dovoljen. i-1 Vkutlemija gojencev dn. konservatoriia na korisl lxv/.ičiiioc ljubljanski ubožni dooi se vrši danes \ nedeljo dopoldne ob pol 11 \ dvorani Kilhnv-mo n Kao družbi. IVogram je sestavljen Iz solopev-skih, klavirskih, violinskih toči; ter iz nastopa go-dnlnogs orkestra. Program izvajajo izključno lo konsorvatoristi in konsorv atoi ijski orki stor pesi vodstvom dveh gojencev dirigentsko šolo Konser-vntornske produke.iio vzbujajo v zadnjem času med publiko veliko zantmsnje in splošno hvalijo umet-uiško sestavljene programe kakor tudi dobro iz- j vedbo. ki jc na zelo dostojni umetniški stopnji. Tem več o zanimanje pa zasluži današnja akademija, ko j so se postavili konsarvalorisli v služIm dohro stvari. da s skromnim prisjvovkoni pris}>ovajf k obdariti i najubožiicjših ljubljanskih otrok. V.ibljen jc vsakdo, vsloji je prost, kupiti so mora le program, ki slane 5 Din. Začetek točno ob pol 11. konce malo pred 12, akademija se vrši v dvorani Filharmoiiic-nc družbe. Do torka zvečer prinešcuie obleke v kemično siiažonjc in barvanje.. !or pranje in svollolikanjo perila negotovi gotovo do praznikov tovarna _ '_JOS. REICH (Ti O skutismu Ko predaval gOs|>. inž. Ivan IVngov na \ prosvetnem večeru v Salozijanskem mladinskem domu na Kode! je veni v torek -S. I. m. ob 8 zvečer. Predavanje ho spremljalo 70 skiop-UČnih slik. Vstopnina '2 in 1 Din. Vreaie so ic popravilo. Včeraj zjutraj je v r.jubljani nastopil precej hud inraz. ki čez dan ni dosti opustil. Po cestah .ie nastala zuuael, ki je 'iaprnvtta ljudem vsaj suho i>oi. S lem vremenom »n>o zaenkrat zadovoljni; radi bi. da bi vsaj čez praznike lako eislalo. Z mostnih ulic pridno voz'j« s neg. ki ga zvročajo v Ljubljanico. Pri tom je zaposleno precej delavcev ia voznikov. Mraz na ulicah ■ povai'očil. da so brezdomci začeli )iritiskati v lotile vežo in v druga zavetja, da sc \>aj za silo in za čas ogrejejo. J) 1 soden pretep med vajenci. Včeraj dopoldne so vajenci \ Strojnih tovarnah in livarnah po-t-piavljali podstrešje. Mod vajenci sta bila tudi Radio—Ljubljana štev. 51. Pristno presenečena smo ob božiČJii štcvi-liu iuts,-);u tednika. raeii bogcito iu pestre \st4iiac. Zu lepim uvodom v božično rciApoložc-njc sloeli spis <> odmevih i/, tujine: o toni kaj in kaiko pise-jei našii ljudje, la/kropljeni j»o širnem svetu o svojem dož.ivi4ja e»Ii stovon»ka bcsedu in pesmi, ki jo slišijo po radiu. Uvodno besedo k 1>ožk-ue'niu literarnemu programu je napisal p. prof. Franc K«l>Inr, Amaterje ix> zanimal sestavek o elektriCni nariji, napi««I pa je vfteiič. prof. ing. Marij Osunu. eiušu leJiničnega delu iW'šr |k>st.ije. 1 emu ali drugemu se IkkJo do-pullii s|KMniiiski loki o railiu. S^iloli nudi ta slcvilkd, ki ji pravkar izšlu v po\oi-unejii obsegu in poi lšuni nakladi, gotovo isiikenni nt-I kuj. N3Г'хч! sc po d 4 pop. v gledališki dvorani Salezijanskega mladinskega doma. Vprizorila se bo Tolstoj-Milčin-skega igra >Kier ljubezen, tam Bog«. Vstopnina: 10. 8, 0 in 4 Din. Istočasno bo v modri dvorani Salez. mladinskega doma božičnica Elizabetne konference. Srafce za gospode bele ifou. modne cefir. modne ri'-olin z 2 ovratnikoma. flanel srajce, zelo trie/ne spali,e, sp< dnje gradi in barhent hlače, vseh vrst trikotaž in pletenine za gospode kakor tudi vse vrste uiodne potrebščine za gospode po konkurenčnih 'enah priporoča F. 1. G o r i č a r. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29. Da je nese oerilo najboljše in naj enejše je že splošno znano. Lastui izdelek, cene kot tovarniške. Iz društvenega iivlienio Ljubljiimic. V ponJeljck ob 8 važna pevska vaja mešanega ziiora. — Radi bližnjih na-stojsjv udelezbu za vse obvezna. — Pevovodju. Sulezijanski mladinski dom Kodcljevo. Na X. prosvetnem večeru v torek 23. t. m. ob 8 zvečer bo predaval p. ing. Iv. Pengor o skavti/niti. Predavanje bo pojasnjevalo 70 skiioptie-ni.h slik. Vstopnina 2 in 1 Din. Pevski zbor Glasbene Matice. V ponedeljek, dne 22. dec. ob 20 važna pevska v« o — sestanek vsega mešanega zbora. Pol ure pred vajo «eja odbora in rediteljev. Kozjanska planinska podružnica SPD v Kozjem vabi vst svoje Mane ne podruf.mi al>oi', ki bo dne 18. januarju 1931 ob 14 v restavracijskih prostorih g. Podli nšlia Jos.pa v Kozjem. Dr.med.Loodročja metalne industrije. Zastopniki neke švicarske skupimo |>n boslonili okoli KO oseb. V interesu mariborskega prebivalstva bi bilo, du gre mariborska mestna občina slednji skupini v toliko wa roko, dn ji v sniiiislii zadevne vloge da |xvtrebno /emljiišče р<к1 zaprošenimi |x>goji na rnzpolugo. Tako lx> Mariboru s |H)iunoži:'tvi jo industrijskih obratov v navedenih slučajih, / ustanovitvijo hotelske šole, gradnjo obmejnega kolodvora ter drugimi iniciativam.; dana kompenzacija za tisto, kar je Kil v škodo mariborskega gospodarstva in prebivalstva v poslednji dobi izgubil. Trpite li radi zaprtja? drnžeje. — Dobiva se v vseh lekarnah. Vsebina škatlje — po S Din — zadostuje za 4- do 0 krat. (Inilost, vrenje, vetrove odstranjujejo hilro ARTIN- □ Katere mariborske tvrdke priporočamo za Božič, in Novo leto cenjenim naročnikom, Mtnteljem in prijateljem našega lista? Njih naslove dobite med inserati v današnji številki. Zlnsti danes nu zlate nedelje dan... □ Novoletna voščila za »Slovenca« se sprejemajo pri mariborski upravi na Koroški e. I Se samo do vključno 24. t. ni., na kar se opozarjajo vse mariborske tvrdke. □ Mestni župan dr. Juvan je odpotovul včeraj v važnih občinskih |>oslili \ Ljubljano. □ Dokazi mariborske gospodarske krize. Poravnalno postopanje je uvedeno proti trgovki Olgi R upnik; aktiva omenjene tvrdke znašajo 30.050 dinarjev. |jasu'\u |ki 60. M K. 4" dinarjev. Množeči se slučaji poravnalnih |x>stopanj ijl konkurzov v poslednjem času v Mariboru pač najzgovornejšo pričajo, da potrebuje Maribor koinpenzaeiije. □ Sodnijski izpit je n upravi 1 včeraj s prav dobrim uspehom v Ljubljani avskuHunt pri tukajšnjem okrožnem sodišču dr. Adolf Obran iz ugledne mariborske Obra.nove rodbine: vnetemu ter marljivemu delavcu \ katoliških prosvetnih organizacijah naše liajprdsrčnejšc čestitke! □ Pred spremembami v občinskem svetu. Ker sc nekateri občanski svetniki iiz l>olezeii-4k:ili razlogov nc morejo udeleževati rednega občinskega delu, se IkkIo kakor doznumo na 11 jih mesto imenovali štirje novi občinski svetniki, od katerih bo eden zuslopniik mariborskih trpovccv, dnigi ра Ik> i-z vrst mariborskih gostilničarjev. l/.prcmcinbu \ občinskem svetu se Iki izvršila bržčas že z Novim letom. □ Bog daj srečo. Včeraj sta se poročilu železniHkii uradnik Rafael Lipovšek i.n gdč na Draga K lun. učiteljica nu Teznem. Novo|x>ro-fencema naše 110 jprisrčnejše čestitike! □ Božičnlca mestnim uslužbencem. Za letošnje božične praznike dobijo: dnevničarji 50% plače; eno četrtino mezde vsi uslužbenci pri pogrebnem zavodu ler mestni plinarni in mestnem avtobusnem podjftj-u; ix>lovico plače l>a uslužbenci pri mestnem električnem |>od-jetju. Vsem delavcem pri grudbenem uradu po KK) denarjev, mestni dostnvljalci pa prejmejo vsab 1 ki en pur čevljev. □ Podporo. Občinski upravni odbor jc sklenil, da se izplača podpora |x) 1000 dinur-jev sledečim društvom: Dijaškemu podpornemu društvu \ Ljubljani, Akademskemu pod-|H»rnemu društvu v Ljubljani, Slovanski dija-ški zadrugi v Pragi ter Dnuštvu slepili v Ljubljani. □ Likvidacija Kreditnega /avoda pri Mestni hranilnici; o tej zadevi I m sklepal občinski svet na izredni seji, ki bo bržčas v torek, di* 30. t. m., ob 18 v mest mi posvetovalnici. □ K zadevi kolektivne pogodbe mestnih delavcev. Imenovanje stalnim se je znenikra4 odložilo; 1 kič pn se prizna vsem mestnim delavcem, kii so najeti za stalno delo im ki so najmanj 0110 leto zaposleni pri občini, odškodnina zn praznike ter starostna preskrba. П Pravilnik davščine na blagovni promet, ki se začne, pobirali s 1. januarjem 1931, je strankam nn vpogled pri mostnem knjigovodstvu. Stranke, ki želijo plačevanje davščine proti mesečnemu obračunu alli pavšaliranju naj se /.glasijo pri mestnem knjigovodstvu. □ Novn carinarnica se bo gradila na desnem bregu? Kakor dotznamo jc načrt, da bi sc novo carinsko poslopje postavilo na desnem dravskem bregu. So razlogi za, pa tudi proti. Zalo bi bilo najprimerneje, da se pred končno odločitvijo vsi merodajni čin'ilteljd (mestna občina, vodstvo carinarnice, trgovski gremdj, zveza gostoillniičarskih zadrug, obrtne zadruge itd.) zbero na posebni anketi, kjer naj se k predmetni stvari čujejo posamezna mnenja. □ Opozarjamo na veliko zalogo manufaktur-liega modnega blaga in posteljnih odej po solidnih cenah. Klihar & Hrovat, Maribor, Aleksandrova 9. □ Došlo! Čaj nove žetve. Posebno se opozarja na bogato zalogo obeskov za božično drevo. Prvovrstno blago, solidne cene. Jaš in Lesjak — Maribor. □ Slike za legitimacije izdeluje lepo in ceneno foto Japelj, Gosposka 28. n Izvanredna izbira kras-nih, modernih in cenenih kravat v specialni trgovini kravat Pečenko. Maribor, Vetrinjska 24 □ Čajni rum, uajlinejši, si napravite doma iz originalnega »Rumoi-a«. katerega dobite samo pri Thiir, drogerija Maribor, Gosposka ulica 19. Celje '& Današnja predstavo Kralja na Betaj-novi« sc prične jiopoldno ob pol 4. Vabimo zlasti okoličane, da si jjogledajo pretresljivo dramo. Predprodaja vstopnic jc dopoldne cd 0 do 12 pni dnevni blagajni v Ljudskem domu, popoldne pa od 2 dalje istotaim. ©■ Prijava dijakov diplomiranih veterinarjev. Celjsko mestno načelstvo razglaša: Na podlagi razpisa ministrstva vojske in mornarice Pov. V. T. br. 1746 z dne 6. decembra 1930 ter komandanta vojnega okrožja Celje Pov. br. 5.182 z dne 15. decembra t. 1. poživljam vse v mestu Celju bivajoče dijake diplomiram veterinarje, k.i spadajo po pristojnosti pod vojno okrožje Celje im so odslužili predpisani kadrovski rok ter položili izpit za rezervnega veterinarskega oficirja, a niiso bili povišani v čin rez. oficirja, čeravno so iizpolniM vse pogoje iz čl. 129 točke 2 zakona o ustroju vojske mi mornarice ter bili tudi na dvomesečni orožni vaji, da se v neki nujni vojaški zadevi osel) 110 zglasijo do vključno 31. decembra 1930 (iiz-vzemšd nedelje in praznike) pri mestnem na-čelstvu celjskem v sobi št. 2, 1. nadstropje in sicer med navadnimi uradnimi ".rami t. j. od 9. do 12. ure dopoldne. Vsak |x> prednjem v poštev prihajajoči mora s seboj prinesti vojaške dokumente. Nevednost o tem razglasu ne opravičuje. — Mestni načelmiik: dr. Goričar s. r. & + Rafko Salmič. Bliskovito se jc včeraj razširila po mestu vest, tla jc dopoldne umrl v celjski javni bolnišnici popularni Rafko Salmič. Sirom slovenske zemlje si jc g. Salmič pridobil sloves talentiranega gledališkega igravca-Ijubitelja na odru celjskega Narodnega doma, po prevratu 1» v celjskem mestnem sledali-šču. Bil je to mož Verovškovega tipa. Rafko Salmič sc jc rodil dne 12. septembra 1870 v Postojni iin je tedaj pred komaj tremi meseci praznoval od) občem priznanju njegovih zaslug šestdesctletnico življenja. Že v zgodnji mladosti jc kaizal veselje do odra in šestnajstleten jc že skupaj z Verovškom poeečal Borštnikovo dramatično šolo i.n tudi že javno nastopal. V Celju se je naselil v letu 1899.. torej v dobi najhujših narodnih bojev. Naselil se je v Narodnem domu s svojo zlatarsko in urarsko trgovino, ki jc kmalu ixxl veščimi njegovim vodstvom postala obče znana narodna trgovina. Leta 1910 jc potoval v Sofijo na zlet Junakov in ob tej priliki poeetil tudi Belgrad in Carigrad. — Pokojnik je bil navdušen lovec ter jc s svojo zeleno četo premnogokrat spremljal tovariše nu ]x>tii, ki jo bo v torek nastopil sam. — Naj Vsemogočni idealni trud ix>kojiicga Rafka Salmiča obilno lioplača ter nam da šc mnogo mnogo njegovih naslednikov! Pogreb bo v torek ob 3 popoldne. •0 Prof. Janko Mlakar zopet v Celju. Ker mora jutrišnje predu«c«aje o Ukrajini in Ukrajincih iz. tehničnih razlogov odpusti, bo mesto prof. šedvvja predaval v Celju pač že dovolj popularni prof. Janko Mlakar o svojem potovanju j*} Sredozemskem morju. Ker jc pričakovati velikega navala, priporočamo, da si na- SRADCE pepelinaste, bele, barvaste in druge vrste po zelo nizkih cenah in po meri pri l. PUTAN - CE13E i — HLOnilHI ■ so lahki kot pero, mehki kot iz svile, skrajno S trpežni, ceni in elegantni Dobite jih v vseh velikostih in barvah ■■I P1CCADII.LYB PICCADILLYa PICCADILLVH bavile vstopnice tekom jutrišnjega dneva že \ Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. Večerna blagajnu bo odprta od ? dalje. — Preti predavanjem l>o igral tamburaškj /bor »Slavec« | iz Teliarja, pevski /bor Oljka« |«i Iki zapel nekaj lepili pesmi. Sporeda tedaj dovolj, kdor ; v želu oddiha ob godbi, petju ter šaljivi be- ' sedi g. Mlakarja, naj ne zamudi priti jutri i 8 v Ljudski dom. Vstopnima za sedeže 4 Din, j stojišča 2 Din. Mariborska okolica Razronje prvo. Kazvanjska občina je dobila le »lni kot prva v mariborskem okolišu nove hišne table v državnih barvali. V Kamnici je bilo za Miklavževo obdarova-nih 135 najrevnejših učencev z oblekami, obuvalom. perilom, šolskimi potrebščinami in jestvinami. j Vsem darovalcem in prijateljem mladine v imenu odbora najprisTčnejša zahvala. Za obrambna dela proti plazovju, ki se vali z Meljskega hriba preko šentpelerske ceste, je v novem proračunu mariborskega okr. cesl. odbora vstavljena vsota 100.000 Din. Izobraževalno društvo v Lajteršpergu ima danes ob 15 v običajnih prostorih lx>žifnico za otroke društvenih članov. Med odmori svirajo tam-buraši katoliške omladine. Elektrifikacija Pesnice je .sedaj \ resnem pretresu; tozadevna pogajanja z mariborskim i>od-jetjem potekajo zelo ugodno in je upati, da dobimo I spomladi električno napeljavo. Nova cestna dela. Za cesto Sv. Peter — Lo- I žane III. se predvideva v novem proračunu mari- 1 borskega okraja 1.366.129 I)in; za cesto Pekre — ] Radvanje 350.188 Din; Jelovec — Sv. Križ 40(1000 j Din; Reka — Sv. Areh pa 817.176 Din. Ptui Onemogla. N11 Sp. Bregu jo doma poštama ženica Golčman Marija. Že 80 let jo prekoračila; delo prejšnjih let ji je vzelo moči. V okolici Slovenje vasi so д> pri cesti našli onemoglo. Oslabelo iu brez moči so jo oddali v ptujsko bolnišnico. Spomin na poletje. V Grlincih v Slovu.skili goricah je dom 9 letnega Vojska Alojzija. Proti koncu poletja je že bilo. ko je |x>ningal pri domači mlačvi, kolikor jo mogel pri svojih otroških silah Sredi dela pa ga je zajel >gepol« Pa ni bilo nič tako hudega. Na jesen se mu je rana poslabšala iu moral je iskati pomoč v bolnišnici. Vilmr v zadnjih dneh ni 'prizanesel tudi ptujski okolici. V ponedeljek zvečer je za nekaj minut ugnsnila elektrika. Pa ni bilo ravno mnogo snega. Ponoči pa je moral pripihati silen piš, ki se je poigral kar z drogovi, ki stoje ob cestah. V Rogoznicl drugo jutro niso mogli takoj razumeli, kaj sc je zgodilo ponoči, da lezi v jarkih več drogov. Tudi drevju menda ni bilo prizanešeno. Za popravilo župne cerkve sv. Petra in Pavla bo prihodnjo nedeljo popoldne ob 3 velika tombola na Florjanskem trgu. Za malo vsoto 5 Din lahko dobiš šivalni stroj ali kako kolo, istočasno pa s teim posredno pomagaš k potrebnemu popravilu božjega hrama. Kolarsko podjetje po pokonem mojstru Vez-•laku v Trstenjakovi ulioi, je te dni prevzel g. Simon Skaza, ki izvršuje tudi otroške sanke po naročilu. Krstno slavo je zadnii petek obh ala ponto-nirski bataljon v Ptuju. Rezanje kolača ie ob desetih dopoldne izvršil mariborski prota za katoličane pa je opravil molitve gospod gvardi.jan tuk. kapucinov p. Streminger. Komandant mesta g. major Šara c je nagovoril voiaštvo in mu voščil srečno in veselo slavo, toplo pa se je spomnil tudi pričujočih gostov. Po njegovem pozdravu so navzoči z vojaštvom trikrat vzkliknili svojemu vhovnemu poveljniku Nj. Vel. kralju, voaška godba pa je zaigrala »Bože pravde«. Po tem slavnostnem delu dneva je bil lepo prirejen prigrizek. K proslavi so prišli mestni načelnik, župan, šefi uradov in oblasti, zastopniki rezervnih oicirjev. Zvečer »o ee aktivni oficirji zbrali v dvorani Narodnega doma. Na tem družabnem večeru, lcjer je igrala vojaška godba, sta prisrčno prijateljstvo in domačnost družila v lepo enoto vojaštvo in meščanstvo. V lepem številu se je temu vojaškemu prazniku odzvalo tudi uradništvo. Globoko znižane cene! Damski plašči že od Din 250 —- naprej, otroški v vseh velikostih od Din 120 — nap ej. Hitite 7. nakupom, dokler je večja izbira F. I. Goričar. Ljubljana. Sv. Petra c. 29 Oglejte si cene in blago v izložbi! Rimske toplice Preložitev klanca Brezno—Marno na banovinski cesti Sv. Marjeta—Hrastnik je večinoma izvršena. S tem, da se je preložil klanec, se je tudi skrajšala cela cestna proga, kar se malokje zgodi. V letih 1928 in 1929 je bivši okrajni zaslop in okrajni cestni odbor obnovil 13 manjših mostov črez potok Ično. ki teče ob cesti. Tudi se je na nekaterih mestih . prej zelo ozko cesto razširilo. Potrebno bo še obno-' viti nekaj ozkih in trhlih mostov, cesto nekoliko razširiti in zravnati klanec pri Dolinšku v Hrastniku in deloma preložiti še manjše klance od Dola proti Marnski kapeli. Po tako izvršeni rekonstrukciji ceste bosta Trbovlje in Hrastnik imela prece. boljšo zvezo s svetom, kakor dosedaj: samo čez Zidani most. Laško Kljub stalnim pritožbam ml strani kmetov o padajoči in nizki ceni goveje živine in svinj, so v našem okraju mesne cene še vedno iste ko prej. Iz drugih krajev slišimo poročila o znižanju mesnih cen, pri nas je še vse pri starem. Udarjen ni samo konsument. ampak tudi kmet. Konsumeut se radi dragega mesa omejuje pri nakupu, a kmet radi manjšega konsuma ne more niti pri nizki ceni prodati svoje pitane živine, ker ni inozemskih kup. t v. Kmetje pa imajo letošnjo jesen na razpolago dovolj lepe živine, ker so boljša krmila, kakor pesa, korenje Izvrstno obrodila Apeliramo na okr. načelstvo in bansko upravo, da s C' tozadevno nekaj ukrene. kajti da stane kilogram govejega mesa 18 Din. medtem ko mesarji plačujejo kmetom živino po 7 do is Din, je vendar malo preveč kričeče. PlfiC. Darilo ne stane nič, ker se samo izplača. Božična prodala samo od 6. decembra do 6. januarja. Pri plačilu v aotovini 10'/„ božični popust ali na obroke pod ugodnimi pogoji. »Zephir« d. d., Suboiica tvornica peči in cmajla Vnruite se slabih pouaredb. Samoprodaja za Ljubljano Brsmlk&Frltsctl, Celjo: D Rakusch; Maribor: Plnter&Lenard Prosimo torej še enkrat kot enakopravni davkoplačevalci, da se vzame vsa zadeva v pretres in se iz banovinskega proračuna votira primerno vsota za preložitev ceste in naj se začne z delom takoj, ko bo vreme dopustilo. Trbovlje Pomladek Rdečega križa ua meščanski šoli je priredil v petek 19. t. m. božičnico s čajanko za učencc in njihove starše Ob tej priliki je bilo tudi obdarovanih 50 najrevnejših učencev, kar so omogočili skromni prispevki vseh občanov. Vsem cenj. darovalcem iz Trbovelj in Hrastnika najlepša hvala! — Vodstvo. Staroupokojencem se bodo delile podpore od 2. rudn. skupine dne 22., 23. in 24. t. m. v Rudarskem domu in sicer od 10 do 18. Podporo dobe revni, ki so zaprosili za njo s prošnjami kakor običajno vsako leto. Ruše Nova človekoljubna ustanova. Po zaslugi g. ravnatelja Krejčija se je za Ruše in okolico ustanovila krajevna protituberkulozna liga. V odbor so izvoljeni gg.: župnik Pšunder, šolska upravitelja Bregant in Stajcen. učiteljice gospa Bregant in gdčni Ambruš in Konečnik, uradnika Janko in Venko. Liga bo začela poslovati po novem letu; ujen prvi namen bo slabotnim otrokom nudili čašico toplega mleka opoldne s koščkom kruha. Smuk. Pohorje se je odelo v belo odejo debele ga zmrznjenega snega. Ta je ravno pravo polje za smuk. Smolnik in Klopni vrh in Sv. Areli čaka.o na obiskovalce ter jim kličejo: Smučarji, [»ozdravljeni dobrodošli I Za Božič in Novo leto j dobiš najlepše darilce, kupljeno pri Ivrdki zželeznino STANKO FLORJANC1Ć LJUBLJANA Sv. Petra eesta 35 sreliku izbera kompletne aluminijaste, emajlirane modre, rujave. sive itd. kuhinjske posode, garniturce za otroke itd. Šfeoffa Loka Brastovče Df sllfehdtshe (razkuževalna) $ГГЛ«ЧО '.a vse svrhe proizvaja tvrdka CHliMOTECHNA družba z o. z., Ljubljana. Mestni trg štev. 10 Konjice Tiskarski škrat ima očividno malo pojma o »Ben Hurju«. V včerajšnjem poročilu pravi, da bodo naši igralci igrali v zimskih oblekah. No, lako ■ hude zime še dozdaj ni pri nas, pač pa bodo igralci nastopili v razko;nih rimskih oblekah. Gospod škrat, na svidenje na Štefanovo v društvenem domu! Mozirje Na Štefanovo priredi tukaišnje Kal. izobraževalno društvo gledališko predstavo ^Lovski tat-". Igralci so zmiraj dobro zadeli svoje vloge. Upamo, da bodo tudi to pot. Zato se občinstvo vljudno vabi. »Slovenec« se prodajo v Gospodarski zadrugi, segajte pridno !>o njem. Murska Sobota Pedruinira Kmetijske druibe za M. Soboto in okolico ima v nedeljo občni zbor. Podružnica je po tem znamenita, da je v Dravsk' banovini najmočnejša. Šteje nad 14C0 članov Trgovine bodo radi bližnjih praznikov danes odprle do 12. Prosvetno društvo Orlavas ponovi danes ob 3 popoldne v Gasilnem domu v Trnavi igro Beli" vrtnice«. V Društvenem domu v Braslovčah priredi šolska mladina i»o večernicah Božičnico*. Tršče pri Čabru Preložite nam rpsto! Samo 3 km. Zopet se oglašamo iz Tršča in se v imenu vseh prizadetih vasi zopet obračamo na vse merodajne faktorje v isti zadevi ko zadnjič, s prošnjo, ki je tako skromna in obenem nujna, dn e ni mogoče in se ne sme prezreti, ako je le količkaj uvidevnosti na odločujočih mestih. Preložite in popravite nam cesto med Trščem in Smrečjem I Samo 3 km! Vsi tozadevni načrti so že davno golovi — že pred vojno. Stroški bi bili malenkostni spričo velike gospodarske važnosti, ki jo ima preložitev tega koščka ceste ne samo za naše kraje, ampak za vso banovino, osobito za kraje od Sušaka pa do Rakeka. Saj e ta cesta vendar najkrajša avtomobilska eesta iz Ljubljane v Primorje. Otl Ljubljane do Sušaka je po tej banovinski cesti okrog 150 km, čisto dobra in pripravna za avtomobilsko vožnjo, brez dvoma bi se tudi zelo uporabljala, ko bi ne bilo meti Trščem in Smrečjem 1 istega nesrečnega koščka ceste, listih 3 km, ki onemogoča.o skoraj vsako vožnjo od Tršča naprej. Na tem mestu je cesta tako slaba, razjedena in razdrapana ter strma, da niti prazeu voz ne pride srečno do vrha. Kakor rečeno, so načrti že gotovi; cesto, ki gre sedaj čez hrib, je treba preložiti samo pod hrib, kjer bo šla skoraj jK)ložno. Od vseh pokrajin v dravski banovini živimo v našem »Gorskem kotoruc še najtrše življen.e. Zemlja nas ne more preživljati, gozda nimamo — dasi je ^Gorski kotort znan po svojih gozdovih — ker se nahaja skoraj ves v lasti enega samega. Skoraj vsi moški odhajajo leto za letom v tu ino, s trebuhom za kruhom kot »Hrvatarjl« in »Francozarji«. Treba ee bo tudi za naš okraj zavzeti, da se nam naš gospodarski položaj vsaj nekoliko omili. Za najpotrebnejše pa smatramo v vsem Gorskem kotoruc. da se preloži ta cesta. Borimo rp zanjo že desetletja, prosimo in hodimo ekrig oblasti, toda nik er ne vidimo nnjmanjštga znaka, da bi se glede tega kaj ukrenile Dobre knjige za praznike. Ob pri'iki »dneva dobrega tiska-, se je pokazalo, da naši meščani vse premalo posečajo našo knjižnico v Društvenem domu. Mnogi so trdili, da so že vse prečitali. Ko smo jih pa vprašali kdai, )e bil odgovor: »Pred petimi leti.'. Prav to pa je dokaz, da niso vsega prečitali, kajti zadnjih pet let je narasla knjižnica za približno 600 kn,ig: torej vseh teh še niso čitali. Zato vljudno vabimo vse pri]atelje dobre knjige, ] zlasti fante in dekleta, da vstopilo v našo knjižnico in za sedanije dolge zimske večere vzamejo mnogo lepih knjig! Pridite! Prošnja olepševalnega društva. Ker še veano niso popravljene takozvane »Prelerancarske stopnice«. na poli s Studenca proti Plevni, bi vljudno prosili Olepševalno društvo in druge merodajne faktorje odbora, naj poskrbe za popravo, ker sp sicer prav sedaj v zamrzlem snegu zgodi na njih kaka nezgoda. Zaključna zgodba o novih orglah in »dnevu dobrega tiska.< Z uradnim pojasnilom g. župnika o orglah je pribita ncovrgljiva vel,avnost aktov o davkih — in ta stvar je za nas končana, kajti na preveč osebne napade na našega dopisnika niti ne bomo zgubljali besed — Ni pa pravilno, da je»Sl. N.« še »Jutro« priteklo na pomoč in tudi »Jugoslovan« in da pišeta v razburjenju narodnih plasti ob dnevu dobrega tiska. Ugotavljamo, da ni bilo med plastmi prav nikakega razburjanja, ampak, da so iste prav iskreno pozdravile ta dan, kar kaže uspeli tega dneva. Torej so se razburjali lc posamezniki in šc ti povsem brez potrebe. Saj ie ilo edino za stvar Katoliške akcije. S to iziavo zaključujemo nadaljnje razpravi anje. V Školji Loki (pod Kamcnitnikom) je odpr. svojo podružnico fotografski atelje domačin Janko Selhave, po rodu iz Selške doline. Priporočamo I Originalne finske smui: kakor tudi lIickory, jesen in akacija, turne, dirkalne in skakalno palice, vezi in vso ostalo opremo razpošilja najccnejc IVAN SAvNIK, KRANJ 90 Specijalni smučarski cenik na zahtevo zastonj! Kranj I Okusno in razkošno opremljena izložbena I okna trgovine 1. Savnika v Kranju vzbujajo mnogo zanimanja in privlačijo vedno, zlasti proti večerj , prav mnogo gledalcev Jutri v nedeljo pop. bo pa I videti še izredno novost, ki io v Kraniu še ni bilo • v izložbenih oknih. mmmmm в%л11 4 j Zahtevale v vsaki trgovini našo sviio JtigoJeska, Kranj O novem delavskem zavarovancu Uprava in organi rac <а hi Pil Jiomoi.. iti Sir; \ 0d.-» .M .l.'lJAiVl \ slu f*iu пмтЛо Ko tmMinevj! temi wwrv..m ^Mrtiiaak. m i>r*vU)v> в!:>-ч. <'< -'t ivimHoi. rttfPTfta- ct dc SOt menik.i.viti dn . 1' IHn. ne г I »in TAl. t>n'+r >r mr-dlm Mer 4. -.n« i riolanozmo/-nne nad 21", mr^tr .ikri znnšii A«»niwinirtiii tn i*rc«Hi*neun. Do so.ia 41110 \ eiovnoni iihrs -un. -a! prr-rnovke n .1! •»»«•«>. '«..:<,. ih i "iЧ" iCt l»o v:'-v-epa 74 k ona o rs varovanju «} i •' n > ■: lsrtes h. nv» * kratko m or.na.'ttl «ncr aUouaistr.v. e ij. .. iinuicije (Ini. lavnrovanm. Trij«!a in odjava i. ■ \»ик podjetnik т»га im.jiaii.' prisojnemu Пкгоопошп radii svojo fVMK\j<\ \ клгогот vji.kv slujo ver kol &i drlittcrr Isl.itauo mora v -\>feu S dni prijavili na pro«!) ;snuih tormularii h ua nova sprrjetejj« dftliivoa. Tudi is* i- ali vs, nat-ale preniombc mora na».nnnltj t rotn rm u. Oiseba, ki ho lo хлрчнепг manj ko' S .Ln mora prijaviti in od,«viii takoj. Regres. A Vo opusti delodajalec prijavo ..li .•,•.„,no Tr^rii. mora povrniti vso Iz.datko, Vi jih jo ime.! OkroJini ttratl ob priliki nrapndo, poroda ali obole-lila njocrovepa de)avra(ke) aH svojca bodisi na ztlravljMijn nI portiorah, in siror naj ver -a 10 livtnov. flo pa no prijavi pravočasno izprememb, m etra povrniti rariilro nn dnnih podporah a.11 'očrnju, ln Sicer Tiajvof гл 28 tednov. R.-vnaTolis'oo Ot.roJ.iiepa urada more v uio-■mfvlioT.ih shiraiib UT.o regresr popolnoma ali рв dttfno odpustiti. TVJodajaleo mor?! fcčnt" na doiavSPVo 7«hirvo notrdilft o 7*p«tlfh''. To pMrdilo jo ve! aviia lr Avo lini. Okrnftril nrni ima pravico. da >;iie po svojih oroanih nndrirutn jvodiotja, čo tT.vr*ujpjo obveznost pn lom Mfcnnii. r>ol«nest nI a cevna}« pri>p< vkov. Prispevke 7Л мvarovanjo plačnic podjetnik, fn aieer v roku 8 fini po njih dospel neti. Dospelost prispevkov to ustimtn Ijonn vsako prve soboto meseca mi vso preteklo tedne Prispevki so moram plačevati zn vos teden, ki so pričenia s ponedeljkom. Ako pa trnja delovno razmerje v lednu 4 .U». nli m*nj. si pleia V pokivira todeneikib prisj*"-!ri.sr)evkov tekom dveli mosorov od dneva dospelost i. тлги plsča , nd rtnovn dnspoliisli daljo obresti, ki so vls.it od ob^i^t- Prtvilopirano narodno honko, Peuat. ki ca odlecno delndajaler svoiim do-luvcoui od (»iai-e iui rnoun pris|»ov kov. hi 1'Г'Г '-oh-dnuilrrrn Ш1, тпрпк h tiiomu i-ouprni Jr*«*. Ako nr od topno dolo ..ilij no .ant* n zastara v potih le;ui nd dnevu dosmilosli. y n-ii«t irvnrnvnnia. T'.iiii' ^iie; avaravanjia jo Osrednj. urad -..'vn i .i i. de i." ver* \jcgov. argnni so; . Okr, im ura.ii. 'Л-1:> vene bliuri.ii: •/* sao.uilno savaTovan.io. Г. Tlla^i.inr pTomeJnih podjetij. rtuiii.rcikt bralovsico ski;i;iiure.. .n:- - i.-au, k. onri poanmemiili .: i .i, u.'o a ti pv i.v.aianiu uiva- • iclnocs 'i • -:пгуз" savamvanja. 1 nt»l-:.- \ varovan ju ima Ospednj: urad, di'i.-,i.r,Ti- prnioinih ortranr-. io 20.I0 ome.ten. Os"t.:i!i urafi je Jtmjcn nc načelo samo-. nih nib ustnn.-" samonii:v-.r. or- gani se: Gim« skunšrinr, v v. Revna'ei'Sf-0. - \adzore.vva. Glavna skrr»cmo tvor jo; «) !V9orn*.! pon: Itnili n-rsihiv Ti irve .in ravnateljstvo, in sioer pT>lrv irp 17. TT?' dp'ndaTR'irov. nn-lov ■ • i/ vr.-: 7-ivnrevanit: e anev. ,n s:ser na po»1-lagi števila ui vam vanih ciae.o imele ravnatoljslvo, bo doj. čil statut vte.-ed- njega urada Okrožni urad. Okniž.iii n rad ie invna ustanova po pvhiripih -amouprevo. Ninpovi saniotipmvni nr-an: sn: n) /,'.. '< r/str. <10 scs-Mli iz 12 Članov. £ ;r. vvsl del.«1*i..!oov, в i< vrši delejt maloev. (il«m niv-nateljslva v rdijo, in sicor: 1 Minister za socialno politiko in narodno / ti-avio •> delodajalca in 2 dol\iomnlcn Torej 4. 2. Trgovsko, ohrlTic in tndns'rijslco zbornice 1 (!ol,4.ienialoo S l>oi:ivsko vbomioo '1 delavce. h\ Лima A člane; 2 delojemalce in 2 dolodnjale*. Volijo jih: minister za soci.ialn<, politiko 2, 1 -ro^ ki nasU<|Uijn mod nevarovan« in Osrednjim, o■ * . uri nli i" n u ni'/ uatnrt.'nik. Imenuje jih uii- nistor Ui pravosodje. •s'"o«ikr za pravde nosi slrankR, kalora jo je izgubila. Prnvdajoče siranko morajo zasiojeti nli pravni Mislopoiki ali pa tudi druce osebe. Ako kjioi ur |H l Sl-И." . I r,H«,.-H ПШ1 ' '"V .n. -.iir.li-.jwna stranka j>, prevnom sin sloj mik 11. eroti razsodbi sodišča »oi ielncga mvarovai ja jo mog.-ča pritaihr. na Vrhovno so.Tiščo. Njegove • riszs Ibe In ji~ip.»iiibi so obvezne za sodišča š.ici-a!n..-ih. k b n;:~:ali ше O'.: i.ir.mi uradom in i.irff. - inv. nmnt^nimi ,-rirr.n v ptvrlerti. zrvaro-vaiiia I»a o ime n»wvi(H» ltrejledn: pn svrilh ov-i uo turne pi^sSovan.io. V »rtrtorlh shi-oHiih W7.ii!isti :n rv samoupravne еттпг.. Ује-mti se morajo prodlsct. zHnifliih! ir. ■ lopi glavnih skupščin. xap stiiki soj ravnale!jstva. liadz-vr-s!vb ,11 pre-.lsetutvra. Ima PTRvico. tis eV ine s1 lopo. i:> hi nili nrn; vni rek :irvtn. ludi ir.r^ke denarne kasni do t«Ki l»m Kazni. N parot;r;:;iti V.S7- -4i, jloiuo kazni za člane In delerininlPe. Id M so pr^trlliV prrtl do-locbam lepa zakona. Ka7.ii.i znašajo ixl 20—i..i;Hi Din. To lo v teh elnjajih. če nc določajo obst.'ječi sUiUnni za prt-s'opke 'e.ž.jili kiuni. Denarno kazju izrekajo upravne oblasii T. stopnje. Radio K sprrrodu pribodnjera tertnn. ka: Im jrat je lxkv.it u.' lwlen v luišem mkKu Prične se ze \ nedelj,!, Me.I ilopoidiin^kiu' konec t-ie H) l^dio-orkeslrJi li.i minili, a Ai dokaj Zlniui 'Ini riio:: ist p. ј.)гарч> Ža^ar jiel re' ;; iozuo 1n.:.sii'i. Pop<jK>;-ed ,ui ol:si cu toCik. D-.- jti.ki ii: šk*>L zavo.iv.v ki i.n.uii jh> • v«jih i»«J-..-:iU|, /.uio tudi ta iiiisiop Kvplo piuwi-;-a\ 1 јљ:ч-... ker je dokue raarij:vi-ff« in v« -uicra ' \ en-.-,.->ke^Hi j, iu. Z . o-eer se L10 piTiutšaiti »: Dunaja v t lok« M epner-I c vn ru Tanjiliiiuser«. — ponedeljkov (»rti.smm kaze «lrup n- ■1,1:1 šmlsko mladine. Znani zhor m'ile.1,1 išeni< Im priredil z leta r stilno-slojen koncerl v la.liu. — Л torek zvečiu pa bomo s'- saii pevski zhor L.iubljanev prrrl v .*:l«"'WTn cl.''.s.'>one.aa ГоГегНЛп hiise pivs'.oje, t rti. \ 1 loiliiMirjn. — V srede na -volti vrči f se saene sla v 11 , na o.ld; ju že r4» s koncocuv« i'inlii>-o: kesi ra, ki i»o irve'4 - 110 cluslio. P,, zvonenjn bo |нЧ iibljen: naš /liancH- l Mar jan Tlus. Opirvzoriie.-i n.i! na iio->.; lit recitacije p. Li+inhu in iui knuuijunje o Btiž.ien \ si.-vonsk.i nttMviu'. pesmi, k pi. bo govori f,. ргоГ. kv.liui. CairuŠJ kr-.fczei. \e*liur bo izvijal prnierun sji- re. uaui j m ImSo plošče izji:>llii-le ca s do ponoči, ko st prične odmfanie (KilniK'll Ч.Ч* iz frjuielskiiiislvc orrkvr. — \ četrte k . n« luvžioni praznih, nuni bodo popoldne j« li kaniirt-Li z »Mit 1 ljublj nilskem lice ju. 7večer pa bo pefl imovs'ki ceAvena zlmr n«šc stare, jia vendar vtnino inivr 111 111,srčno 1к№.м-лс pesini. — A p rte k. iui Štefanovo se IkkIh itpUsilii lvoltinjoi. k lub Bohinj Ihi j>ri-ri*liil pestro sni u ško akudumijvi. Li se 1k> prenašal« iz Boim t*ke iiistri<-o. \ ei ertti mioretl obsega iin ji>re.j kontoirt p. M. jelač nut ki lx> pel diii>«!vu. — 1Ш1 ,1н« delavske aut lio Zarja. — iti,(Ki Uumorintičao Olivo, pisatelj M Učim, ki. — lti.811 Koncert pevskasit zbor« in erkes.'r« škof. gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano. Gad bone točko izvajajo dijaki pud vud-voni prol. Viijtehn llj baška. pevske j>od vodslvom prof. Mati.10 Tomca. — 19.(K> Tnnuliuuser, ojiera v !S dej. od R. \\apnorja. 1'renot iz tirssavne u]»ere ji« Ounaju. Ptinedol.iok. 22. dec.: 12.1*5 Ркзмег (mešun »iMisru-m). 12.45 Dnevne vГ- Čas. ploiCe, KiM-t'.a. 1Г.К1 Radie orkester. lh/Ч) Dr. A. Bnjec: ItnlijniiSčin::. /9 J'rot. Tine Debel Jak: Poljščina. 1<>,"4! Zdrti . si volta um: 1 lip. Miaoio: >rci» in koaservirsMia jnjcti. 2ti O »okoliških okrožjih (c ?.ncsr). .'O.id PeVski veter drž. ženskepa nč'tel.jišf'« v I ittttljani: !"uo- iti tlv<»pUisiii ženski -bori ter .mucspevi s spre 1111.ieva 11 jeni kk> v i: ju 22 Poročilu mi čusovn« napoved. Torek. dec..-. 12.15 Plošče (valčki, pvlkc, soi-Biiii.-le;. 24' Dnevno vesli. I" (.'as. plošče, borza. 17.31) Radie onkester. 18.50 Prol. Franc Ге.псч..: Ni.it sollicc. 1У Mladinska ur.c: 01« košie; Sinile;ne v di.:vsl.i Inuiovini. Jato Doku. Sdbnt i p "e. 14.31» Dr. Ivtui Oi .'b nauer: Nent-sL.vii. . 2ti Pevska 1 onet-rt tboro /Ljubljana« -ot vodstvom ti;. A. Do! • nar i«. 21 l.uiv. prol. ing. M. Osuna: Mtreje pri spre., mu in njili oovrvo-čiirlji :j»lt!-;:u n kumentur;. 21.50 R,ou-t. 17.30 Na-1 od no pt-nu. IS Plošče. 2i) Tuiiiljw!ce. 20.30 ila /'jatit. dittnui. Sterij« Poptrvio-. 21.30 Radio septot. 22J0 Bali. le j k« koiK1. — Zagreb: 12.30 Pl Š1.4 :7 Prenos r.vočnef»i lilniu. 20.30 Prenos. 22.50 vovkse 2-40 Ul-U glasba. — Budapest: 12.(5 Ivoncerl. 17.33 Konceh vojaške godbe. 14.10 Plošče. 20.43 Konce ii. — Dona j: 17 CliK-•uii.' oti, -k« int. 17.30 Mlmlinsikii ura. t'».3fi Pevski /.bor 20 30 Pn.-irti- opero. 22.20 Vevenui koncert. — Milini: 17 Plošči. 14.30 Pesirti glai-I>ti. 20.30 Pkišče. 21 koncert. 22 Ko-medjia. — Pi apa: 14.1)0 чцтто Bote«nest 14k, open, Verdi. 22.20 Moravski! Ostra v*. — Lengenberg: 17. '5 rojioldansk kouvert. 19.45 Л <4-erna glasba. 20 '5 Pester м-.Чм. — Rini: 17.00 Koncert kvin.o.u. 2П.40 5'oLalu' k DCt-rt. — Berlin: 14.10 Vm!;ll« 20.50 Plesni veoer. 22.'5 Buda.|jesi. — Katov "e; 20.5(' Oueieta. 22.15 Plošt-o. 25.00 Pb siia pladia. — Teui011.se: 18.55 Argentinski orkester. 20 00 2t.(Hi Koii'4-rf fl'hilijn). '-HI Koncerl. 2" 30 Violina. — Mtihlacker: Њ.ЦЏ l'o-poldanski koncert. )4.30 Ploii« 20.00 Scliuln-t-iov \ t.-čei. 21.30 llntl 22.20 Ph iui -oia 22 50 Htidapesl — Mar. Ostrava: I6(K) Radio orkt -.t r v Brnu. 18.25 Petje IH.40 Prag«. 22.20 Ja././ orkester. — l>ei|>/ip: t^"'1 Z"l> vna .fl.,v'wi. 4) klljičl-г -4>iis:,'iv. 20.3v i V V i. v i. 22.PV louiičui kuncer! Čitaietjem „Slovenca" za nedeljo 21. decembra W. K. Cliffordt Slikarjeva m. V ateljeju je ({orel ogromen ogenj; na slikarskem stojalu je bil razpet kos platna, ki je bil dovolj velik za doprsno sliko; na majhnem odru stol; Carbouchc je Čakal na lady Harlekston in hodil po ateljeju gori in doli. »Gospa grofica!« je šepetal. »Madelaine! — Oh!« se mu je bolestno izvilo iz zadnjih globin; »morda ima Se malo veveričjo boo, toda danes obličje gotovo nc bo več tako kakor pred triindvajsetimi leti Moj Bog...!« Ustavil se je pred veliko slikarsko mapo in vzel sliko v roke; predstavljala je par kostanjevih dreves v gozdu; v ospredju je skušal mlad mož pogledati v obraz mlademu dekletu, ki *se je obračala od njega. Vzdihnil je in postavil sliko nazaj; potem je začel iz-nova hoditi po atelieju gori in doli. Tedaj so se odprla vrata in vstopila je visokorasla, ljubka dama. Carbouchc se je poklonil, njegov obraz je postal trd, toda motril jo je radovedno in skušal skozi velo razločiti njene poteze. »Dober dan, gospod Carbouche, kako lepo, da vas zopet vidim!« Njen glas je imel rahel, sladak zvok in njegovo srce ji jc vzkipelo nasproti, toda stisnil jc zobe. Potem je rekel prisiljeno: »Dober dan, gospa grofica; imel bom tedaj čast. slikati vaS portret.« »Prcljubeznivo je od vas, da mi hočete iznolniti željo,« je odvrnila in stopila korak bliže. čudno ganjen je prisluškoval šumu njene obleke. »Slikati je moj posel, gospa grofica,« je dejal. Na pra>'u je stala brdka sobarica; vprašaje se je Carbouche ozrl tja. »To je Susette,« je izjavila ladv Harlekston: »uredila bo nekoliko mojo pričesko.« Potem je pogledala Carbouchea in dejala: »Kako čudno je vendar, da vas zopet vidim! Kolikokrat sem si to želela...!« »Če ste pripravljeni, gospa grofica, takoj začnemo.« »Ah, da, vašega dragocenega časa ne ttaemo tratiti. — Susette!« Odoela si je plašč in ga izročila sobarici. Pohlepno jo je motril umetnik. Bila je vitka, četudi ne več tako dekliška kakor pred triindvajsetimi leti; njene kretnje so bile ljubke, dasi bolj ženske nego nekoč. Ko ji je sobarica snela velo, ?e njegov ostri pogled takoj ugotovil, da so bili lasie še vedno zlato-plavi. vendar ne več tako blesteči in mehki. »Zelo sem se izpremenila, kaj ne,« je vprašala in v njenem glasu je bilo nekaj ganljivega, dočim ga je njen pogled nekako pozival. naj ji ugovarja. Tožno-resno ji je odgovoril: »Gotovo, gospa grofica, oba sva se izpremenila — vi ste lady Harlekston in jaz sem postal star mož.« »O ne, ne star,« je dejala s prikupi ji vim nasmeškom. Obšla ga je nejevolja in ko ji je izne-nada pogledal v obraz, ga je prevzelo nekaj kakor sovraštvo. Oči, ki so zrle vanj, se niso zdele več tako plave kakor nekoč in kar nič več odkritosrčne, obrvi so bile lepo vzbočene in temnejše nego njeni lasje. Ni bila zastonj W. Matthiessen: Za izgubljeni g ros Sto let je že tega in več, ko je šel hudič enkrat po svetu. Nosil je s seboj nahrbtnik, v katerem so žvenketale in cingljale številne steklenice z dolgim vratom in debelim trebuhom. Kajti hudič je bil na potu po mestih jn vaseh, da nakupi duš za svoj pekel. Pač se je botaJ in mešetaril za vsako dokaj časa, jo tehtal in meril na vzdolž in na Sir s svojim peklenskim vatlom, jo gnetel in vlekel narazen kakor gumi, toda slednjič jo je pa le kupil, za mnogo ali pa tudi za malo denarja. Vlekel in trgal se je pa za vsak groš. Nd trajalo dolgo, pa je imel že dvanajst steklenic nabasanih z dušami Samo trinajsta je bila še prazna. In tako se je opletal in oziral okrog po vseh cestah in vogalih, po vseh stezah io križpotjih, če ne bi našel kje vsebine še za trinajsto steklenico. Toda vse duše, ki jih je srečal, so mu bile premajhne. Ne bile bi mu napolnile steklenice niti do polovice. Ia že je bil hudič na tem, da bi iz feze samega sebe raztrgal na dvoje — ko je zdajci zagledal na cesti klavrnega človečka. »O, o,« je zaklical možiček, »velik umetnik •em bil, pa sem svojo umetnost za denar izdal. In sedaj sem tudi denar pognal! Prosim, gospod, darujte kaj malega ubogemu možu!« »Hihil« je sikal hudič, »prodaj mi svojo dušo, potem boš mogel veselo živeti!« r Zakaj pa ne,« je odvrnil berač, »toda povejte: koliko pa hočete plačati, gospod, za mojo dušo?« »Kakor mačlcA v JaUU.. i____■__-------*„ 1 u..a " -- ---u ju Supuu,« J« - .i v-4 ■ SU-IW| ki je bil že zelo utrujen, >za tisoč cekinov.« Mož je bil zadovoljen in takoj ga je zagrabil hudič za vrat ш mu z enim samim potegijajem ljubezen hči francoske matere — dobro jc umela, kako izpolniti naravne nedostatke. Lica so bila lahno rožnata; toda nagubančil je čelo, ko je videl, kakšne vrste rdečica je to bila; usta niso bila več tako mikavno oblikovana, ustnice so bile brez barve — kratkoinmalo, hi se dalo tajiti: obraz, vse bistvo lepe, elegantne žene je imelo na sebi nekaj umetnega, narejenega. Carbouchc jc to dobro videl, nič ni ušlo njegovemu pogledu. »Sedaj morete iti, Susette. V dveh urah — kaj ne, gospod Carbouchc? — torej ob eni sc vrnite, toda z avtom, kajti utrujena bom.« »Lahko počaka tudi tu, če vam je ljubše, gospa grofica.« »Ah nc, ima šc nekaj opravkov, in midva sva stara znanca, gospod Carbouche, in rada bi — rada bi« — počakala je, da jc sobarica odšla — »nekoliko pokramljala z vami, to bi bilo v njeni navzočnosti nemogoče.« »Pardon, gospa grofica,« je odvrnil in ji namignil, naj sede na stol, sam pa je iskal kredo, »a nimam časti, hiti vaš ftari znancc; saj ste prišli šele pred par minutami.« »Mislila sem na stare čase,« jc dejala s tihim glasom. »Ti so nama tako malo mar kakor mrtvi v svojih grobovih. — Sedaj morate misliti samo na svoj portret — bodite tako ljubeznivi in obrnite se nekoliko bolj proti luči.« In stopil je nekoliko nazaj, da bi premotril njeno držanje. »Ali sem se zelo izpremenila?« je žalostno vprašala. »Čas je zaviden in vsakomur nekaj uro-pa,« je dejal, v tem ko je začel risati. »Bili ste pač zelo presenečeni, ko ste čuli, koga naj bi slikali, kaj ne, Непгу — go- 1 Carbouche?« Opazovala jc, kako je učinkovalo nanj, ko ji je navidezno nehote ušlo njegovo ime; a postal je le še hladnejši, zapetejši nego prej in odgovoril: »Življenje prinaša mnogo nepričakovanega, gospa grofica, toda ko po- stanemo rajši, na« more malo kaj več presenetiti.« Nastal je molk. »Ali vam je težko govoriti med slikanjem?« »Običajno raje molčim, gospa grofica.« »Tako zelo bi rada čula, kako se vam jc godilo.« »Štejem si v veliko čast, gospa grofica,« je dejal mrzlo. »Zelo me je zanimalo, ko ste postajali slavni.« »To jc zame velika čast, gospa grofica,« je ponavljal in delal dalje. Lady Harlekston je bila osramočena, zmedena. Na njegovem obrazu je bila videti samo želja, da naslika portret; delal je hitro. Potekla je ura, slika je preccj napredovala, toda lady Harlekston in Carbouche sta si st^la nasproti enako tuja kakor ob njenem prihodu. Nenadoma je postala smela. »Ali ste bili v zadnjem času kdaj v St Germam-cn-Laye?« ga je vprašala. »Nc, gospa grofica.« »Kako mil kraj je to!« je vzdihnila; »kako ga hrepenim še enkrat videti!« »To ni težko,« je odgovoril; »St. Germain jc oddaljen od Pariza samo eno uro.« »Toda bila bi žalostna,t je dejala, »toliko spominov hrani zame!« Molčal je. »In kako lepo jc tam!« je dodala. »Sedaj ne, gospa grofica,« je odvrnil ljuto, »kajti sedaj je zima in listje je odpadlo z dreves. Če pa je drevje golo, potem gozd ni lep. Prav kakor ženske, ki tudi nimajo na sebi nič lepega razen svojo zunanjost.« »Mladost in poletje nista vse,« je dejala skoraj tožeče. »Ne, gospa grofica. Včasih najde človek z leti spoznanje in modrost, in pozimi imamo tudi čas za premišljevanje.« Zopet je nastal molk, seja se je bližala koncu. »Zelo kruti ste,« je dejala tiho. »Morda,« je skomignil z rameni, »toda svoje narave ni mogoče izpremeniti: človekov značaj je njegova usoda « »Ta trdost jc morda pri geniju neizbežna,« je dejala zamišljeno: »to'ik-o dragocenih reči je trdih, a diamant je najtrši.« »Kako duhoviti ste, gospa grofica! Bili bi v stanju v kom vzbuditi ponos sredi njegovega čuvstva popolne nevrednosti!« jc odvrnil. toda njegov glas se ni omehčal Nekaj minut je molčala. Ostrgal si je palec ob paleti — seja je bila pri kraju. Radovedno se jc ozrl nano ia potem na svoje delo Pred hišo se je ustavil avto. »Ali nikoli ne odpuščale,< ga je vprašala in težko dihala. Pogledal jo je naravnost. »Odpuščam? 0 da, včasih žc. Odpustil bi morda tudi vlomilcu, ki me je bil okradel. toda potem bi vrata trdno zapahnil za njim.« »Tako rada bi sc nekoliko pogovorila o preteklosti,« je dejala in mu prožila obe roki nasproti. »Gospa grofica, to jc moj atelje in čast imam, da slikam vaš portret; dovolite, prosim, da omejiva najine pogovore samo na to —, ah, tu je vaša sobarica. Torej v četrtek ob enajstih! Čc bova marljiva, bova v dveh nadaljnjih sejah gotova. Zbogom, gospa grofica!« (Konec prihodnjič.) nego tisoč zdravih ušes. In umetnik je peklensko pcseoi umel. In jc spustil preprogo, pod katero je bil iskal, in vstal — divji smeh je huškniJ čez njegovo obličje — in šel h klavirju, kakoir da nikdar na svetu ni bilo nikakega gro-Sa, in začel igrati. »Srd za izgub jenim grošem,« jc mrmral. Ko je to sLišaJ duh teme, ki jc stal v kotu kakor dim, tedaj sc je zasmejal, ln vedno glasneje sc je smejal, fcim bolj ,e iz strun viharil umetnikov srd. ln s svojim peklensko lepim glasom je pel hudič ob zvokih: Sin bogoiv, za čim divjaš?! Ujel sem te, u,el sem svet! Hej toeiejo bogovi v mrak! Vse duše bom v zlato vk^val Ker ti, srn prvega bogov, noooj klečiš in moliš mer Umetnik sc je smejal, ko jc to slisai s svu-,iiu srccm. ln vedno dalje je vihral, kakor b mu bil groš ljuba in svetišče. Satan pa je ia al od zadovoljstva, sc stegal ш pretegal, da jc kakor ostudna scnca pokitnav&l s stropa. Z rokami teme jc hotel poseči v šum zvok. v. Tu pa si je opekel prst na tihem plamenu sveče, kj jc kljub jutru goreia v temni umetnikovi sobkii. In kakor orlovi kremplji so sc mu zasadili zvoki v njegovo peklensko srce. Tedaj je zarjul: Kaij sd mc, pes, ukani!? Mc z notam. prevaral? Saij v raj pifjo tvoji zvoka m k solnce sp6l To jc bil trenutek, ko so mo:stra oči in celo zazarcia v svitu vseh nebes. Udaril jc na tipke in sijaijno, kakor solnce na binkoštni prazmk. jc zaštimcl lepi E-dtir Tr da1; je zu -vreščal satan v svojem kotu. Tulil jc: »Prekleti, iztrgal iz grla dušo kakor mokro cunjo, jo potlači! v steklenic® — in potem je zalajal ostudno kletev. »Prokleti!« jc zakričal, »ogoljufal si me! Napol pralna jc steklenica! Daj mi maj denar naz.aj!« >-Kaj?« se je režal berač, »ali nisi rekel, da kupiš mojo dušo kakor mačka v žaklju? Ne, tu nc pomaga sedaj nobeno mi-javkanjeU In hudič, ki je v denarnih stvareh poštenjak — to mu jc treba priznati, pa naj že kdo misli o njem, kar hoče — hudič je moral začeti lepo prositi. Padci je pred beračem na kolena in jokal in moledoval, dokler se slednjič oni ni omehčaj in mu dal od tisoč cekinov nazaj en groš Potem jc šel berač zadovoljen sam s seboj in svetom veselo svojo pot. Hudič pa, ki jc bil od samega govorjenja ves hripav, je stopil v prvo krčmo, ki jo jc našel ob poti in si kupil za groš vrč mošta. Toda pijača ni mogla ohladiti njegove razbeljene duše. Jezen, da bi skoraj počil, je zlil pijačo po grlu, potem jc odkrevsal dalje in skozi prvo mišjo luknjo, ki jo jc našel ob cesti, smuknil v peklo. Komaj je izginil, m še sc je vlekel po ječmenovem polju smrad po žvcplju, ko so sc znova odprla vrata v krčmo in jc vstopil mož mračnega in divjega obraza. Samo njegove oči so sijale kakor Sirij na nočnem nebu. ln ta mož je bi! bogonadarjen skladatelj Nihče ga ni poznal. In tudi on jc spil vrč mošta, plačal z goldinarjem in dobil med ostalim drobižem nazaj tudi hudičev groš. llmetnik tega ni opazil. Čutil jc samo zvečer, ko jc sedel pri glaso-virju, kako mu denar v žepu žvenk ja. Kljub svoji gluhosti je opazil, kako sc v njegovo igro mcšsic i.rcščeči kriki. .-Odkodi neki to vražje sikanje v moji sonati?« je škripal z zobmi — segel v žep in vrgel drobiž na stol: tu je ležal sedaj m sc m več ganil. Umetnik pa je igral, da so zvezde jokale in so so'ze kapalc v brezdanje vsomirje. Bila je kasna noč, ko je legel k počitku. V zvenečem petju so planeti nadaljevali svojo pot, kakor bi jih opaijale svete note, ki so se vso noč nosile med zvezdami. In ko je solnce vzšlo in sc s prvimi žarki poiklonilo mojstru, se je ta prebudil. Videl je ležati svoje groše na stolu. Vstal je im jih preštel. Kajti, si je dejal, peklenska reč ne vc n>ič o petju in harmoniji. Samo šteti jo je mogoče. In glej, ko je tako štel, je man kaj en groš. In ravno ta groš jc bil, ki se je prejšnji večer najbolj bleščal, ln umetnika jc zgrabila strašna jeza. »Hlapci pekla!« je kričal m besnel, »ali ni vaša dolžmst, da služite nam neibeščanom? Kje si, prekleti suženj? Ali si hočeš ustanoviti lastno kraljestvo ?<• ln začel je iskati pod posteljo in sloli, pod mizo in omarami. A kakor je ril in iskal, groša ni našel. Kajti ponoči, ko je umetnik spal, ga jc bil satan ukral. Kajti najvišji hudič, ki je se dol v kovini, si jc bil vtepe! v svoje strahotne možgane misel, da postane po tem enem grošu kralj in ukazova.lcc v glasbenih nebesih. Umetnik vsega tega pač ni slutil, a ko je vedno dlje iskal jezen m srdit, pretaknil vse knjige, vse note, svetil s svečo po vseh kotih, tedaj jc začel pojmiti. Od vsepovsod so mu zveneli glasovi, iz vseh kotov jc brnelo in šumelo: V kovini duhovi, ti vas ifcčcjo, mojster! In vi nas iščete — kakšen dogodek! ~nko bo glasba prispodoba pekla, lako bo umrl Bog. živel dobiček. Nove dobe začetek Tako so šepetali rli duhovi. A niso vedeli, , da umetnik s svojimi gluhim: ušesi bolje sliši P TVroff Prince zrnja iz 42• nadstropja Mike Je dal »ruimenje *n odhod 7rt1opiitnll sem vrata dvigala. obrnil vzvod iti zdrknili muh kvišku. Katero pn-«lm?< Najprej »oni ustavil v edpnlndvajseteitv \ očin-i potnikov ir izstopila v tridesetem Tn n- hib dan*, »horol4ttt.fr v klubu mehanikov. Samo mi gest v dvtpalli fo ћо№1 ?e vfsp hil jo to temnopolt mo: vranječtiilmi la«mi In "Vrni, k so- bili- Vnkor olivo Hil ir i/bruno oMrsVn, . rn nrel*hr>no »n pisarno, hi dejal i*mw sok" nfn si- mu Jo priletni In kttker vlilo bleščeči ct 1 linder, neg rajni lakasti čevlji, palica Ir ! wVav?rn TWi dosti roki So izdttfali inozemcn K« jI i \ Nevvvorku onn kij ti?. Srsia ir ! - dtu odkar srm «r (ttrufen in c^ifr.ltt.ll* vlačil Pt cestni Ir, flltll knl'0 rt SIT vfripatoči * vPontr velemest* mimo me »te "? sen st bi *чВГ ohtinr ir nnlr #ovra štv; TIe,tn' л razkošnim avtomobili. v katerih htrt-ir^h «r se ibnl zadovoljni ltudfe. Pr. tom rust: bil- lakotf nt-iifehrtut k str mr nnj ho] mučil mn*~ve. nnrn7.n0 snoznantr. da \ ton or'tls' ГП lllpbnili''tlltl k 7«IV>slttfr mi ljtenr liitd. 7лП1г nr h hilp mesta! Kamorkoli ern Ir.' -ir sledr* какРПМ epbrsi nI slone rm sinjih- nov «m1 s(4i dobi tmst, rr^ne-rtnšn pripovp* ~T>fii!e oglasite -sr mo»dr »ene! iutTi -• 1тг1?Г «en nn" centov s klinil neka kruha eenen klobase ir šj> domov — t mrk, srtt hi itifi nokln. trtiiom Ir. ncrnio i?- i teknil kotiček < katerem «etTt hil varen ttidi preči ostrin1 nnplivton noliremanit N n tn i-.Mr "a/bole le nt h-ezkrninecs rr.iTvtnin nr trdem. kantoni tem tlaku. in tnkr sen sr . triUtkom zleknil nr mehkih tleh: snk- j ti' srn- ^ 7i v -itlnvir v> i nnr plitvo Jio," ir hil: fr*mnr. nhla' \i«el niikr nnt mestom ir se rdr il v odsvitr luč. Ravnr meni na sr^ot sr ч rtv i-T-riit n^ot tenmrmi noht: me .ov-i, ^ :»r Ih - Ivnllfc opronrtnrp: nestve-tt. tr žele«, *tr«ktr ln кптеп«. Pnr nke.n je hitr st -nzs-r:'trnih in virtel ir hiio. kakor h !,; or vrpe - tem,- nes: krestur in jih m»-■fts^sr t»r te sknl nekn iih je ohtičnle oo".. dturr nr «r nndlr st-o-f k moiim nnpam ... j .1 rstr srn k-uti ir floiln' trde kluba*,-., pri fptr r>r n,>ai siimfr-.tf mestr. k sf tp irie-sitr 7rif ndrinie? tenko* hTumenir nio-ta. »daj ; ti! nh meni i.nkri" r r P.ilnirnmf. no ln? v ntrsnrnti n noslonu рогчншРг Tnd metUn ir i»e-stainir mi~ne;še same mrmrale »r šf neievnlj-th) knknr velik ntnk ki mnn n^ol volt: v Tvtstelie. 0Vn:>mat mr n »are «дг . Г>е xe\*na kf.niift se ir tjculvla t« mn ovTatnik ir. nir h^e4 ntlila .Irzno sem ..lr-7r ploblif v ст-mrv ie in »nsnano nwr'ki> prrrt mra>nin- obrisom poslopia. k se je le nejasne od-i.žnlr, n« nočnem nebi. Samo v enem oknn. visoko t eori hod streho, ie Viti še ln? Me.hnniMm som 7oM sle! hfidst-opja. Okno sp ir nahajale v nadst-ppfu. i skv'vn.nitnepa je hil na tej sr.motn svetli toPki. ki le visela tam pnr \ zraku med nohom in remljrv ?.dolo se mi jf knkor oko t.-i .itejrn C; klopa. Trpet som zadremal, n spni sem slaho Od грлгп jr pršil drohan del. sjvv dni je bilo vlay.no in mrzlo, ln \se.lrj. kadar st m sr 7.hudil. sem videl samotno, svetleče se oko. ki ir nepremično strmeh doli name. kakor hi me hotelo hipnotizirati... Tedaj so jo nonadonui <>dprlii prrvl menoj iirtta dolthH . . Temne skalno slone so jo oh »lajale od trob slmni, iVIrlo pn so oblivali ltMii, svimVnosIvi valovi . . . Tik oh brtyti st* jt- dvi pnla strma vi alri. Nn njej Je leJel. oklepajoč st* je ■■ ojjrmtihlmi kremplji, silen уппц tor dvigal rrvgnto olovo proli nebu Na čt'lu tuu ie strmelo \ grozljivem oirnjii blesteče «>k«■ . Slal sem nepremično, knkoi .'io>«ran in st- ni som upal penili,.. ' Pokli hr> Čaka le mi je nekdo /лSe nrtfll tn, tiho tnkt* libo knko iti 'zavil skrilo \ nepredirno temo... l,p satritilno oko so it st^ svptilti in so žareče /roalilr \ l-amenin. valovili in ohlnkih kako: krvav plamen ... /'hmli sen s,- se-lr /.jntra.i ^'ohični >arkl sr silili skozi VO.jevjt In rtvslio kapljico St* St bleslele. Moker som hil dr k sr previdne naokrog, in 1,P' nisem onftril v bližin ne čuvaln nr stražnika, sem 7lrt7o! i svoirfn skrlvnliVa. Otispevš na stez«v sem npn'il visokega mbtot«'i mtv>r \ delavskem siikniiču in s pipe me, znhmi 7 ii/iil'-on »r srkni dim. m \ nje povTir s*-. >em flatlko ohrtfcMn ohraan se ir iznriat tnlikt dobrodušnosti in TMdovoljnosI rt: sr msen moge prenutgiit: in som ga nn govoril. - M ттг '-estr čr r" mef?f>čr tn rinbtti kake delo kakršne kol '1- Mo! s pipo n ljubil nepotrebnih besed. \alnii,Mu me te premotril e zaposlena ?.i:ri po velikih ho,inikih. vse ozračje te hiše. k. if zmerom ilvahna. zmerom delavna, m ngaia. Mo.i gostjf se pestre meni mri o. kako: kalc.idoskopu — delveli. sa-moliiihn bivv.tii mešetnrji. ^uh,. vedne ne mini trpovsk notniki. veseli trgovski vajene' n ;»ednr tipkarire. ki kljub vse.i koketnost ne pnzahii. mihrati e rr.zo v notezr delrvnr »-peslenost. Liuhin to orjaške poslopje in njegovo glasno neiilruiliii noi-^tjf«. topntanje vrat nr; dvigalil.. ropotanje nis:.lnit stTojev. ki zveri 17 vseh nisnrn. 7v опецјг telefonov in hren-;\antf mnogoštevilnih človeških glas, v Rud brzini n;mir nestetili hodnikov ii skozi oiiprta vrate opazuie.n živahno razpravljajoč ljudi: ai. pa tnd. tipkn-ice r njihovimi uutfrtulini pri-českami. ko st sklanjsi. nac pisalnim' stmji. goloroke trpevske pomoŽMi'-e ir, male sle. ki ostane v velikem poslopji: čudno tiho. Kakor hi jih ošmila čarovnn siha. sr iznenadi: * sr potopi v glolvok sen Potem dremljejo flv igala v pritličju, tele-fvini in pisalr.. stroj uMlmejr: nti doicih hodnikih so širi tema in v njeni clohini žnri sr.mo 5o samotna lučka polbmiejf« Mignnl* ... Vsr •ipi... Mitmdmll je tipmn. pretkan* > sanfuml •ntiinmi človpskeffa hrepenenja, ki lake redko Izpolni... Spominjam se še nekega dne tri me sot'o po nastopu sluv.br. \ osejiiiirtrideselom imdslropju som izkrcal dobrodušnega mr. Wlu teloeka in imel rul. л.>j ->ojiski glas. Uzrl sem se. \ kotu dvigala jr slak) mlado dekle v priprosli pronirnadtii obleki, v aktovko pod pazduho. Obrav jp aasenčeval klobuk, le kito jdn* ili las je bile r« ločiti v slabi luči majhne svetilke llstavil sem dvigalo \ dv«iusliridr*e tem nadstropju m s«> nekoliko obotavljal, kakor da bi imel šr nekaj opraviti z vzvodom, \ tom nadstropju .te obratovalo samo moje dvigalo, ker sr je poslopje od Sb. nadstropja dalje zoževalo in prebujalo v ozek stolp. Tu slu se nahajali samo dve pisarni. Eno je bil najel mr. Parata, druga je t iin pravna. Kt* jr mlado dekli* zapustilo dvigale, je razsvetlil njen obraz žarek svetlobe \i. oknn na btitlniku Njena zunanjost me je presenetila. Nekaj omamno stenskega in odličnega jo hiio v pravilnih potezah njrncga nekoliko bledega obraza, v lokih r.ieiiih temnih obrv i in v elikih, prijaznih očeh Poki mala mi jo jn so mi zahvalila s tak-o ljubkim nasmeškoan, kakor da hi Ji hil slon] kako posebno uslugo Zardel som in gledal 7a njo. ko je Šla po hodniku do pisarne senjorjn Parata. Min t it o kasneje je izginil«. Toda še vodno sem zrl za njn, ne me tier se z.a nepetrpeHjivo zvonen.ie v sptvlnjih nadstropjih Miss Pdm Mellon — njen p ime sem rve.^el zel o kmalu jr hiln poslala prtsredovahiioe zn sln?be ir, ir našle, i nji dnn nastopila svoje mesto ko; tipkarica pri senjorin P.ir.«ti. Kmalu sem si hil nn jasnem, dn sem v nii-~ F.dno zaljnhljen. To ie hila Ijnhezen na prvi pogled, ljubezen od trenutka, ko sem ntenn vitke ptistnvo ucie^lal v kotu dvigalu. TY ljiiheztui me je jrpevzomala 7 radostjo in hnlo-:ji obenem. Kr sem ji mogel, irivng ne-niam, in osti ml ion inoze.iner.. ponuditi? Kaj sem iiiot/t^i mi bmlečnosl drugega pričakovali. ПРГР vrste enoličnih delavnih dni za majhne plačo,, ki je zadostovali. Urmia,' zn najnujnejše? TiKln hil sen, neizrekljive srečen se-; njnr Karata želi. de hi jutri zvečer ostala do ! devetih. Ali je dvigalo ob tej uri še v obratu?« Ne. toda nočni vratar bo prišel p\i vas. ; Senjor Rarata mu daje dobro napitnino, tako da stari .Tini nikoli ne godrnja. Vendar sem si stvar zapomnil in sem se naslednji večer proti osmi uri vrnil v Murrv-hail. Zamorer Jim je brkljal po kleli. Svoj rober sem pomihil v dvigalu,c sem se opravičil. Toda stari .Tini ni hil zgovoren. Л štiridesetih letih svojega zakona — je imel navado reči — se je navadil drftali jezik zn z.ohmi. Ponudil sem mn cigaro in nekaj časa f vb molče kndiln. Polom se je zgoraj oglasil zvonec, ."ton nI niti pogledal nn lahki s Številkami. »To je Ih Brnzilijuueo,« je dejal in vstal. »Dajte, da vo/im j a'. sem predlagal, .lini j<* unpravil začiitlen obran, ker po njego vem mnenju le noret dela več, nt*go je nroh-bivlno potrebno. \ st*evne noči ... Princezinjn ... Očllnl sem si. dn sem sentimentalrn norec . .. Pekle, I.n kot je miss Melton, se pač ne l>e hrlgaln ra delaven! Oetove. tudi snmn je hlln v odvisnem položaju, toda vedel sem. dn se Je >e rnnrut-kaka tlpknrltvi bogate poročil* Marslknk ho g.ntaš rnje v.atne delavno tipkarico nego tne-tulja velikega sveta... Prav tn -le senjor Pa rnla nn primer... Predstavil sem si n.Kg™' ozki. čedni ohraz s temnimi očmi ... Taki mo? je ugajajo {ensknm. 7a trenutek me jc zgrn hib Ihiliosiimnost. Potem sem se zasmejal, vrgel cigareto proč in vstal V tem trenutku je stopil Iz parka mož in se bližal portalu. Ril ie Mike. 3 Hale'v me je poklical. »Kuj pa delaš tu?r Mikc ni hil tnko pripmud kakor ,Tlm. Me-ral sem se pretvarjati. Pnp,>kegn zmaja opazujem,< sem dejal. > Ali si piinn?« je prašni kratko. 4P!.inn — pa ne od vina • Sedel jr poleg mene nn stopnice -Tak kaj pa je? Njegovo vprašanje je zvenelo tako določno, da sem moral odgovoriti. Tedaj sem mu povedal vse. Povedal p svojih sanjah in razsvetljenem oknn v dvain-Stirldesetem nadstropju. Potem o Fdni in ljubezni do nje.. Poslušni me je. ne da hi mr prekinil; sanic njegova cigareta je od časa do ras« za žarela v temi,., ^ Z»£rleLjuhe«nivo dekle jc. Samo ne izpuli, poguma, fanl! Kar sr tiče t4i-deisev. jih moreš v tem mestu doživeti več. nogo jih najdeš v dvajset pravljičnih zvezkih. Vsekakor nimamo nikakih divjedrz.nib vitezov, nikakih zmajev in princezinj... Kr vsak ив-čin nobenih takih, kakor iih opisujejo prav -ljiee. Toda smeš mi verjeti — pogum in lepota. pustolovstvo in lopovstvo žive sredi med nnmi. skoraj v vsaki hiši ... Treba je imeti le pogled za vse lo. Denimo na primer ta le Bereta ... Nočem trditi, dn hi mi hil posebno simpatičen — toda priznati mi boš vendar moral: oe Kdo meni nič tebi nir zavaruje svojo ženo zn petdeset tisoč dolarjev proti nezgodam, potem je te ir precej čudna stvari i (Pelje nrlli. nedeljo.) TELEFON 2716 SLOVENiA-TRAKSPDRT ^ P KLOSiCEVC X Neha-,, ti Sveti, saj boš (чЗ- Д. Scholl: kif ic me cicnaj-rešil svet'* t metnik rva sc rvi brijjal zanij in za njfcfiov krik tn tib, ic pr-pevaJ ofc korak.-h svojih harmonij: Ka bočeš nit mamrti in v k rirv mr vklenili*1 Kar sr izgubile, sr zda ic pjvndilo! Iz zle Ja bleska rudr te ustvarjam PoMva venec nov! '."cd; ic stresla satana neznana jeza ScgcJ jc * ži p :n vrgel, s stropa delu groš na mr.ha->. -n,- .m. t'ns. v .rji. da if nover ;ap'css: in ra-Ј-л-спк .a Te ic opazil nmrtrnk ln km žven-kett.ni« n motfpJ slišati marveč ic 'c vide ple-*oči nrver.. k ic priletel kakor iz oblakov, trt,;: st ir ZnsmCia.l 17 globine srca ln nlctfvPn duša ic žarela ke jc vrgr. de.setrtrtep tnktm pe tmkah Pr'rtti -r he*r' vzeti greš -Scdar st«r. ic s.cdniu zr.s nžill< jr deial. -tn hrfve,. da trie šc n neben Me ve. k zastufcil denarja f<- Tedc leda ir or.ar.ii kako kc if .? novca pokadita, zadišale jc pr. liečein icsu, in predno sr ic umetnik zavedel ir žareč peklenski gvoš pre-if.ic i!:;iseviric 'cs ir. kr.kor et'cni se jc razlila tr-koča ke-ins po st-unah. Г.ак-estnlc se kakor v ho:uit ogniih Teda ie znsikal h udu in .Tcjal: 2.1 more zie miniti, ar v pvo.tr sti-em« t nlani If v ЈШИОШ. - rv •- sit pt sc ic smchlia Picribovnu ^oeiorvi. lucgovr 'liasbo » vekov veke Kapucinski osel \ ,s,*korasc!. od i 1 eno oblečen mož piavo-Ifts, svctlosivih oti, se-lc kratek čas poslanik pn Rimski stolici in njegov fr&ncosk. tovariš, rjavopolt Gasoofjnjec. sta siala vrhu Kapi lota m prisluškovala stoti sočen zjnedi g usov vei'-kege mesta eb niittiih nogah, ki ic prihajala k njima samo še kot miren ceh len zvok »Pravzaprav k- vseeno, ali sc ozirs človek s Tover-a v Londonu, 7 No tre Dame v Parizu. t rimskega Kapilola ali p« od koderkoli dru-g.td na množice, v od ne aiikt taisti krik dr hali iz tiMStega blata. Mn i vifcjejia stanu more v ref-nici ž.iveti Ic izven tc tk-veške močvare a k pa nad t»k>,<- je menil Anglež Tcdai sr jc oglasvi rvon in takoj je vzvaloval tihi zvok, ki jc pri-ha-iai ed spodaj, v bučei-c mor e. iz kalcrcg«t so hrizj5a.li pos^mcMi: veseli kriki. »Ka pa je lo?« je začuden tvaža! Anglež. ♦ Karnevai sr »e začel,« ga ie pnuo.il t roii-eoz Rim sr pripravlja na popr.lmčno sredo, m dane* te vse drvoiteno: Rlaenoet. norost, tnppjjlevest — kai ho.4ir — samo nič pristnega nc sme hiti vmes. izvzt-jnši radost. P-Ne verjamem. Verske maske so prepovedane. Tu se |e nekaij pristnega pumešaio vmes.« »Nemogoče! Potem pač ne bi zbijal šal « Dajte mu en soldo,« Anglež jc storil tako, toda menih je An-glcževo roko z novcem porini! v stran: Deo gratias!* Bravo, osel!« — Bravo Deo gratias! je zaorile množic«, in sadja je kar dežrvalo. A'idite. baron-- je dejal Francoz, ta je 1 v endarle pristen.* 1 Pristen —? Burno takoj malo uirnkov,- teje preizkusili to pristnost,' je menil Anglež 111 vrgel v vreče zlat novec. Menib je to navidez prezrl in dalje polni! svo.jo vrečo. Slednjič jo je zavezal, si vrgel na ramo in se odpravi; z he-sedami: »Deo gratias, signo-ri, Deo gratias! — prosim nekoliko prostora za kapucinskega oslal« Kcrmai pa te napravi! nekaj korakov, sc je ustavil in mrmral: *Kake nt k lo. da je vie.. danes tako težka?- Potem jt vrge^ bisa^ »■ tla m 10 izpraznil: sad ta sacitmi je lemal iz nje ir polagal ne tla. in čisto nazadji.t st oiu je eabieščal nasproti z,utnik 'vdaj ц stMttil btsagc. še! s r.je do eestnegs kanal; iz. sli-^st' zlatnik v najgloblje blato — * Deo gratias!' je svel Feliks C »n ta biki prijazno zaklical Angležu. Nabavna prilika za Božiči rude reglaja iu kvakaja, kokr dondons kukucn u rndio, sp je pn gesjioda iz lega grada strašn čez tu gor držala in se nn rotuže prtužvala. de takeh žnbjeh ofrelutu na mor a več prenašat. Na rotuže b s iz teh prtožb žc glilie nn s!uri. Tekratn žepnn je nujne kar na krntk t.kuln udgu-vuru: 51 Žabe holt na znaja druzga. kokr reglat in lcvakat,< je reku. >Kermu ni ušeč. de kvakaja in reglaja, naj jh pa navad kašne druge inštrumente špilat, pa uja tud vestn sturle soja doužnont. kokr .,« zdej,- S tem b bla ta žabja zadeva e.nkat sa useli upraulena. fe b u tem grude na bin tud en viš i kumiser iz rotuža nn kvarteri. Ta pn ni biu zatu. de b žabe učiu nnizika špilat. nmipnk je naredu čez tn žepnnu sklep rekurs in pngervu, de more občina za tu puekrbet. de uja žabe moučale, 011 pa de na bo žabam nazndne še knpelmajstrn špilu in ih muštru. ke za tu mu nnu nuhedn nč plaeu. Sevede je pršou žepnn zavle tega rekurzn u velike škripce. Eti m u visim u kumiserju na kaže, de b se 7jimeru. Kene. žeipan je ud dons du iutr. kokr holt vuliucem u glnvn pade (tiste čase sn bli še vuliuci. dondons je pn drgnč). kumiser pn usliuie, dokler se mu luštn. pol pa še pe.nz.jon uteče. K nitk in mal: kumiser * se nn sme znmert, pn je tertik Pn je žepnn puvnbu kum.iserja u sojo knnceln-rija nn pusvetvnjne -Astn. kun čmn zdej nnrdit iz žabam?< je žepan naguvuru višign kumiserjn. ke je u kaucelnrijn stopu. >Gofle nn mormn žnbnm zapopat, ke nuben po.p u vod douh na drži. Iz štoflcm jm .ih pn tud nn mormn zamašit, ke štoflri kuMaia gnar. naša občinn ie nn reima Г>е b na znvle štoflcu Se knšne nove mestne dukl.' de hišnem pusestnkm naloži, b pn Frelih iz kož< »koču. Holt. zdej sm se pa epoiuilu de lcka4 se ш biu društvu hišneh pusestnku. Alsrtn pol gespud Frelih tud še ni mogu bi predsednk tega društva, zatu b mu tud na biu trebn iz kože skakat. Gespud žepan je mogu tekni drgnč guvort iz višini kumiserjnm, ampak jest sm narobe infurmi-rana. Kratkinmal: douti stn se gespud žepan in visi kumiser znvle žab snipake prerekaln in je že use tku kazal, de se uja pugnjajna razbila in de u.n žabe u bajari še naprej reglale in kvakale nn jezo tiste geepode u Rndecldtuvem grade. Nazadne je prstu pa le du spurazumlejna. Gespude višm kumiseri je nnenknt padla u glnvn peklenski! misu. de je reku: >Gespud žepnn! Kun pn. če b se pustu tisi bnjar kar posešit. jin b biu ush kumendi kone 111 regln.mn tud. Iz kuni pa?< se je zasmejau gespud žepan Pa niendc jn na mislte. gespud nadkumiser, de b gn iz fluspupirjnm. pardon, iz piuniknm. kokr je enknt u ubčinskm svete predlngu rnjnk R ega I.i. Ruh mu dej nehesn. de b iblimsk murnst na tn vižn pusušl. Tu 11:1 gre. Sej e tud tekat Regnlitu predlog iz večino glnsou propndu. Sam ene par n epu veti pristašu je biu zn tu. de b se murost iz fluspupirjnm pusiišii. ke sn trdil, de b pršlu rnejš. kokr sn tisi kumesjonl, ki hodja že pedesel let murost ugledvnt.c Kdi: pn prau iz piuniknm? Sej sc dubo n druh prpttmočlvi, de se žabe p rožene jn.c Ahn! Vi inisltr, de b vodn kar vn spusti, de b nuni prtekla dol u Iblana iz žabam vred? Tu tud na gre, ke Iblančani tud nn marnma žnb. pusebn ž i voh žab ne. l?b petkeh. ke jh Trnoučnni prnesejr nn plač. tiste že jemn. nnipnt; tiste nč »«č nt1, kvnknjn. Tistm že Trnoučnni urnt »avijejn in jh du 1 ::7.e:> slerejn, de sn bi npetitleh.« »'i ud tku j «'. 1111 nnsiem,< je že mai ue^evoln reku vasi kumiser. »Jest mislem. de b se zieimla navuzila, pn b se bajar ajnfoti zasu. >N0, tu ni napačna misu. Tu b se že dal nnrdit. Sevede brez strošku tud nnu Slu. Ат|жк. kun uma iz žabam, tu vas jest prašnm. Žabe sa 6 prduble duniuvinskn pravica u tem bajari, ke že notr ževeja več kel deset let. Prouzaprou, kar jest pounem. .lest. ket žepan pu morm pustave spuštvat. Kdu jh pa bo, če jh jest na boni Osi sa že mislel, da »e t»;a zdej pugajujiui raz-bila, umpuk vidi kumiser še ni udjejnu Mal sram ga je biu. de b susedi reki, de je ena tura uiiraw» pr žepime, čeprou je viši kumiser. Pa je Se enmal pumislu. kuku b tn reč vn apelu. Naenknt se mu je pa u ginu pusvetil: rVeste knj, gespud žepan t Trnoučanem jh predejnm, pu unui pr te reč še neki zasleiil.« »Kulk pn mislte, de b puperval zsijne?t 'j*- prami žepan in je že znčeu iz rukam menrait, ke je na zaslužek punilsiu. >Nč nj trebn ud nh pugervnt.. »A. dc b jh dni znstojn .. .'/< mu je žepan padu u besedil in ga tku grdu pugledu. кокт de b se zn Krimnm znblisknl. »Tegn ieet nism reku, ampnk jest m istem, de b jm reki tkuln: «Uer teln in bi. kc tlela notr replnjn in kvnknjo, sc vnše. Met brezplnčn vnm li prepustemn ket nnšm purgnrjcni.» ('< Jm umu reki. de sn purgnri. uja strnšn vesel. Ampnk. puluvit jh morte sumi in pn bnjar zasul, dc vam jn nnujn mogle nii7Jij u bn nr pupihnt. ln tku se je tud zpudl. Trnoučnni sn bli iz tem znduvolti. Iblančr.ai pr tud, kr sr, hlr tisi petek pu tem dupndke žabe nn plnr tku pueen. de sn jh šr berači ke.pvul, ke drgne sa žabi rib tu sam zu goepodk. Skoro v istem Času ko so našli ostanke Andreejeve ekspedicije v večnem ledu, st* dva kanadska letalca, ki sta pristala v deželi King-Williams, našla sledove Franklinove polarne ekspedicije. Ob tej priliki nam je živo stopila pred oči velika tragedija, morda ena nnjvočjih, kar sc jih jc dogodilo v smrtni tišini polarnega snega. Tragedija se je odigrala v sredi preteklega stoletja in je bila dolga let« deležna največjega zanimanja celokupne javnosti. Obenem je stopil živo pred oči spomin n« ženo, o kateri lahko trdimo, da je bila nnjboljša Žena preteklega stoletja. Lady Лапс Franklin, soproga poveljnika ekspedicije, je v svoji hrezprimerni zvestobi in ljubezni do svojega moža vložila vse svoje moči in vse svoje veliko premoženje v to, da bi rešila svojega ljubljenega moža. .lanc je bila druga Franklinova žena, in vsi, ki so jo poznali, so sc izrazili o njej kot o ljubeznivi in hrabri ženski. Z upanjem in ponosom jc gledala na svojega moža, ki je, star že 54 let, odrinil v polarne kraje z ladjama »Erebus« in vTerror«, da bi dosegel na- lin, ki je žrtvovala vse svoje premoženje za iskrico upanja, ki jc tlela v njenem srcu Obljubila je nagrado 3000 funtov šterlingov onemu, ki bi prinesel kako vest o usodi ekspe-dicije. Razen tega je kupila ladjo »Prince Albert« in jo pod poveljstvom kapitana Forsyth poslala na sever. Obrnila sc jc tudi na predsednika Taylorja in izprosila od njega, da je vlada Združenih držav sodelovala pri rešilnih ekspcdicijah. Med drugimi jc tudi bogat New-yorčan Нспгу Grinnell opremil dvoje ladij in jih stavil na razpolago rešilni akciji. Poleti 1850 jc bilo nič manj kakor 15 ladij, ki so iskale Franklina in tovariše. Uspeh je bil ta, da so vendarle našli nekaj sledov: pri rtiču Rclcy so naleteli na sledove sani, ki so vodili k prvemu Franklino-vemu prezimovališču. Razen tega so našli tudi na otoku Beechv tri grobove udeležencev eks-pcdicije. Na pa bilo nikjer sledu o kakem pisanem sporočilu. Leta 1854 je izjavila angleška vlada, naj se smatra vsak udeleženec Franklinove eks-pcdicije za mrtvega. Toda lady Franklin še vedno ni mirovala. Videla je pred seboj jasno Sprejem angleške letalke v Osaki. Angleška letalka mre. Bruce (v sredini) jc pred kra.tkim letela iz Ang.iie na Japonsko. V Otaika, lu ie bil ciuj njcrvcga paleta, so ji priredile uip.-nske letalke navdušen sprejem. grado 20 000 funtov šterlingov, ki jo je že leta 1818 razpisala angleška vlada za odkritje sc-verozapadnega prehoda. Ekspedicija je bila za one čase izredno dobro pripravljena. Opremljena je bila z najnovejšimi aparati in živežem za tri leta. Udeležilo se je ekspedicije 114 mornarjev, 17 častnikov in dva zdravnika. »Naslednja postaja bo Hong-Kong na Kitajskem* — to je bila parola ekspedicije, ko je 19. maja 1845 dvignila sidra v Greenwiški luki. Dvakrat so še videli in pozdravili lovci na kite obe ladji, nato pa jc nastopil molk. Brezžične telegrafije tedaj še niso poznali, zato na kaka poročila ni bilo mogoče misliti. Leto 1847 se je nagibalo h koncu, ne da bi prišla od ekspedicije kaka vest, in svet se je začel vznemirjati. Lady Jane in angleška ad-miraliteta sta začeli misliti na pomožno eks-pedicijo. V naslednjih letih so poslali za pogrešanimi tri rezilne ekspedicije, ki po so ostale vse brez uspeha. Minilo je pet let Kljub temu pa je Se vedno vsem lebdela pred očmi možnost, da so se Franklin in njegovi ljudje privadili podnebju in da čakajo kje med ledov-jem na rešitev. Eno srce je bilo, ki ni nikdar izgubilo tega upanja. Bilo je to srce lady Jane Frank- ' svojo življenjsko nalogo, da mora doprinesti jasnost o usodi ekspedicije. Ker pa od angleške admiralitete ni bilo pričakovati nobene pomoči več, je leta 1857 z zadnjim ostankom svojega premoženja opremila ladjo, ki se je pod poveljstvom kapitana Mac Clintocka podala v polarne kraje Tej ckspediciji se jc posrečilo, da jc na otoku King-Will,am našla tri šotore in pa kratko poročilo, ki je naznanjalo, da je Franklin umrl 11 julija 1847 in da je leto dni pozneje moštvo, ki jc štelo šc 105 mož. zapustilo zamrznjeni ladji in sc poskusilo prebiti skozi led na jug. Sledili so tej poti in našli med potjo tri okostja, toda kje so ostali drugi? Kje jc Franklinov dnevnik in njegov grob? To je bilo vse, za kar je ladv Franklin žrtvovala svoje premoženje Usoda pa jo je še nadalje preganjala: Zofija. Franklinova hčerka iz prvega zakona, jc vložila tožbo zoper svojo mačeho radi nesmiselnega razsipa-vanja premoženja. Nesrečna žena jc preživela svojo starost v žalosti in obupu. Na daljnem severu sc imenuje eden izmed rtičev Cap Jane Franklin in ta edini spominja na tragedijo žene. ki jc žrtvovala vse svoji vzvišeni ljubezni ... V Berlinu sta nedavno trčila dva vozova električne cestne železnice. Ob tc. priliki je biLo 40 oseb težje ramenih. Slovanska emigracija v Združenih državah Nedavno se je VTŠil v New Yorku ustanovni občni zbor Ameriško-slovanske koloni-zacijske matice. Njen začasni predsednik F. Mansvetov je naznanil, da bo sklepal o razsežni kmečki emigraciji iz posameznih slovanskih dežel zbor njenih zastopnikov pri Matici, ki se bo vršil koncem tekočega meseca v Evropi. Profesor Tereščenko iz Prage je navzočim pojasnil, da bo Matico podpiral posebni ameriški kolonizacijski trust z glavnico v znesku 55 milijonov dolarjev. Za kolonizacijo se zelo zanimajo ugledni zastopniki ameriške javnosti, ki so bili na zborovanju navzočni. Mislijo, da so Združene države potrebne predvsem kmečke slovanske emigracije na zadružni podlagi, ker jim bo bolj koristila kakor dosedanja industrijska in mestna emigracija, ki je le pomnožila vrste brezposelnega ali slabo plačanega pro-letarijata. Matica bo seveda popolnoma nepolitična organizacija. \X ashingtonski državni de-partement je itak zavrnil kongresu stavljeni predlog o popolnem ukinjenju priseljevnja, ker je slednje postalo zelo neznatno. V tekočem proračunskem letu jc priseljevanje za 78% manjše, kakor to dovoljuje zakon. Zato sr jc depar-tement izjavil proti petletni ali vsaj dveletni prepovedi priseljevanja, ker bi povzročila slična, dejansko itak nepotrebna odredba samo številne diplomatske neprilike. Tonfilm z Otonom Habsburškim na Madžarskem V madjarski javnosti je dvignila preccj prahu vest, da so nekateri legitimistični voditelji zaprosili upravo državnega filmskega podjetja »Filmalaps naj pošlje svojega operaterja v Steenockerzeel, kjer naj snema tonfilm z Otonom Habsburškim. Namen te prošnje jc jasen. Ker se legitimistom ni posrečilo, da bi Otona osebno privedli na Madjarsko, ga skušajo madjarskemu narodu vsiliti potom filma m hočejo na ta način agitirati za svojo stvar. Uprava državnega filmskega podjetja pa jc prošnjo odbila. Operater R. Kriegl je pa vendarle odšel na stroške legitimistov v Belgijo, kjer je snemal film. Ko je uprava >Filmalapa< to zvedela, ga je takoj odpustila iz službe. V to zadevo jc poseglo tudi notranje ministrstvo, ki je prepovedalo predvajanje tega 'ilma na Madjarskem. Prepovedalo je celo njegov uvoz. Filmski ccnzuri pa je dalo nalog, da zapleni film. katerega so vendarle na nek način utihotapili na Madjarsko. * >Kf]j imate danes dobrega? je \T>rašai Bolte, ko je stopil v restavracijo. Pečenkoeirklobasegolašietravamperai-j žele in krornpirpra?.enmešano8oltito7.eljepf^-soohrmikumarcefižol.c je odvrnil zgovorni natakar. >Hm.« je pomišlial Bolte, prinesite mi prvi, drugi, tretji in 25. in 26. zlog.c Rodi ШП|ЈЛП1в Obrate nudimo v nakup OO lOSlnlil Cf OOlI vsakovrstno manufakturno blago, žensko, moško in deško konfekcijo, modne predmete i. t. d. Moško obleko dobite že od Din 500-- naprej Moško suknjo dobite že od Din -4&0*— naprej Ženski plašč dobite že od Din 400'— naprej Angleško blago m že od Din 200~— naprej Zlasti opozarjamo gg. trgovce na veliko vsakovrstno izbiro in poseben popust pri večjih nabavah Drago Sclrnab. UoMtaiia. Dtorni Irg 1 Kurenčkuva Neška ma tud beseda No ju, adej sn men-1a vnder že enkut nn rotuže sit, ke su tist reveži, ke drva nucnjn za zima, Tibuli tiku te-melil (»brnziral, de b nubedn ibhuisk pulbe-rar na mogu tega deln bulš vn spelat. Zn kuu je biu trebn te kustajne pude-rat, pa nn veon. Ud еле plati sm slišala, de zn-tu, de u tistn visoka ge-9jK>da. ke u tibulskm grade stanuje, lohka gledala iz vokna dol ne prumenada nR Aleksaiidruva cesta. Tu u mende tud držal. zatu. ke sni tud zvedla, de sn s že use trajle it tifste hiše pr .lurmane rešpetline nakepile, de uja pr«*- vidle. kdaj u pršou ta prnu. de nnuja randi znmed.ile. U že t.ku. Neki pudobngn se je že enkpt zgudl. Kokr m je večikut moja mama praula. je biu soje čiie. z>, tibluskm. al kokr pran a starejš Ide. Radeckituvem gradam en velek in senčn bnjar. de sn B< lohkn pestrne pa ame budile iz utrocem gor hladit in igrat. Se mene je mama pulet ke gor fvuia. Ke se pn u tnVeb bajarjeb rude zrnve.n rib. l;e zmeri moučeja. tud žal* držeju, ke pusebu zvečer Stev. 2.c tri dni pogrešam Natašo: tako sem v skrbeh: gotove io jr ugrnhil kit, o katerem s- nam« pripovedoval ... \ poglej, kako lep gnah sem nn--l« pri ribniku!« V pohlepnem veselit: so se 7niskrile krn- ! liti Živževu drobne oči. »Motiš se! je bahato odgovoril. To ni grah. to so biseri, drapoconoiši od srebrn in j /lata, kar s.- oa kdaj videle najine oči. Kit je i držal svojo besedo in jr- prinesel, kar ie bil < obljubil, v',daj vvn bogata. bolaj in bova lahko j živel« razkošne in iBieritno do konca dni'-' Nekaj mesecev pozneje sla kralj Zivžav in k ra Ilira Tihnreva kupil« mnlega princa, ki je dohil pr: krstu ime \ anjnskn. Pobir ie kaj kmalu xr«st-»; v čvr-teg« jn postavnega mla- deni a. Ko bil 'v ап juska st« sedemnajst let. je nekega dne skrbno ш lii.!>očc p.ih«rai mamo-kraljico: »Mamica, da.i. pove mi. zakaj si včasih take failosina* Ne morem vet gledati tvojih solz. ne morem več poslušati *vojih v?dihov — ra/oden nn. kaj te boli 1 Pomagal ti bom. ce je v moji moči.. .< Kraljic« Tiha rev« sr ie bridko nasmehnila in odk.mala z glavo: »Ne moreš mi nomngati. sinka ne moreš! Zakaj b, s svojim pripovedovanjem grenile še radost in s'-ečo tvoje mladosti?« Princ Vat.juška pa jc kar naprej silil vanjo in ji verne- prigovarjal: -»Lc pove i- mamica, le! MognJ*- pa je ljubi Bog tako sklenil, da ti poniorem jaz — kaj ves? Ir se ,ie kraljica vdala in mu razodel« 7Л1о>;по zgodbo i ugrabljenih hčerkah — njegovih treh sestricah. 7 iskre." imi so očmi jo ie poslušal Yan.ui-šk« ,n na koncu vzkliknil: -»0. mamica, če bi ti vedel*, kako dolgo ! že gojim željo, da bi smel odpotovati v :,irni I svet m preizkusiti moč svojih mladih rok! Pu- ! sti me. da odidem — in obljubim ti. da pripe- j Ije n. nerabljene sestrice žive in zdrave nazaj!.. | Ne. sinko, ne — ne pustim te od doma! je v silnem slrahu vzkliknila kraljica in ga pobožala po r.latolasi glavi. -»Kako se boš ti revček boril proti vsem nadlogam in nevarnostim v širnem svetu?! — Medved bi le ?adavil. orel raztrgal in kil pogoltnil kot drobno ribico! Ti si edini, ki mi ie ostal v veselje in tolažbo starih dni. Ce me zapustiš še ti. bom ostala čisto sama na tem svetu... Ne hodi, sinko moj. osinni pri meni!« A hrepenenje po Čudovitih prigodah v daljnih, nepoznanih mu krajih, ni dalo princu Vanjuški miru. Ze naslednjega dne je zajezdil iskrega belca, se presrcno poslovil od plaka-joče lnaniice-kraljice in se napotil v tirni svet. lefcal še en medvedek in zadovoljno brundal predse. »To je gotovo mo.j« sestrica!«, se je razveselil Vanjušk*. (Halje prihodnjič.) Orisa: Ovčice misli Mladost — zelene trata ončira — mitel elata — med rožami se pase, niira sladke čase. OrČice — misli nosi — biti1 11П nori piliti jirimU>m bodo ras It. nežnimo kje sr pasle. Orllte ~ misli mladi nestalne, plahe vade. sr hosti li rrpile preprostе kot sle liile? .1. V.: i KOTIČEK 116. 8. Po večurnem potovanju je prtnr \ anjuška pniezd11 do roba mogočnega go7da. Privezal je upehanetra konja na kraj, kjer je bilo mnogo sočne paše in krenil nato sam in peš v notranjščine gozda. Pot skozi goste grmičevje in trnte s »e utira' 7 mečem. Sc se jc takr. plazi! vedno globlje v gozd, Jf zdi . zacedal n« nekem drevesu čudo-KrasBci dekliro. ki je držala mladega medved-ki v nuretfu. t mehkem mahu na tleh pa je Smrt uboge Rožice N« trati tam za vasico je raslla Kožica. Samotna, ulnipa Lepa ji Iiii«. ko je se sijalo giv.ko solnce iii jo ; relo. Imeln je močno stebelce, n« njem zelene lističe, oh vrhu glavico, bel cvet. boli listi na njeui so se ra/ i'jisi'nli kot srebrni lasje. Srečmi je bila s svo-iim seslricami; vsako jutro so je umiia s kristnlnočis'o roso. potem so so igrale do večera. •\ ubog« Kožica ie z.iaj ostal« satu«, Ivro? sevtrtf. Sestrict ie nekoč potrga!« mlada deklica in j-.' naredila i7 njih lep šopek in ga uesi« bopve kam. Гако je zdaj sama. Tudi solne, m- мје več. le včasih prikuka skozi mrzlo, guslo moglo. In rosa, kako je postala hladna in včasih si ves dan ne posuši. Ubogo Roiieo zobe, stisk;: so. ;i so ne more ogreti, stebl ■ ji jo postalo šibko. list. ob njem so se povesil in obledeli. Tinti srebrn oboli lasje n:so več tako lepi. čudno so om morala umreti. T« mrzli velor mi bo prelomil stebelce in boni padla, potem umrla ... Zakaj ni še mene utrgala lisla deklica, da bi šla s sestricami? Mor-ua bi me poJaniu ujeui mamici ali očku. (»oteni hi lepe dišal« v vazi. na porki 111. v sobic- i1« ko b; vsaj solnce sijalo, dn bi se }iosnšii« in nekoliko ogrela in si pooesaln zmedene laske. .loj. tnko žalostno ji i Se ]itič-k». k s«, pre.j jioli. so dieteii nekam, dn. čufih so mraz in s<- mu umaknili v toplejše кгдје. 0. ko bi se mo^ia tudi jaz dvigniti in poletel tia. kjer jo gorko solnce. tako pa l»om morala tukaj umreti... umreti___ Tako je v7dihovnla uboga Ttelica in jokala. Z grozo »e gledala počasno umiranje okrog sebe. Trava, ki se je včasih lako ošabno šopirila in tako visoko a^lla. je zdaj vaa povesena. premrla, porjavela. Tudi drevje je brez lisLja. golo. Nekoč je zaspala ir. shajalo se ji je. da zopet s:jr solnčece. da je bila zo]»ot lepa in vesela. Pri>ie so jo obiskat setrice in ji rekle, da se jim dobro godi. da so srečne 111 da jib deklica vsak dnn zalije z vodo. Povabile so jo s srboi. Od samega veselja, d« bo zdai tudi ona srečna in da ji ne bo treba umreti, ie veselo poskočila it: hitela s svojimi sestricami ... Toda zbudila se je in v strahu zagledala po bližnjih gričkih že vse l>elo... Zajokala je in obšla jo je groza. Veter, mrzel veter brije in mraz ji je, da se vsa trese. O. ko bi se zdaj mogle uresničiti njene sanje ... Tod« joj... Veter je vedno močnejši, mraz vedno ostrejši, uboga Rožica ne vzdrži več in omahne 11a mrzla tla. Počasi začno padati bele zvezdice-snežin-ke iu jo obsipajo. Ulniga Rožica se ne gane ver. še enkrat prav žalostno v zdi line, poleni umrje ... ln bele zvezdice, ki padajo iz oblakov jo zasujejo in ji narode bel grob. Ivan Albreht: Pscfcopfl o sveta Kakor živo srebro je bil. Povsod ga je bilo dovolj in povsod je bil odveč 111 so 11111 menda zalo v zdeli ime Picek. Dasi je bil šilirk. se ie rad ravsal in je marsikdaj 7,bog svoje iskre spretnosti premagal mnogo močnejšega tovariša. Tudi deklicam ni prizanašal. Oni dan je prijokala domov Dolenčev« Tincu. Bila je vsa razni ršena. >Kaj ti je?, so se prestrašili mati. »Picek nte je, je zavekalo dekletce. Dolenčeva mati pa brezovko v roke in hajd! nad Picka. 1'jeli so kuštravegu poniglavca. ko je baš mrcvaril staro mačko, ki so jo imeli mati posebno v Čislih. ker je na vso moč pridno preganjala miši in podgane. Cavs! je hlastnilo po Pickovi glavi. Mačka je veselo zbežala. Picek pa se je kakor živo nihalo majal pod krepkimi do*ikljnji neusmiljene brezovko. 4ma§ dovolj?« so rekli Dolenčeva mati, ko se jim je zdelo, dn je neugnaner zadostno ГТП1П7.НП 7 brezovim oijem. Cim jo Picek začutil, da se spet lahko svobodno giblje, je zdirjal. v primerni razdalji obstal in pokazal še vedno srditi Dolenčevi ma- teri del svojega orožja, zdrav 111 lepo rdeč jezik! - Le čakaj!- mu je požugala ni zarjo na zona, Picek pa ni čakal, ampak jo /dirjal dalje in se skril v vrbinio ob Krki, kjer jo dolgo premišljeval o osveti. Nikakor mu ni hotelo v glnvo. odkod si jemlje Dolončovka to pravico, riti mu jih kar meni nič, telil nič na šteje 7. brezovko. V hip se jo poredno zasmejal. Le čakajte, mali Dolončovka. vi in vaša brezov Ua! Picka žo 110 boste kar tako ukrotili! Previdno se jo ogledal nn vso struni 111 kakor podlasica smuknil na poljsko pot. ki se rjavo vije po zelenih travnikih oh Krki. Tod hodijo Dolenčeva mati vsako jutro k rani maši. Picek so jo ploskoma vrgel na trato kraj pota in jo znčel kopati jamo. Izkopal jih je zapored trnje, položil čeznje drobnih vejic, zagrnil z listjem in s travo ler nazadnje vse skupaj lepo pokril 7. zemljo. 'Tako, mati Dolenčeva, si1 jo liho smejal, ko je končal, zjutraj, ko se boste spotikali ob teh jamicah, in so pobirali, pa se spomnite Picka! Kakor nedolžno jagnje je potlej gledal, ko je taval po trati. Namenil se jo bil počasi proti dom« 111 jo čisto pozabil, da ima tam za ovinkom hudega sovražnika, Streharjevega kodra. Koder je bil velikan med psi, a storil ni nik> iiiiir nič žalega. 7. otroet se je igral kakor maček. le s Pickom sta se krivo gledala. Picek ga je Iiii nekoč tnko obdeloval s kamenjem, da ji bil dobročiidi koder potlej tri dni šepast. Tega mu ni več odpustil. Kjerkoli je zagledal dečka, je rezko zalajal in »c je vzlic navidezni nenkfotnosti bliskovito pognal z« njim Ko je Picek tisti dan v zavesti tihega zmagoslavja zamišljeno stopal proti vasi, je nevede zavil proti Streha rje vi m, koder pa smuk za njim! Picek se jo nenadnega pojava ko-drovnga še bolj ustraši! nego poprej Dolenčeve matere, p« jo te nbrai nazaj na travnike, a koder jo pritiskal trdo za njim. Deček je ie čutil pasji dih ua golih bodrili m io klicni na pomoč in so drl 1111 vse grlo, toda nihče ni hotel od-puklicati lajajočegii psa. Picek je bežal, dn so jo jedva dotikal tal. Hotel jo planit: če/, poli-; ko nol in proli Krki. da bi vsaj s plavanjem uboz.nl psu, pn ji \ strahu prezrl jame. ki jili je bil prej pripravil za Dolenčevo mater. V.p-cep-cep in bunf! pa jo že telehnil s spalmjeno nogo pn tleh. Zataknil sr je bil 7 levo nogo v ono izmed nastavljenih jam in si je spnhnil nogo \ gležnju. Rezko je zacvilil, kajti '-az.en ostre bolečino, ki jo je začutil v nogi. ga je 'e tudi hektor držal zn hiače. Razplatil mu ,ih je iiii več krajih, vendar je bilo videti, kakor da ga jo ganil dežkov obupni jok. Samo purkrat jo še globoko zalajal, grdo pogledal Picka in se je skokoma vrnil domov, češ: Kaj te bom mrcvaril. ko imaš itak dovolj! Pa je res imel dovolj, tn ubogi Picek. Noga inn je zatekala in se je komaj privlekel domov. Ko so mu doma naravnavali nogo. je tulil kakor bi živega drli. bolečina pa џа je tako :/.-mudrila. da jo odslej imelo utludo 111 slaro mir pred njim. Zamorec v peči Neki zamorec se je i/, vročo Afrike pi iiit1-tjnl \ mrzlo Ameriko. Rilo io lo sredi žitne. Črni sin puščave ni nikdar prej videl snega in tudi 111 vedel, kaj je mraz. Zato jo jel kar koj od mra/a trepetali, ko je urnih krač hlačal i.d kolodvora v mesto. Postal jo truden. Sedel je pod drevo ob poti. da bi se malo odpočil. Čez nekaj časa so ga opazili mimoidoči iu m- jeli gnesti okoli njega. Bil je že ves trd od mraza iu ni kazal nobenega znaka življenja več. Odnesli so ?ra v bližnjo hišo in ga skušali oživeti. Zastonj. Zamorec ie bil mrtev. Potisnili so g« 7.« t o v tislo j>eč. v kateri v Ameriki mrliče sežigajo. Zaprli so vratca in dobro zakurili. Oh določeni uri, ko se mora vsako truplo že v pepel spremeniti, so vratca spet odprli. In glej čudo prečudno: zamorec je udobno sedel sredi peči in se prijazno smehljal, da je tako lepo iin trorkem. Tistemu možu, ki je odprl vratca peči, je glasno zaklical: Hej. vi mož, zaprite 110 tista vratca, da ne bo sapa vlekla notri.< — Kajne, vam je tič takle zamorec, ki prenese z lahkoto takšno strahovito vročino! Samo pomislite — hrrr — samo pomislite, drajri moji. če bi vas posadili na tisto rnzl»elieno žrjavico v peči...! RopoJ šivankc ie slišala Branko se ie povzpel nu stol, da bi obesil podarjeno *liko na 7.id. I11 je bolela ue-srečn. da jc pri tem udaril s kladivom ob zr-zalo. ki se je razbilo na drobne kose. Sleklo jo padlo nn uro in 11a lepo vazo za cvetice. Vse se jo z. močnim ropotom zvalilo po tleh. Iz. sosedne sobe je zaklicala na pol gluha babica: Hoj. hoj, Branko! Zdi se mi. da sem slišala nekak ropot. Kaj je bilo 1o? Branko je zamolčal prežalostno resnico in zaklicai nazaj: -■Ah, nič ni bilo hudega, babica, samo ši-vanka mi je padla na tln. i-Šivankarc se jr začudila babica in nato zadovoljno pristavila: >(т1еј. glej. poleni pa le še nisem tako stara, ko še tako dobro slišim! Uradi Količkov striček! Zdaj, ko je prvo I ram met je 211 nami, te spel oyla sem imela preveč učenja. Ma vse veselje, ita sem dobila lako lepo spričevalo. Te fmvahim nn koline a botiču. ttok videl, kako bo fletno, ko bomo lučke na drevesen pviiiiab in prelepo zapeli sveto nočno pesem. Dalje Ti moram tudi povedati, kako smo hiU kotičkarji veseli Troje slike v Miklavževi, prilogi. I vendar bi bili he bolj veseli, če bi nam poslal tako kakršen si zdaj. da bi vsaj redeh. komi 1 pijemo. Dajte se no s Poiganče-mti očetom sknpaj slikati in se pokatita, kakšna sla. Smo namreč .-elo radovedni. Mi,a I r>ma obema skupaj vesele praznike hi srečno novo leto. Niikka Majhen, iirrukn lil. rnzr. in c Ai*. Doh r jVniibarn. Odgovor: Draga Лtiska! \a trgaler si me mislila povabitif Z daj pozimi? H oh o, lepa reč! Kaj pn bi trgala z grozdne trte? L edem sreče P Se lepo zahvaljujem za tak.ino »tvgalevt, draga moja! Mi. prav nič ne teknejo ledene sveče, vei... \e koline bi ie pri bel, na koline, a je stvar taka, da pri najboljši volji ne morem. Sem namreč porabljen ie na deset strani — a na drsetih straneh vendar naenkrat biti ne morem! S /'oigančevim očetom bi se bila ie zda r-naj napotila h kakemu imenitnemu slikarju ali fotografu, da bi na.itnt veleslarni osebi nn papirju ali nn platnu ovekovečil, če bi te ne bala. ria bi se ljudje potem kar tepli ia najine slike in hi nastala morda relo krvava rerolu-rija (revolurija st fvari /to naše: rartame in kar sanj* ) po rte j vesoljni Sloveniji. Preljubo domovino pa )trerer ljubiva, da bi ji privoščila taksno grosorito usodo. Zato ostaneva raje skromna in slarno nepoznana — i* V to iako krasno od najti, ali ne F Zn reseh boiične praznike ia srečno noro leto sr Ti iskreno zahvaljujem in tem res Tvoj K o t i č k o v s I r i č r k. 117. Dragi Kotiikot striček! Zelo sem Ti hvaležna, da se rtako nedeljo spomniš nas malih s svojimi odgovori ,... in lepimi pnrestiiami, ki ,i?Ji tuđi odrasli radi čilo jo. Sprva sem mislila, da si ti hud stric in da nosiš dolgo brado in očala. Očka pa mi it povedal, da nisi hud. a tega. če nosiš očala ali ne. on ne ve. Vei. zelo bi nam malim ustregel, če bi sr pustil za božične praznike naslikali v »Slovenca*, če boš to storil, boš za noro Ielo gotovo dobil zvrhan koš voščil ko tako lepo skrbit vse leto za naše razvedrilo. Danes pri nas sneli. Vesela sem, da bomo imeli zn praznike sneg in sr bomo lahko sankali. Pridi se še ti sankat! Mimogrede si bos lahko ogledal naše jasrlcr. V kotu jih bomo napravili. T udi Tebi bomo dah prt>-ttor v kotu pod iasclr.ami za mizo. nad kolero plara angelček. Pri jaselcah bomo pri- žgali lučke in peli božične pesmi. Konec pravljice »Kralj Zivžav »« njegove tri hčerke« ie zelo težko čakam. Le napravi lep konec, za božič nam pa kaj posebno lepega napiši, ko bomo brneli, dovolj časa za čitanje. Ko ie redno omenjaš tistega Ijudžrske-an poglavarja RompompomtidralaHjahopsari-deldidelčindarašabuminboma. pa napisi se kakšno pravljico o njem! H kovru te prav lepo pozdravljam iu Ti želim blagoslovljene božične praznike. Francka Arhar, uvnnkr. 7T\ rnzr. r St. Vidu nad Ljubljano. Odgovor Drage Fran t ka! Zakaj se ne pustim slikati, sem razložil ir punčki, ki ima nad Teboj svoje pisemce 1 objavDcno, zalo nc bom tega Se enkrat ponavljal. Kako bo f tistim »zvrhanim košem voščil-.-, nc vem. Mislim, do bo bolj majhen tisti zvrhani hoš — morda še manjši, kot je orehova lupina ... Tvoje vljudno rabilo, da bi tt prišel sankat k vam. pe moram na svojo največjo žalost, odklonili, ker se u< «podobi zu tako st arena možu. kot sem laz, da bi se še sankal. Jc-selcc jtc si bom prišel ogledal, jaslice, toda samo — v mislih ... sai je tako tudi dobro, ali neP Zn božič sem vam pripravil dve strani lepih porestic in pesmic in Te še posebej opozarjam na nagrade, ki bodo razpisane t božični številki »Slovenca*. Pravljico o tjudozrskem poglavarju Kom-pompomlidralaiijahopnaridelidel'tndurana-buminbomu eem že davno napisal. Alt jo niet čitala takrat v »Slovencu«? Lipo pozdravljena! Kotičkov striček. ZA ENO KRONO. Janezek priteče ves zasoplion \ trgeviso: Prosim za euo krono mešanih sladkorčkovk Trgovec mu da dva sladkorčka in pravi: Tukaj imaš, fantek, tvoje sladkorčke — a zmešati si jih morač .sam k Zdravniška posvetovalnica v zadevah stplošne tu sociuluc mcdictnc ter higiene. l<\ V. v Lj. R«di zaprtja bo t roba napisat)! daljšo razpravo, ki iki še nc l>o zajela vseh primerov, zakaj vzroki zapeke so zelo mnogovrstni. Кнј jc pni Van vzrok, nc morem uganili. Moid« res, kakor menite Vi s«mu, posledice pred 8 leti prestalo opeiraoljc rudi vnetja pri slepiču. I'rcdeto'vito не zdravniku, ki Vas jc .................. bo ugotovil kako brazgotine .■nli za m> lice zavoljo liste bolezni. Morda jc vzrok zares prehrana, U je, kakor sumi trdite, pretežko ine»nu. Svetujem Vam, da vživate čim manj mesu in se hranite pretežno z rastlinjem. Zelo priporočajo vživanjc kislega zelja v vseh oblikah, najboljše jo vži vanje svežegu kolega zelju na tešče. Tudi poklic Vam menda Skodli, ako ne skrbite za zadostno pihanje v prostem .asu. Hodile vsak dan na Grad in napravite oh nedeljah vsaj tO km pešf leti. vZajcdalce«, pravzaprav ogrcc iimnto na nosu in u hI jih? Brczilvom.no je ta kožna nakmzen v zvezi z mesno prehrano in zaprtostjo. Lotite so nadlege s tc strani, kože pa nc mučile pre več I N. K. v Lj. Mozolji na obrazu vznemirjajo \o.s, I7let.no deklico, in delajo »neČMiiurno«, to je željno, da si to lepotuo okvaro odpravite. Tako n očimi urnost hvalim, ker lepotu je v Vašem primeru istovetna z zdravjem. Preberite prejšnji odgovor glede hrame, zaprtosti in gibanja, ter uvažujte nasvete po svojih potrebah. Kupite si v lekarni »dunajski fia-k rski prašek« in pn \živejte nekuj tednov vsak dan vsaj |к> i«o uoževo kouico. D. G. v lig. Nn noge se postavlja In upira VaS tfmesofni sinček In Vi se bojite, da si jili sikni'\i. Menim, da bojazen ni upravičena. Napačno jc otroku siliti na noge, istotnko je napačno otroku braniti, du si ue krepi ude. Zato hvalite Bogo, do je otroSCek lako čvrst in dajte mu prilike, da se razviija in krepi. M. S. v C. Hirate po porodu otroka, ki Vam jc kmalu umrl. Kako naj presodiimi Vaš položaj? Držite se enega zdravnika in sicer tistega, ki Vam je pri rokah (zdi se mi po drugiih okoliščinah, da je Vaš domači zdravnik prav dober!) in samo z njegovo vednostjo in po njegovem nasvetu sc obračajte do drupih. Samo eden bodi poveljnik v resni iu uspešni vojni proti taki nevarnosti, namreč tisti, lei pozna in obvlada ves položaj po neposredne«! opazovanju bolestnega statiija. Beganjc sem in tja je /guba — za Vusl R. S. v Lj. Akademik s slabotnimi živci ni j »ovojna nitu moderna prikazen, poznam jo iz dobe kii se zdi dandanes inordn zlata, a jc bil* manj ru.Iiuiro.ua, a bolj resna, kakor je današnja. Pustite vsa zdravila, po večerji ne Študirajte več, hodite vsak dan vsaj po eno uro na sprehod iizvcn mefctu. O prostih dnevih pa napravite vsaj poldneven izlet pes. Za zimo Vam priporočani iidejstvovanjc na drsalkah aH snro Peh. J. Z. na B. Bržkone ste astmatik, človek, ki (ja napada dušica ali astma. Odstranite iz spalnice vse pernice, hodite v posteljo s toplimi nogami in kar sc da prazntini želodcem. Isti. Bolečine v peti imate časih v postelji. Bre/ projskavo je mnenje samo ingibaaja Morda je ta bol jx>relrav ali opomin pro (in a ali jurtike, ki st rada oglaša ponoči. Dajte si nogo pftiitkatii! Darko v LJ. Navodilu proti seksualni ne-vrahtenljl, ki ste jih dobilii v im*i posvetovalnici že učinkujejo ln Vas polnijo z dobrimi upi. Prav, le vztrajno in pogumno j»o začrtani poti do |>opo'lnc osamosvojitve Iz območja spolnih ob man. Ne dajte sc begat ii jhi pojavih, ki jih nisem prezrl, marveč jih izpustil, ker sta oba žare« brezpomembna, uko Vi ne jx>lngalc nanju važnosti, ter sc polagoma suma porazgubita (tisti izcedek in j»a bolečina), brese vsakršnih zlih posloddv. Izvršitev tistega zdrav ni&kega nasveta, pa kar odložite dotlej, ko Vam bo omogočeno tako udejstvovanjc v skladu z življenjskimi načeli, kakršne imej značajen, to jc do sebe in drugih vesten izobraženec! Pa sc Šc kaj oglasite, a nc prej ko čez tri mesece! F. II. uu J. Čenvu sc toliko mučite z bolnimi mislimi o svojem oslabelem živčevju? Dajte si vendar dopovedati, da j*»lcd'icc mladostnih zablod izginejo am sicer prav kmalu, čo ne mislimo več nanje. Človek jc čudovita spojina duševnosti ia telesnosti, naše živo telo duna kakor vsako živo bitje sposobnost in moč, da si nastale škode samo jiopravlja in odpravlja. Tudi živčevje sc jiopravi in okrepi, uko ga n ep rotita no ne dražimo in begamo s predstava^ iui in niiiislinii dražljive vsebine. Napravile torej mir in red v mislih, pa se živčevje pomiri iu okrepi. Ven v prirodo! Oglasite se spomladi, da napišem Vam in drugim talkini saniomu-čilcem nasvete, kako si utrjujemo živčevje s pri rod nuni sredstvi! G. M. v M. Moja prispodoba glede življenjske turistike Vam ui razvidna? Ker ste dober hriibolazcc, kakor trdite, uporabljajte načela hribolastva tudi v življenju. Kdor preveč razmišlja, razglablja, tehta in uvažajo vse dejanske in možne okolnosti, ne pride do dejanja. Ker si z od višini m miselnim delom ubija energijo, voljo iu sjKuiolmoist do delu. Največkrat se tak mozgovrtec moti v presojanju lastnega stanja, ker ga dejansko moti in kvari prav s svojem bolestnim opazovanjem. CireuJus vitiosus — zmotni krog! Stopite vendar junaško iz začarauegu risa spolne razbo-Ijenosti in p r etanikov estnos tii na tla dejanskega življenja! Nc begajte z« Јзопхкјо izveu sebe, nc iščite sveta in zdravil drugod kakor pri kakem .starejšem spovodniiku. Ko* zdravnik Vam (»oveni, da se vse resnične in dozdevne okvare Vaše telesnosti same jx»raz£ube v nič in da se Vaše ravboljeno živčevje okrepi do pravšnosti, ojui urediiite svojo miselnost, in iato Vam nuj no svelujam, da si izberete družico za življenje, brez tolikega pomišljanja (glejte si jo najbolj od »domače« strani, kako namreč ravna s svojci, ulli rada streže dTu^.'ii ali si rajši da streči od drugih) in srčno plenite v zakonski raton. kjer se brž naeC.te plavati. Sicer Vas čaka usoda Buridanovega osla, bi jc pogrnil od lakoti med d vemo enako velikima kupoma »lastnega soaa, ker se'ni mogel odl-jCIta, 1. itc-rega kupa naj ee lotil V krepki volji je rešitev 1 A. G. v Z. Radii brcainnosti — uič! Sicer pa preberite prejšnje posvetovalnice. Z. B. v L j. im A. L. v š. Mojega naslova niste izvedeli od uredništva zavoljo uredniške tajnosti, tudi od meno ga ne Kvesic radi stanovskega reda, kor bi mi sioer po pravica oči-lal', da si debun nedopustno reklamo t zdravniško jx*vetovaInico.: Za odgovor priložene znamke podairim (v denarju) prvemu srorau-ku, ki g« danes srečam. Apno — važno gnoj lo Po prodaveiiiјђ M llnmeka — j>ri podruiniti SVD v ij-ubljani. V praktičnem kmetijstvu jc žc davno znano. v novejšem času je pa tudu kmetijska kemija dokazala, da jc upno v zemlji neogibno potrebna snov, brez katere je popolnoma izključen povoljen uspeh, bodisi na vrtu ali na (»olju. Kjer je v zemlji dovolj apna, tam je življenje, tam je zdravje; kjer apna manjka, je bolezen, jc sainrt. Naloga apna v zemlji je važnejša nego nakupa zlasti nekaterih gnojilniili snovi, ki služijo rasnima m zgolj za hrano, a ua zemljo in nje lastnosti pa učinkujejo prej škodljivo nego koristno. Naloga apna je dvojna: Ouo služi kot rcdilna snov ve eni kulturnim rastlinam. kukor druge rediilne snovi. Poleg tega j»a i.nia važno nalogo, da spravlja zemljo v tak stan, ki je rastlinam potreben, da morejo dobro uspevati. Navadno pravimos da z apnom i z -boljšujemo fizikalne lastnosti zemlje. Lahko tudi rečemo, da je apno za zemljo zdravilo, ki na vse strani na njo ugodno vpliva brez najmanjšega Škodljivega učinka. čimveč zahtevamo od zemlje, tembolj pereče je vprašanje apna. Od vrta n. pr. hočemo imeti na leto dva, tri pridelke. Zato spravljamo v zemljo oprotninc množine v sokov rstnih gnojil — hlevskega gnoja, gnojnice, fekalij in morebiti tudi umetnih gnojil. Čc hočemo, da i- .omlin vso to leto za letom prebavila, torej tuko predelnlu. da bodo rcdilnc snovi rastlin-.oreiiiiuam dostopne, mora imeti dovolj apna, drugače vse gnojenje nič nc jiomaga. Še einkrat poudarjamo, da je apno neogiibno potrebno izboljševalno sredstvo, narav nost zdravilo zlastii za vse težike, zaprte, mrzle, zatohle, mrtve i,n pregnojene zemlje. ker prisili organsko t varimo, da uairavnim polom irolvni in presnuvlja redilne snovi v aemljiL Apno jc podlaga in šele na tej jjodiugi pridejo ostala gnojile do prave velja ve in do potjKilnega učinka. Apno kot redil u o snov potrebuje vsuka rastlina, V-snka rastlinska stanica im« nekoliko a^ma v sebi in če ga ji vzamemo, brezpogojno odinrje. V tem oeiiru jia niw vse rastlime enaikc. Sledeča razvrstitev mun kaže pol robo apna pri nekaterih vrtnih rastlinah. Najhujše je gilede tega zelje, ki odvzame aeuilji na 1 um = loo kvadr. mHrov 4.2 kg apna; oh rov t odvzame nu ar 3,07 kg apnu, sadno drevje odvzame na ar -.00 kg fižol kolenec kolerabe fiižol nirki gruh . čebule kroanipir solata spina ča IJ8 1.02 n.6(> 0.55 0.50 0.25 0J4 Dokazano jc tudi, du sc tvorijo v rastlinah s-trupenc kisline, /Jeati oksulna kislina, ki jo apno veže. in tako prepreči njou škodljiv učinek. V splotmem utrjuje upno ogrodje rastlime i.n v vsakem evziru jx>sj>cšuje. njeno zdravje. Apno kot sredstvo 7 0 fizikalno izboljšanje zemlje učinkuje nu naj-razUčoojše načine. Ptiglcjnio najvažnojtše s-loi-ča je! Težko, zaprto zemljo apao rablja m <1 r o b ii. Prcdrobna zemeljska irnca, ki se tesno prilegajo drug drugemu, naimreč druži v vočje grudicc. Tako nastanejo med grudicami pruziiiine, ki jih naipolni zratk. Iz neugodnega zrnatega zloga napravi ju grudičasti zlog, ki jc za rast najugodnejši. Apno torej zaprto nerodovitno zemljo odpira in jo napravi rodovitno. Nasprotno pa, prelahko zemljo nekoliko zveže in stidi. A p u o zemljo greje. Znano je, da jc gosta, strjena zemlja mrzla. Kor jie apno zemljo rahlja in d roba. onnogoča ziraku pristop v njo iu z izmenjavo zraka pride v zemljo tudi toplota, ki je važen pogoj ze rodovitnost zemlje. Apno je važen poeredovevec med redile i mi snovmi in rastlino. S sodclovuiijcui apua sc rednluc enon i v zemlji komiiško razkrajajo in pretvarjajo, dokler nc riti do učinka, Jako važno jc upno glede na reakcijo zemlje. Nekatere zemlje, zlasti mokrotne, barjaste že po naravi nag.ilva jo bolj h kisnnju. To slab<» lastnost zemlje jva povzročajo tndli razna guojtla ^ajml etc.). Kisla zemlja jc J>a zlantl za vrtuo rastlinje sile neU'godn«. Tu jc pn zopet apno, ki veže škodljivo kisline m na ta način prepreči ki>«aajo, kislo zemljo pu ra z k i s a. Apuo (x»življa zemeljske bakterije in jiospešujo njihov ruzvoj in dejanje. Brez apna ui življenja. Zato bi tudi ta najmanjša pa neogibno jiotrebna ž:i.vu bitja v zemlji ne mogla živeti iu vršHi svoje ualogc brez apna. Apuo jim dovaja zrak, jim greje zemljo, od-)>ravlja za nje tuko škodljivo kislino, (in jiim je tudi naravnost v hrano, (čimveč jc bakterij v zemlji in čimbolj živahno delujejo, tem hi-trejo se razkrajajo organske snovi in tem živahnejše se razvija ogljikova kislima, ki uhaja iz zemlje, da jo uporabljajo rastline za tvorbo novih stanic. Apno torej tudi na ta način jx> sredno najugodneje uplirva nu rodovitnost zemlje. Apuo je konečno tudi preizkušeno raz-kuževalno sredstvo. Ker je jako jedko, zamori v zemlji kali raznih bolezni ia tudi škodljive hilolke, ki jih jc toliko, zlasti v vrtni zcmilji. Nekatere zemlje so že od narave teko obilo «aik>žcne z apnom, da ga ne bo zmanjkalo iz-lepa. So (»a droge, ki so imele prvotno sicer dovolj apna, pa ker jih že dolgo v živo izrabljamo, se je zaloga apna zmanjšala iu ponekod skoro usahnila. Zlasti trj>e pomanjkanje apna vrtne zemlje, ki jih leto za letom obilo gnojimo z vsemi mogočimi gnojili,' samo z apnom nikoli. Pomisliti moramo namreč, da zaloga apna giine na dve strani. Kakor smo slišali, ga rastline porabijo ogromne množine za hrano (zelje na 100 m' čez 4 kg na leto). To pu še ni vse. Mnogo apna (kakih kg ua 100 m!) jia voda tudi izpere v globočino, da jc za rastline izgubljeno. Čimbolj gnojimo zemljo z naravnimi imojili, tem več se tvori v njej ogljikove kistinc in tem več apua sc raztaplja v dežnici in odteče v globino. Iz teh kratkih, za vsakogar umljivih pojasnil more vsakdo posneti, da je gnojenje z apnom (apnanje) tako, marsikje j*a šc bolj potrebno nego gnojenje z drugimi gnojili. Za gnojenje imatno apno v dveh oblikah. Najbolj učinkovito jc ž i v o apno zmleto v fino moko. Takega apna pa pri nas v trgovini nimamo. Pomagamo si tako, da vzamemo živo ali žgano apno in ga samo toliko vgasimo, da razpade v belo moko. Večje množino (cele vozove ali vagone) zk»že kar nu prostem na kup iu jili pokrijejo z zemljo. Živo apno se n-avloče iz zrak« in zemlje, |>a tudi iz dežja toliko vlage, da se ravno prav ugasi. Ko se je ves kup izpremeni I v moko, je čas, da se uporabi. Bolj se ne sme ugasitL Nuvadno gaSeno apno. kakor ga uporabljajo zada rji, ni za gnojenje. V moko ugašeno živo apno je posebno ugodno z« motne, težke, ilovnate zemlje. Za apnanje uporabljajo pa tudi navadni apneneo zmlet v moko. Umevno je, da apno v tej obliki no učinkuje tuko hitro kakor živo apno, ker »c mora v zemlji šele ruzkrojiti. Vendar jm jc tudi zmlet apnenec dobro apne-no gnojilo, zlasti za lahke j>ešče«e zemlje. Z apnom gnojimo v zalogo. Zato z njim navadno ne gnoje vsako leto, auijvak na dve, tri leta ali šc poredkeje. Vendar j»u so izkušnje pokazale, da je pogosteje gnojenje z manjšimi količinami ugodneje, nego poredkeje z večjimi količinami. Ce gnojimo na dve- tri leta, dajmo na 1 ar prilično 15 do 20 kg v moko v ga še ne ga živega apna, ali pa 25 do 50 kg zmletega а p n c n c a. Živo apno nam preskrbi vsak zidarski mojster. Zmlet apnenec pa pripravljajo v Hrastniku in ga ima v zalogi Kmetijska družba. Najugodnejši čas za gnojenje z apnom je jesen, zlasti tedaj, čc gnojimo obilo v zalogo. Odtehtano množino apna potrosimo enakomerno jk> zemljišču in ga kolikor mogoče temeljito zmešamo z zemljo. To delo moramo opraviti na vsak način le v suhem vremenu. Sicer pn i apnom lahko gnojimo tudi kadarkoli, zlasti v manjših količinah. Vendar (vi jc gledati, da apnunio 10 do 14 dni pred setvijo ali saditvijo. IJsjHih je zelo zaviseu od tega kako smo apno zmešali z zemljo. Čim tc-temeljitejše, tem bolje. Apna u e smemo mešati s katerim si bodi drugim gnojilom. Posebno škodo bi si pri-zadjali, ko bi ga mešali z gnojilu, ki imajo amonijak v sebi. Mešanje jc dopustno samo s T h oru asovo žlindro, kalijevimi solmi in z a j> n e n i in dušikom. Tudi s hlevskim gnojem apno nc sme jiriti na zraku v dotiko. Gnojimo najprej s hlevskim gnojem zase, in potem z apuom zase. Nekatera umetna gnojila imajo fudti apno v sebi. (Thomasova žlindra, apneni dušik.) To-du ta količina nikakor nc zadostuje za zemlje, ki so apna lačne. Druga dobra apucna gnojila b« bila še: n. i>r. pepel, ostanki od karbid ne razsvetljave, suho v pru'li zdrobljeno cestno blato in lapor. Naposled bi bilo tudi dobro vedeti, kako doženemo, kalera zemlja ima dovolj apna, kateri ga pa manjka. Približno se prepričamo o tem tako. da vzamemo nekoliko prsti, ki jo hočemo preiskati, in jo polijemio s solno kislino. Ce pni tem razvijajoča sc ogljikova kislina zelo zašimi, je to znamenje, de je dovolj apna v zemlji, čc pa malo ali nič ne za-šumii, je malo ali uič apna. Natančno določijo količino apna v keuiiškeiu laboratoriju s jk>-sebnim aparatom. Najmanjša množina apna, ki bi morala bttti v VKvnki zemljii jc 0.5%. Sah Minialnrne igre ladijsko. (Igrano aa mednarodnem šahovskem turnirja v Hamburgu 1930.) Beli: Robinsteia (Poljska)"Vni: Kashdan (U.S. A. 1. d2-. 12-B 7. B2 X c3 S. Se2 — g3 9. Ddl -a4 e7 — eo Lf8-b4 b7 —bo SI6 —e4 Lb4Xc3 + Se4 — dO Sb6 — co Da sc ščiti LaO. točka c4 bi potem bila hitro zgubljena. 9..........h7 — h5! 10. Lil-d3 h5 — h4 11. Sg3-e4 !SdOXe4 li Ld3 X e4 Lc8 — b7 13. o — o Dd8 — fO 14. f3 — 14 Sco —a5 15. Lg2 X b7 Sa5 X b7 10. e3 - e4 h4 — h3 17- 82 — g3 Sb7 — dO! Predrzno, kljub temu pa jako dobro preračunano. 18. e4 — e5 DiO - g6 19. e5XdO DgO — e4 20. Tli-12 Črni proti preteči nevarnosti mata nima nobene druge parade. Na 20. Kgl — f2 se nc sme spustiti, ker bi po De4-g2+; 21 KI2 — el. Dg2 X h2; 22. Lcl — еЗ, Dh2 — b2 odločil črni prosti kmet. 20..........De4 — el + 21. Tf2 —fl Del — c2 Rcmis radi ponovitve poteze. Dam'n gambit Črni: S. Mannel. d7 —d5 ti — tb c7— c5 c5Xd4 Dd8Xd5 Lf8-b4 Sb8 — cO Lb4 Xc3 -f Dd8 — d7 Beli: Kabane. 1. d2-d4 2. c2 — c4 3. Sgl - f3 4. c4Xd5 5. Sf3 X d4 0. Sbl - c3 7. Ddl — a4 + 8. Sd4 - b5 9. b2 X c3 10. Ul— c3 Sedaj grozi Tdl (smrt črne kraljice). Beli je jako dobro izkoristi) svoje proste črte. 10..........Sd7 — b8 11. Tal-dl Dd7 — cč 12. Sb5-c7X Jako kratko ali jako poučnol Domsko indijska obrambo (Igrano na šahovskem turnirju v Berlinu 1930.) Bdi: Ricbfer Črni: dr. DUhrsen 1. d2 — d4 Sg8— fO ISgl—13 cl-et 3. Lcl — eb h7 — h6 4. Lg5 — h4 c7 — c5 A.e2-e3 b7 — bo Konsckventno nadaljevanje jc 5..... Dbft. Beli ua lahko irra solidno 6 DcL ah pa žrtvuje z napadom 5. Sbl — d2 oziroma 5. Sc3 DXb2, 6. Sb5 itd. kmeta 6. Lfl -e2 7. Sf3 - e5 Lc8 - b7 d7 — dO Predrzna špekulacija, ki vodi do propada Napačno bi bilo tudi 7.....Lxg2, na primer: L b. Tgl Le4. o Lh5! gd. 10 ?cf L15, 11. Lf3 d5, 12. LxfO, 13. S X d5! ed, 14. L X d5 in beli zma-a: II. 8. Tgl Lb7, 9. Lh5 gO, 10. S X f7! K X f7, 11. 1 X gO in beli zmaga. To je dokaz, da se kmet g2 ne sme vzeti. Pravilno nadaljevanje ie 7.....Lc7. 8. Lf3 Dc8 itd. 8. Le2 - b5 + Ke8 — e7 9. Ddl — h5! dO X e5 Prepozno. Mat na f7 bi se lahko kvečjem krilo še z 9. ____g0, potem pa sledi 10. S X gO + fXg» U- DXg6 in katastrola na fO je neizbežni. 10. d4 X e5 Dd8 - d5 Obramba zaman. Na 10.....ScO sledi 11. Sc3 in beli zmaga, kakor hoče, na primer: 11..... SXe5, 12. DXe5 DdO, 13. D X'dO + in 13. 0 — 0—0+ itd. ali 11..... Dc7. 12. 0 — 0 — 0 S X e5. 13. D X e5! D X e5, 14. Td7 + Ke8, 15. T X b7 + Kd8, 10, Tdl -f Ldb, 17. Lg3 Kc8, 18. LaO itd. 11. Sbl— c3 Dd5Xg2 12. e5 X Ig + g7 X 10 13. rh5-e5! Grozi L X fO + mat, kakor tudi Dc7 -f ul D X d7 + mat. 13..........SbS — d7 14. De5 —c7 in črni se uda. Reši'ev šahovskega problema št. 16 (I. Schiffmann.) Beli: Kdl, Df8, Tb8. Td7, Lh8, Sb6, Le2, BcO, el, d2, a3 (11). Črni: Kb3, Td8, Lf7, Th5, Lh2, Sal, Ba5, a4, a2 (9). Mat v dveh jiotezah. 1. Td7 - d5 Šahovs ki problem št. 23 (A. Simansky.) Beli: Kh3, Db6, Th4, TgO, Sg4, Se6. Lh8, Bf7, 13, cd, c2, b3 (12). Črni: Kd5, 1 d3, Tc8, Lc3, ВеЗ, e5, dO, cb (8). n b c d e 1 i h 8 X Ш m 8 7 1ШГ *' ■ 7 G m.. & na Ш s fi 5 .. .... m% im #■ 'Ш'-: i i 5 4 »m m 4 3 Шк & 1 M ž ш 3 г m * Ш o i Ш Шл I a b C d e f s h Mat v dveh potezah. Žrdv. ltugon Turk • Slinavka in parkljevka (VI časa do časa so prikaže živalska kužna bo lozeu slinavka in parkljevka mol domačimi |>«rk-ljsrji in v kratkem la-korekoe preplavi cele |mkrn-line ter v 2 do 4 letih okuži edo Kvropo 7,bole pred \«om goveda, \ manjšem olvsogu prašiči In 0 v o o, zelo redkokedaj zbolo tudi konji (n« gobcu}, ■'■■■ redkeje psi in mačko in čisto izjemoma tudi po ru tu i na. Ko kužna bolezen prejenja, miruje tvn vadn-i več let. da celo desetletja. Todn nikdar ninmo varr> pred njo in nenadoma so prikaže od vzhoda (i Rusije, Poljske. Rumunijo itd.) ter gre proti »n ;>:> In po vsej evropski celini, ker jo povsod , vsemi miiv.vnim; veterinarsko-polirljskinu sredstvi /slini io. ie njeno ra*širjevanjc bolj pečnsmv Ugodno toplo vreme in živahen promet v živino pospešuje njeno pol iu nove izbruhe. Ta kužna bolezen ne /ahteva sicer navadno velikih poginov ali smrtnih žrtev, pač pa povzroča ogromno g o s po d a r s k o škodo, ki obstoj i posebno \ tem, da bolne živali ne morejo in ne smejo opravljati zahtevanega dola, dn sililo shirajo in zgubi- na svoji telesni tež (mesu), dn se zelo /msujš« pridelek mleka ter da se zaustavi promet '. živino, so prepovedo semnji in i/voz, vrhu tega pogine tud: d ost odraslih 'ivali Naši kraji so bili prizadeli po te.i kugi kmalu po svetovni vojni, sedaj pn jc žc dolga leta mir. Kakov pri steklim. Iako tudi pov.roditelja slinavke in parkljevke do danes s< ne poznajo, ni«, iTJi mogli do„re: niti najboljšimi drobnogledi (mi kroskopi), vem lav je brez dvoma gotova gliva, s katero so živa) okužijo in siee »li neposredno od bolne do zdrave iivali ali posredno z okuženo krmo. okuženo hlevsko in drugo opremo, s pitno vodo, nastiljo. ua okuženih cestah, potih, tleh. pašnikih, na sejmiščih. napajal iščih. \ okuženih železniških v.-izeh al: ivi okuženimi rokami iu okuženo obleko u obutvijo strežnikov, pnsiirjev, trgovcev, mesarjev, ivzar.iov, konjačev, beračev i dr. Zanese se bolezen iht okuženim .surovim: žival ko&ami. v volno 1 u n: e k o m , pa tudi razne male živali, psi. mačk' perutnina tud; golob in vrabci —. kunci, podgan.. miš- itd. raznese jo lahko bolezen iz okuženih blevov in s iuuike Tudi take v.vani baoilo-nosci niso izključen,, so to navidez zdrave živali, k.ilen pa im.il«' v ali nr. sob povzročitelje te kuge n lili prenesejo nn druge zdrave živali. Mlade živali. k sesajo pri bolnih materah ali ki sc napa-■5'0 • mlekon, iz mlekarn okuženegn okoliša, dobe bolezen rediv m rkom in njegovim preostanki nI izdelk. - Za to kužno bnloi.niio z. bole ludi vh: parkljarji, ki živ« v prosti n n -r« v (jeleni, srne. gamzi. rtirji prašiči, severni jeleni, kamele i. dT.). (V okužbe do izbruha bolraui. preteče £ do 11 dlti (inkubaoija). Prvi znaki tvolezni so vročica, kn tera je lahko preeei znatna (40 41" C), pri odraslih živalih je lahko zelo nornutnn in se dostikrat uiti ne opazi. Holnlki ninisjo 4hsIi do krme, žiln bije hitreje. Potem se razvije bolezen različno. Kol - linov k a (*kuirs \ gobeiu) nastopi iiAvadno pri go vesti, re Ikeje pri ovcah, korali in prašičih, fcivati le zelo težko jedo in požirate in I išče gobce trdo zaprte in jih odpirajo le od časa do časa značilno glasno znuvkaje, slednjič popolnoma prenehajo jesti in stoje s «< repi ni in nenavadnim pogledom mirno na enem mestu, tc irotva pn m- jim izceja 1.1 i-na \ dolgih in s p r i j e t i ti nitih. Pri ur-pajanju si izmivajo gobec In kažejo dostikrat pre eejšno žejo. (V |H>glednino \ gobec, opazimo. da je služila kožica (alunniea) n« notranji strani ustnic in n* dlesni (mesu) zob vroča, suha in rdeč«; ko odpiramo gobčno duplino so izceja i/, nje slina v veliki množini in vsa sluznica je vneta. Drugi ali tretji dan po izbruhu bolezni sr prikažejo \ gobcu n« omenjenih vnetih deliti ni e Ii u r Č k i i n m c -liniji, istotako tudi oh robovih jez.ika, nn jeziku in notranjih stranki lic« Mehurčki so pri malih živalih kol grah veliki, pri večjih prežvekovalcih pa kol orehi, n« jeziku celo kol jajc« veliki, njihov« vsebin« je -začetkoma čisla, brez barve ali rumenkasta, pozneje motna in siv kasto-belo barve \ 1 -8 dnevih |v>pokajo mehurji, njihova vsebina se iv lije in tia njihovem mestu se prikažejo svitlo rdeče, mokrotne, bolečo, površne ranice (erozije), ki sn belo obrobljene. ?,o v I -C dneh »e prično celil, ir ranice in nn njihovem mestu naslanojo ru menteka. ovco zbolo navadno le za parkljevko, rsvnotako tudi p r a -š i č. i. Bolezen sc prične > tem, dn živali šepajo nI, napeto hodijo in to radi vnetja in bolečin v kan rili nog in posebno n« trdili, grapavih tleh nc morejo hoditi, Mvlno lože vil ne jih spravi le prav tožko nn noge ise jih nartančnoje preiščemo, opazimo, dn je knžn nad |44'klji in v procesi teh, kakor ludi nn stopalih začetkom bolj gorkn. otekla, lvoloču in če k«Ža ni temne barve, vidimo jo zelo rdeče barve (vmetjo). \ I 2 dneh se prikažejo na teli mestih mali mehurčki, ki hitro zrastejo do velikosti lešnika ter so napolnjeni v začetku s čisto, pozneje z. molno tekočino. Mehurčiki kaj kmalu popokajo in iih njihovem mestu se napravijo rjave hraste. »V se te odluščijo, nastanejo na koži tnale mokre ranice, ki so zelo boleče in živo rdeče barvo, ozdravijo sc v t do 2 lednih; pri velikih in težkih Živalih (bikih, pltanih svinjah) se parkiji zelo radi iztmainejo in živali Izbosč, kar je zelo neprijetno in је I rob« živali navadno v sili zaklali. Prašiči in ovce zbule dostikrat rolo težko in se vnetje raz.šlri |ki nog»li navzgor celo do kolena. Pri kravah oboli pri tej kužni l>olr>7.ni kaj rndo tudi v i m c. Navadno se izpuste mehurčki na lit.-kili in imrnslajo do velikosti orehn, okolic« jo zelo rdr-č« in boleča, p«vlem oteče celo vime. Pri molži se pretrgajo mehurji že v prvem začetku, če pa ■ slanelo nedotnknjeni, se razvijajo !S do fl dni in I volem sami jvopokajo in napravi sc nn njihovem mestu velik« hrasta OJeklina, bolečin« in rdeča bnrvn i v« lahko ostane še več dni. Istočasno se raz širi vnetje tndi v vime in to pov7.roči. da sc spremeni mleko in postane (vodobno mlezvi, je torej rumeno, imelssto, vrhu lega žaltavo ali ceJo grenko, se lahko se.gri7e in ima tu in tam krvave ; niti. postane lahko i»opolnonia vodeno in v njem plavajo s-ese.leni kosmiči, ki lahko otežtijejo molžo ali jo tudi onemogočijo. Množina mleka pivjemljc navadno že začetkom bolezni, padn bolj in bolj ter dostikrat popolnoma usahne. (4r živali prolvilc, so zviša mleko 7.opcl po prihodnje,tu pnrrvlu. navadne ne doseže več sv4>jc prejšne mere in tako ludi oslane za vedno. Vime se okuži navadno pri molži, pivebno pri skupni molži bolnih in zdravih živali, i hi skupnih posodah itd. Slinavka in i>arkljevka jc v pretežni večini slučajev nv.rlravtjiv« in sicer v 2 do 3 tednih, vendar sc zaplete lahko bolezen na najrazličnejše načine: mehurčki se lahko izpuste na raznih telesnih delih (nr, trebuhu, nolranji strani stegnov, spolovilih), po-l.ažeio s vnetja v grlu, iabolku. sapniku, bmnhijah in kone.~-.no se razviije ležka pljučnica, ki гмц-adTio povzroči tvogm; na migati se napravijo pri parkljevki hud: turi; mogoče nastopi cok> Mstrupljenjc krvi vsled gnoja in gnilobe. V ta-kih ftlučnjili in pn kadar nastopi elinovka in )varkljevka žc takoj 7Л-i-etkoni kot oivasna bolesen, se primeri dosti poginov. |-voi>ebno med mladimi živalmi, kalnrih pogine lahko 40 do WV,. vsled vnetja v plju-čfth. v želodcih tn črevah. večinmma pa radi gnojnega vn gnilohnoga 7*stmpljenja krvi. Pri navadnem jvoteku bolezni pogincio od odraslih živali lc 1 do 3 kos; na ,W oholelib. pri opnsni obliki pogine lahko polovic« iu vrsv od obolelih živali iu Inkrat jr polog gos|>rilaiKke ško.le še gmotna Izgubn silno velika, /л!о pa je strah pred to živalsko kužno bo-loznijo Iako |vo vsem opravičen in državne oblaaU nnstopajo zoper lo silno nnlezljivo kugo z. vso mogočo strogostjo, da obvarujejo živinorejce in živinorejo privl hudimi posledicami. Pn tudi znanstveni uvel so neprenehoma peča s preučevanjem to kug«\ z zasledovanjem povzročitelja, z proizvajanjem rasnega cepiva in njega preizkušnjo; Inke znanstvene naprave imajo Angleži, Amerikami, Francozi, Nemci, fckandlnavcl. V Angliji In na Skandinavskem imajo določene v le namene cele samotne otoke, kjer veterinarji •v.nnnslveniki delujejo strogo ločeni od vsakega prometa ter proučujejo tvolezni, zasledujejo njenega povzročitelja ter praktično preizkušajo vsa mogoča sredstva zn i»«lrav-Ijonje in zatiranje, izdelujejo cepiva in se izključno pečajo le s spoznavanjem, oMravljanjem in zatiranjem gospodarsko tako neprijetne in lahko ludi drugače nevarne bolezni slinavke in parkljevke. Jedilni list za december Dr. Krekova mešč. gospodinjska šola v Zg. fclškl. Ponedeljek. 22. decembra. 1 Vl.Hi rezanci na kostni juhi. 2. IVčene riževe klobaso s kislini zeljem in pražeiv lorompiir. 3. l.imomov narastek. 4. Sadje. Torek, 2S. decembra. 1. Ooveja juha z zd robov i m fa.neeljnom 2 Govedina, obložena s pražonim ritem, praženimi gv»bnmi in kumarčna omaka. Д. Kuhani štruklji s konipotom 4 Sadje Sreda, 24. decembra (pesi). t. KarfijiJnn juha z opečenimi zemljami 2. Mari.nira.no sardino s trdimi jajci. П Kislo zeljo in tirolski cmoki. 4 Sadje. Četrtek. Božič, t. I)limona čista juha 7. možganovim sirom. Telečji galanlin obložen z as pikom, maslenimi rožami in tniuni jajci. Pljučna pečenka na angleški način, obložena 7. viJaijevim zeljem, pocenim kronipirjom in ocvrto karfijolo. Vinska omak« -V Pomarančna hladotin« s pmvom. Г>. lVvžična poiioa. 6. Sadje. Petek. sv. štetan t. liraliova juha г ocvrtimi žnmljami 2. Gobovi zrezki in krompirjem pire. 5 Pečeno ribe s solato. 4. Timlski štrukelj in kompol. 5. Sveže sadje. Eksotična hl<« eieksandrn«; 1® „LUNA MARIBOR €€ Lest. A. Prtsternlk Aeksendrov? 19 V elik* lzbirmi zaloga : nognvic.. otroških, ženskih in moških sratr. spodniih hlač nletenm • mau nulove.rov telovnikov • lastni izdelki vNevlie za oom in telovadbo snftinr rerlir dežnike igrače > olika raistava iiajprimrmcjsib daril ca B«*i<- m Nova Irtn. Tndi eugalni k nnu. sankr, vnrički м pupr p« iirrdnr nizkih renah. Na drehne in na itphetat Snežni čevlji in ploši znamkf N. 4. Џ so svetovnoznano najboljši! l>ol»o se v treo vini A. Žibert - Ljubljana Prešernova ulica vara tudi po SO kc bale, vedno na razpolaflo. Zahtevajte vzorcc in ccnikl • TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulic* IS. Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Tc dni je izila Družinsko ppotiha 1931 Segajte po njej! Zahtevajte io povsod! fl E: Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zavarovalnica UiMIni x lastni palači ob Miklošičevi in Masarvkovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljodske posojilnice. Zacreh Starce* ičev trj 6. Sarajevo. Aleksandrova cesta 101, Split. Ulica XI puka 22. Beograd. Poincareova 2 v Celju regtstr zadrug z neomejeno zavezo v Celju, v novi testni palači na vosaiu KraUa Petra ceste ln Vodnikove ulice Stanie hranilnih vlog nad 1>Ш 90 mO0U-. Obrestna mnra naiucodnejša. - Za hranilne ringe lamči polag гежг* ш hiš nad 3000 r.lanov ivosestnikov z vsem svojim nremoženjeni. — Posojila na vknjižbo, porošh'o ter ustavo pod na • ugodnejši mi pogoji Vlagatelji pr. Ljudski posojilnici v Celju ne plača, o nppenesa rentnesa davka Natboltše hopttc za D021C! Nogavico, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bencerjevo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike srajce, sifone, glote. čipke, vezenine gumbe. DMC prejic.e, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toalet, potrebščine le pri JOSIP PEIELINC Liubliana Mn Prešernovega spomenlhe. op vodi M. Drenih Ljubljana : Uslanovtj. I. 1860. Tovarna rcimaskov J. A. Koncgger v Studencih — Maribor. razpošilja znmnškc vseli velikosti, izo-lirnc plošče in zdreb iz plutovine. Se priporoča. Eomnioton riRKTUiARNK ». A« K. tndi P0SAMI-, NK 1,1 STE ln VRItTF.IS A do *vlja pe konknrenftnth cenah FEROO SmOLft.Se Jerij e.J.l. POSTELJNINA pohištvo, preproge, linoleum zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcencjšc pri ICABOiU PREIS MARIBOR. Gosposka ulica 20. HF- Cenike donite brezpiačno Pridobivajte novih naročnikov! Usta novi j. I. 1860. Kongresni trg št 7 Največja zaloga predtiskanih, pričetih in gotovih ročnih del ter pripadajočega matcri;ala. I j Entlanje, ažuriranje in plisiranje. // Montiranje blazin itd. VEZENJE NA ROKO IN NA STROJ! -»C Galoše in snežni čevlji TRETORN z znamko „TRETOBN" zahvalju ejo svojo popularnost milijonom kupcev, ki že deset etja nosiio samo „TRETORN" pa i ose in čevlje za sneg. Vsi ti odjemalci so se prepričali, da je ta znamka najboljša na svetu Spodn eSta erska ljudska posojilnica Registrovanu zadruga i ncomcicno zavezo v Mariboru Spreiema vloge na hranilo« knitžicc m tekof račun ler jih obr«-3tu|c po uajvii|i oOreats meri. Oair nomuta na hipoteke, poro*tvo, if-itave itd - Uvriuie vac v denarno stroko spadaiočc posle .lota Lavtlžar: Od črne zemlje do sinjih višav Preko zelenili poljan j« brrela pomlad po ielju nnaproli. Olajnl no jo ппоц na Prisanku In Razorju, ntimo lam v Skednjih нс jc ho belil mrki ledenik, ki mu nili poletje ne more pn> dreli do dnu. Lopi sn bili listi dnevi doma, med našimi ljudmi, med našimi fanti, Se lepil večeri a svojo pomnijo in romnnliko, ki pn jo tudi pri nns Hiiaio še odsev nekdanjih dni. Prišla je brzojavko: .lavi se takoj v lovski Mi! S kaj mešanimi obiuUu sem jo smejol. sedaj oh mijtopSIn dnevih od doma? Oliotiom Kine je navdajal nekak ponos, saj so v lovuko lo no pride lako lahko. Hitro je minula vožnje s svojimi /animi voslmi in iic/.nnlnilvostmi. Skoraj uro so vleče pol od posluje dn aerodroma in ui nič kaj prijetna v prahu in vročini. Pa jo bilo tudi to prestami in naenkrat me jo objelo vojaško življenje. Oddaloč že nil je mahni v pozdrav Kairo, moj najdražji prijatelj iz lanske pilotsko šole: tudi z ostalimi številnimi učenci sem se takoj seznanil: Ž,o v početku smo postali najboljši prijatelji in prijateljstvo n:is jo družilo vse lepo dni. Drugo jutro smo pa že kur resno začeli z letanjem, pn tudi z učenjem. Seveda som moral par krogov leteti s poveljnikom- komandirjem« na »dupli komandi«.* Tudi pri leianju je nameščena v »beli sodiščih. glavno trennža, jaz pa šest mesecev sploli nisem letel. Prvi početni tip jo mnli dvokriloc z dvoma aediščoma. .lo zolo občutljiv \ zraku, jHisebna pažnja pu jc potrebna pri spuščanju. Precej samostojnih poletov som napravil s tem aparatom. Čutil, prav občutil sem. k.dto se mi počasi vrača oun strast za letanje, ki je vsakemu pilotu prirojena. Pa vendar nisem imel s tem aparatom pravega užitka: z nestrpnostjo sem pričakoval dne. ko bom smel leleti nn enokril-niku-cnosedožniku in se mi bo tako izpolnil dnvni sen preteklih dni. ln prišlo je ludi to. Lep dan je bil takrat in z nekako radostjo som vstal ter hitel na zborno mesto pred aparate. 7. nestrpnostjo sem pričakoval povelju ikn-komandantn in njegovega povelja... Počasi in s poudarkom ie komandant izgovarjal besede: -Lnširnjo danes na enokrilniku ... pripravite padobrane in pazilo! Neizmerno srečen, da som med njimi, sem izvlekel padobran iz torbo — mehaniki so v leni že pognali aparate — z razburjenjem sem ga oprtaval in si nadeval očala, sam nisem vedel, kako sem zlezel v aparat. Z vsega tega me jo prebudila trda poveljnikova-konian-dirjeva beseda: . Pazi na instrumente, veži se in ua znak dekoliraj!<* Konec jo bilo razbur-scmi občutil neizmerno vesolje. Počasi sem dodajal motorju gas« in v nalalmein tempu od- rulal* nu startno mesto. Vr.dignil som se vznak: varno je leva roka potiskala gasim ročico prav du kraja; a desnico ni z nogami pa seru uravnal krmila zn vzlet. Rahel sunek, vedno večje in vodja brzina pa v prnvi črti naprej-naprej! Skorlij ne ol>čuti človek, kdaj so odlepi aparat; zemlja brzi, v tej lunini glrevajo poslopju ln ceste pa polja in ravnino. Telil pn ni mar /a vso lo; naprej v višine li gre pot, srcu na so zdi vse zemeljsko neskončno majhno. Tako bi lelel v neskončnost. to je užitek. Pa komaj si malo v zraku, že je treba mislili na povratek, saj je lo šolo poizkusili polet in po njem le sodijo in tudi lahko obsodijo. V lahni spirali" sem zavil k aerodromu in So z odvzeti nigasoni spuščal k startu. Aterisui/. najtežje zu začotnikn pilota, ni brez skrbi in včasih ludi no brez razbitin: Dobro sem so takrat »pustil in preizkušnja jo bila preatana. Od lega dne so jo šele zhčoIo pravo letanje: najprej samo šolski krogi nad aerodromom in vaje v spuščanju. Z dnevom v dan pridobivaš večjo prakso in pred pričetkom prvih uvodov v akrobacije si popolnoma gotov samega sobo in aparata. • Danes dvakrat ua 3000 m!« se je glasilo povelje. Dobro sem zategnil in zapel toplo kožno obleko, tesno ovil šal okrog vratu, roke pa so mi ličulo v debelih rokavicah. Prav v sprednji dol sodišča so mi pritrdili barograf ■/ bamgranioiu za kontrolo in oceno leta. »Lepo \reino boš imel/ sta menila tovariša Karlo in Vojo. Pritrdil sem, se smeje zavihtel v sedi-šče, zapel vezi in na znak dodal gas. V hitrem tempu so zopet minevale vasi. ceste in poljane: vedno višje in višje mi jo biht pot. Brnel jo niolor s svojo pesmijo, brnel v čisto višine naprej, naprej. Na 1000. 20(10. :t000. 4000 metrov se je počasno vzdigoval svetli kazalec višino-niera. prav počasi je lezel ua 4500 metrov in šo naprej... 5000 metrov! Ha. cilj je dosežen, nnlog;: napol izvršena: sedaj uživaj, uživaj! Tam v neizmerni globini so odsevale vode. kot srebrne niti preko temno tkanine. Pa mesta: male nerazločne pege na skoraj črni ravnini — zemlji. Sani v tej višini, sitni daleč od ljudi in sveta, sani r aparatom, ki je del tebe samega, s katerim doživljaš vse lepote in krasote ... V valovitih suiikih so požirala pljuča ta čisti, nebeški zrak, opnjala so se z njim: tako bi želel biti do konca dni... Pa mraz? Nbein ga čutil, preveč je človek zaverovan v vse lo doživetje: samo preko čela me ie zdaj pa zdaj dirnilo kakor dotik ledeno plošče. Neusmiljeno se je premikal urni kazalec in že davno kazal na povratek. Zakaj nazaj? Počasi in z nevoljo som odvzel motorju gas. nagnil aparat naprej in se spuščal sedaj v * Dupla komanda: izraz za aer. Krmila, če so • * .Uekolirati: vzleteti. lenja. konec sanjarjenja! S treznim očesom soin |>remotril delovanje inštrumentov, z mirno roko in nogo preizkusil pravilnost krmil, v srcu pa 3 Oas: strokovni izraz za zmes bencina in zraka. ' Odrulati: v počasnem tempu voziti po zemlji. * Spirala: zavoj. • Ateriaai: spuščanje. ostrih spiralah, sedaj zopet v lahnem padanju. Daleč doli so se belili hangarji, vedno večji In večji jc bil njih obseg, šo malo in že se je dotaknil aparat zemljo. Počasi je padala brzina in pred slartnin se Je ustavil. Kratek rnport, pregled barograma in prva naloga je bila izvršena. Tisli dan sem se še enkrat popol na 5000 metrov, /. istimi občutki in šo z lepšim doživetjem. Zo na '2500 m so me spremljali prvi oMnki, ki pa Rom jih lahko prehitel In obšel. Potem so so pridruževali vodno večji in večji: kot valovi morja so pljuskali iz daljnih ravnhi, in preden sem dosegel 5000 metrov, je bilo pod menoj pravo oblačno morje v vsej svoji razburkanosti in razbesnelosli. Samo tam daleč na jugu so še moleli iznad toga vajovja znani vrhovi kot mali, zapuščeni otoki. Pri spuščanju me je skrbelo, kako boni prebil lo morje; isknl sem temnejše pege: lam so oblaki najtanjši, v padel sem z aeroplanoni v nje in v pičlih sekundah se je že priknzovala zemlja; vsa senčna in temna. Uvod v akrobacije so spirale in vira/.i, Po-lotiš v precejšnjo višino, tam odvzameš gas, nagneš s krmilno pulico aparat po podolžni osi za 45 stopinj ali še čez in tako opisuješ z večjim ali manjšim padanjem skoraj pravilne kroge. Z liugo pa pridržnvaš aparat, da preveč no pikira.7 To so spirale. — Viraž pa je bitra padni kot, kakor pa ie pri spuščanju potreben, sprememba smeri za 45. 00 in 1S0 stopinj ali kakor polotila črta to zahteva. Imamo še »pe-njnjoče spirale«, pri teh pa mora bili motor v polnem tempu. Mnogo truda in poletov je bilo treba, predou vse to umeš in pravilno izvajaš. Vaja. podprta z učiteljevo izkusno teorijo, pa da vse: seveda se moraš v letanje z veseljem vživeti. R a n v e r s ni a n : S kaj čudnimi občutki som poslušal učiteljevo razlago, kako naj v zraku naredim to najvažnejšo in temeljno akrobacijo. Na 1000 metrov, tam odvzemi gas. dodaj aparatu primerno brzino, popni ga v kolo 45 stopinj, dokler ne občutiš, da zgubljaš brzino. Malo pred tem trenutkom palico v stran do kraja in islo nogo do kraja. Aparat se pre-okrene narol>e in ko vidiš, da gre njesjova glava navzdol: krmila na sredino in palico malo potegni k sebi. Aparat sam izplava v normalno lego. todn v popolnoma obratni smeri.« Torej poizkusimo!... Priznavam in ni me sram. da sem se s to umetnijo nnjdalje ukvarjal. a sem jo slednjič vendar obvladal. Kolikokrat je izpadlo vse kaj drugega, samo ranvers-mun ue. Kolikokrat sem i-.šel iz nje v povsem napačni legi in smeri. Mnogokrat sem v začetku padul iz ran ver sm ana v kratek vri. Ohu-paval sem — a slednjič zmagal! Pravilen run-versmnn je užitek za pilota, zvezan z nekakim tihim zadovoljstvom nad uspehom. Lup i n g. »Hormeantalen let na 1000 m, brzina primerna, počasi vleči krmila k 9ohi, Bolna krmila učvrsti. Ko preide apaial mrtvo ^očko in v strmi legi ugledaš zemljo: odvzemi pas. krmilno palico malo popusti — aparat iz-T»lava.t Z veseljem sem sprejel te komundir- 7 Pikirati: aparat pikira. ako dot>i večji na- ive besede, obenem pa že mislil, kuko se mi o vso posrečilo. Prvi luping sem napravil kar sijajno, no pri drugem sem ga pa le malo »polomile prehitro in z nepravim občutkom som vlekel k sebi krmila, v vertikalni legi je aparat izgubil brzino in se prav elegantno pre-kopicnil na levo krilo, kar je bilo združeno a precej hitruu prostim padom. — Oj dnevi lu-pingovl Malo so mi nudili težav, mnogo več je bilo pravega in čistega veselja. V r i. »Pravijo«, da je to najopasnejSa akrobacija, ki se lahko iz prostovoljne spremeni v neprostovoljno. Kakor oče mi je razlagal komandir vse podrobnosti in kretnje v tej akrobaciji. Sc na slartu je pristopil s poučno besedo in smehljajočim obrazom. Prvič sam v vri! Slišal pa ludi bral sem večkrat: ta in ta jo zgubil brzino in padel v vri — do zemlje. Takrat pa na kaj takega sploh nisem mislil. Z mirnim srcem sem si zapomnil ko-mandirjeve besede in na 1000 m v lepem po-vzdigu vrgel aparat v vri. Občutek v vriju se ne da popisati, a je nekako lak kakor na vrtiljaku, samo da se ti zdi, da sc vrtiš okoli svoje lastne osi. S precejšnjo brzino pada aparat in se obenem obrača okoli svoje podolžne osi. Natanko moraš paziti na orientacijo, da se spoznaš v teh hitrih okretih. Aparat pade v enem samem okretu do 70 m. Izvleče se iz vrija rad. samo krmila daš na sredino in malo naprej. Ce pa se zme-doš in vlečeš krmila zdaj k sebi, zdaj od sebe in v stran, pa iz vrija ne boš nikoli izplaval in ga boš lahko nadaljeval še pod zemljo. Najtežja akrobacija pa je tono (valj), .le to nekak horicontalni vri v smeri horicon-talnoga — vodoravnega leta. Pri normalni brzini se v horicontalnem letu v isti smeri preobrneš za H60 stopinj okoli podolžne osi aero-plana. Seveda moraš pri tem iziti iz tona natančno v smeri prejšnjega leta in izgubiti kar najnumje višine. Ko si enkrat v vaji. je videti štiri do pet r.npcredmh touojev zelo lepo. Mnogo dni se je bilo treba vaditi v tej akrobaciji, a obvladal sem slednjič tudi to. Mnogo je še akrobacij, vseh se mora učenec učiti in jih znati. Vse. prav vse so za stalno vajo neobhodno potrebne. V akrobacijah človek šele spozna bistvo aviatike, njeno neizmerno lepoto in vzvišenost nad vsem drugim. Tam spozna človek samega sebe: oceni tako rekoč vso svojo ppihično pn tudi fizično moč in vztrajnost; dobi zaupanje vase. a še bolj v dovršenost svojega aparata. Smrt pa mu ne pride nikoli na misel, saj ga od tega ravno zračne sinjine odvračajo. * Minevali so dnevi, nimenilo je listje in prvi močnejši piš severnih pokrajin gu je trgal od drevja in v vrtincu sipa I po tleli. Prišel in minil ie izpit s svojimi skrbmi in težkočami in z njim se je priblizai i dan slovesa. Težko je bilo meni. težko ostalim. Sam je ostal poveljnik s podpoveljniki — komandant s komandirji, v hangarjih samevajo aparati in čakajo pomladnih dni in 7 njimi novih učencev, ki bodo morda še boljši kot ti, ki so pravkar odšli in ki jih bodo še bolj ljubili ... Trajno veselje povzročalo t teh tešhih časih samo koristni božični darovi Praktičen in koristen dar so naši čeilii! Nizke cene, izbrana kahovost! ra- 145- 165- Otroški čevlji Dlll Damski čevlji za ples Dlll Damski čevlji na spango Din Damski čevlji f Pumps Din I!fJ " Moški pol čevlji Dlll Moški visoki čevlji Dlll Dolgotrajni, nepre-m< Iz atlasa, elegantni, odlični 195-245- Črno, rujavo. splošno priljubljeno črno, rujavo- lak, zelo moderno Zelo ugodna noša Pravi čevlji za štrapae LUKSUZNI ČEVLJI PO ZMERNIH CENRH. IZDELUJEMO JIH NRJB0LJE, KER RRZPOLflGRMO SRM0 Ml V DRŽAVI Z ORIGINAL-GOODYEAR-WELT STROJI NAJLEPŠE DRRIL0 ZR BOŽIČ! 7 Kaj dobite za Božič ako ste se naroČili rt« knfižne JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE V LJUBLJANI 1 TIMMERMANS, Župnik iz cvetočega vinograda. — Povest raste iz najveselojše dežele. ki jo je zajel Timmermans z očesom slikarja. Na križpotjih stoje kapelice in svetniki in kakor je Flandrija dežela popolnega življenjskega zadovoljstva, tako ima tudi svoje mistike in svetniki* Lepo cvete bela dušica vere iz Leontine in lepo cvete iz knjige. Podoba deklice je naslikana nežno in čisto, župnikova modro in žlahtno, saj pozna veselje uživanja in resnobo vere Kakor okrog srednjeveške svetniške podobe se opleta okoli in okoli vinska trta. ki je Dionizov simbol in Kri-stovo znamenje Lepa je knjiga v svojem blestečem katolištvu in v svoji pripro-stosti, polni človeške toplote. Deutsche Allgemeine Zeitung. V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI: FRANQOIS MAUR1AC GOBAVCA JE POLJUBILA Roman. Iz francoščine prevedla Edi Kocbek in Jakob Šolar. MAUR1AC, Gobavca je poljubila — Maurin-cova iskrenost najhujša med vsemi: iskrenost refleksov — mu je dala možnost izraziti z veliko resničnostjo, z veliko odkritostjo. preproste občutke kristjana, ki ga življenje napada in na|>ol odnaša s seboj Dovoljeno je misliti, da izražajo najbistvenejše drame našega časa drugačne konflikte nego je ta Nič manj resnično pa ni, da obstoja ta konflikt zato, ker Mauriacovi romani od njega žive. In da nam je mogel Mauriac vdihniti to razmo-trivanje. da se nam je vsilil z življenjem svojega dela. je dejstvo, ki nam mora veleti. da ga občudujmo. čeprav to življenje ne bi bilo morda tisto, ki ga želimo ali ki bi ga mogli živeti Ramon Fernandez. V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI: FEL1X TIMMERMANS ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA Povest. Iz flumščine prevedla Zdenko Knez in dr. Rajko Ložar. V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI IZIDEJO NADALJE: O veliki noči: Johan Bojer IZSELJENCI. Roman. Iz nor veščine pre vel B. Vod usek. Po Bmkošlih: Andrć Oide: TESNA VRATA Roman. Iz francoščine prevedel B Vodušek. Peter Lippert: OD DUŠE DO DUŠE. Pisma. Prev. Dora Pegam-Vodnik. Začetkom /eseni. Martha Ostenso: KLIC DIVJIH GOSI. Koman. Iz angl. prev. Griša Kontnik. v LJUDSKI KNJIŽNICI izidejo: v februarju: Maurice Constantin Weyer: Usodna preteklost Roman. Iz francoščine prevedel Silvester Skerl. — V aprilu: Lewis Wallace: Ben Hur. Roman. Iz angleščine prevedel Griša Koritnik. — V juniju: Hector Malot: Brez doma. Roman. Prevod iz francoščine. — V avgustu: Joeip Brinar: Pavliha in njegove vesele pustolovščine. Lažniivi Kljuke«. Ilustriral Milko Bambič. — V oktobru: I Remizov: V sinjem polju. Roman. Iz ruščine prevedel Miran Jarc. v zbirki domaČih pisateljev: IVAN PREGELJ MAGISTER ANTON Zgodovinska povest. — Izbranih spisov peti zvezek. HUOO. Leto strahote 1793. — Odlični francoski romantik Victor Hugo spada k mojstrom svetovnega slovstva Njegovi spisi, v katerih se izraža socialno čuteče srce. so monumenlalna dela, ki ne bodo nikdar prišla v pozabo Leto strahote 1793 je roman, ki bo po svoji napetosti, po svoji preprostosti in veličini po vrlo zanimivi zgodovinski snovi, postni tudi nam Slovencem priljubljeno čtivo. Ne le inteli-gentu, marveč tudi preprostejšemu človeku bo dobrodošel, saj je veljalo zanimanje velikega pisatelja, kakor je tudi bil fantast najprej siromašnim in sirotam. Ljudska knjižnica, ki otvarja svojo novo serijo s tem delom, je postavila s to izbiro tndi nekak program za svojo bodočnost Izdajati hoče dela. ki so nedvomne literarne vrednosti, hkrati pa tudi preprostejšemu čitatelju pristopna. V LJUDSKI KNJIŽNICI: VICTOR HUGO LETO STRAHOTE 1793 j Roman. Iz francoščine prevedel Frane Tereeglav. IVAN PREGELJ. Magister Anton. — Mojster med živečimi slovenskimi pisatelji Ivan Pregelj je v najširših plasteh našega ljudstva tako priljubljen, da je odveč opozarjati nanj — saj vsakdo komaj čaka, da bi kaj njegovega izšlo »Izbrani spisi«, katerih prvi štirje zvezki so že izšli ter jih dobe naročniki Zbirke domačih pisateljev s 25% popustom, se bodo nadaljevali in izide kot 5. zvezek zgodovinska povest »Magister Anton«, katerega bodo či-tatelji gotovo veseli. Zajel je v njem spet nov obraz, upodobil in naši zavesti približal spel neko dobo iz naše narodne zgodovine, postavil v galerijo naše kulturne tradicije spet nov spomenik. Zanimanje za doslej izišle zvezke Pregljevih spisov je bilo zmerom veliko, za »Magistra Antona« je pa pričakovanje še posebno napeto. v zbirki mladinskih s p iso v IZDEJO NADALJE: O veliki noči: Mirko Kunčič: ZA ŽIDANO VOLJO, Po bmkošlih. Ruyard Kipling: ZAKAJ.ZATO. POVESTI ZA MLADINO. 17 an gleščine prevedel Griša Koritnik. Začetkom /eseni: Gabriel Scott: MALA TROJKA. — Povest za mlad no. SVENSSON, Prigode malega Nonnija. — Paul Bourget ni mož, da bi znal la-ekati. Iz pisma, ki ga je pisal Svenssonu, posnemamo sledeče vrstice: »Čital sem Vaše povesti Bil sem navdušen, očaran. Rojeni ste s tistim darom za pripovedovanje. ki je tako zelo redek in ki ga prav veliki pisatelji niso takega imeli. Močno sposobnost pripovedovanja, ki sledi razgibanemu življenju, sposobnost, da pričara tesno bližino dogodka in presadi čitatelja vanj, kar odlikuje mojstra povesti: vsi ti darovi so v Vas in vsi so najvišje stopnje Resnično, vesel sem, kadar odkrijem kdaj knjigo, ki je toliko vredna kakor Vaša ..« v ZBjRKI domačih pisat el! ev izidejo: O veliki noči: Franc Levstik: ZBRANO DELO. Popolna komentirana izdaja v 6 zvezkih. Priredil dr. Anton Slod-njak. III. zv. Leposl. in dram. proza. Po bmkošlih. Anton Leskovec: IZBRANO DELO. Komentirana izdaja. Priredil France Kobiar. Začetkom jeseni: Ivan Pregelj: IDILE IN GROTESKE. Izuranih spisov šesti zvezek. v zbirki mladinskih spisov. JON SVENSSON PRIGODE MALEGA NONNIJA Tri povesti za mladino. Iz nemškega izvirnika prevedel dr. Joža Lovrenčič. V ZBIRKI ,KOSMOS' poljudno znanstvenih in gospodar. spisov, spominov, potovanj itd DR. FRANCE VEBER SV. , AVGUŠTIN. Študija. VEBER, Sv. Avguštin. — V tem delu podaja naš veliki filozof sintezo Avguštinovih naukov. Uvodoma osvetljuje modrijanovo zunanje življenje, bistvo knjige pa je tolmačenje njegove filozofije, ki je danes prav tako pomembna, ali še bolj, kakor ob času, ko je prvič oplodila človeški miselni svet. — Tem bolj pa je zanimiva ta knjiga, ker tvori nekak ključ do Vebrove >Filozofije«, ki je letos izšla in zbudila vseobčo pozornost našega razumništva, po svetu pa pripravljajo že prevode tega dela. S to knjigo bomo Slovenci hkrati dostojno počastili tisočšeetstoietnico smrti velikega svetnika. v ZBIRKI ,KOSMOS* poljudno znanstvenih in gospodarskih spisov, spominov, potovanj itd. izidejo nadalje: O veliki noči: Arh. Jože Mesar in arh. Ivo Spinčič: O STAVBARSIVU iN NO-TRANJ1 OPREMI STANOVANJ. Začetkom /eseni. Bernh. Kellermann: POT BOGOV. Potopis. Naročniki uživajo sledeče ugodnosti: Lahko naročilo reviji „Dom in svet" ali „llustracilo" proti mesečni naročnini Din S —. Na knilge založbe Jugoslovanske knjigarne dobe 25; Mafclrenie r.src£n!ksv s» ŠSa ersUo je prevzela tiskarna ev. Cirila v Mariboru. popusta. Pohištvo za opremo etanovanj in pisarn Ivan Dosan Liubliana, Dunajska cesta itav. 17 Ustanovljeno 1872. Telefon 32-61 OKVIRJI! Največja zaloga najmodernejših okvirjev vseh vrst, izdelovanje lesenih lestencev, ter vsakovrstna rezbarska in pozlatarska dela izdeluje solidno in poceni tvrdka H.BOtzlM, Ljubljana, Dunajska c.17 МЛ SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARN B PREJ K. Ti D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA » IL NADSTROPJE SSSJ Шс^АШ NAUCNI »RBPANAT UNIVERZALN UčenjaSkl Preparat ГН1 »riTUVC or HveiCH im 9* THE HOB8V CltANSCf« Hobb^ CUII vse po popolnoma novem načinu leneratno tastopnfitvo » J ugasla vira .OBODOT"- BEOORAD TEU 51-S9 _Ccra Цго.<а 19--------------------- ---- ...рогаво lud, ,.,„д|, •*» vporablfa v Ameriki letno 70,000.000 Ho.HUDBV |o odlikovan tudi z diplomo HtcjIJensKega InsUlula v Londonu HOBBV liClTE POVSOD 1 . llOBBVsedomQ«iio(eospodinl«tTo).IIOMi^ Hnu.il - re»,aTr»e'te. "iMtorlume tn bolnice SSiJLuI* mchi">'čne in monter« be Ronciatorjev In prederaiaćev HOBBV u lis-^.AKS"*^ "°I1BY " telMtilno indusoi-o. HOBBV nelboduie niti enem predmetu ha-leretnu navadna »oda lahbo Shodi. HOBBY ne riebuie niti sod« niH pc«l,a In splob aiiua ihodlllvlh sestavin. Boni iCNevBrHOsi.ilv Раерло&т [*■«*» ПОВВУ .fc.UMc. »porabo ludi ,.,ndn. Poslovni iokal s tremi oddelenji in stranskimi prostori potrebuje Zanatska Banka Kralj. Jugoslavije A D., Beograd, za njeno podružnico v Ljubljani in to za prvo tro-mesečje 1. 1931. Eno od teh oddelenj s površino od 35—40 kvadr. metrov bi moralo biti v pritličju, a ostala Iva v prvem nadstropju, ali pa tudi v pritličju, v obeh slučajih pa bi prostori morali biti med seboj vezani, ali vsaj dana možnost, da se zveza napravi. Lokal bi se moral nahajati v sredini, ali v najbližji okolici sredine mesta. — Cenj. ponudbe naj se pošljejo Zanatski Banki Kralj- Jugoslavije A, D., Beograd, Skopljanska ul. 8. DARILA ZA BOŽIČ nudi v novo preurejeni trgovini IVAN BOGATAJ Ltubifana • Kongresni trg 19 (poteg пппкке curhve) Moderne lestence za jedilnice, salone, gospod. sobe; moderne ampelne za spalnice; svetilke za nočne % omarice; okrasne svetilke; pisarniške sve- ф tilke; ročne in žepne svetilke; likal- ^ I nike in kuhalnike; kuhalne plošče; f čajne kangljice; grelne blazine; masažne aparate; svilene ви. senčnike po naročilu * / tirnem******* mm! flutobusno pcdjetB Kandrič Ludouih, Nouo mesto 18 sedežni autobus i« pričel voziti na progi Kandiia—Glavni trg—pošta—kolodvor k vsem vlakom, razen k prvemu jutranjemu vlaku. Vozne cene od kolodvora do poŠte 3 Din, do Glavnega trga 4 Din, do Kandije 5 Din za osebo Prtliaga prosta. Na razpolago tudi taksameter in izvošček. Hranilnica na Jesenieah v župnišču najvarnejše hrani Vaš denat* Uraduje vsak delavnik od 8.—12 in od 14,—17., ob nedeljah od 15.—17. Naznanilo Štefan RovŠek, fotograf, Kranj ie preselil svoi fotografski atelje v lastno hišo ob cesti proti pokopališču. — Obenem otvori trgovino s foto-aparati in foto - potrebščinami po najnižjih cenah. — V izdelavo sprejemam vsa amaterska dela, ki se izvršuiejo v najkrajšem času. — Ob otvoritvi novega atelieia se cenjenemu občinstvu vtiudno priporoča v nadaljnjo naklonjenost in za obilen obisk. Za jesen in zimo kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki fl. H. ŠOŠTHRIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13 Ogledala / seh vrst, velikosti in oblik Steklo zrcalno 6—8 mu. mašinsko 4—6 mm, portalno, leuasf alabaster itd. Spectrum d. d. Ljubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Oeijek Gospodarska zveza v Ljubljani ima stalno na zalogi: iece- Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - spe rijsko in kolonijalno blago - sadie - mesne izdelke -južno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo olje za živino • kmetijske stroje in orodta -umetna gnojila - cement - premoč itd. - Zastopstvo za prodaio kisove kisline v Dravski banovini Najbolje nabavite ogledala, bruSena stebla in vse druge t 10 stroko spadajoče proizvode pri tista domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BBllS STEKLA Podružnica: LJubljana Medvedova 38. — Telet. št. 3075 Centrala! M ARi BOR Koroška 32. — Telet. St. 2132 Podružnica: Spit« Zrinieka 6. — Telefon 5t. 368 Za Božič in novo leto Dvokoles«, motorji, Šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. — Ceniki Iranko. „TRIBUNA" F B. L.. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlorška cesta štev. 4 IVAN MARIBOR Božična in novoletna darila so ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor ludi potni kovčki, nahrbtniki, dokolenice itd. - Vse to v največji izbiri pri K R AV O 9 Aleksandrova cesta 13 Tekstilbazar dr. z o. manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg št. 10 Priporoča svoio veliko «alogo manutaktur-nega blaga t«o na .ugodnejših cenah ■шншвмнмаашанмапаншнааамавамнаашаашнм LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA II.I_____t:... 1 nnft Oontvf«! Л - OiihlfnnM Tlivnsafcl^si llelsHn.>l!«ii<> 1ППП Centralo: Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900 Telefonske številke: 2861, 2413, 2502, 2503 Podružnice: Brežice Kranj Novisad Rakek Split Skupne Celje Maribor Novoineeto Sarajevo Šihenik CO. Din 10^000,000'— Črnomelj Metković Ptuj Slovenjgradec Zagreb Brzojavni naslov za podružnice! Ljubljanska banka. Se priporoča za VS£ bančne posle. Ustanovljena 1500 Brzojavni naslov: BANKA Delniška cfiavnlcn: Din 50,000.000 - •|£—ft t'---1 t »jJ Od dobrega najboljSc j« Ic GRITZNER-AOLER iivaml stroi In kolo rietfanlna izvedba — naiboliSi roaterljall URANIA pisalni stro* v 3 velikostih Novosti Šivalni stroj kot damska pisalna miza i Lc pri JOS. PETELINC - LJUBLJANA TELI FON INTERURBAN 2913 Zmerne cene, tudi na obroke K A V O najfine|Sih vrst, žgano in surovo, čaj, rum. brinjcvec. čaj maslo, malinovec itd. priporoča tvrdka JAGODIČ JOSIP — CELJE — Glavni trg. Vsakaorsfac trfavskt hitlgi, Itraca, Ш1Н, ■•teze, kerkanta, odiunalac knfttlce. Maka, uaaka Lil iniJIn pa skrajna ирајчк сешак! n« debelo! - - IU tfrabaa! ANTON JANEŽIČ L'Bbllana, Floriaoafca al. 14 Kn tfove^aia m trtrtrta trgovskih kalif. Pravni nasveti Zgraditev barake oh Kosodovom zemljišču. A. V. Z. O postopanju pri novih zgradbah smo ie dvakrat razpravljali in sicer v St. 260 in 275 naSoga tinta. Kar smo navedli tam o proSnjl za stavimo dovoljen.e, o krajevnem ogledu stavbne komisij«, o ugovorih sosedov, o izdaji stavbnega dovoljenja itd., to velja tudi v vatam slučaju. Tudi za zgraditev barake je potrebno stavbno dovoljenj«! županstva. Č« ga Je nimate, si ga izposlujte naknadno. Sosedove ugovore proti zgradbi bo tedaj najprej presolilo županstvo. Če bo smatralo, da so isti zasobnopravnogn značaja, bo sosedu svetovalo, naj vas toži. Povedali smo že, da utegne s o« od v pravdi us|x4i, ako dokaže, da je vsled sos«4injo zgradbo — v vatam slučaju vsled harako — bistveno oviran pri v kraju navadni uporabi svojega zemljišča, n. pr. da prihajajo od barake prekomerni plini, od ločina voda, smrad in slič.no. Čo in v koliko (e v vatam slučaju sosedova zahteva po odstavitvi barako od njegovega zemljišča utemeljena, bo mogel rarsodlti le sodnik, ki bo sliSal razloge sosedove zahtevo in vata proti ugovore. Svetujemo vam, da se obrnete, prodno sami kaj ukrenete, za nasvet na odvetnika, ki mu boste mogli položaj točno razjasniti, čeear pismeno in na razdaljo ni lahko mogoč«*. ali pn na sodi&čo. — Pripominjamo ta, da sme užitkar uživati tu o stvar, nima pa pravice iste v Škodo lastnika obremenjevati in torej ne more vam dovoliti kakSnih pravic, ki bi posegale v sosedovo lastninsko pravico. Alimontacija. Kako dolgo jo po zakonu določeno plačevanj«' alimontaoijo, ab do dopolnjenega 14. leta ali Se dalje? K. P. C. V zakonu ni določena starost obroka, do katere ga jo dolžan vzdrževati oče. Pač pa pravi zakon, da mora ote skrbeli zji vzdrževanje otrok tako dolgo, dokler se ne more,o sami preživljati. Jasno je, da se velika v«>čiina otrok no moro Se s 14. l«Mi sama preživljati. Pomislite n. pr na vajence, dijake itd. Treba je to vpraSanje pač v vsakem slučaju posebej presoditi in če ni sporazum« med strankami. jc wrpel sodnik tisti, ki o tem presodi in odloči. Tudi obleka se moro »aru biti Ali so moro oble. k a za mbili in koliko so je mora pustiti? A. R. M. Tudi obleka more biti predmet rubeži. Izvzeto jo od rubeži lo toliko obleke, kolikor jo zavezanec (dolžnik) neobhodno potrebuje. Navadno so pusti ena delovna in ena boljSa obleka Osebam, ki izvrSujejo dutavni poklic ali p« so nanj pripravljajo se pa v slučaju rubeži pusti toliko obleke, da so morejo d,isto no obleči. Prikrajšovanje pravir proviilkarja. A. V. Z. Čo ste si pri izročitvi posestva izgovorili tudi potrebno vožnjo s koles!jem, jo jasno, da imate pravico do njih. četudi jo prevzemnik iz katerihkoli razlogov kolesetj razdrl. Ako vas no mara voziti, morete svojo pravico uveljaviti s tožbo. Seveda imate tudi pravico do povračila stre&kov. ki ste j*t imeli. Če ste morali najeto drugega voznika, ker vas prevzemnik ni bolel peljati. Sicer pa vam |*v venio, da tak&ne toibe gotovo no bodo zboljšnle гахтогја. ampak bodo So bolj povečale sovrafttvb Za pod božično drevesce priporočamo našo bogato izbiro zelo prikladnih daril kakor: Razno modno blago za obleke in plašče Fine modne barhenfe in bariune osobito najjineiše znamke ,Linden" Vetour, Ši/on, razno snilo Šifone in batiste od Din 9'— naprei Barvaste batiste za damsko perilo Ccftrje :a moško perilo Garniture za spalnice in jedilnice Preproge za diuane iz pliša, volne in svile Vsakovrstne posteljne odeje Preproge, predposieljnike Frotirne in platnene brisače Lino lei na meter in odmer/en Platneni in bo t is tast i žepni robci Največja izbira zastorov itd. A. <$ E. Skaberne, Ljubljana ■МННШНИп v hiSi. Zato je na obeh straneh priporočati malo v«^ potrpljenja in strpljivosti. Vojaške olajšavo bivših OHot. Moj brat. naj-mlajSi izm«4i treh bratov, služi polni rok. Ali ima pravico do skrajšanega roka in drugih olajiav, ker je bil član Orla in več let telovadec? D. G. SI. V uredbi o vojaSkili olajSavah za člane Sokola kraljevine Jugoslavije je določeno, da iz.,e- Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA. Prešernova ulica Sle*. 50 (? lastnem poslopju) moma veljajo za mladeniče člano Sokola kraljevino Jugoslavijo, ki se potrdijo pri naboru leta 1931)., določila le uredbe, čo so prebili do dno, ko se potrdijo. tri leta kot člani-telovadci v društvih »Jugoslovanske orlovske zvezec. Ker je bil vaS bral po-tr.en najbrže že lani in ne v letu 1930, te olajSave zanj no veljajo. ProSnjo za tako olajSave bi pa bilo vložiti pri komandi vojaSkega okrožja. Obrestovani »loq nahuo in orodolB vsako minili vrednostnih oaoirlev dev i t valut oorznč naroČila orrdumi n Mrrdit- i'saHt »rste esiomol in inttasD menit ter nadezlla v tir m inozemstvo satr-dcoositi itd itd Brzo'ovke Kredit liubliana Tal. IM ZIS7 Z548 intrrurlian Z/OB Z806 Cunje. ovčlo volno ttaro železo, kovine papir, kosti kroiaSkc bi druiJc odpadke vseh vrst kupi id plača naibobic A r b e i t c r Marlbot Dravske olica. Lovske tloberte, browning pištloe, pištole za strašenje p-ov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F.K.Kaiser,puškar Ljubljana. Kongresni trg 9 PLETEniHE na debelol na drobnoi PLETILSKA ZADRUGANA BREZNIC1 p. Jesenice - Gorenjsko Fany Patih, umetno hošarstvo riadovljtca - Ljubljana, Miklošičeva cesta ši. 30 Ve ika zaloga raznih košaric, galanterijskih predmotov in igrač Vam nudi možnost najugodnejšega nakupa daril za Božič. Ne zamudite aaodne prilike ln si oaielie prvovrstne Izdclk« L. Miku* - Liubliana priporoča svojo zalogo dežnikov nolnčnlknv in sprehajalnih palir Poprs»lla točno In solidno FELIKS SKRABL modna in manulaktiirna trgovina Maribor. Gosposka ulica 11 Električne motorje iieneratorje (dyname), kovaške ventilatorje, vodne sesaijke i. t. d. iz tovarn dobavlja Elektrotehna d. z o. 2. Ljubljana, Vegova 2. Izvršuje tudi elektrifikacije industrijskih naprav, mlinov, žag i. L d. tricot mm (,, trpet. Пог nogavice glacce jelenov, la otrothe volnene otr. vola. otr.bomb. © (rijfi) (?) © © Varila jelenov. 1в napa podi. vol. šport. Uit. Шк Зп flojič pri Sterk nasl. Miloš {Kaminih Hjubljona Ч 1128 športne dolje voln.hljut spalne frah Ii voln. trp.bomb. raye prsa plbe prsa damast o. sratee sosrDie telovniki vala. milice mlnlr uama&e ovrattrdi Stari trg 18 rokavice Difl nogavice Din srrice Ш um: Din vestKs szMra sso&rnSh s»!sz torftic \n pSfttnin? пгпмш ubira Kravat. šerp iišinic in lepimi robcev? C ere 'n ol ei'nt ocgoSi n ših isrbor-nh ad oaoar tov so ta*© ugodne, da si nore nabaviti rado vsakdo! Naša 9EKIAMNA PRODA3A ki traja od 10. novembra do ilO. decembru 1930. obsegu sledeče radijske sprejemne napiave: ) Detektorskih aoaretov, kompletnih / vsemi potrebščinami, Ici 4o /,u poslušanje potrebne, za napla ilo Din 80' — ler petkratno niese' no plačilo po.....Din 45"_ Er?oe!e kronskih ar»ara»-v. kompletnih / elektronko, baterijami, antenskim materi juliuu tei eno -iiusulko. za nuplučilo Din 100" ter osemkratno mesečno plačilo po Din 75*_ Trceiektro^skih aparatom .Relnar z" kompletnih z elek-tronkiimi, ukutniilalorjoiu 18 ali, anodno bulerijo 90 Volt, finim vočnikom tet uiitenskim iiiaterijalom /.a naplačilo Din 240*- let desetkratno uiešečno plačilo po D'-oviil, predno je p iSel v Smiliel "citel bor je zapel pred hišo in na grob.t dve .i, žalostim i. Skoetian pri Tur alш Nn sv. dan bo polnečnica in osmu masa v Ško-c.ijnnu in Iretja maša bo v Turjaku ob pol 10. Pri polnoSnlct bo pel doloma pomnožen moški zbor. deloma ženski. Prod in po maši pa bo igrala na koru žkccijanska godba. Kocev:e Nc saino škrladnka, že davica sc je pojavila v nekaterih slučajih v našem nuslu Kljub temu, da je vso ukreinjeno zoper to nevarno bolezen, se vendar razširja. Ponajvee pri šolski mladim. M o zel j dinarjev. Nove orgle. Cerkveni kor so povečali, pn bo že skoro premajhen. V začetku tega ledna so začeli postavljali orgle Skoro si upamo trdili, dn bodo naše orglo po svoji Vredno« i nioil prvimi, če ne prve v našem okraju. Stroški znašajo okrog 70.000 'v. Ban a Loka Scapinove zvijače sj vprlzorili. Gostovali so tudi v Koslelu. Uspeh prav zadovoljiv. Sodelovalo je domače ln sosednje učitoljelvo. V kratkem nam obljubljajo nekaj novega. Pravi Gospodini ki tečaj. Prvi gospodinjski lečaj so je zaključil IR. i. m. Po prazn ktli bo pa šo cn lak tečaj, ki ga bo ludi vodila voditeljica gdčna Benigcr z. gdč no Klelndlenslovo. SSnumeme, da so je ludi pri nas začelo gibali na leni polju. — Ne dolgo lega smo ustanovili krnel, podružnico in čuje se tudi Želja po Živlnorojski zadrugi. Cerklje Po Makedoniji nas bo danos popoldne vodil v Al optičnem predavanju predsednik Prosvetnega društvu g. Hrovat. Vstop je za odrasle in šolarje prosi, ker se zavedamo, da izobrazbo treba dajali brezplačno, drugače mnogi raje ostanejo zunaj. Perutnine imamo (riie, gosi, puranov, kokoši) v naših krajih toliko kol morda koma. kje v dravski banovini. Je pn med to perutnino ludi toliko smrtnih slučajev vsako Ielo kol jih je ludi težko kje drugod v banovini. Pa ne mislile, da vse pojemo, ampak dr* nj več jih /.mečemo v vaške mlake, ki so res pravi cir vasi. Pa morajo biti. ker bi drugače v slučaju požara ne bilo — saj namišljene — rešitve. Ljubljančanom jc lahko tal, ker io tako daleč od nas! Domžale Rolifna predstava, katrro sla priredila prošlo nedeljo otroški vrtec Iu zavetišče, Jc napolnila prostrano dvorano Drufttvenogn domo lil ie mnogo ljudi odšlo. Zalo ee ves spored ponovi danes ob U po-poldnb Zidani most MliiiMM^ Letošnje Mohorjeve knjige Knjige za doplzčilo. Р"ги!Шг o najfinejšo, pitano, štajersko, gosi. race. nurniie. puree, [K>ulnt'< Itd. nudili! nniceneie Avto-pintajii milnico šiškii. Aloks. Heclžef trgov, s perutnino, Ljubljana "II. Aleševčcvn Г. Prvi sne?, ki se nam je silil dva dni v nedeljo in ponedeljek, je večinoma že zginil. Le tu iii luni se še vidi kaka bela lisa. Posebne škode ni napravil. Občinski proračun je bil z. večino glnrov sprejet nn petkovi seji občinskega odboru. Smrtim knsu. V visoki st-ircell So let ;'o umrl v torok poiestiilk Jhiicz. Pirš. Pokopali so ga v četrtek nn pokopališču v Dobli. Ponesrečena Ana OMikova, o kateri smo zadnjič jioročnli, se v bolnišnici počuti dokal dobro in jo povila deklico, ki so jo v nedeljo krstili. Vidik zluir Jlviliorrjccv sklicuje živinorejska zndrugn zu kniuiiiškl oltrnj v Domžale , dunc* ob 0 dopoldne v Društvenem deiliu. Na lem zborovanju I) od o prodnvnll odlični strokovniiki o žlvino-reil In mlekarstvu. Vabljeni so nn lo zborovanje vrl živlnorcicl ne glede nn to, ali so včlanjeni pri 1 zadrugi ali nc. Borovnica Zflk'lufcek teči'ja in rnzstnvn. Potrebo in uprn-vičenost gospodarskih tečajev so spor.iriln nnjprej mlin deklelii, ki so di ga omislila. Potrdil jih je v tem teč.nj sum, iniše ljiali pn rnz.davn po končanem tečaju Lepo In boento pripravljena rafslnvn jc nudila številnim obiskovalcem ločen pregled uspeš-negn deln deklet v vsakem oziru. NV samo dn se na tečaju izpopolnjujejo v gospodinjskih in kuharskih polrebnli, Utr lljejo se ludi v duhovnih vrednotah sVojegn nuravneua poslnnstvn in bodočega poklica. Vsctn oblskovnlecm, ki jih je bilo res lepo | število, je rnzstnvn nudila н vojsk i užitek. Voddn je tečaj z. velikim uspehom in še večjo veščino gdčnn Karla Ornsova oh .»rdelovanju lukajšn ih učiteljic gilčne C h I n d e k o v e in gdčne K i i s t n -nove. (I. župnik pn je storil veliko uslugo s leni, dn je odstopil potrebne prostore zn tečnj v iupni-šču. Vsem tem ho iui«ii dekleta gotovo zelo hva-loina. /nkljiičil pa so je tečaj v ponedeljek s po.e- , dino na nisi stm-šem udeleženk tečaja in drugim j gostom, da so .te lako mogli vsi v pravem pomenu besede prepričali o uapehu dcklol. Sv. Ana nad Tržičem Dostava pnSto je za našo dolino enostavno ustavljena, če v Tržiču kak plsmonošn oholi. Našo pošlo in časopise pa fi moramo hoditi sami v Tržič iskal iu št< nimamo nikitkegu jnnislva, da svoje liošiljke ludi dobimo, ker |Kišla v Tržiču vrčkrnl izroči pošiljke za več poecsluikov skupn. kntcrisl-bodi osebi, ki pride zase po pošto. Prosimo prav vljudno peMno direkcijo, du enkrat napravi v tem oziru rod. V nedeljo, 21. t. m ob 16 se vrSi v pisebni sobi kol. restavracije ustanovna skupščina kra ev-negn drilštvs Itdečegn križa. VI udno >o vabi eni vsi člani in ludi oni nni p idejo, ki se ho?ei« včlanili. Predaval bo g. J. \V*»ler, proov. inšpektor in podpredsednik tjubljantkegn obl. odbora Kdcčicta križa. — Poverienik: Majcer. Jakob K e 1 e ni i n a : Hajko in pripovedko slovenskega ljudstva. '/. mitološkim uvodom. To Je pa znanstvena knjiga. Pisni jo je strokovnjak. Pil jo je napisal ir. gorite ljubezni do vsega nnšegn narodnega blaga. Drugi nnrodi imajo take гЉогпТке že davno, pri nus se posveča nilša univerza ludi tej p;(pogi nnSe preteklosti. V dobi, ko sc vsi zdravi ljudje"skušnjo zopet do zadnjega vcepiti v svojo domačo zenit o. je taka knjiga dva lira I potrebna. Saj vemo: če hočemo biti močni, moramo rast i iz .svojega če hočemo hiti svetovno kulturni, moramo predvsem zidati na svojih domačih temeljih in nikdar z.ntajiti svoje svojslvomsti. Kelcminovo delo je velika zakladnica našegn narodnega bl.igft, našega genija, kakor se je javljal v stari, pr.gnns' i dobi, nekako v otroških letih našega nuroila. Zato bo spi.s dobrodošel vsem, ki hočejo svojo lastno hit dodobra spoznali. Kar je .polpretekla doba ljubila in zbirala s toliko ljubeznijo, to je zn naš Čas poslalo sodobni Ideal mladine, stremeče po prenov-Ijenju iz domače grude in domačega Človeka, kar so is'rnli nekdaj iinrbdlll preporodevei, debn tnho-rov, čitnlnic In kar je njej sten ilo, p« do Strcklevih Narodnih pesmi, lo je v dobi Isknnjn v narodno bit oživelo in raste naprej. Zato smo Kolemini za lo одгопшо in vestno delo dvakrat hvaležni. Njegova knjiga je neizčrpen vir za povcslnlčar.ie. pripovedovalce pravljic, z.u olrcšl-e ure, pa tudi za resnega kulturnega delavca, ki išče v svoje, lju.lt. KakOr pove Koleminn sum v uvolu, hoče nadaljevati, kar je začel dr. Fran Kotnik leln 192-1 s svoHmi Slorilnmt, ki so ostale odlomek. Kar je storil štrekelj za pesem, to hoče izvršiti Koleminn zi bajcslovje. Njegov uvod e znanstveno natančen iu izčrpen, čeprav sani trdi, da ni. Vsa bajeslovna bilja, vse duhove, vile in demone, pn tudi naše junake in zamisel poganskih Slovencev o svetovjn, v kolikor so kaže v povcdlmh, razklada uvod do potankosti. Tuintnm ti pove zanimiva razkritja o našem bajeslovnem ovelu, litko dn koncem uvoda menda od blizu poznnš vsn la bitja knkor so Kurent, Krcsnlk, volk6Ciidu in tajno življenju-. Zdaj,pa je. /brni svoje članke, ki so pred nekaj teli izhajali v Mladiki in že tedaj vzbujali veliko zanimanje. Si-i or je dr. Brecelj Izredno skromen, kur priznava v predgovoru in tudi v ^pi.s.i samem: krivdo zaradi zdravstvene nevednosti, ki jo le do zadnjega največ ni.-ila šola, naprti zdravnikom iu sc celo boji, du ne hi s spisom škOdaVnl! ln vendar ga le lo delo ^■tnlo ogromno truda, sludljti in razmišljanja, onj sam piše ob .klopu: Ob koncu teira sltroimieca Brecelj je tjvojomu delu vtisnil pečat svoje plemenite' osebnosti. Zato je v vsem spisu nekako i/.bran. zna 'ako prenr« sto povedali, dn se čudiš lej nazornosti, znn pa tudi govorili r. možato Inktnosljo o imjskrivnost-nejšem in najbolj zloriibljenom —- o sr|iolnosti, de-klišlvu iu materinstvu s fiziološko strani 1'rav v tem je čisto drugačen nego podobni snisi Umetniške propagande. Skoz. in skoz. je svež pripovedovalec. fin v izrazu ia podobi, jasen v niisMh razdelitvi ler pojasnjevanju, lep v celotnem se-slavu, a nadvse praktičen po vsebini. Brecljevo knjigo mora vsakdo vzljubiti že brez. ozira iiii lo. ka obravnava, kajti Brecelj je vedno zanimiv in — dober. Posebno je treba tir omeniti listo globoko etično resnost, ki odlikuje Ur. Brecljeve spise. Beri samo poglavje o temeljih družine! V polpretekli riobi so bile pač vse srednjeevropske medicinske fakultete materialistično ali celo protiversko usmerjene, zalo c danes tem vei ja potreba, da zdravnik .s svojega zdravniškega stnllSčn javno izpove v zadnjih ielih z.nova najdeni sklnd med eiiko. zdravniško vedo in krščanstvom. Bvee.nlj je skoz In skoz moderen zdravnik, ki skrbno zasleduje vsa najnovejša mcdicinnka prizadevna a, ni pn zgolj znanstvenik, temveč hoče vse to izkoristiti in dali ljudstvu, ki boleha in vtnjo pO preprostem in ceneni zdravljenju. Vsebina le knjige je jako zanimiva, da se vsakdo neprestano uči pri njej stvari, praktičnih r.a vsak dan. Zdaj beroš o prehladu, zda,i o prisadih, alkoholizmu iu jeliki, o družinskem življenju, potem zopet o živcih iu uczgednh, ludi besede o odnosu do zdravnika lie pogrešaš Spisu je Bieeolj pridejal skvbno izbran dod dok o domači lekarni, ki bo poleg Majdičevih Nasvetov zn hišo in ,lo:u r.a vse naše količkaj premožne hiše nujno potreben - vetovali c.. Dobro pomnim, kako so li članki, ki so izhajali še v Mladiki, marsikomu mnogo kerisPli, vem pa, d n bodo /.la . ko so zbrani v celoto, še dva-kral več dobrega storili med našim ljudstvom, brecljevo delo je akoz in skoz socialno iu hvaležni nej mu bodo vsi (doji nnšogn ljudstva Hvaležen mu bo pa ludi mislec, filozof in posebno še krščanski, zn ti.slo zdravniško pisano razpravo o svobodni liu-tie/.ui in razmerju možu iu Žene, kakor si ga zamišlja propali komunistični nuilerializeiu. (klkai- je |iosialn higtena učni predmet nnših s-redn ih šol. bo Brecljcvn knjiga slutila v demil-nllo diiaku in profesorju, še bolj pa laiku r.a iitš-liega zdravnika. Naj bi r.lneti očolje in matere pridno posegali po njej I Potem bodo vzgojili — kar dr. Brecelj predvsem želi In namerava — nov. telesno zdrav in čvrst rota. da pride Ho odjemalca in plačati drago železniško tovorninho, ki obremenjuje blago s 30, pa mnogokrat tudi s 50%, dočim prihaja inozemsko konkurenčno blago i- češkoslovaške, Avstrije, Madjarske in Nemčije - meni vodni poti po Donavi v državo. Lajik bi rekel enostavno: Treba je povišati uvozno carino in odpovedati pogodbe. Vendar stvar ni tako enostavna. Že danes se lahko t:rez preti-ranja trdi, d;i bodo bodoča pogajanja z raznimi inozemskimi državami še mnogo težja in bolj komplicirana kot. so bila vsa dosedanja. Zato je ves naš interes na tem, da se agrarna proizvodnja v naši državi priredi tako, da se ho čim večji del svojih proizvodov lahko plasirala nu domačih tržiščih in da ne bomo morali uvažati. To se da doseči z razvojem moet in z industrajnlizacijo. ki slu oba v polnem poletu. Industrijske držuve nad napredkom iiy.iu-slrijalizacdje agrarnih drža'\ niso boš navdušene. Sanic sicer vodijo antarktično carinsko politi ko in povišujejo uvozno carinc na agrarno produkte, raci јопоИуЈгајо in jačajo svojo agrarno produkcijo ter otežujejo agrarnimi državam prodajo poljskih pridelkov nu njihovih tržiščih. Posebno v zadnjem času so ua ravnost / mrzlično naglico množijo carinske novele za povišanje agrarnih carin. Mi smo napram vsemu temu ostali celili pot let paeiiv ni in sino samo zniževali carino nu industrijske izdelke. Toda tudi ta mera je polna. Smatramo, du jo prišel čas, ko ni več mesta za daj n nje koncesij na onem polju, kjer domače delo ne more več uspešno tekmovati t inozemstvom. Nc bi bilo zato umestno, da sc naša država priključi ženevskim akcijam industrijskih držav in vežo svojo gospodarsko |>olitiiko ла potrebe industrijsko Evrope, kii, izvzemši Nemčije, ni Јкика-/ala prav nobenega smisla /a potrebe agrarnžh držav in nobenega interesa za n jih gospodarski razvoj in napredek. Ol včinstvo je predavatelja za njegova izvajanja nagradilo s toplim odobravali jeni. ment. apno. gramoz, pesek, opeka, lomljeno kamenje. Okrogel les. Vse vrste idiličnega železa, traver-ze. Črna in pocinkana pločevina, črna iu pocinkana žica, vse vrste žičniki in strešna lepenka. Sladkor, surov in rafiniran, ter sladkorna moka. Loj. Kokosov« olje. Surovi bombaž. 8. Za 100 kg Din 0.25: Vsake vrste žito. namenjeno predelavi (mletju). 9. Za 100 kg Din 1.—: Vsi predmeti, ki niso I vsebovani v zgornjih tarifnih postavkah. Za nobeno pošiljko ne more znašati davščina i manj nego Din 1.—. Teža se zaokroži tako. da se vsakih začetih 10 kg vzame za polnih 10 kg. Teža izpod 50 kg se vzame za polnih 50 kg. Poštne pošiljke. Za poštne pošiljke velja v svrho poenostavljenja poslovanja naslednja tarifa: pošiljke brez označbe vrednosti: do 5 kg Din 1.—, od 5 do 10 kg Din 1.50, nad 10 kg Din 2.— ; pošiljke z označbo vrednosti: 0.50% označene vrednosti. Pravilnik s tarifo stopi v veljavo s 1. januarjem 1931. Kriko ob Savi, 18. decembra. Ni dvoma, da je zadnje tedne nakup vina v naši ckolici močno naraste). Ugledne in sloveče tvrdke kakor: štepic, Grad, Mejač, Čermelj, Mencinger, Kovač, Centralna vinarna in druge so prav zadnje dni nakupile na stotine hok.tov v neposredni bližini Krškega. Veselo znamenje je zlasti dejstvo, da so vračajo kot kupci tudi taki tovorniki«, ki so bili že pred desetletji redni odjemalci kršikih vin, pa so pozneje opustili nakup vina bodisi iz tega ali onega vzroka. In kar je največ: med štirimi očmi ti oživljeni ^tovorniki' radi priznajo, da letos krška vina niso slaba in da je tudi cona dokaj zmerna. Je tudi res, da ljudje zadnja leta, odkar je dolenjski cviček vsled dalmatinskih (in ponarejenih) vin po krivci prišel precej ob kredit, še veliko bolj gledajo, da ohranijo le dober pridelek. Če so včasih vso gnilobo skupaj zmešali, danes na splošno veliko bolj pazijo, da je kakovost vina neoporečna. Prav zato imamo upravičeno upanje, da se nakup naših vin prihodnje tedne še močno dvigne tem bolj, ker lel-ce vsled pičle sadne letino ne bo sadjevoga mošta na razpolago. — Cene bodo seveda najbrž oetale sedanje (ker je itak cena vseh poljskih pridelkov nizka); nazadnje jc tudi b 1'še, če ljudje prodajo po nekoliko bolj nižkili cenah kot pozneje za spoznanje višjih. Čim dalj jc namreč vino doma, tem manj ga je. Dolenje je gostoljuben m sam nerad uživa božji dar; če pa se prijateljev spravi in nabere v hram, se pa sodi ludi hitro praznijo. Po vsem tem se tudi gostilničarjem nudi ugodna prilika, da se založe z dobro kapljico naravnost od producentov, in to pravočasno, preden pokupijo velike tvrdke in podjetja. Padanje prometa v tržaški loki. V prvih desetih mesecih je znašal promet tržaške lukc po kopnem 11.6 milij. met. stotov (lani 14.7 milij.), po morju pa 13.2 (16.9) milij. stotov, skupno torei 24 8 (v istem času lani pa 31.6) milij. stolov, torej imamo zabeležiti nazadovanje za 21.6%. Borza Dne 20. decembra 1080. DENAR Tudi ta t od cui so bili samo štirje borzni sestanki. Vendar je bil devizni promet znatno višji kakor prejšnji teden in jc dosegel 18.65 milij. Din v primeri s 13.4, 19.9, 19.6 in 15.9 milijona Din. Posebno znaten jo bil promet v devizah Curih, Praga. London in Dunaj. Devizni točaji so v splošnem bili slabejši, ker je tudi Curih javljal ta teden nižjo devizne tečaje. Curih. Belgrad 9.1260, Amsterdam 207.30, Atene 6.675, Berlin 122.74, Bruselj 71.95, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.06, Carigrad 2.4-1, Dunaj 72.52, London 25.03875, Madrid 54.70, Ne\vyork 514.80, Pariz 20.2325, Praga 15.28, Sofija 3.73, Trst 26.955, Varšava 57.75, Kopenhagen 187.75, Stock-holm 138.225, Oslo 137.75, Helsingfors 12.975. Dinar notira na Dunaju: deviza 12.58875, valuta 12.535. VREDNOSTNI PAPIR|I Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.65, Wiener Bankvereln l(i.80, Croditanstalt 46.80, Escompteg. 157.40, Union 23.25, Aussiger Chemische 148.85, Guttmann 16.60, Alpine 18, Trboveljska 45.50, Ley-kam 3, Rima Мигапу 62.05. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 78.76—79.25. Nowyork: 8% Ble-rovo pas. 90.50—92, 7% po«. Drž. hip. banke 75.50 —78. Žitni trg Položaj na svetovnem žitnem trgu sc je deloma ustalil, čeprav so tudi cene v Chicagu nekoliko nazadovale. Opaža se, da je špekulacija skoro popolnoma prenehala. Chicago danes ua svetovnem trgu ni več merodajen. kajti v Chicagu se stalno vrši intervencija ameriškega farmerskega urada v svrho stabilizacije cen. Zanimivo je, da šo vedno vlada špekulacija na tržišču koruze. Izdatneje pa so nazadovale cene v Kanadi. To nazadovanje cen je pripisovati govoricam, da bo kanadski pool ukinil svojo prodajno organizacijo v korist proste veletrgovine. Statistični položaj za producente je zelo slab. kar se vidi iz dejstva, da znašajo količine žita za izvoz na svetu 325 milijonov stotov, nasprotno pa znašajo potrebe uvoznih držav 225 milijonov stotov. Tako imamo velik presežek 100 milijonov stotov. Prnv zanimivi so |>odatki o stabilizaciji cen v Ameriki. V primeri z notacijami v NVinipegu v Kanadi je cena severnoameriške pšenice za 40% višja. Pomisliti je treba, s kolikimi stroški jo uspelo, doseči lo ceno. linija producira letno 820 milijonov bušlov (27 kg), od Česar gre tretjina zn izvoz. Letos bo bolj malo izvoza, ker radi slabe letine koruze zelo mnogo pšenice porabijo za krmljenje živine. Farm Board je doslej kupil 120 milijonov bušlov in bo najbrže še 50 milijonov bušlov, in lo z ogromnimi stroški 40 do 50 milijonov dolarjev. Pri nas so tržišča mirna. Pšenico kupuje le Privilegirana izvozna družba, koruza pa je zaradi živahnega izvoza nadalje čvrsta. V Liubliani so notacije neizp.-emcn ene. Novi Sad. Moka Ikič. Og, Ogg 285—250. št. 2 205—220, ostala neizpremenjena. Vso ostalo neiz-premonjeno. Promet: 14 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 28 vagonov koruze, 7 vagonov moke. 3 vagone otrobov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca prijaznejša. Promet majhen. Pšenica marec 15.08-15.17. zaklj. 15.08— 15.10, maj 15.18-15.23. zaklj. 15.23-15.24, rž marec 9.90—9.93, zaklj. 9.98-9.95, koruza maj 12.37-12.55, zaklj. 12.53—12.55. tranzit maj 10.30-10.32, zaklj. 10.32—10.35. Sporf Jesenice Zadnji čas je, da oddaste svojo novoletno re klamo v naši podružnici »Slovenca« v hotelu Tri- ' glav na Jesenicah. Na željo pride sestavit voščilo gdčna upraviteljica tudi na dom. Dopisnica zado stuje. V župni cerkvi z delom nadaljujejo kljub hudemu inrazu. Na eni strani so marmornate plošče | že vdelane, na drugi pa bo delo izvršeno te dni. Zares krasna bo mestna župna cerkev, ko bo po- 1 polnoma dogotovljena in pa — kadar dobi še nove orgle. O praznikih in v sveti noči bo harmoniju pomagal društveni orkester pri spremljavi večno lepih božičnih pesmi. Umrla je na Jesenicah ga. Marija Žerjav, teta gdčne Minke Žerjav, učiteljice na Jesenicah in č. g. dr. Žerjava, profesorja v Ljubljani. Bila jc stara blizu 90 let. Svoje dni je bila dolgo let v Ameriki s svojo nečakinjo vred, katero je tudi vzela s seboj v Ameriko. Pokopali so jo v petek dopoldne s sv. mašo. Nestrpno pričakuje delavstvo K. I. D. rešitve vprašanja nove kolektivne pogodbe med delavstvom in družbo K. I. D. Upanje je, da se bodo takoj po novem letu pričela pogajanja in da bodo uspela v prid delavstvu. O poteku in nadaljnjem razvoju tega za Jesenice in vso okolico najbolj perečega vprašanja bomo sproti obveščali javnost. Dramski odsek Krekovega prosvetnega društva je pripravil in našludiral opereto »Grofica Marica« ter bo premijera na praznik sv. Štefana ob pol osmih zvečer, na kar posebno opozar amo. Jeseničani so bili doslej vajeni, da je bil pričetek prireditev ob osmih. Ker pa je opereta precej dolga, je bilo nujno potrebno, da je pričetek pol ure prej ko običajno. Koroška Bela Redni občni zbor ПМ/е V dvorani bolnićke blagajne se je vršilo -r i>etok zvečer redno zborovanje Ilirije, najs.arejšega kluba v Sloveniji. Občni zbor je bil dobro obiskan, tako da je bila dvorana Okrožnega urada skoro l>romajhna. Zborovanje samo jc notoklo v redu in popolnem soglasju. Izgledalo je skoro bolj kot manifestacija, kakor polaganje obračuna odstopajoče uprave članstvu. Takoj uvodoma jo bila sklenjena pozdravna brzojavka kralju in predsedniku vlade, ter ministru zu narodno zdravje. Iz poročil glavnih funkcijonarjov jc bilo raz-videii, kako ogromno delo v korist narodovega zdravja je napravila do sedaj Ilirija. S svojimi napravami prednjači v državi, in s tem vrši važne so-cijalno nalogo, ki bi jih morala vrši'i prav za prav občina. Mceto, da bi uživala Ilirija radi tega delovanja podporo občine, se pa ravno * te strani ir drugo leto zavUituje rešitev prošnje, ki jo ima klub pri občini ratii novega igrišča. Kadi toga je skle-I nilo na občnem zboru, da se pcšlje deputacija k županu in ponovno zaprosi za čimprejšnjo rešitev prošnje. Ostro bosede so bile naperjene tudi proti LNP. Radi skrajno slabe organizacije tekmovanja in oviraj i; a razvoja jo prišel klub v precejšnje tež-koče. Tako je n. pr. klub pridobil v sez-oni borili 1500 Din (utržek prvenstvene sozono), medlem ko je stalo samo vzdrževanje igrišča in drugih naprav okoli 20.000 Din. S te strani tudi v bodečo ni dosti boljših izgledov, ker bo pomladi ravno tako kot jo bilo v jeseni. Klub, ki šteje 1300 članov in prod-stavlja s svojimi napravami važen faktor v socijal-ni politiki, zasluži vso jkxIporo oblusti. Kolikor je bilo poročilo s te strani slabše, jo bil |>n drugod zato večji napredek. V desetih športnih sekcijah jo klub zbral par stotin mladine, ki se jc niarLjivo udejslvovala. To jc zelo velik uspeh, zlasti še, ker je bilo delo za telesno vzgojo mladino uspešno. Klubovi člani so na veliko tekmovanjih priborili jirva tneela. Prednjačijo predvsem plavalci in smučarji. Še posebno slodnji, ki so se uveljavili tudi v inozemstvu (JcSka Janša, prvak v smučanju). Med lnhkoatlcti preunjači naš maraionec Stano šporn, trgovec s športnimi potrebščinami, ki je na zborovanju v znak priznanja prejel zlato kolajno lahkoatle.ske zveze. Ne smemo pa prezreti tudi Oto Omana, najstarejšega aktivnega nogometnega igralca. Odigral je za klub 303 tekme, kar v Sloveniji ni dosegel še nobeden. Blagajniško porečilo izkazuje okoli 1 milijon 300 tisoč Din prometa. Klub ima trenerja za nogomet, plavanje in lahkoatietiko. Posebne zasluge za klub je v kratkem času pridobil Drago Ulaga, ki je abeolviral visoko šolo za telesno kuturo v Berlinu in votli plavalne in lahkoallctske treninge. Pn ludi gospod Baar je dosegel z nogometaši lepe uspehe. Radi tega lahko klub mirno gloda v bodočnost, čeprav se pojavljajo ovire z raznih strani. Občni zbor je tudi odobril predlog srnuške sekcije, da se zgradi planinska (Kistojanka v Planici. Izdale se bodo obveznice za brezobrestno posojilo, z vsem premoženjem pa garantira Ilirija. Ta nova stavba bo že tretje veliko delo, ki ga bo napravila Ilirija, kar dokazuje, da se klub ne straši stroškov, kakor hitro gre za splošne isti. S svojimi napravami Ilirija tudi stvarno, nu samo s frazami, vrši uspešno naloge, ki jih ima spori do mladine. Vsa poročila sekcijskili načelnikov so bila sprejeta z odobravanjem in brez debate. Odstopajoči upravi jc bil na predlog revizorja izglasovan absolutorij z odobravanjem. Nova uprava Ilirije je bila izvoljena deloma per aklainacionem, deloma pa po imeničnem glasovanju. Izvoljeni so naslednji gospodje: predsednik dr. Dular, I. podpredsednik dr. Lapajne. II. podpredsednik dr. Kuhelj, tajnika: Miloš Sevnik in Mirko šircelj, blagajnika: Rudolf Medič in Baltazar, gospodarja: Pevalek in Miklav-čič, arhivar Komar, odborniki: podpolkovnik Ože-govič in Jorgovič, Pelau, ing. Petrič, Friedrich, dr. Bohinc. Načelniki sekcij: smučarska Šircelj, drsalna: ing. Bloudek, tenis: Pogačar, pingpong: Pevalek, hazena: dr. Мауег, težka atletika Tone Kos, lahka atletika: prof. Čop, sabljaška: podpolk. Cvetko, nogometna: Evgen Belteto, plavalna: Friedrich. Uspelo zborovanje je o polnoči zaključil dr. Lapajne s pozivom na še agilnejše delovanje kol je bilo v pretekli dobi. Danes zvečer se bo nadaljevalo skioptično predavanje o Svelein pismu stare zaveze. SliVc so krasna umetnina francoskega slikarja Dorč-ja. Primerno je to predavanje zlasti za advenlme dni, zato vsi iskreno vabljeni! Vseskozi pa ob=ojamo divjaško obnašanje nekaterih fantalinov, ki že nekaj časa sem med vsako prireditvijo delajo nemir na vasi pred dvorano. Kdor jo poklican, da napravi red, naj to storil Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20. Nedelja, 21. dcc. ob 20' NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 22. dec.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 21. dec. ob 15: VESELA VOJNA. Ljudska Jiredslava pri znižanih cenah. Izven, eljek, 22. dcc.: Zaprto. Mariborsko gledališče Nedelja, 21. dec ob 15: LUTKA. Kuponi. - Ob 20: ŽIVLJENJE JE LEPO. Znižane ccnc. Zadnjič. Pondcljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, 23. decembra: /aorto. SMUČARJI! Najboljše in najlepše smučke, stremenu, okovje in druge potrebščine najceneje! Kompletno: smučke, stremena, okovje, palice s krplicami se dobe za Din 198.— samo pri JOŽE GROM. Logatec SMUŠKA TEČAJA. Smuški odsek podružnice SPD v Kranjski goti priredi pod vods vom olimpijskega tekmovalen g. Petra Klofutarja 2 smuška tečaja za katoliški in pravoslavni božič, t. j. od 25. decembra do 2. januarja in od 8. do 10. januarja 1981. RAZPIS. medklubske smuSkc tekme na 15 kin (lahka proga), katero priredi ^Smuški odsek podružnice SPD« v Kranjski gori v nedeljo 28. t. m. Tekmuje se po pravilniku JZSS v 2 razredih Prvi trije najboljši tekmovalci vsikega razreda prejmejo priznanico. Prijavnina 10 Din. Žrebanje startnih številk in pojasnitev proge v nedoljo ob 8 dopoldne v Jiotelu > Razor«. Start ob 9 dc poldne. Popoldne ob 14 propagandno smuško skakanje Ob pol 16 razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu Razor-:. Pismene prijave na naslov: Smuški odsek podr. SPD v Kranjski gori. Najkasneje prijave osebno do eobotc 27. t. m. do 20 v hotelu tRazor«. Tekmovalce se naproša, da v lastnem interesu preje pismeno prijavijo svojo udeležbo, da se Hm pravočasno rezervira zakurjene sobe. Ostalo občine'.vo naj se glede nastanitve obrne na tajništvo vTuisko-pro-motnega društva ; v Kranjski gori. — Smuki S. K. Ilirija, smučarska sekcija. Sestanek sekcijstkih članov sc vrši v pondeljek, drae 22. decembra 1930, ob 20 v klubski sobi kavarne Evropn. Vsi in sigurno. Smučarski tečaj S. K. Ilirije. Razlika ni to čaj za kluibovc člane pod vodstvom g. Joškn Janšu se vrši od 26. do 31. deccmbra 1930 v Ljubljani, če Ihi dovolj »nega. drugače v Dovjem. Pri ravnine ni. Interesenti naj sc v svrho natančni!) informacij sigurno udeleže sestanka smučarske sekcije dne 22. t m v l-nva.rni Kvrooa. — S. K. Ilirija. Zadružna Gospodarska banka a. a. v Lfublfanl (Miklošičeva cesta Ш) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2170, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16s€00.000-— PODRUŽNICE; Ku|uie in prodaja VALUTE, CEKE, DE- Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka-žila — Akreditivi, — Predujmi na efekte, BLED NOVI SAO KRANJ ilBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKuVO SPLIT Izvršule vse bančne posle па'киГзп!пе;е. VREDNOSTNE PAPIRJE. Sulea -deposits. -- Borzna naročila -- Prodaja srečk ... Vsaka besed3 50 parali prostor drobne vrstice 1 50Din Naimaniši znesek 5Dir».Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrshca2Din.Najmanjši znesekio Din. Pristojbina za sifroEDin Vsak oglas treba plačali pri naročilu.Napismena vprašanja odqovđcjamole,če je priloie na znamka. Čekovni raćun Ljubljano 10 3'»9. Telefon štev2328. Psre do On 35- naprej Pernica iz puha. uoine in bombaža Kemično člSčenje pcria Din 15'— kg FEIN. ZAGREB. Zr niski trg 17 Starejša žena vajena gospodinjstva, zanesljiva in varčna, iSče primerno službo k mali družini. Naslov v upravi Slovenca št 14.103. Izučena kuharica išče službo, najraje v žup-nieču. Naslov v upravi pod Sf. 14.305. Službo hlapca ali kai sličnega iščem. — Naslov v upravi Slov. pod št. 14.460. Korespondentinja v slovenščini, italijanščini, nemščini in deloma srbohrv., samostojna knjigo-vodkinja s prakso i J č e nameščeni«. Cenj. ponudbe pod Marljiva« 14.139 na upravo »Slovenca.'. PoSten mladenič vojaščine prost, trezen, z 2 razr. gimnazije in knjigovodskim tečajem, že nekaj služIl v pisarni, posojilnjcl, dobci raSunar, j zmožen slovenske in sr-bohivutske korespondence, strojepisec, želi spremenili službo radi vsakodnevnega zaslužka. Gre za občinskega uradnike, po možnosti združeno s posojilnico, \ tovarno ali kaj sličnega. Ponudbe na upravo zSlovenra« pod • Pošteno zanesljiv« štev. 14.325. Prikrojevalec Stalno mesto dobi dobro izučen čevljarski prikrojevalec gorniih delov, samo za tina dela. Plača dobra. Nastop takoj — Brata Naglic, čevljarna, I Žiri. Vajenec i '3. krojaško obrt dobi J učno me*to pri I. Goltez, ' Slo/ice, Jezico pri Lpib-l|ani. Hrana in stanovanje pri mojstru, drugo po dogovoru. Več kovačev takoj sprejme tovarna vagonov »Sartid« v SmeHe-revem za ir.delovanic lopat in motik. Speciialisti se dobro plačajo. Otertc je poslati naravnost tovarni tSartld«, Smede- Podobar vsestransko sposoben, dobi lakoj nameščenie. Ponudbe na upravo po zn. > Podobar št. 14.465. Zaslužek Trgovski pos'ovodja 7. večletno prakso, star 30 let, vešč slovenskega, srbohrvalskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, izučen v manu-lakluri, špcceriii in galanteriji, želi mesta kot poslovodja ali skladiščnik v meslu ali na deželi — zmožen vodstva večiega podjetja. Potrebna kavcija na razpolago. Ponudbe ie poslali na upravo »Slovenca« ood »Trgovski poslovodia« štev. št. 14.289. • j Preklic! Podpisana preklicujem »se, kar sem žaljivega govorila o i. Mirku Gra-dišek iz Zaloga o priliki smrti njegove žene Slugo Terezija, Zalog 66, Natakarico pridno in pošteno, takoj sprejmo A. Pačnik, Laško. Služkinjo srednjih let, vajeno -anid-stojn« kuhe in snazne-ia, natančnega pospravljanja, sprejme dvočlanska oH-lelj. — Naslov v upravi pod St. 14.438. Iščem rakarja ki bi prišel delat na dom. — Imeli mora potrebno orodje. Ponudbe na upravo »Slovenca« »Razna mizarska dela<. št. 14.374. Samostojno 3lužk;n}o boljšo, katera zna kuhali, ima rada otroke, pošteno in snažno, katera gleda na slalno in dobro službo, sc sprejme k štiričlanski trgovski družini v mesto na Gorenjskem. Ozira se samo na zanesljivo, delazmožno dekls-Ponudbe je poslati takoj na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 14.327. Vrtnar S 1. januarjem 1931 je prosto mesto enegu ne-oženjenega vrtnarja na manjši vrtnariji, kateri se razume na gojenje cvetlic in zelenjave, - Prednost imajo oni, ki sc poleg navedenega razumejo na čebelarstvo. Stanovanje in oskrba prosta. Ponudbe z zahtevo plače poslati na Upravo vlastelinstva Be-žanec, Pregrada. Dekle za domača dela in kuho se sprejme. Ponudbe ped Mesarija* St. 14,378 na upravo Slovenca«. Vajenec /a kleparsko in inštalatersko obrt se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hlSi. Alojzij Smolej, klepar in vodni instalater, Kranj. Potnik dobro vpeljati, sprejme I zastopstvo. Ponudbe na ( I podružnico Slovenca« — Jesenice. Pismeno naj se javi, i kdor je voljan prevzeti kak stalni domači posel. Znamko zn odgovor treba priložiti. Zadruga iugos' plctnča. Osijck. Dekla pridno in zvesta, srednje starosti, ki zastopi polj- . sko delo in molžo, se > j nie 1. jan. 1931 v služIjo Plača 200 Din mesečno. I Predstavili sc v gos'ilni Murko, i rz.no pri Mariboru. 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni P e r s o n . Liubliana. Poštni predal 307 Znamko za odgovor. 10.090 Din mesečno lahko vsak zasluži, ako sprejme naše pOpolnoma novo zastopstvo. Javite svoj naslov upravi pod značko »Novost 14.429. Ste zadovoljni z VaSo sedamo pozirijo? Ako niste, na čem leži to? ■ i nekaj -'erioznih predmetov se išče serioz-re zaposlene potnike. Visoka času primerna provizija. Velik trg daie možnost л isokega zaslužka. -Ponudbe reprezentativnih gospodov na Razpošiljal-nica Omnia- Ljubljana, Miklošičeva cesta 11. Več stanovanj se odda. Ponudbe na R, Rotter, Privoz 8 (Prule). Stanovanje dobiš zastonj in najlepše darilo za Božič, ako ku-piS novo tridružinsko hišico v D. M. v Polju. Naslov in cena se izve v Komenskega ulici 26. Stanovanje ene ali dveh sob brez kuhinje se išče. Ponudbe | na upiavo -Slov.« pod Eno ali dve sobi«. mmm Dijakinja ali mlajša gospodična se sprejme s 1. jan. v vso oskrbo. Naslov v upravi pod št. 14.443. Mlajšega dijaka ali dijakinjo sprejmem poceni v oskrbo. Inštruktor na razpolago. Naslov v upravi pod St. 14.474. Stanovanje ! »oba in kuhinja, se takoj . odda mirni stranki. Po-; izve se: Janševa b, I.jub-ljpna 7, ŠiSka. Stanovanje soba in kuhinja, se lakoj j odda Orlova 19. Istotam I se odda prazna Mi mi> Mirana soba. KHfčansko dekle zmo/.no gospodinj.-,I' a in trgovine, išče sebi enakega mladeniča, ki bi imel po možnosti nekaj gotovine, da prevzamu dobro idočo trgovino. Le resna dopise s sliko na uoravo lista pod šifro »Vigrod* št. 11.431. Ženilba Vdovec, star 38 let. s 40 000 Din gotovine, se žali poročili z dekletom ali vdovo, ki ima posestvo od 15 do 25 oralov veliko. Ponudbe poslati na podružnico »Slovenca« v Mariboru. Mladenič trgovski obrtnik — vsestransko izvežban, želi radi razširjenja obrti poznanstva z dekletom poštene preteklosti, slarirn j 18—28 let, z nekoliko gotovine, radi ženilve. Slika zaželjena Cenjene ponudbe na upiavo Slovenca- v Mariboru pod i »Resna ponudbam 14.313. ............. fifajte i" širite »Slovenca«! Kdo je znifaS cene? Kdo podoira domače vinogradnike? Kdo ima veUko izbiro vina in specalifet-nih jedil? JMel in restavracija BELOKRANJEC" Kajfež Ljubljana, Flnrljanska ulica Stev. 1 Telefon 26-25 Zato za praznike vsi k Bclokranjcu! Dalmatinsko belo in črno ufno samo 10 Dn, očarljivo dober domači bermet (pelinkovec) samo 20 Din. Preko ulice prvovrstni tViielc samo 12 Din. 9Г Šoferske šola oblastveno koncesiionira-па, I. GABERSČIK. bivši komisar za šoferske izpite, Liubljona Rleivveisova 52 Prihodnji redni tečaj se prične 2. januarja 1981. Čiimcrnikovu šoferska šola Ljubljana, Du^apka c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana. Prospekt zastonj. Pišite ponj! Stanovanje 2 sob, kabineta in pritiklin se odda takoj v najem. Naslov se dobi v inseratnem oddelku lista pod št. 1-1.355. Trisobno stanovanje s kopalnico in cnosobno s pritiklinami se lakoj odda v šušteršičevi ulici št. 5, Moste. Stanovanje dve sobi in kuhinja, se takoj odda. — Skrjanec, Hraše, poŠta Smlednik. Svetlo eobo popolnoma na novo preurejeno. za 2 osebi me-blovano, r elektriko in posebnim vhodom, oddam Stanovar je v novi hiši, 2 sobi in kuhinja s pritiklinami, se takoj odda. — Vprašali: Ivana Majer, Kettejeva ulica 25, Maribor. Meblovano sobo z dvema posteljama, poseben vhod, električna razsvetljava, parkel, se odda ali se sprejmeta dva gospoda (gospodični). Naslov v upravi pod 14.392. Sobo oddam v Gledališki ulici štev. 7, III. nadstr. M. G. ;akoj ali s 1. januarjem Naslov se izv« v upravi -Slovenca« ood *t. 14.3061 Stanovanje soba s kuhinjo, vrt, vse pritikline, se odda lakoj, s 1. jan. ali kasneje. Naslov v upravi »Slov,« pod št. 14.491, Stanovanje v vili 5 sob, kuhinja, kopalnica, sobica za služkinjo, telefon, blizu sv. Krištofa, se odda s 1. februarjem. Želi sc solidno stranko, ki potrebuje pisarn, prostore. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 13.861. Meblirana soba sc odda gospodu. - Groharjeva ulica 15. Stanovanje obstoječe Iz 2 sob, velike družinske kuhinje, zaprte verande in r vsemi modernimi pritiklinami, oddam lakoj v bližini Stadiona. K stanovanja spada velik vrt. Naslov pove ar. Janžc Novak, !.(чв1ја-na, TavEarlava ulica 3, Manjšo trgovino z vsemi pravicami vzamem v najem v dobro idočem kraju. Prevzamim tudi zalogo blaga in bit dal na blago takoj 30001 Din. Ponudbe na upravo pod Takojšen prevzem« št 1-1.449. Sedaj fe čas^ da si izberete gramofon in plošče I Največja izbira prvovrstnih »Coluinbia« gramofo ov in plošč v oficijelnem prodajnem depotu. „Tehnik" Josip Banjal Ljubiianu. Miklošičeva c. 2 Oddajo se v najem v VC'olfovi ulici št. 12 obsežne in suhe kleli, pripravne za shrambo zelenjave, sadja itd. Pismene ponudbe sprejema Upravni odbor dr. Oražnovcga dijaškega doma v Ljubljani, univerza. Trgovski lokal v uaši hiši v Pražakovi ulici (sedaj knjig. Hroval) oddamo takoj v najem, -Podrobni pogoji na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka 8. Poizvedbe Mlad pes volčje pasme, se je zatekel v Splošno bolnišnico. Poizve se pri vratarju. Posestva Majhno posestvo je naprodaj četrt ure od (arne cerkve in tričetrl ure od mesta Kočevje Pripravno je za vsakega obrtnika. - Naslov pove uprava lista Stev. 14.000. Proda se posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, vse v dobrem stanju, ob prometni banski cesti v Posavju. Odda se event tudi dobro ido-ča trgovina v najem. Več se poizve v upravi >,Slovenca« pod štev. 14,228. V okolici Bleda 2 do 5 lun oddaljeno od jezera, kupim ali vzamem v najem posestvo 2—5 ha s stanovanjsko hišo in hlevom. Poleg posestva ali skozi posestvo mora teči voda - Ponudbe na Publicitas, Zagreb, Ilica 9 pod šifro Posestvo pri Bledu« lfl Kupimo 1 Kmečki mlin na stalni vodi kupi Vinko Koder, Seničica, p. Medvode. Suhe deske mehek les, 20 in 25 milimetrov, bi rabil do 100 kubičnih metrov Ponudbe: Anton Stirn, Ljubljana 7. Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdunske ceste pr: gostilni Možina. Poljske tračnice t 300—100 m. ter dva vo-I zička-vagončka za pre-1 važanje hlodov, kupim. Naslov: Josip Oražem — Moste, Ljubljana. i- Vrednostne Posestva in graščine od 2 do 600 oralov proda 5 papirje Posredovalnica, Maribor, srečke obligacije, delnice Sodna ulica 30, kupuie upiavuištvo »Merkur«. Liubliana Šelenbur- Lepo hiša enonadstr., v njej dobro upeljana trgovina z mešanim blagom, trafika in gostilna, se proda v drž. zdravilišču v Sloveniji. -Vpraša se v podružnici »Slovenca« v Celju. Gostilne mestne in deželsl.e proda Posredovalnica, Maribor, 1 Sodna ulica 30. Hiša z gostHno 1 v Zagrebu, slara in uve- , dena, na vogalu, v bližini glav. kolodvora, s slav-biSčem, se proda radi selitve iz Zagreba. Vpeljana elektrika, vodovod in kanalizacija. Nosi mesečno 2500 Din. Cena 230 tisoč dinarjev. Vprašati lastnika Miramarska cesta 2, Zagreb. gova nlica 611. tel. 30-52. Deske jelove in smrekove, III. in IV. vrste, kupi več vagonov Škrbec & Bartol, Miklošičeva c. 6, Ljubljana. 3-cevni radio kupim. Ponudbe z navedbo cene je poslati upravi Slovenca« pod »3-cevni radio« st. 14.432. Korenje kupi hotel »Slon«, Ljubljana. Vsakovrstno lintfl nnnnie oo naivisiih cenah ČERNE. luvelir Liubliana. VVoliova ulica St. 3. BO£lČNf\DRRILI\ Princema * Koristna - Po znižanih cenah ZA ZKNSKK ri.Aščf': Modno volneno . . . .od Din TU'—- naprej ZA. ŽENSKE OBLEKH: Moiino volneno 1011 eni šir. od Din liti*— naprej Kip*, Krop voln. 1^0cm ~ir. od l)in 90"-- naprej U.VRZLM, 1'LANHLB. liAHHENTI NAJCENEJE Schroll šilon Din 12—, 14—, 16—, IS'—, 20-— oil l)iu (>f ГИг kc RazooSt tiam o. poStnem povretiu L BROZOVIC - ?ae-ek llio« 8? kemična čistil ПК-« pori« Zimsko ob'cko novo, pooem prodam — Ftoriansk« ulica 23/11. Šivalni stroi Singcr malo roblien prodam 7Л 600 Din Ho'edvorska 27. Litibhan« Radio zvočnik ^mplion. C 27. angle Ski prvovrstni in skoro no* sr proti« Naslov v Upravi pod St. K 42*. Radie irSp-en sedemeevni, sc proda po 7elr mrki oeni Naslov v upravi »Slov pod St 14 436 Zimsko snkmo prodom 7л 25Г Din N»- Razglas Podpisani obljubim, da izplačam onemu, ki mi pripomore do tega, da razkrinkam in ugotovim osebo, ki jc povzročitelj žaljivih in neresničnih govoric, ki so sc glede mene in moje žene v zadnjem času razpasle po mestu Celju in okolici, znesek 1000 Din. Vsakdo, ki mi lahko pripomore do tega, da klevetnika razkrinkam, naj javi potrebne podatke mojemu zastopniku dr. Juro Hrašovcu, odvetniku v Celju Obenem razglašam, da bom vsakogar, ki bo te neresnične vesti razširjal dalje, ovadil na sodišču Celje, dne 14 deccmbra 1430. Ivo Čater, relelrjforcc r Bežigradu pri Celja Gremo v Koroton! Čitanka n Koroški za mladino Г>а mladina ne pozabi svojih bratov na Koroškem, naj »pozna Koroško in koroške Slovence! Zalo ji dajte v roko lo knjigo, ki se dobi v vseh knjigarnah 1 uMna ........UMI 6« Sv. Pt u n. 29 pr poroča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst. modroce. otomane, žimo zložljive posteije. patentne divane i.t. d. Najmoa«rna|*s »Mik«! Gramofoni vseh svetovnih znamk! „HOMOCORD" / „COLUMB1V / „HIS MASTER'S VOICE" / „CbNTRAFON" / ,POLYDOR. Velika 7a>oga in izbira gramofo iskih plošč Najnovejši šlagerji, kupleti, harmonike i. L d. vedno tia zalogi Gramofonske plošče po stari ceni od Din 36*— dalje Cene zelo nizke! Vse na ugodne obroke! Najlepia prilika za bolična in novoletna darila! 00 •t ki se je na novo otvorila v Ljubljani, Kl'učavntčcrsha ulica 3 ima v zalogi zelo fina raznovrs'na haloika in Ijulotneraka rina po jako zmernih cenah. Prepričajte se ob priliki! VINSKil KLET Celje. Dečkov trr žtev. 6 Prvovrstna dalmatinska vina: trni, belo, opolo liter po Din 10.—, pr seko po Din 24.—. Za praznike od 51 naprej po Din 9.— za liter. Na zahtevo se dostavi tudi na dom. Se priporoča _,10S. PECNIK. STAJERSKH JHBOLKil (muiančki) prodaja GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani trg gramofonov in plošč, šivalnih strojev, koles i. t. d. Ljubljana, Masarykova c. (pri kolodvoru). Telefon 23-83 Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naš ljubi soprog, oče. sin in brat, goepod Anion CVer mizarski pomočnik po dolgotrajni bolezni danes umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 21. t. m. ob 4 popoldne iz hiSe žalosti v Dravljah štev. 70 na tanioenje pokopališče. D r a v 1 j e , 19. decembra 1930. Žalujoči rodbrnl Ciler in Demšar. GOSTILNA A.RAŽEM NA ŽABJAKU. Za praznike sc bodo pripravljale domače mesene in krvave klobase, kakor tudi goiiškc sla kc mulce. Obenem sem prejel novo zalogo izbornega cvička in bizeljca, istotako prvo- ! vrstnega dalmatinca Vina 1 so dobre kakovosti in prav nirkih cen. — Za obilen obisk se priporoča ANTON RAŽEM. Modroce postehne mreie železne rložliive postelie oloma-( De divane in tapetniške 14. nasproti Narod, doma izdelke n o d i naiceneie RUDOLF RADO V AN lapetnik Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Obrt Gramofone šivalne stroje, otroške vozičke in kolesa popravlja najboljše specialna mehanična de'avni-ca Justin Gustinčič, Maribor. Tattenbachova ul. Kruino moko iD ese mlevske izdelke »edne rveže dobite pri A & M ZORMAN I lubliana Stan trg it 12 Karbid na drobno in na debelo 'SO DO A D« istočno društvo za proizvodnju kisika i rastvorenog aceti lena. — Zagreb. Kraljice Marije 23 Telefon 21-97. 5 DNlrt uScni se uvrši pri vsaki pailiji melema, pr« ano цгс v promet Uspeh « 4 dneh MRL.* M LAF1IC0 Лтп Zuiif пг odpravlja žulje, bradavice. trdo kožo. Siguien učinek brez bolečin Ne ovira pr. hoji. Dobi se povsod. LimCO DR0GERUA. rE06*AD Knnv Мјк„|.гч t|| ("ifajle in širite i>Slo\ enca«! TrrovsHeoa postovooio za takojšen nastop išie večje podjetje v Sloveniji. Samo prvovrstne moči. spre,ne in samosalne posebno v špecerijel o-delikatesni in mlekarski atrtaki naj pošljejo svx>je ponudbe z navedbo zahievkov. do 31. t. m. na oglasni oddelek lista pod -Miljonski obrate M. 15.477. Ali ste ie poravnali naročnino? t Vsemogočni je v ponedeljek, dne 15. decembra ob pol 9 zvečer poklical k Sebi našega ljubljenega sina in brata, gospoda NAČETA MODRIJANA ioierja pri podjetju »Jogopromet«, d. z o. z. Pokopali smo ga v četrtek, dne 18. decembra ob 4 popoldne na farnem pokopališču na Vrhniki. Vsem udeležencem, ki so našega ljubega rajnkega spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti in nam lajšali slovo od njega se tem potom najlepše zahvaljujemo. Prav tako nailepša zahvala čč. gg. duhovnikom, g. Grumu in cerkvenim pevcem za lepo petje godbenemu društvu »Vrhnika« za spremstvo in odigrane žalostinke, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja ter za vse izraze sočutja. Vsem Bog povrni! Vrhnika, dne 19. decembra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. t Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tužno vest, da je naš ljubljeni sin ozir. brat, gospod Jošho Tomšič železniški uradnik in rezervni podporočnik po dolgi, mučni bolezni, previden večkrat s svetimi zakramenti, v 28. letu svoje starosti, danes ob Vi7 umrl. Pogreb se bo vršil v ponedeljek 22. decembra ob 3 pop. iz hiše žalost' v Kandiji na šmihelsko pokopališče Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Novo mesto-Kandija, dne 20 decembra 1930. ŽALUJOČI OSTALL Zahvala za vsa izkazana iskrena sožalja ob izgubi našega preljubega soproga, dobrega očeta, sina, brata, strica itd., gospoda Lovro Potočn'ha kroj. moistra is poseitnika v Slover jgra-cu in za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti ter po-klonjene vence in šopke, se len polom vsem najprisrčneit zahvaljujemo. Prav posebno pa se zahvaljujemc čast duhovščini, župniku č. g. Kotniku in g. Kasllu za ganljiva nagovora Obrtnemu društvu, Zadrugi krojačev m čevljarjev ter končno vsem prijateljem in znancem. Slovenjgradec, dne 17. decembre 1V30. Žalujoča rodbina Potočnikova. Pet cenent Ih dni * v Času, ko mora vsakdo kupiti darila, sem se ob priliki mojega desetletnega trgovskega jubileja odločil prirediti pet cenenih dni in nudim povodom lega vsaki stranki) ki mi v času od 20. do 24. t. m. predloži časopis s tem inseralom in polnim naslovom, na vse vrste blaga, pri katerem so cenc razvidne na vsakem komadu s številkami, ' 1 20° o, reci t dvajset odstotkov tako da sc kupujočemu občinstvu nudi prilika preskrbeti si topot božična darila v vseh vrstah galanterijskega blaga, športnih predmetih, gramofonih, gramofonskih ploščah, raznih vrstah tkanine, kravatah, rokavicah, porcelanu in stekleni posodi, namizni posodi iz kina srebra, parfumeriji vseh svetovnih znamk, snežnih čevljih in galošah, žepnih robcih, kakor tudi igračah v največji izbiri. — Ta reklamna prodaja velja samo za moje p. n. odjemalce na drobno, ler se blago v večjih količinah z omenjenim popustom na zopotne prodajalce ne bo prodajalo. Pri nakupu najmanj 500 dinarjev 1 srečka Jadranske straže zastonj. Franc Kormann, Maribor, Gosposka ulica št. 3. Likerje, rum, žganje, sp nt, dobite najceneje pri Jakobu P e i' h a vee. Moribor, Gosposko 9 Manufakturna in modna trgovina FKBH30 M3ER Maribor :: Glavn tre- 9 :: Maribor Damski klobuki v veliki izbiri pri modistinji Industrija KARO čevljev M. J a lin, Maribor, Stolna ul. 2 .Maribor. Koroška cesta štev. 19 Pelikan Ivan MARIBOR — GOSPODSKA ULICA ŠTEV. 25 priporoča najboljše obeske za božična drevescu kakor tudi krofe in fino pecivo Za božična in novoletna darila kava, čaj, čokolada, bonboni, rum, konjak, desertne vina, likerji in mnogo praktičnega dobite pri Z. ANDERLE :: Maribor, Gosposka ulica štev. 20. Novoletne koledarje z dnevnim blokom nudi bogato izbiro cenj trgovcem po tovarniški najnižji ceni RUDOLF SMOLEJ, Maribor, Ruška cesta štev. 2. Elegantni damski plašči s krznom od Din 680'« naprej Krzneni plašči po na -novej-i fnzoni v največji j izbir, in po vseh cenah II Modna trgovina H. /.7urad Maribor Aleksandrova c. 7 mm Шџ frinirln № M Maribor, (iospodsfca ulica 2 Prodaja svetovno znane znamke ceno in na maie obroke. — Ceniki na razpolago. Velika izbira pletenin vsake vrste, zlasti za šport, dobite najceneje pri M. Vezi jak Maribor :: Vetrinjska ulica 17 :: Maribor Jakob Lah Maribor, Glavni trg- štev. 2. trgovina mode in konfekcije 10 odstotkov popusta za hožtč dobite v galanteriji Igo Balo h. Maribor, Vetrinjaka ulica štev. 18 Za Božič police, gugelhupf, krapfi po 1 50 Din, keksi, obeski za božično dre« vesce, sadni kruh v na)večji izberi v parni pekarni S C H M I D — MARIBOR — Jurčičeva 6. Sveče cerkvene, vseh velikosti, voščene la, kakor tudi kompozacijc (Milly), se do-Zahtevajte cenikel bijo v boljših kvalitetah pri svečami Zahtevajte cenike! FRANC GERT — Maribor, Gosposka ulica št. 13. Za Božič in novo leto velika prodaja izgotovljenih zim. sukenj, trenehoatov, plaščev. krznenih ovratnikov in celotnih oblek. Izdeluje tudi po men za odrasle in male. FRANC CVERLIN, Maribor, Gosposka ulica št. 32. Primerna in praktična božična darila nudi - Zahtevajte a Kdorkoli 17 Vate drnitne lab •;o v kratkem igra kak inetrnmeni notnm na-p ca brezplačnega pie men,*ira rr пгјгн te nja. t«r -i iKtvar domH prijeme ve daoe« na* velik; BREZPLACVI KATALOG katerim rlobue ind' zmstoni pouctio kuji ico >Kako no»iar<*m dobet godbenik«, ■'ril'ka .'.a naknp te nsroilna. instrument ■oceni afente iabko Vndimo Vam /lollne «fl DI« 95-. Klarineti od Din И0-- dalje 'iandoline oC Din 136-- tromti« cd .Din «80' daljt 31 Ure o« 01» 207'. IM. dm od Din 192'- dalje lamourict od Din 98'- Gramofoni od Din 380'- dalje Sadne narm.jr.ikt od Din 85'. dalje itd. iB'vačir 'doremn< IVAN SAMEC Mestni trg 21 Cene solidne in točna prijazna postrežba V nedeljo odprto od 8—ty3 1. ure in popoldne od 2—6 ure Razpis Pokojninski zavod za namcščence v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih del za novogradnjo stanovanjske hiše v Celju. Vsi potrebni pripomočki kot proračun in načrti sc dobe za 50 Din od 27 decembra dalje med uradnimi urami pri podpisanem uradu v Ljubljani, Gledališka ulica 8. Zapečatene in v smislu razpisa opremljene oferte je vložiti do 7. januarja 1931 do pol 12 dopoldne pri Pokojninskem zavodu za nameščcncc v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. DH ■■ > Ш Z bridko žalostjo, a vdani v voljo božjo, naznanjamo, da jc Vsemogočni v svoji nedoumni Previdnosti poklical k Sebi praznovat nebeški božič, gospoda Jožefa Knifica župnika v Gorjah pri Bledu ki jc pokrepčan s svetimi zakramenti dobro pripravljen stopil pred svojega Sodnika, ko Mu jc včeraj zjutraj izročil svojo plemenito in blago dušo. Umrl jc ob "jI v splošni bolnišnici v Ljubljani Dragega gospoda bomo v nedeljo prepeljali v Gorje, da bo počival sredi svojih vdanih mu ovčic na gorjar.skcm pokopališču, kamor ga bomo prenesli v ponedeljek ob 11 po opravljeni sveti maši zadušnici. Rajnega gospoda priporočamo v molitev ker vemo, da bo tudi on prosil pri Bogu za nas. V Gorjah, dne 21. dcccmbra 1930. V imenu župljanov Franc Hiti. kaplan. Vir,4-"* Hranilnica in posojilnica v Gorjah pri Bledu javlja pretužno vest, da jc Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi prezaslužnega člana našega načelstva, prečastitega gospoda Mefa Knifica , župnika v Gorjah ki jc danes ponoči ob ;«3191 lir Sklenili, sedaj zopet On liti Uliasse 3 . Ablciiuuu 1». / ie izreane vafnosu, da stalno zasledujete geipetfarska In druga poročila v dnevniku „Slovencu" In pregledate tudi njegov oglasni del. Trgovcu In obrtniku, pa tudi potjedercu Je najboljii svetovalec „Slovenec". Nflj-ota se pri upravi v tjubljani ali pri njenih podružnicah In zastopstvih PRIJEMMIK fiU vi M!lIIII!S»$ RAD Beneški jarmeniki, cirkularkc, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni slroji. Železni tleli k pogonu mlinskih kamnov, zatvomicc. Transniisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenicc vseh vrst in velikosti. Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. Eloktro-tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih industrijskih naprav Vsakovrstna popravila strojev. Ponudbe brezplačno, na zeljo strokovnjaški obisk. A/iNKOVEC i Radi elektrifikacije podjetja ugodno prod znamke Deulz, 25 KS, tovarna testenin »Peketete« v Ljnbljani. Istotam se proda centiifugalni ventilator, zmožnosti 250 m" v minuti. LJUBLJANA njeno največji; bližino, da vpliva nanjo Jc nekaj sekund, in igra jo dobljena. Medlem ko je .lan;' opazovala dragocenosti v izložbi, se ji je približal, sla! lik /tli njo in spustil vanjo svojo celo energijo. Jana je to, ki L sc je zdelo, opazila. Neprijetno kakor tuj dotik telesa. Obrnila se jc in mu prostodušno pogledala v oči. Dr. Glosin sc je ustrašil. To nt bilo več dekle, ki se jo v Trentonu in lteyncldcvi farmi brez volje podvrglo njegovemu pogledu. Smatral je že igro za izgubljeno, v naslednjem J. ipu je pričakoval, da bo slišal val očitkov, mislil je, kako bi se naglo umaknil. Nič »e ni /godilo. •lana ga jc pozdravila kakor starega znanca. Povabila ga je v hišo in ga spremila v »prejemnico. Tu jo vprašala )к> vseli znancih v Trentonu. Dr. Glosin jc odgovarjal obširno na njena vprašanja in skušal doumeti lo čudni; obnašanje. Prav previdno jc omenil ime Elkington. Jana ni reagirala na to. Doktor ie govoril jasneje. Govoril je o Elking tonu, kjer jo jc videl zadnjikrat Jana ga je začudeno pogledala. /Elkington?... Elklllglcn? ... Nikoli nisem bila v Elkingtonu. Kolikor se spominjam, sva se videla zadnjič v Trentonu pri pogrebu moje matere. Toda moja draga miss Jana, ali se ne morete spomnili niti na Keyncldovo farmo...« Jana je odkimala » glavo. Pri tem se je veselo smejala,' smejala so je doktorju prav v obraz, dokler ni mogel več obvladali svoje radovednosti. Šmeth vprašati, miss Jima, kaj vzbuja vašo ve-selost? Gotovo, gospod doktor, zabavam sc nad tem, tla me še vedno nagovarjate kot miss. Mislila sem, da vam je mu mož že davno »poročil mojo poroko.... Dr. Glosin ni izgledal zelo duhovit. Začudenje jo bilo preveliko, novica ga je preveč presenetila, prišla je lako nenadoma. Jana je to opazila in sc na glas zasmejala. Ne veste torej, da sem omoižena? Tudi seveda ne veste, kdo jc moj mož? ♦Nobenega pojma, mrš.... mrs....: .Mrs. Bursfeld, da izveste moje celo ime, gospod doktor... Mogel sem si skoro misliti.« Dr. Glosin je zamrmral besede neslišno predse. Četudi se je Jana poročila, danes je bila vendar ze spet vdova. To ga ne sme motiti. Toda jasno mori1 videti, kakšna sprememba se jo izvršila na njej. Njen spomin je bil pomanjkljiv. Ničesar več ni vedela o Keynoldovi farmi, morda sploh ni vedela vet\ da je bil nekoč človek z imenom Logg Sar, čeprav j«1 danes mrs. Bursfeld. Smrtna obsodba, izdajstvo, vso stvari, pri katerih je igral Gknin tako slabo vlogo, so izginile iz njenega spomina. Doktorju je bilo iasno. da »ire tu za sugestiven vpliv. Jani ?o ptistili pozabiti le razburljive dogodke, da so ji omogočili tu mirno življenje počitka in okrepitve. Dobri učinki teh ukrepov so se ji tudi vidno poznali na zunaj. Pa šc nekaj drugega se je moralo zgodili. Medtem ko je dr. Glosin govoril z Jano, je poskusil stare umetnosti. Cele toke magnetskega fluida jc spustil vanjo, ko jo je med pogovorom prijel za roke. Z vso silo jo je skušal zopet prisiliti pod svojo voljo. Za hip mu je Jana dovolila. Potem mu je umaknila svoji roki. Sedaj je dovolj, gospod doktor. Vi me gledate... lako... kaj... hočete?« Pri teh besedah mu je pogledala sama tako sigurno in nevplivano v oči, da je opustil svoja prizadevanja. llans Dominik Roman iz leta 19."jS. Toda težke naloge so ga vzpodbujale. Poznal je svojo lastno hipnotično moč nad Jano. Ako se mu posreči, da se ji približa, tla vpliva nanjo, potem mu mora uspeti, da jo zopet prisili popolnoma po svoji volji in ji ukaže, da pozabi vse moteče spomine. Le prvi napad mora spretno izvršili. Prvih trideset sekund bo vse odločilo. Vse je na tem, da gre miren in s celo energijo nn posel. Vzel je nekaj neznatnih kroglie, ki so mu na minuto natančno pomirile živce, in se je zleknil na stolu. Tako je sedel nepremično, dokler ni zrakoplov pristal v Kolnu. Slabe pol ure pozneje je ko-račil po diisseldorfskih cestah proti Termolenovi hiši. Njegov načrl je bil pi iprest. Ob katerikoli uri bo Jana vendarle zapustila stanovanje. Na cesti jo bo vjel, pustil učinkovati svojo voljo in jo hipnotiziral. Bilo jc tako enostavno, da sc pač mora posrečiti. Ako ne... bil jc pač »akc , toda dr. Glosin ga ni niti smatral možnim. Taval je po ulici in slučaj mu jc bil naklonjen. Jana je stopila iz hiše in šla proti Hattingerovim vratom. Dr. Glosin je požiral njeno postavo z očmi. Malo se je bila spremenila, odkar jo je zadnjikrat videl. Že prevelika nežnost njene polti se je umaknila zdravejši barvi. Njena postava je bila postala polnejša in krepkejša. Šla je po cesti- se ustavila lu in tam pred izložbenim oknom in gledala izložbe. S spretnostjo lovca se je plazil doktor do nje. Da pride neopazen v C «£ —' • /> o v. - -> , , ..pSN«s ЈЛ ^ —• ^ - S? % r- - ~ . < < a 3 č as 2 s •?. T • SK HO „ ja 'J » _ I »Ž i u n I i• Z2S~ 12 I -S 15, -» — ~. .t I « > » c • J« » » : •• > »C " •o^es* i e — -7 -p s 'гз a J » Z. li? i Kupite si o pravem času - ne odlašajte z nakupom do zadnjih dni pred Božičem! M Vrel« 211 Stev. 10-24 Ste*. 25-28 Ste*. 29-34 Stev. 35-42 Din 39-Din 49- DIb 59- Din 79- Preobuite doma otroke v tople copatc. V mu 2801-76 Din 69- Z otroškimi sneikami iz gumnnstega gabardina ali povsem gumijastimi lahko gazuo po največji brozgi in Matu, v dežju in snegu. Vrsta 3762-22 Din 89- OtroŠki čevlji za štra-pae iz mastne nepremo-čliive kože zbiti, r močnimi podplati in železnimi pol-podkvieami. Vrata 2842 05 Din 89- Lahki, udobni lakasti čeveljčki za Vaše otroke. Nosijo jih lahko v snežkah, potrebne pa so za vsako slovesnost, da povečajo veselje Valih otrok. Vrata 9891-70 Din 99-Za nafte male generale. Za malo denarja mnogo veselja otrokom in staršem. Vrata 7005-70 Din 19- Damc zahtevajo danes lahko obutev Zato si brez teh polgaloš niti misliti ne moremo garderobe praktične dame. Vrsta 218 Dia 89- ko pridete domov, se preobujte v loplc ropate za doma. če ste zelo občutljivi, si kupite visoke, preke členi o\. da \ air be bol) topio Vrata «815-03 Din 89. Eleganten salonski čeveljček iz črnega žameta (baržuna) Dama ga vedno potrebuje doma. v uradu m za vsakdanji ples Isti 2 zaponc po isti ceni. Vrata «775-03 Dia 129-Te krasne čeveljčke » svilnega atlasa prilagodimo vsaki barvi Vaše večerne toalete. Isti čevel|čki brc* zapone v vseh modnih barvah. Vrata V805-05 Dta 169- Priljubljcn čeveljček na-Sih vzorcev, izdelan iz najboljšega laka z elegantnim podpetnikom »a neverjetno nizko ceno. Vrata 9975-03 Dia 199 - Luksuzno izdelani čevlji iz črnega antilopa, kombinirani z lakom, tako da greste v njih lahko na ples in v družbo. ViSta 1875-78 Din 129-Povsem gumijaste snež-ke. praktične za dež, sneg in blato, z gumbi-drukerji, torej praktične za obu-vanje, po ucveijctno nizki ceni. Vrsta 7045 Dm 4*- Neobhodno potrebno za vsako gospodinjo pn go-spodiniskih opravilih. Nizka cena omogoča nakup vsakomur. Vrata 1895-81 Dia 199- Pnbubljem ruski škornji, ki se nosijo prrko čevljev. Z mehkimi golenicami, okrašenimi z obrobkom ir krimera. Vrata 1365-70 Dia 99-Naš šlager tako z ozirom na dober materijal, kakor glede nizke cene. Z njim hočemo omogočiti tudi najširšim slojem nakup dobrih snežk, ki jim obvarujejo zdravje in poveča o sposobnost. Vrata 1365-75 Dia 129-Elegantna oblika, kroj preko členkov, volneni ga-bardin, z žametnim obrobkom. Letoinii proizvodi in naša znamka je naj-boljte priporočilo. Vrata 9895-70 Dia 199- Krasni škornji za na cesto Po najslabšem vremenu bodo ostale Vaše nožicc elegantne in depad-ljivc. Nosijo se brez čevljev z volnenimi nogavicami. Vrata 7047 Din 59- Ko zjutraj vstanete iz tople postelje, si obujte te copdte. Ko pridete z dela domov, jih zopet potrebujete, da si odpočijete noge. Spričo nizke cene si jih lahko kupi vsakdo. Za obisk naših prodajaln Vam priporočamo dopoldne, ko je najudobne]še in največ časa za izbiranje in preudarjanje. Vrsta 6807-70 Din 79- Vrata 3635-18 Din 169- Vrsta 1645-11 Din 169- Vrata 1875-57 Din 199- Vrsta 6625-08 Din 199- Vrsta 1367-70 Din 169- Gaioše naše znamke so postale svetovnoznane ne samo po svoji obliki in dobri kakovosti, temveč tudi po nizki ceni. Čevlji za staro mater iz finega boksa z nizkim podpetnikom, udobni, široke oblike, toda nizke Solidni čevlji iz črnega ali rjavega boksa z usnja-tim podpetnikom. Prakti-čn in primerni za mater in hčer. Priljubljen okras. Elegantni čevlji z nizkim podpetnikom. izdelani iz laka, antilopa ali finega boksa z raznimi kombinacijami. Nov model za elegantno damo. Dame, ki goje šport, one na terenu in one na tribuni, potrebujejo tak par športnih čevljev. Moške snežke iz finega volnenega gabardina elegantne oblike. Kdor jih še ni nosil, si ne nore predstavliati vseh prednosti in udobnosti, ki mu jih nudijo za nizko ceno ti čevlji. Vrata 1937-22 Din 169- Praktični čevlji, potrebni duševnenu in ročnemu delavcu. V črni in rjavi barvi po neverjetno nizki ceni. Vrata 4837-00 Din 169- Speciali-i plesni čevlji. Izdelani iz laka, lahki kol pero. Spričo nizke cene je dana vsakomur možnost, da gre v družbo in na ples v spodobnih čevljih. Vrsta 6627-06 Din 249- Elcgantni, udobni čevlji odličnega gospoda. Športniki nn terenu in oni na tribunah nc morejo biti brez čevljev take oblike. Vrata 9677-22 Din 249- Pnljubljeni čevlji naših stalnih vzorcev. Izdelani iz najfinejšega boksa z lahkim usnjatim podplatom in gumijastim podpetnikom. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Vrata 3267-00 Din 249- Moški čevlji iz dul-boksa za zimski šport in štrapac. Med podplati gumijasti vložek, ki varuje nogo vlage in napravlja čevlje nepremočljive. Vrsta 0967-00 Din 169-- Čevlji za delo na te->enu. Ne ustrašijo se ne dežja ne snega ne blata. Izdelani iz ma>tne kravi-ne (juhte) z gumbastim ali usnjatim podplatom. Obiščite nas pravočasno. Naklonite nam Vaše zaupanje. Po naročilu pošljemo po pošti. ZNIŽALI SMO CENE NOGAVIC : Ženske nogavice od Din 69- u Din 49- n „od Din 39- na Dia 35- m n od D« 29- na Din 25- ZNIŽALI SMO CENE NOGAVIC s Moške nogavice od Din 19- na Di» 15'. od Din 29- na D»n 25-. „ fj od Din 19- b« Dia 15- Г^^ШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШШвШШШ Im J ut< Ufejuvan.il o U .kar no • Ljubljani. Karel tet, 'ulaialeij. I«aa Kako*««. Uiediufc likat I