Dopisi in novice. Predragi bratje in tovariši! Kakor vam je znano, imeli bomo hrvžki učitelji 25., 26., 27. t. m. splošnji svoj zbor v Petrinji. Pri prvej našej skupštini v Zagrebu 1. 1871 so bili slovenci prvi, ki so nam prijazno v velikem številu podali roko ter se z našiin delovanjem po bratovsko zanimali. Nadejamo' se, da je tudi zdaj med nami ljubezen ravno tista, kakor poproj in da bo zopet naš premili in predragi brat Slovenec prvi, ki bo v naše kclo pritekel, ter nas zopet z bratovsko ljubeznijo spremljal pri našera delu. Srce nam je veseleje in pogumneje, kedar vidimo vrle naše brate okoli sebe. Pridite torej vi vrli sokoli premilih nam slovenskib planin in dolin, pridite, da Vam zamore brat Hrvat zopet podati svojo roko in Vam se svojo gostoljubnostjo postreči. «Pristopnice» dobivajo se pri «mjestnem odboru II. obce lirvat. učit. skupštine po 1 gold. u Petrinji.* Vožnja na železnicah in parobrodih znižana je na 33^. Skrbeli smo, kolfkor se je dalo, da bode ne le duševne hrane, ampak tudi prijetne, hrvaške zabave. Pomoz Bog! V Zagrebu, 8. avgusta 1874. Za centralni odbor II. obce hrvat. učiteljske skupštine: Predsednik: Tajnik: Ivan Filipovid Ljudevit Tomšic. Program II. obee hrvatske učiteljske sknpštine u Petrinji 1874. I. Predskupština je 24. kolovoza u 7 sati (uri) na večer. U njoj ce se odrediti, koja če se pitanja i kojim redora u obuoj skupštini razpravljati. Ustanovit ce se poslovni red i predbježno izabrati predsjednik, 2 podpredsjednika, 2 tajnika i 4 redatelja obce učiteljsko skupštine. II. Sutra dan 25. kol. u 8 sati u jutro je prva sjednica obce skupštine. Poslje podne u 3 sata odsjecna (odsekova) sjednica, u kojoj co se raz- pravljati: Koje knjige i kako da se sastave za naša učiteljišta, pa kako da se što prije donjihdodje. Eazprava zadarskoga učiteljskoga odbora. II 4 sata predavanje za hrvatske ufiiteljice: 0 uporabi zabavištnih učila i poslova od Josipe Žitkovicke, učiteljice u Liesingu kod Beča. U 6 sati predavanje: 0 tjelovježbi u pučkoj školi od prof. Ante Lofflera iz Eakovca. Poslje 7 sati zabava u streljani. III. 26. kolovoza u 8 sati u jutro druga sjednica obce učiteljske skupštine. U 3 sata poslje podne predavanje: Narodno školstvo i 19. viek u obde, a napose kodnasHrvata. Najznatnijezaprekepovoljnomu razvitku narodnoga škols.tva u obde, a napose u Hrvatskoj. Od Jakoba Bobinca, okružnoga škol. nadzornika u Novoj Gradiški. U 4 sata odsječna sjednica za razpravu štatuta centralnoga odbora. Na večer koncert sa predavanjem: Petar Preradovic i njegova pjesnička djela s gledišta pedagogij skoga, od Stjepana Basarička, učitelja u Virovitici. IV. 27. u jutro u 7 satipredavanje: Eazvitak genetiva višebroja kod samostavnika i odnošaji višebrojnih oblika 3. G. i. 7. padeža od Ant. Pechana, učitelja na učiteljištu u Petrinji. U 9 sati treca sjednica obce učiteljske skupštine. U 2 sata poslje podne zajednički banket. Cielo vrieme skupštine bit če u prostorijali petrinjskoga učiteljišta priredjena izložba učila istoga učiteljišta i drugih raznili učila za pučke škole. V 28. kolovoza izlet u Topusko. Uzput: Izložba učila c. k. gradjanske škole u Glini u sgradi iste škole. Iz volovskega okraja V Istriji. Dne 9. julija bil je v Volovskem okrajni učiteljsM zbor. Predsedoval jo zboru naš c. k. okrajni nadzornik g. And. Šterk, in njega namestnik bil je g. Janc, učitelj i kurat v Eukovacu. Zbor koj v začetku ogovoril je sam c. k. okrajni glavar g. Ant. Fegec, z mično in jedernato slovensko besedo. Na dalje govoril je sam gosp. c. k. nadzornik, ko polagal je na srca zbranih učiteljev važnost ovega zborovanja, ter priporočal s temeljito besedo vseskozi delati v prid i djanski korist našej mladini. Nadaljevale so potem volitve namreč: 1. V odbor prihodnje okrajne konferencije bili so vsi dosedanji gg. učitelji voljeni, kakor: Jelušič, Grosman Mirosl., Waišel Fr. i Pretnar. 2. V deželno konferencijo, ki bode sredi septembra v Poreču, bili so izbrani: Je 1 ušiu, Grosman Vilibald iu W a i š e 1. Nasledoval je potem program letošnje konferencije v teh točkah: 1. 0 risanju v pučkih učionah. 2. .0 pjevanju v pučkih učionah. 3. 0 izobraževanju učitclja, koj put nanj pelje ? 4. Koliko i kako može učitelj preprječiti, kod dičo gnjusno psovanje i kunenje? 5. Kojimi sredstvi može učitelj uzdržati školsku disciplinu, koje pedepse po zakonu sme rabiti? 0 1. točki poročali so: Grosman Mirosl., Kosič i Kranjec. Zjedinili smo se slednjič, da naj se risanje uči Ą šolah našega okraja na podlagi »sešitkov« v to odločenih, kakor dopušča tudi ministerialna okrožnica od 9. avgusta 1873, št. 6708, i 6. maja 1874, St. 5815. Cela skupščina zbranih učiteljev priznala je, da risanje je gotovo zaniiniv šolski predmet; toda postavno vstrezati naše narodne šole mogle bodo še le potem, ako bo hotela vlada ali pak občina kupiti temu predmetu neogibno potrebnega, pak drazega učilnega orodja i razdeliti ga šolam, kajti stariši ne bodo mogli v svojej veliki revščini toliko vtrpeti, i draga učna gradiva za šolo kupovati, česar celo do sedaj niso premogli. 0 2. točki bilo je enoglasno odobreno, da naj so petje uči le na posluli in nikakor ne po glasbenem načrtu. Vadijo naj se narodne, crkvene i druge kratkočasne pesmi. 0 3. točki poročal je Waišel, na kratko omene, da nikoli ne toliko zelomerno, kakor dandanaSnjo dobo, neogibno je vsakemu učitelju potrebno, da je vže izobražen, pak da se tudi nadalje izobražuje, zato da more preobilnim zaktcvam vseskozi vstrezati. Naj bližnja pot k nadaljevalnemu izobraževanju učitelja, pak pelja — «dobro osnovana» okrajna učiteljska bukvarnica (biblioteka), koja se v našem okraju še pogreša —. 0 4. točki odobreno je bilo tako le: Zoper grdo kunenje i psovanje, šola višjega upljiva imeti ne more, kakor podučevanje, svarjenje, napeljevanje na dobre i slabe zglede i djanja. Katehet pak naj kaznuje take prestopnike s kazenskimi sredstvi po postavi dopustivnim, a učitelj kaj vspešnejšega storiti ne moro i tudi ni njegova reč. 0 5. točki bila je živahna razprava, i šiba priznala se je kot naj boljšo sredstvo šolskcga kaznovanja. Eečeno je pak bilo tako, da redkokrat in to v naj višji sili naj se šiba pametno rabi in gotovo ne bo škodovala. (? Pis.) Slednjič bila je razprava o novein «Lehrplan - u» za našo istrsko pokrajino, o kojem se bode v pokrajinskem zboru v Poreču obravnavalo. Odposlanci imajo se pripraviti nanj, da mogli bodo o njem poročati v deželnej konferenciji. Ob dveh popoldan prenehal je zbor, kajti želodec je tirjal svoj «tribut« , i ta navadna točka obveljala je «en bloc»; toraj podali smo se k obedu, ker vršile so se kratkočasnice i zabavno petje pod vodstvom «Bibniškega smešneža« gosp. Z . . . . učitelja in duh. pomoč. na Munah. Okoli 4. ure nadaljevalo se je zopet zborovanje; konečno pak podpisali so vsi svetovni gg, učitelji molbenico na deželni zbor, da bi se vsem istrskira učiteljem plača po 800 — 700 — 600 gld., namesto 500 — 400 — 300 gld., priznala i s prihodnjim letom izplačevala. Poslovili smo se v upapolnej nadi, da ob času zbora prihodnjega leta viditi si želimo «zdravih i veselih» ! V Hrušici, dne 22. julija 1874. Franjo Waišel. Iz kranjske gore. 1. t. m. smo spremili na pokopališče truplo mnerlega gospoda Kašperja Florian-a, bivšega učitelja na Fužinah (Weissonfels). Eanjki bil je rojen na Fužinah, tcr po posebni dbbroti preč. gospoda F r a n c. Pirc-a, misionarja, pri kterera se je tudi šolal, izvršil šole, ter se je odločil za učeniški stan. Učiteljaril je v Podbrezjah, Pečah, Poljanah, Selcah in zadnjič na Fužinah, kjer je bil okoli 32 let. Za njegove posebne zashige so mu Njih Velifanstvo presv. cesar podclili sreberni križec s krono. Bil je posebno hranljiv in posebni dobrotnik roveženi. Daroval je ondotni fami crkvi okoli 600 gld, Bolehal je dolgo , odlcglo pa mu je posebno tisti dan, ko so ga gosp. P i r c obiskovali; o kako je bil vesel. videti še enkrat svojega bivšega učitelja in zdaj sivega starčka. Pogreb bil je sijajen. Iz med učiteljov vdelcžil sem se ga samo jaz, edini nčitelj v tcj dolini; bila sta razun domačega gosp. župnika tudi naša dva preč. gosp. duhovna nazočna, velika množica domačih ljudi, med temi tudi fužinski gospodje uradniki. Utrinjala se jc marsiktera solza po licu, pa zakaj ne, saj je bil ranjki skozi in skozi dober kristjan in zvesti učitelj. Naj bi se nad njim spolnile besede: «Blagor njim, kteii v gospodu zaspe, v slavi uobeški se tam prebude.» Naj bode ranjki vsem gospodom učiteljem, kakor prijateljera v spomin priporočen! Barevi-ki. Iz Ljlibljans. Dežolna učit. konferencija bode letos v Ljubljani 21. sept. (cf. Uč. Tov. 1. 9. 1. maja t. 1.) Na dnevnem redu bodo: 1. Učni čerteži za Eranjsko. Ker je sl. ministerstvo izdalo ravnokar vzorne čerteže, bode berž ko ne posvetovanje, kako se čerteži vravnajo potrebam kanjskega šolstva. 2. Učne ktijige in berila, ki se dosibmal na Kranjskem rabijo. 3. Učila za kranjske šole po § 71. šolsk. in uč. reda 20. avgusta 1. 1870. 4. Pomankanje učiteljev. 5. Zapreke rednega obiskovanja šol po deželi. 6. Samostalni predlogi. S konferencijo bode tudi združena razstava učnih pripomočkov. — Za čas odpusta gsp. poročovalca za upravo in gospodarstva pri šolah preuzame njegovo mesto gsp. Julij pl. Vesteneck. •— (Solsko. Stvar je resnicna.) (FConec.) 0 č e. To je sicer vse res, in si lahko mislim tudi jaz; ali — česar jaz nikakor razumeti ne morem, je to, da so, ni davno še, kakor pravijo, dali postave, po kterih spričevala, ktera po toliko skušnjah dajete potrjeni gospodje učitelji ljudskih in glavnih šol, više pri srednjih ali latinskih šolah in gosposkah pa nobene očitne veljave več nimajo. Da ravno sedanji čas tolikaiij govorijo in pišejo, kako povišani so gospodje učitelji v plači in v časti, pa da bi njMi očitna spričala očitne vcljave ne imela, kaj je to? Učitelj. Ees je, oče! in prav hvaležen sem, da so glede na sedanjo draginjo povišali nara plačo sploh nekoliko; pa vendar, povem vam po vseh ustih, kaj malo me veseli to, dokler se na drugi strani podira tako naše delovanje. ^ekdaj so sprejemovanjske skušnje med nižimi in višimi šolami nekaj pomcnile, dokler jib je bilo učencev preveč in za vse prostora niso imeli; zdaj pa se vsaj meni zdijo nepotrebne. Tudi bi počitnice učencem bile res počitnice, ki bi se med letom potem rajši učili. Kar pa je poglavitna ree, je pa to, da bi sami sebe ne podirali, marveč zidali z zedinjenimi močmi, ter vzviševali si med seboj čast in veljavo, ktera nam je živo potrcbna, če hočemo, da nas spoštovali bodo otroci in učenci j kako težavno jih je nam krotiti, dokler vedo, da z našimi dvojkami in trojkami pojdejo lahko v srednje ali više šole. Povem vam, «la mi je ta reč mimo plače bolj pri srcu, kedaj nam povrnejo spet, da bodo očitne naše spvičbe ali svedočbe imele tudi odločno veljavo v občinskem življenji. Oče. Prav to je bilo, gospod učitelj! da seni ogovoi-il vas danes, tudi moni na srcu, in — ne zamerite, prosim, kajti, še cnkrat rečem, žal mi je, pa —• sram me je. Z Bogom! — Iz seje c. k. dež. šolsk. sveta 9. julija 1874. Prebero se rešene službene vlogo. — Za vmestenje spraznjone službe za jezikoslovje na c. k. gimnaziji v Kranji se stavi nasvet sl. ministerstvu za uk in bogočastje. Učni čertež, ki ga ravnateljstvo c. k. gimnazije v Kočevji, z zapisnikom šolskih bukev vred predlaga, priznava se z nekaterimi opombami in pri slav. ministerstvu se nasvetuje, da se privolijo po tri učne ure na teden za rudnino- in prirodoslovje v 3. razredu in da se ob enem pooblašča, da sme učni čcrtež, kar ae tiče prirodoslovnih ved tako napraviti, kakor ga imate realni gimnaziji v Kranji in v Eudolfovera. — Stavi se nasvet za stolico laškega jezika aa Ijubljanski višji gimmiziji. — Sporočilo c. k. deželnega nadzornika za liumanistične predmete na srednjili šolab o nazorovanji ljubljanske višje gimnazije Se jemlje na znanje in se predlaga c. k. ministerstvu za uk in bogočastje. — Nek ljudski učitelj se v kazen prestavi na drug kraj. — Prednaša se organična osnova za možka in ženska izobraževaližča za Ijudske šole, katero je poslalo slavno c. k. ministerstvo dne 26. maja 1874, št. 7114. V smislft te postave, da sc kolikor moč odvrača pomanjkanje Ijudskih učiteljev, nkrene se naslednje: 1. Napravi se cnolotni praktični tečaj na c. k. ufiit. izobraževališču v Ljubljani za take, ki so že doveršili ali vso razrede ali njih več na višjih razredih srednjih šol, in to takrat, ako se jih dovolj za to oglasi. 2. Napravi naj se pripravljalni tečaj na nčit. izobraževališču in sicer za 1. 1874/75 in to se naznanja ravnateljstvom dcželnih srednjih šol oziroma okrajnim šolskim svetovalstvom, da se daljo obzuani. 3. Eavnateljstvu učit. izobraževališča se naroča, da se spelje organična osnova naj, strogo derže se osnove, potrebno ukrene iu dotične nasveto predlaga. 4. Pri slavnem ministerstvu če se nasvetovati, da bi se na Ijubljanskem učit. izobraževaližču štiriletni tečaj skrajšal na tri leta vendar le 1874/75. in 1875/76. leta. (Dalje prih.) ¦— Cčiteljsko dvuštvo za Slovenski Štajer bo zborovalo 21. in 22. septembra v Mariboru. Na dnevnem redu bodo: 1. vprašauja deželne učiteljske skupšine v Gradcu z ozirom na priobčone izgledne miučne načertej 2. imenovanje učiteljev; 3. društvcne zadeve. — Učiteljsko zborovauje. Vdovsko učiteljsko društvo bode imclo občni sbor 10. septcmbra t. l. Na devnem redu bode a) poročilo tajnikovo in blagajnikovo; b) izvanredna podpora neke vdove; c) volitev pregledovalcev račuua; d) volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov. Ako bi občni zbor slučajno ne bil sklepovalcn, nastopi §. 25. dr. pravil. Slovensko učiteljsko društvo bode imelo ravno ta dan (10. septcmbra) svoj občni zbor. Ka dnevnem redu bode: a) poročilo tajnikovo in blagajnikovo; b) prmaredba dritštvenih pravil; c) predlogi posamcznih ndov. . Kdor o poslednji točki hoče kaj govorlti, naj to naznani odboru do 1. septembra, da se bode na dnevni red postuvilo, sicer drugi, kakor odborovi predlogi ne pridejo na dnevni red, ker bode zbor le občni zbor slovenskega učiteljskega društva. Pri vas, slovenski učitelji in učiteljski prijatelji, je tedaj, da pokažetc, ali vam je kaj mari za društvo, katero ima svoje častitljivo ime po narodu, katercmu služite. JRnvno ta dan precej za slov. učitcljskem društvom bode imela tudi »Narodna šola" svoj pervi občni zbor. Blagajnik in tajnik bode obširno poročal ,o delovanji tega društva od tega časa, ko se je v Ljubljano preselilo, in je začelo ddovati z 1873. letom. Slovensko učiteljsko društvo in Narodna šola niste imcli lansko leto občnega zbora, tetn več pričakujemo letos obflnega vdeleževanja svojih tovarišev in prijateljev. Ako hoče namreč naroden učitelj imeti vesclja do dela, mora najti pri narodu podporc in zavetja, siccr dela breztspcšno, in njegova dclavnost je zgubljcna in samič bele ircme se hitro postrele. Naroden uiitelj gleda tedaj zaupljivo v narod, za katerega dela in se žertvuje. Brez boja pa ni zmage; brez požertovaltiosti ni vspeha, in kdor ne srje, tudi ne žanje. 10. scptcmbra, na dan zlorovanja bode ob 8. nri pri sv. Jalcobu sv. maša. Najprej bo glorovah vdovsko društvo ob 9. uri, potem pride na vcrsto učitdjsko društvo in posledvjič pa vNarodna šola". — Zborovalo se bode v prostorni gostilnici pri Virantu na st. Jakobskem tergu h. št. 139. Domoljubni učitclji pridite obilo!