Štev. 184. T Ljubljani, v torek, dne 16. avgusta 1910. Leto XXXVIII. ^ Velja po pošti: as Z« celo let« uprt) , t 26-— m pol leta » . » 13'— za četrt» » . » sa en meseo » . » MO sa Hemčljo oelol«tno » 29'— sa ostalo lnoiamstvv » 3S-— ss V npravnlštva: as Za celo leto naprej . E 22*40 sa pol leta > , » 11-20 četrt» » , > 5*60 1*90 sa sa en meseo ___ S pošiljanjem na dom itane na mesec 2 K. Posamezne It. 10 v. . inserati: t Enostolpna petlUrsta (72 nun): sa enkrat.....po IS t sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa Teč ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objdvtjenja primeren popust. ; Izhajam vsak dan, lsvsem&l nedelje In ■rasnike. ob 5. url popoldne. DOT Uredništvo J« t Kopitarjevi nttot štev. 6/B3. Rokopisi se ne vračajo; n «frank Irana pleni a se se s=a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. == Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Coiitarjevl nllol štev. 6. " = Sprejema narocumo, lneerate In reklamacije. - Dpravnlškega telefona štev. 188. - DanaSnia Številka obsega 6 strani. Kaše Men sko ifaftve. Dne 6. in 7. t. m. je zborovalo kato-liško-narodno dolenjsko dijaštvo v lepi Belikrajini, v Črnomlju. V soboto, ti ne 6. t. m., zvečer se je vršil pozdravni večer v čitalnici izobraževalnega društva. G. dr. Malnerič pozdravi vse navzoče, posebno g. dr. Sturma in njegovo gospo, g. mestnega župana Skubica, g. nadoficiala Vidmarja, zastopnika črnomaljskih Orlov, gdčno. učiteljico Primožičevo, zastopnike »Danice« in »Zarje«, slovenskih in hrvaških abitu-rientov g. Lovšina in g. Popoviča, zastopnika hrvatskih katol. akademikov g. Popoviča in vse navzoče; dr. Malnerič povdari pomen našega zborovanja za dijaštvo in ljudstvo, zlasti za Dolenjsko, slika žalostne razmere, ki vladajo na Dolenjskem, zlasti tudi v dolenjski metropoli, v Novem mestu, kjer vlada še vedno liberalizem, ki odbija od tega mesta zlasti mlajše juriste, razloži pomen dijaških društev v tujih mestih in v domovini ter sklene z na-dejo, da bo tudi na Dolenjskem dijaštvo oni faktor, ki bo dal novih idej našemu delu, v kar naj služi naš sestanek. G. dr. Šturm pozdravi nato dija-Stvo v imenu izobraževalnega društva ter sklene z geslom: Vse za vero, dom, cesarja! — V imenu črnomaljske mestne občine pozdravi zbrano dolenjsko dijaštvo g. župan J. M. Skubic. K jjo-zdravnemu večeru je prišel preč. gospod mestni župnik J. Kubinck, ki nazdravlja dijakom v češkem jeziku in prinaša pozdrave od enajst sto Orlov na Češkem. — G. Kambič pozdravi dijaštvo v imenu črnomaljskih Orlov, nato pa govori g. akademik P. Popovič v hrvaškem jeziku, želeč, da se demokratski duh, ki vlada pri nas, zaseje tudi med Hrvati, nato zadoni »Liepa naša domovina«. Drugi dan ob 8. uri se jc vršila slovesna sveta maša, po sveti maši pa je eborovalo dijaštvo v čitalnici izobraževalnega društva. Dr. Malnerič otvori eborovanje, pozdravi dijaštvo in navzoče može iz Črnomlja. Najprej se ustanovi podružnica S. I). Z. za Dolenjsko; v odbor so izvoljeni: za predsednika tov. tehn. Hueh, za podpredsednika tov. cand. iur. Majerle, za tajnika tov. cand. iur. Ilc, za blagajnika tov. stud. iur. Rodič, za knjižničarja tov. ftbiturient Lovšin. — Tov. dr. Malnerič razloži pomen podružnice za Do- lenjsko; v sedanjem času je glavni vzrok zaostalosti Dolenjske pomanjkanje voditeljev; vsa organizacija počiva samo na ramah duhovnikov in nekaj naših učiteljev; uradniki v ogromni večini ne kažejo za ljudstvo pravega zanimanja, ker jih loči od njega liberalno mišljenje. Podružnico čakate dve nalogi: izobražati dolenjsko dijaštvo in razširjati ljudsko izobrazbo. Nato predava tov. Komljanec o razvoju in pomenu dijaške organizacije na Dolenjskem. Mnogi obsojajo Dolenjce kot malomarne. Toda ne smemo prenaglo obsojati sami sebe. Slabe razmere, v katerih so živeli Dolenjci pred letom 1848, se ne dajo popraviti tako hitro. Tega leta so dobili dolenjski kmetje prostost popolnoma izmozgani. Gorenjcem se je prej pod brižinskimi škofi godilo mnogo bolje; turško go-spodstvo se pač pozna na Dolenjskem še dandanes, kajti kmet čuti izgubo, če mu pogori kozolec, celih deset let in še več, kaj šele, če pogore cele vasi in mesta, kakor se je to redno dogajalo na Dolenjskem. Vsled slabih gmotnih razmer tudi niso mogli Dolenjci tako študirati, kot drugi Slovenci, in manjkalo je vsled tega ljudskih voditeljev. Ločiti je treba visokošolsko in ostalo dijaštvo. Izmed prvega so nas liberalni dijaki prehiteli z ustanovitvijo podružnice »Prosvcte« v Novem mestu, mi pa smo začeli s pododbori v Črnomlju, Ribnici, Kostanjevici, Žužemberku. — »Prosvctina« podružnica ne dela nič. Široko so se ustili, da bodo poslovenili Kočevce, pa priredili so samo nekaj iger v Novem mestu. Tov. Komljanec slika nato zgodovino socialnega gibanja v ljubljanskem semenišču od liberalne pa do sedanje dr. Krekove socialne dobe, nato razvije jasno sliko dijaškega življenja na novomeški gimnaziji, čegar zgodovino razdeli v tri dobe: doba za časa oo. frančiškanov, liberalna in doba katoliškega preporoda. Za časa oo. frančiškanov je vladal med gimnazijci nek stanovski ponos; frančiškani so se vedno potegnili za dijake in so nanje vplivali tudi zunaj šole; ko pa je prišel liberalni duh, je razcepil ljudi: profesorji niso hoteli poznati dijaka izven šole; sami liberalni so vzgajali tudi liberalne dijake; liberalni spisi so kvarili mladino; profesorji so se norčevali iz pobožnih dijakov: »O, saj vam na branim iti v semenišče« itd. Pojavil se je glas, da so novomeški dijaki največji pijanci; vdajali so se tudi drugim strastem. O smotru življenja niso hoteli razpravljati, prijel se jih je priimek: plitvi. Se- veda izjeme so bile tudi v teh časih; toda resen in odločen preobrat se je začel šele pred štirimi leti s prihodom patra Pavla. Prvi sestanek, ki ga je vodil tov. Komljanec sam. so denunci-rali; formalno se jc sestanek ponesrečil; karcer in šolnina sta bili posledica kršenja »disciplinarnega reda«, toda sestanek je vzbudil daleč na okoli splošno pozornost, led je bil prebit. V teh razmerah je prišel oče Pavel, ker četa je bila brez pastirja. Dijaki so se začeli zbirati okoli njega; sledila je ustanovitev Marijine družbe, ki šteje sedaj 63 članov in 28 kandidatov. Polovica novomeške gimnazije jc katoliška; upamo, da postane novomeška gimnazija vzor vsem drugim. Nato slika tov. Komljanec pomen organizacije: moč, delitev dela, ohranitev energije, stalnost, vpliv na javno mnenje in skupno stremljenje za pravimi smotri; povdarja, da je napačna »absolutna« narodnost in da so izobraženci odgovorni za svoje vodilno delo. Naposled sklene svoje krasno predavanje s pra-vilnejšim geslom, kot ga ima S. D. Z.: Z narodom k Bogu (mesto: »Z Bogom za narod«, ker ni narod zadnji smoter)! Soglasno se sprejme resolucija, da naj dijaštvo pristopa v največjem številu k Marijini družbi. Nato predava tov. bogoslovec Plev-nik: O narodnem delu dijaka; slika nekatere najvažnejše točke v programu delovanja pododborov S. D. Z., zlasti skrb za ohranitev narodopisnih zanimivosti Belckrajinc: pesmi, melodij, izrekov, sploh vsega duševnega narodovega življenja; obrača pa tudi pozornost na gmotne izdelke naroda in njegove gmotne razmere. Naš smoter bodi, da ustanovimo krajevne narodopisne zbirke ali muzeje, naloga, ki jo je zlasti belokranjski pododbor že opeto-vano povdarjal; pri tem delu pa naj nam pomagajo izobraževalna društva. V debati opozarja tov. Komljanec, da so za nas najbolj potrebne pristne ljudske drame, v katerih se slikajo najrazličnejši ljudski značaji; dr. Malnerič opozarja, na najbolj skrite kraje; pri delu naj nas ne vodi lokalni separatizem, temveč ljubezen do lastnega doma. Vsled pomanjkanja časa odpade referat tov. lica: Dolenjska nekdaj in sedaj, ki pride drugič na vrsto. Pač pa se je debatiralo o dijaku in gospodarskem napredku Dolenjske ter narodno-obrambnem delu na Kočevskem; tov. dr. Malnerič predlaga ustanovitev ljudskih knjižnic v Št. Jerneju, Belicerkvi, Škocijanu, v Dragatušu, na Vinici, na Sinjem vrhu, v Starem trgu ter podružnične knjižnice v Novem mestu. Tudi naj se ustanove dekanijske knjižnico za naše izobraženstvo, zlasti bi bila potrebna taka knjižnica za Belokrajino v Črnomlju. V gospodarskem oziru sc naj obrne pozornost na izseljevanje, na kolonat, ki se je ohranil po nekod še sedaj; naj sc napravijo naravoslovno in gospodarske zbirke; tov. ilc prevzame stalno proučevanje gospodarskih razmer na Dolenjskem. Tov. Rodič se ponudi, da bo fotografiral vse dolenja ske zanimivosti po navodilu tozadevnega odseka. Pri seji podružničnega odbora ob 3. uri popoldne se je sklenilo še marsikaj važnega; sklenilo sc jc dalje, da se vrši prihodnji sestanek dolenjskega katoliško-narodnega dijaštva prihodnje leto v Dobrepoljah. Ob 5. uri popoldne se je začela ljudska veselica z dr. Krekovo igro: »Tri sestre«. Vsi igralci in vse igralke so izborno rešili svoje vloge. Zvečer pa nas je presenetil pevski zbor izobraževalnega društva ter naše črnomaljske tamburašice. Tako sc jc sestanek izvršil v popol. no zadovoljnost vseh. Sestanek sta br-zojavno pozdravila g. profesor in deželni odbornik Evgcn Jarc ter g. pater Pavel. Drugi dan je napravilo nekaj tovarišev izlet, v Metliko skozi Gradac, kjer smo zapeli v gostilni g. Mazellela tudi lepe stihe naše himne: Naprej na dan, na solnčno plan, »Danice« je svit nad nami razlit, in »Zarije« trak razganja nam mrak! Zborovanje dolenjskega dijaštva je bilo eno izmed najlepših in tudi zelo pomenljivo, saj je bilo vseskozi posver čeno razmotrivanju, kako dvigniti Do. lenjsko in navdušiti za to delo mla* dino. Slavlje slovanskega gasilstva. Minuli dnevi ostanejo zapisani z zlatimi črkami v povestnici »Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva«, a tudi v povestnici Ljubljane, štiridesetletnica ljubljanskih gasilcev je bilo mogočno slavlje avstrijskega slovanskega gasilstvu. Ljubljana sc nam je zdela, da je postala čez noč slovansko mesto, Ljubljana, Praga, Brno, Zagreb in Krakov obenem. Toliko slovanskih gostov še ni zbrala Ljubljana, kakor zdaj ob slavlju slovanskega gasilstva. Češko, poljsko, hr- LISTEK. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »Same zarotnike,« jc rekla Nehu-šta. »Veliki načrt, da sc požene Rimljane iz svetega mesta, hitro dozoreva, tvoj ded pa ima pri tem glavno besedo. Vedno se bojim, da bo moral tudi glavni račun on plačati. — Ali si že slišala, da se je Kaleh vrnil v Tir?« »Kaleb!« je za jecljala Miri jam. »Ne.« »Da! Včeraj je prišel in 1k> danes «večer med našimi gosti. Bojeval se je tam v puščavi in pravili so mi, da ie bil eden izmed onih, ki so se polastili trdnjave Masade in pomorili vso rimsko •josadko.« »Ne želim, da bi se sešla ž njim,« je rekla Mirijam. »Ne, to moraš storiti, in čim preje, tem bolje. Čemu sc treseš pred tem človekom?« »Ne vem, vendar sc ga zelo bojim.« XXX Ko jc onega večera Mirijam stopila t obednico, so gostje — bilo jih jc dva- najst, — že sedeli pri mizi. Na povelje svojega deda je bila opravljena v svoja najbogatejša oblačila, narejena po grškem kroju, lase pa jc imela urejene v zavitih kitah, ki jih je vrhu glave držala zlata mreža. Opasana je bila z zlatim pasom posutim z dragulji, okoli vratu ovratnico z biseri, ki jo je poslal Mark, na roki pa prstan — onega s svojo in Markovo podobo. Ded jo predstavi gostom, ki so vstali v pozdrav. Veselo se jc oddahnila, ko med njimi ni opazila Kaleba. Toda prav v istem trenot-ku stopi v obednico Kaleb, visok, ponosen, ki jc na prijazne pozdrave le hladno in dostojanstveno odzdravljal. Takoj je zagledal Mirijam ter jo pozdravil rekoč: »Torej sc vendar zopet vidiva! Gotovo je tudi zate vesel ta trenotek?« »Kako bi ne bila vesela, ko po dolgem času zopet vidim tovariša svojih otroških let,« odgovori Mirijam mirno, a začudila se je, ko mu je ded odločil najodličnejše mesto pri mizi zraven nje. »Odkod prihajaš, Kaleb?« ga je vprašala. »Iz vojske, Mirijam. Poskusili smo se z Rimljani!« »Ali ni to preveč predrzno?« »Kdo ve?« je odgovoril »Kar jo. ie; jaz sem se dolkro obotavljal, toda tvoi ded me je pridobil za stvar, in sedaj treba delati.« In pripovedoval ji je, kako so se polastili Masade in kako se razne stranke bore v Jeruzalemu. Med tem pripovedovanjem vstopi v dvorano sel, ki pove nekaj Benoniju na uho, in odide. »Čujte, prijatelji. Rimljana Gostija Gala so pognali iz zidovja jeruzalemskega in njegova vojska je bila uničena v soteski Bethoron.« »Bog bodi hvaljen!« so odgovorili vsi navzoči in se veselo oddahnili. »Bogu hvala!« je ponavljal Kaleb, »za tako veliko in slavno zmago! Rimljani so torej pobiti!« Samo Mirijam je molčala. »Kaj pa ti misliš o tem?« vpraša Kaleb in jo pogleda. 1 »Da se zopet vrnejo, in sicer močnejši kakor poprej,« jc odgovorila, nato pa je na Benonijcvo znamenje vstala in odšla. Iz obednice je šla Mirijam v lopo na vrt. Zaželela si je tihega kraja, da se nekoliko oddahne, ker ta dan jc doživela toliko, da je komaj nosila. Vsa srečna je bila, ker je prejela pismo in spominsko darilo od Marka, a silnu vznemirjena, ker se je isti dan sešla s Kalebom, ki jo. kakor jo čutila, še vodno zalezuje. Kako čudno vodi osoda njo, Marka in Kaleba! Ona sirota in varovanka Esencev je bila sedaj imenitna in bogata; Mark, poprej zadolžen rimski častnik, živi sedaj v dijaju, in tudi Kaleh sc je v teh burnih časih povzpel naenkrat do veljave in moči. Vsi trije so bivali v zlatih gradovih, ki pa so se njej zdeli malo varni. Vsi trije so se skoro naenkrat dvignili, a kdo je porok, da v teh nemirnih, bojevitih časih, eden ali drugi izmed njih zopet nc zdrkne v nič. Čutila je, kako je na svetu vse spremenjlivo in minljivo! »Kaj pa premišljuješ, Mirijam?« se je začni1 krepak glas poleg nje; bil je Kaleb, ki se je natihoma prikradel do nje. »Zmago obhajamo, kakor si slišala, in zato je prav, da sc malo odpočijemo. Jaz bi sc rad prav dobro spočil. Ka.k-šen prstan pa imaš na. svojem prstu?« jo vpraša Kaleb nenadoma, ko ji poljubi roko. Mirijam so je izravnala in osoko- lila. »Prstan, ki mi ga je Mark poslal.« »Zdelo sc mi je tako. Čul sem o njem; Mark je postal baje velik ljubljenec Neronov, a tak, da se mu ves Rim smoje.« »Jaz se mu ne smejem. Kaleb.« >No, ti si mu bila vedno zvesta. Povej mi, ali se pa meni sme ješ?« vaško, slovensko, se je govorilo minule dni po Ljubljani. Kakor smo poizvode-li, je došlo na ljubljansko slavijo 11 Poljakov, Sli Čehov, 351 Moruvcev, ¡¿30 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in približno 5U0U Kranjcev, 115 društev. Zastav jc bilo hrvaških 22, domačih pa 20. Tudi koroško slovensko gasilstvo jc bilo zastopano na slaviju. Ljubljana jo bila vsa v zastavah. Okrašen jo bil osobito «Mostni dom«, kjer so bila slavnostna gasilska zborovanja in pa hiša načelnika ljubljanskih gasilcev g. Štriclja, ki jo bila vsa v zastavah in v zelenju. Brzojavnih pozdravov je došlo zelo veliko. Kranjski deželni predsednik baron Schwarz jc pozdravil zborovalco s sledečim brzoja-vom: »Odsoten od Ljubljano, izrečem tem potom spoštovanemu društvu svoje srčne čestitke k današnjemu praznovanju 40-letnega obstanka želoč mu tudi za bodočo najboljši razvoj na polji, človekoljubja. Nadalje so došli brzojavni pozdravi iz Vinice, Varaždina, Zagreba, Opave, Požegc, Gradca, Mokronoga, Splita, Lwowa, (Požarna sokol wo Lwovve). Slikovito podobo so dali ognjogasci Ljubljani s svojimi uniformami. Osobito so ugajalo elegantne uniformo češkega in poljskega gasilstva, imponirali so tudi hrvaški gasilski poveljniki z lepimi svojimi uniformami. Ljubljančani so zelo prijazno občevali s slovanskimi gosti, ki jim ostane brezdvojbeno ljubljansko slavijo v trajnem spominu. Dohod gostov vršil so je v soboto zvečer, ponoči in v nedeljo zjutraj. Čehe je pozdravil žo na Jesenicah tajnik kranjslre gasilsko zvezo Trošt. Zlasti slovesen je bil sprejem Hrvatov in Čehov. Koncert v Unionu je v soboto združil došlo slovanske gosto in Ljubljančane. Slavnostno zborovanje v »Mestnem Domu«. Udeležili so se ga slovanski gostje in ljubljansko društvo. Vodil ga je častni predsednik ljubljanskih gasileov župan Hribar. Gosto pozdravlja Turk, v imenu ljubljanske občine pa podžupan dr. Tavčar. Odzdravljajo za Čehe cesarski svetnik Vozab, predsednik čo-ške gasilne zveze Mayer in za Hrvate Dimitrovič in za Poljake Sroka iz Lvo-va. Hribar se zahvaljuje slovensko, češko, poljsko in hrvaško. Na Hribarjev predlog se odpošlje cesarju Franc .Jožefu I. udanostna brzojavka. Absac iz Karlovca in Mayer pozdravita očeta kranjskega gasilstva Doberleta, ki se ganjen v prisrčnih besedah zahvaljuje za zasluženo počaščenje in za srebrn venec, ki mu ga je poklonilo »Ljubljansko gasilno in reševalno društvo«. O zgodovini »Ljubljanskega gasilnega iu reševalnega društva« poroča Hribar, nakar zaključi slavnostno zborovanje. Sv. maša v Zvezdi. — Pred deželnim dvorcem. — Pred mestno hišo. Na Bleiweisovi cesti so so, zbrali gasilci. Bil je velik nastop, ki je impo-niral vsakemu, kdor ga je videl. Na konju jo poveljeval zbranemu slovanskemu gasilstvu Turk. Tri godbe so korakalo v izprevodu. Na Kongresnem trgu so je postavila Četa, v Zvezdi jo daroval sveto mašo č. g. dr. Opeka. Pri glavnih dolih sveto maše so streljali na Gradu. Pri sveti maši smo opazili dvornega svetnika grofa Chorynskega, grofa Kü- »Čemu bi se pač tebi smejala, saj izpolnjuješ veliko in nevarno nalogo, in sicer častno in uspešno.« »Da, Mirijam, moja naloga jo velika in nevarna. Visoko sem so žo povzpel, pa nisem šo na vrhu. Prestol judovski je še visoko.« »Mislim, da bi bil preprost stol bolj varen, Kaleh.« »Morda, — toda jaz moram biti velik in slaven ali pa umrem. Sedaj ne mirujemo, dokler ne preženemo Rimljanov iz dežele.« »Kaleb, jaz nimam prav nobene vere v to predrzno podjetje. Stara prijatelja sva in jaz to prosim, opusti vse to, dokler jc še čas.« »Zakaj, Mirijam?« Ker .jo Oni, ki Ga je tvoje ljudstvo križalo in komur jaz služim, tak konec prerokoval. Rimljani vas bodo poman-rlrali, Kaleb. Njegova kri pride na vas in na vaše otroke.« »Morda, Mirijam,« reče Kaleb za-' mišljen, »toda jaz ne morem nazaj, in vedno upam, da zmagamo, Toda imam še nekaj na srcu. Nisem še spremenil svojih misli; kakor sem to ljubil v otroških letih in kot mladenič, tako te tudi sedaj ljubim. Zato te prosim. Združi se z menoj, da boš slavna z menoj. Prestol ali smrt, kar rrio zadene, oboje bo slavno za-me in če hočeš tudi za te.« »Kaleb, ne morem.« nighla, Župana Hribarja in druge. — Po sveti maši so odkorakali gasilci mimo deželnega dvorca. Pred deželnim dvorcem so bili: deželni glavar, dvorni svetnik pl. Šuklje, grof Chorynski, grof Kunighl, oče Doberlot in drugi. Gospod deželni glavar je prisrčno čestital očetu slovenskega gasilstva Doberlotu na lepem dnevu. — Pred mestno hišo se jo izprevod ustavil, da se pokloni občinskemu svetu. Štricelj, Dimitrovič, May-o!' ju Sroka pozdravijo občinski zastoj). Slovensko, češko, poljsko in hrvaško so zalivali župan. Prodno izprevod odkoraka naprej zapoje jo gasilci in celo občinstvo ž njimi »Hej Slovani!« Po dopoldanskih slavnostih so so porazdelili gasilci v razno gostilno, kjer so kosili ob prisrčnih napitnicah in petju, Ljubljančan so jo pa seznanjal s slovanskimi gosti. Popoldanska vaja vršila se je točno po sporedu. Poročali smo žo v soboto o disopziciji. Vaja jc izpadla dobro. Zlasti je ugajalo, ko so reševali in izpuščali ljubljanski gasilci dečko po plahti iz 11. nadstropja na prosto. Nekaj pa moramo omenili. Lju- j bljansko gasilno društvo je imelo žo vajo, ki so boljše izpadle, kakor sedanja pred očmi vsega slovanskega gasilstva. Bilo jo preveč trobentanja, preveč nervoznosti, preveč komande, kar so slovanski gostjo prav dobro opazili in zmajevali z glavami. Največji red in disciplina sta pa vladala pri Šiškarjih in pri tvorniški požarni hrambi tobačno tvornice. Zborovanje zveze kranjskih nasilnih društev jc bilo po vaji v »Mestnem Domu«. O tvoril ga jc podnačelnik Petrič, ki pozdravi Čehe in Hrvate, za kar se zahvalijo po svojih govornikih. Poslovno poročilo poda Trošt. Mod zborovanjem pride Zvezin predsednik, oče Doberlot, ki ga gasilci navdušeno pozdravljajo. — Zvezi jo pristopilo 21 novih društev, tako da šteje danes 145 društev. Članov ,je 5124. Sklene so, da so ustanove okrajne zvezo. Izvoljeni so bili v Zvezino načel-stvo: Doberlot, 97, predsednik, Turk, 07, Merhar, 51 glasov; Gorenjci so izvolili v odbor: Rus, 45, Debelak, 45. To-man, 24 glasov; Notranjci: Petrič 20, podnačelnik. Major, 16, Smolo, 17 glasov; Dolenjci: Ogorelc, 32, Tratar, 28, Hude, 21 glasov. Poslovodja jc Trošt. Ostalo slavlje. Nedeljsko slavlje jo zaključil koncert v hotelu »Tivoli«. Včeraj so bila interna gasilska zborovanja. Zvečer jo bil koncert v Narodnem domu. Danes so slovanski gostje zapustili Ljubljano. Slavlje jim brez dvojbe ostane v trajnem spominu. Velik požar na liiralfski $?s-trni razstavi. V nedeljo jo izbruhnil na svetovni razstavi v Bruselju požar, ki je uničil mnogoštevilne razstavljene zbirko raznih narodov in držav. Požar jo izbruhnil ob 9. uri zvečer v belgijskem oddelku svetovne razstave, kakor se trdi, vslcd električnega kratkega stika. Belgijski in angleški oddelek sta popolnoma uničena in skoro isto tako tudi francoski. Italijanski oddelek jo lc doloma poškodovan. Požar jo uničil dansko, »Saj ti jc znano, da so ne smem poročiti z drugovercem.« »In ako bi ne bilo te ovire, ali bi se potem poročila z menoj, Mirijam?« »Ne,« jo odgovorila bolj tiho. »Zakaj ne?« »Ker ljubim drugega, s katerim se ravno tako ne morem poročili, ki sem mu pa obljubila, da mu ostanem zvesta do smrti.« »Rimljanu Marku?« »Da, Rimljanu Marku. Glej, tukaj nosim njegov prstan,« in vzdignila je svojo roko, »in ovratnica okoli vratu je njegovo darilo. Do smrti sem njegova in edino njegova. To ti povem, ker jc najbolje za nas vso, da veš resnico.« Kaleb je v ljubosumnosti zaškripal z zobmi. »Potem naj ga kmalu dohiti smrti« »To ti ne bo nič pomagalo, Kaleh. — Oh, zakaj no moreva biti prijatelja kakor v prejšnjih časih?« »Takrat sva bila otroka, sedaj sva pa dorasla —« Komaj jo izgovoril te besede, prišel je Bononi rekoč: »Prijatelj Kaleb,« jc dejal, »mi čakamo nate. No, Mirijam, kaj pa ti tukaj? V svojo sobo, dekle. Bojne stvari niso za ženske.« »«Bojim se pa, ded, da jih bodo moralo žensko drugo plačevati,« jo odgovorila Mirijam, se prikloni in odide. rusko, norveško, avstrijsko, japonsko in kitajsko sekcijo. Več kot 40 hiš Ave-nuo du Sobolsch, ki moji na razstavo, jo poslalo žrtev požara. Cela leva stran Avcnuo des Nations jo zgorela. Ranjenih je okoli 20 do 30 ljudi. Da se je požar tako razširil, je bil vzrok močan veter. Od belgijskega razstavnega oddelka ni ostalo ničesar drugega kot nekaj hišne oprave, ki so jo znosili v naglici na prosto. V francoskem oddelku samem jo bilo razstavljenih za 17 milijonov bri-ljantov. Oni, ki so jih rešili, so stavili na tehtnico svoje življenje. Naravno je, da so se v trenotku največje nevarnosti našli ljudje, ki so hoteli ropati in pleniti. Nekaj so jih aretovali in zvezane odpeljali k sodišču. Nek tat je ušel. Baje je imel polne žope dragocenosti in biserov. Dragocene kamne so metali iz gorečega poslopja na vrt, okoli katerega jc vojaštvo slražilo z ostro na basanj in i puškami, da ni nihče kradel in ropal. Vojaštvo je imelo okoli francoskega razstavnega oddelka povelje, ustreliti vsakogar, kogar sc zasači pri ropanju. Vsa nesreča jc prišla popolnoma nepričakovano, zato jo tem večja. Da bi se jo moglo omejiti, jc bilo na razstavi premalo ognjegascev. Mestni ognjogasci iz Bruslja so prišli k požaru ono uro prepozno. Požar je prvi opazil nek uradnik nemškega strojnega oddelka. Na razstavi jo bilo okoli 100.000 ljudi, ki so bili šc pravočasno opozorjeni na nevarnost. Bruselj jo podoben sedaj mestu, v katerem je razglašeno vojno stanje, tako jc prebivalstvo razburjeno. Iz province prihaja mnogo ljudi v Bruselj. Prometna sredstva, ki vodijo do razstave, ne zadoščajo za prevažanje številnih radovednežev. Doslej pravzaprav še nihče no vc, kako ,ie požar nastal. Nekateri trdijo, da jo nastal vsled električnega kratkega stika, drugi pa, da vsled ognja v kuhinji belgijskega razstavnega oddelka. Toliko je gotovo, da jo največji vzrok obsežni nesreči to, da so bila poslopja pač samo za razstavo, a ne dovolj trajna in trpežna. Velika sreča jo še, da jc ostala nedotaknjena velika mednarodna umetniška razstava, kakor tudi Rubensova. Veliko bolj občutna je škoda, ki jo jc povzročil požar zasebnim stanovanjem in elegantnim vilam, ki so bila sezidana na razstavi, Pogorelo je 22 hiš. Velika je tudi škoda, ki so jo povzročili z vodo pri gašenju. Mnogo italijanskih umetnin, zlasti starih, je bilo pri reševalnih delih popolnoma uničenih. Najdragocenejši predmet, ki ga jc uničil ogenj, jc pač umetno delo ant-werpskih trgovcev z diamanti. Umetnina predstavlja v miniaturni obliki bruseljsko mestno hišo ter je vredna milijon frankov. Ostalo ni ničesar kot kupček pepela. Angleški oddelek jo bil v teku 50 minut popolnoma uničen. V tem oddelku so bilo nenadomestljive umetnino.. kakor poroča »Times«. Rešiti jih ni bilo mogoče, ker sc jo ogenj prehitro širil. Nekaj uradnikov je skušalo reševati, a so rešili samo blagajno in nekaj važnih listin. Zgorelo so dragocene zbirke slaroangleškega pohištva, ki so bile vredne stotisoče frankov. Včeraj ob 5. uri zjutraj je bil požar skoro popolnoma že pogašen. Vsa razstava je v velikih razvalinah. To, kar jc s trudom, sestavil človeški um, je bilo uničeno v par urah. BOSENSKE POSTAVE. V- jesenskem zasedanju bosensko-herccgovskcga saborja sc pred lože postave o izločitvi Baltalika in Morasa, postavo o obveznem delavskem nezgodnem zavarovanju, o izvršitvi ročnih obrti in cestna zgradbena postava. PO HRVAŠKIH VOLITVAH sc hrvaška vlada znatno izpremeni. Dr. Amruš postane podban, Roraucr pa načelnik bogočastnogu oddelka. Tudi Supilo bo igral važno vlogo. Ban se je že večkrat posvetoval s Supilom po več ur. SRBI IN CETINJSKO SLAVLJE. — AVSTRIJA IN ČRNAGORA. Poroča se, da sta sklenili Črnogora in Avstrija lajno zvezno pogodbo. — Belgrajsko časopisje napada črnogorskega bodočega kralja, ker jc zavistno, da si nada kraljevski naslov. V Belgra-du očividno no vidijo radi, ker postane črnogorski knez kralj, a v Cetinju sc za bclgrajskc napade no zmenijo, ker znajo, da jih narekavata zavist in ljubosumnost. BOJI OB GRŠKO - TURŠKI MEJI. Iz Papapulija se poroča o boju med grško in turško obmejno stražo.. Nevarni) ranjeni so bili trije grški vojaki. Pri Domenikonu so se spopadli s Turki grški pastirji in grški obmejni stražniki. Turški vojaki so ustrelili tri pastirje; ranjena sta dva turška vojaka. IZGREDI V PAZINU. Poroča so, da so se včeraj ob priliki hrvaškega sokolskega izleta v Pa-zinu večkrat spopadli Hrvatje z Italijani. Aretirani so štirje Italijani. LIŠKA ŽELEZNICA. Ban dr. Nikola pl. Tomašič je bil navzoč pri soji ogrskega ministrskega sveta, v katerem se je šlo za liško železnico. Ban javlja, da se bo liška železnica gradila. TURŠKE POLITIČNE NOVICE. Otroci bivšega sultana Abdul Ila-mida so v veliki bedi. Princ Abdura-liim dobi 100 funtov mesečno, dve sultanovi hčeri so pa omožili in dali vsaki 560.000 pijastrov. — V mladoturški policiji ni roda. Medseboj sc napadajo in koljejo. Policijskega načelnika Solini Efendija jo napadel policijski načelnih Ilikinet E fondi, a ni imel sreče, ker ga je Solim ubil. NEMIRI V PERZIJI. Poulični boji v Teheranu so končani, a nemiri trajajo daljo. V Ala-bekparku so vrše neprestani boji. Ounabka „Straža". Naša »Straža« tudi v zloglasni dobi kislih kumar no spi. Slovensko službo božjo imamo tudi o počitnicah. Dno 10. julija, ko sto na Kranjskem toliko narodnih »Straž« postavili, smo se tudi na Dunaju navduševali za svojo vero in narodnost. V cerkvenem govoru nam jo č. g. Samsa slikal življenje in delovanje slovanskih bratov sv. Cirila in Metoda ter nas navduševal, naj ded-ščino svetih bratov Cirila in Metoda, vero in narodnost, vedno ohranimo. Zvečer pa jo v društvenem lokalu predaval o vzrokih razkola med katoliško in pravoslavno cerkvijo ter o pomenu »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« za cerkveno zjedinjenje mod Vzhodom in Zahodom. Nato ,jo č. g. Omerza, »poverjenik »Apostolstva sv. Cirila in Metoda« za Dunaj, sprejel 23 novih članov. »Apostolstvo« šteje sedaj na Dunaju 105 članov. 14. avgusta jc predaval v »Straži« č. g. Trdan o grumvaldski slavnosti v Krakovem (14.—20. julija), pri kateri je. bil sam navzoč. V lepem govoru nam jc podal pomen grunwaldske bitke za Poljsko ter nam zlasti nekatere p?izore iz slavnosti same tako živo naslikal, da so nam je zdelo, da smo sami navzoči. Zlasti je povdarjal navdušenje Poljakov za katoliško vero in narodnost. Gospod predavatelj je žel viharno odobravanje. »Straža« si je omislila nove društveno razglednice, ki so prav srečno koncipirane in bodo društvenikom gotovo ugajale, pa tudi izšolanemu oste-tičnemu okusu: Prosta stran kaže društven znak: napis »Straža« in slovenska tijabojnica, zraven pa napis: V eni cerkvi, o Gospod, Združi ves slovanski rod. Silvin Sardenko. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos. Koscski. G. predsedniku čestitamo na tej koncepciji. Razglednice prav lepo izražajo program naše »Straže«. Tomu programu naj bo »Straža« tudi v prihodu josti zvesta! Stražan. Dnevne novice. -(- Pasjednevna ugibanja »Slovenskega Naroda« o potrditvi župana Iv. Hribarja nimajo ne glavo ne repa. Župan Ivan Hribar sam najbolje ve, da ste se obe slovenski stranki potegnili za njegovo potrditev, zato je tem grše, če »Narod«, kakor se trdi, z njegovo vednostjo poizkuša iz nizkotnih strankarskih ozirov to sploh tajiti. »Slovenski Narod« je liberalno slovensko politiko vedno delal z lumparijami in tudi to pot, tako poizkuša. »Narod« citira besedo dr. Šusteršiča »Slovu Polskem«, da »vprašanje potrditve ljubljanskega župana ni v nikaki zvezi z razmerjem S. L. S. napram vladi« ter jih zavija, da iz tega sledi, da so S. L. S. za potr-ditov ni potegnila. Dr. Šusteršič je s temi besedami dementiral bedasto slovensko liberalno trditev v tem poljskem listu, da noče Bionerth Hribarja radi tega potrditi, ker se hoče približati S. L. S. Stališče S. L. S. je neizpre-menjeno, nko Bionerth Hribarja potrdi ali no, radi Hribarja nismo pričeli obštrukcije, pa radi njega tudi od nje no bomo odnehali. Ali tega ne razumejo liberalni možgani? S. L. S. jo varovala stališče avtonomije, ker se jo po svojem poklicanem reprezentantu za- vzela za potrditev izvoljenega župana, s tem pa nikakor ni rekla, da odneha od boja za slovenske pravice, pod pogojeni, da vlada predloži vladarju potrditev. To bi morda liberalci storili, mi ne. Z nami se tako ne baranta, naš boj je odkrit, naše slovenske zahteve do vlade so znane, in le če se vsem tem zahtevam ugodi, preneha boj, prej pa ne! Tako delamo mi moško slovensko politiko! -f- Prvi javni shod v Dragi. Odkar ljudje pomnijo, se je vršil včeraj dne 15. t. m. prvi shod v kočevski Dragi. Shod je priredila Kmečka zveza za ribniški in kočevski okraj. Otvoril je zborovanje načelnik Kmečke zveze, poslanec Jaklič, ki je govoril o pomenu in potrebi kmečkih zvez ter kmečkega združevanja. Za njim je razpravljal o kmečkem vprašanju deželni odbornik dr. Pegan, ki je deloma tudi poročal o delovanju deželnega zbora. Po navdušenih besedah g. kaplana Šku-lja iz Loškega potoka in domačega g. župnika Znidaršiča, se je shod navdušeno zaključil. V Dragi se je s tem shodom začela orati ledina. Prišlo je, lahko rečemo, nad 200 ljudi iz vseh okoliških krajev, zlasti iz Drage, Pod-preske, Novega in Starega kota, iz Trave, Srednje vasi, Črnega potoka, Lazeč in en voz iz Loškega potoka. + Vse je narobe v liberalni stranki. »Gorenjec« pravkar vnovič napada dr. Tavčarja, da je absolutist, tisti Jug pa, ki hoče v najnovejšem času prepihati liberalno stranko in odpihati dr. Tavčarja, je hodil te dni po Beli Krajini, koder je zaupnike liberalne stranke hujskal zoper »stare lenuhe« v Ljubljani. Tudi »Narod« je za to izvedel in v soboto objavil sledeče: »Profesor Jug, osnovatelj »Skale« in jako neroden profesor na ljubljanskem mestnem li-ceju, je ob času, ko je zborovala učiteljska »Zaveza« v Novem mestu, sklical tja zaupnike slovenske napredne stranke, da bi imenovali kandidata za dopolnilno državnozborsko volitev. Kaj je opravil, ne vemo. To pa vemo, da tako ne bo šlo naprej. Ali imej slovenska napredna stranka svoje oficijalno vodstvo, ali se pa naj prepusti vse Jugu, ki ima, kakor kaže, za to vsa primerna svojstva! Pa smo skoraj prepričani, da ta jug še ne bo odnesel naše stranke!« — Zdaj pa ima Jug besedo. + Takih čenč, kakor jih je objavila »Edinost« 14. t. m. na uvodnem mestu pod naslovom »Slovencu«, nismo še iz-lepa brali. Podpisan je dr. Josip Man-dič, ki ga sicer nismo nikoli imeli za posebno brihtnega, takega političnoso-cialnopsihološkega regljanja, kakor ga je spustil v nedeljski »Edinosti«, pa ga vendarle nismo smatrali za zmožnega. Mož kvasi, da se tema dela. On »presoja državo z zgodovinskopsihologične-ga stališča,« njemu »pojem državljan lie označa nekaj absolutnega,« človek mu je, kakor že rajnemu Aristotelu, »socialno bitje«, patriotizem primerja kot evolucionist mimicryju in prihaja mu na misel »Schoppenhauerjev grenki izrek: »Wo der Wille spricht, hat der Verstand zu schweigen!« — »Kjer govori volja, mora razum molčati!« — Prav res: Kjer govori dr. Jože Mandič, tam mora razum molčati!, tako bi mi ta »grenki izrek« tolmačili. Kar ta tržaški kvasolog, kojega »svetovno nazi-ranje se od »Slovenčevega«, ki sledi teološkim naziranjem o vsemirju, v marsičem razlikuje,« opleta dalje o dr. šusteršiču in njegovi politiki ni vredno da bi se ponatiskovalo — saj nismo humorističen list. + O delovanju izvestnih liberalnih učiteljev na Goriškem piše »Novi Čas«: »Postava zahteva, da mora učitelj skrbeti za versko - nravno vzgojo otrok v šoli in zunaj šole, da mora skrbeti torej za to, da se bodo otroci vzgajali v smislu božjih zapovedi in naukov Kristusovih. A kaj vidiš? Vidiš svobodomiselnega učitelja, ki odpravlja v šoli molitve in pozdrav »Hvaljen bodi Jezus Kristus«; ki otrokom spominke na prvo sv. obhajilo trga in jih meče v pljuval-nik; ki gre celo tako daleč, da koman-dira duhovnikom v cerkvi? Ali se to ne pravi postavo teptati in se iz nje norca delati? Postava dalje strogo prepoveduje, da zahajajo otroci k javnim plesom. Tu pa vidiš svobodomiselnega učitelja, ki je sam-pri plesih navzoč ali ki celo sam pleše kakor kak afrikanski divjak, ali pa, ki celo trpi, da se njemu podrejeni šolski otroci plesa, v pozni nočni uri v njegovi navzočnosti udeležujejo in po plesišču norijo. Ali ne tepta tak učitelj postave? Ali se morda ne dela norca iz nje in iz prisege, s katero se je zavezal pred živim Hogom, da bode v smislu postave deloval.« — Ni čuda, da so tako razmere ponekod na Slovenskem, če vodja liberalnih učiteljev v Novem mestu oznanja, da ver-sko-nravna vzgoja ne obstaja v tem, da se otroke vzgaja v šoli v verskih resnicah katoliške Cerkve in njenih nravnili zapovedih", ampak" da obstoja le v tem, da človek, oprt sam nase, po svoji lastni pameti in naravi sledi zgolj naravnim ciljem v človeški družbi in moli naravo ter samega sebe? Slovensko ljudstvo mora enkrat jasno izpregovo-riti, ali sme to posvobodomisljevanje njegove tleče še dolgo tako trajati dalje! + Sami Nemci. Zveza celjskih nemških vseučiliščnikov je dne f). t. m. zborovala v Celju in si izvolila nov odbor. Značilno je pri tem odboru le to, da so čisto vsi odborniki rodom Slovenci: Rakuš, predsednik, Šurbi, podpredsednik, Riba, tajnik, Petriček in Potočnik, odbornika. Takih sinov je mati Germanija lahko vesela. + V Slovenjemgradcu na Štajerskem, mestu, ki šteje 1 IGO prebivalcev, je ena desetina vsega prebivalstva učlanjena v »Sudmarki«. Da bi tako tudi povsod pri nas bilo! + »Volna Myšlenka«, glasilo čeških svobodomislecev, ki financirajo tudi slovensko »Svobodno Misel«, piše v zadnji številki, da je finančno ravnovesje njenega tajništva ogroženo. Treba bi bilo, da tri četrtine članov plača svoj prispevek, da bi se ognili deficitu; tako pa mora »Volna Myšlenka« za same opomine izdajati 60 kron mesečno. — Seveda je spričo takih razmer težko »Volno Myšlenko« in »Svobodno Misel« redno izdajati. Jako značilno je, da, niti »svobodni mislitelji« sami nočejo plačevati lastnega glasila. — Sankcioniran deželnozborski sklep. Cesar je sankcioniral sklep deželnega zbora kranjskega, da se dovoli mestu Kočevju pobirati od leta 1910. do 1919. petodstotno doklado od poslopij po njihovi vrednosti, ki so podvržena hišnonajemninskemu davku. — Djakovsld škof dr. Krapac je obhajal v petek 44-letnico mašništva. — Umrl je v Radovljici 14. t. m. dvorni svetnik v pok. Josip Dralka v starosti 80 let. Naj v miru počiva! — Pogreb danes ob 6. uri v Radovljici. — Na Brezjah je bilo včeraj na Šmarni dan izvanredno veliko romarjev — okrog 4000. — Oba dneva, 14. in 15., je bilo obhajanih v tamošnji cerkvi 3200 ljudi. — Na kljuki se je vjel. Pri zgradbi Josip Kustelj-nove vile na Vrhniki je dne 12. t. m. zdrsnil raz strehe krovec z eternitom ter priletel na ob kapu napravljen oder s tako močnim sunkom, da se je slabo napravljen in z eternitom obložen oder podrl. Krovec bi bil padel z visočine 12—15 metrov, a je za srajco obvisel na kljuki za strešne žlebove. Na obupen klic so delavci hitro pristavili lestvo, po kateri se je rešil gotove smrti. — Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje je dobila delavka v vevški popirnici, Frančiška Brezovar. — Kanonično umeščen je bil danes na župnijo Zapoge č. g. Frančišek Koželj. — Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Plaveh na Goriškem g. Andrej Ga-brijelčič. Pokojnik je bil brat rajnkega preč. g. prelata, ravnatelja goriškega semenišča, in višjesodnega svetnika na Dunaju, g. Mihe Gabrijelčiča. Umrl je na isti bolezni kakor pokojni prelat. Preostalim naše iskreno sožalje! — Tovarna pogorela. V nedeljo popoldne je deloma pogorela bivša Kot-nikova parketna tovarna na Vrdu pri Vrhniki, ki je sedaj last gosp. Lenarčiča. Pridnemu gašenju domačinov se je posrečilo ogenj omejiti. — V Zagrebu se je otvorila jesenska razstava »Zagrebački zbor«. Razstavili so tovarnarji, industrijci, poljedelci itd. — 50Ietnico mašništva je obhajal v nedeljo v Zagrebu kanonik dr. Ive-kovič. Ivekovič je bil dolgo časa profesor v zagrebškem semenišču in je ugleden hrvatski jezikoslovec ter častni član akademije. — Iz Opčine pri Trstu se nam piše, da je č. g. dekan Slavec poveril ob svoji odsotnosti skrb za župnijo gosp. župniku Stefanuttiju v Prebičah in naprosil v slučaju nujne potrebe za pomoč tudi gospoda župnika Ivrančiča na Re-pentabru; gospoda, dr. Požarja pa je prosil, da opravi eno nedeljo (24. julija) drugo sveto mašo ob 10. uri, ker ste na Opčini potrebni dve sveti maši, in popoldansko službo božjo zato, ker je gospod dr. Požar najbolj prost, sicer pa ima g. dr. Požar od škofijskega or-dinarijata pravico jo opravljati. — Dragonski polk Nikolaj V., ki ima zdaj vaje okoli Radoljice, bo ob priliki 80-letnice cesarjevega rojstva, 18. t.' m., imel sv. mašo na prostem na vežbališču pri Lescah ob 8. uri zjutraj. — Otrok se je ubil. 12. t. m. je pustila žena opekarja J. Bartelna na Vrhniki svoja 2 in 3'/L> leta stara otroka v kuhinji, mej tem ko jo nesla možu kosilo k opekarni. Mlajši je zlezel na okno, katero se mu jc odprlo in ie na- del z glavo na rob spodaj stoječe posode za vodo ter se potem zvrnil v vodo. Otrok je 1 >i 1 takoj mrtev. ČEŠKI DUNAJSKI POLET. Dunaj, glavno mesto naše državo, živi oil cele države. V njem zboruje državni zbor. Mesto samo bi moralo biti veselo, če je posetijo tujci. Letos imajo Dunajčani svojo lovsko razstavo. Nanjo! Tako je pel raklamni boben. Na Dunaj! Gospoda, oglejte si našo lovsko razstavo! Čehi so sklenili, da si skupno ogledajo razstavo. Ampak nemška svo-jat se ti kar ustraši češkega poleta. In pričela se ti je gnjusna gonja proti tistim Čehom, ki so nameravali ogledati lovsko razstavo. Tisto judovsko časopisje, ki zoblje suho zlato iz vladnih jasli, je pisalo najstrupenejše. To Čehov ni motilo, šli so na Dunaj. V nedeljo zjutraj ob sedmi uri so se pripeljali. Prišlo jih je 315, ako bi ne bili vsenemški suroveži Čehov hrulili, bi jih bilo čez tisoč. Čehe je čuvala policija, ki jih je spremila v »Narodni Dom«. Nemci so gledali Čehe ki jih jc stražilo 1500 policistov. Nemce sta vodila dr. Wei-denhoffer in Pittner. Poizkušali so vdreti pred »Narodni Dom«, a policija jc to zabranila. Ker se niso mogli pretepati, so hoteli imeti shod, ki ga pa policija ni pripustila in je pričela izpraz-njevati zborovalno dvorano. Policijo so Nemci napadli, metali vanjo vrčke in sifonske steklenice. Ranjen je bil policijski nadzornik Herzmann. Nemci so nato »Videnski založni« razbili okna. Policija je aretirala 11 kričačev. Čehi so medtem v skupinah ogledovali mesto in lovsko razstavo. Medtem so Nemci pili in zborovali. Zvečer so poizkušali Nemci, kakih 200, vdreti pred »Narodni Dom« v Fiinfliaus, a policija jih jc razgrnila in jih 29 aretirala. Štajerske noms. š Narodni ponos celjskih liberalcev, kje si? Žalostne slutnje nas navdajajo, ako pomislimo kaki odnošaji vladajo v Celju med takozvanim »naprednim« ženstvom v narodnoobčeval-nem oziru. Toda nemčurjenje, ki ga je bilo toliko slišati med ženstvom po raznih šotorih na telovadišču na dan vsesokolstva 14. t. m. ta grd narodni greh celjskega bolj inteligentnega nežnega spola, ki je vsega grajanja vreden, bi še končno preboleli. Kakor obžalujemo celjsko narodno ženstvo, tako moramo obžalovati in se Čuditi tistim velikim slovenskim obrambnikom, ki po celem slovenskem Štajerskem z mogočnim in bojevitim glasom prepe-vajo slavo Ciril in Metodovi družbi in kot liberalci najčistejšega kalibra sedijo v uredništvu »Narodnega Dnevnika«. Gospod sourednik I.esničar, ali ste menda s strahopetnimi sokoli-zajčki vred vrgli narodni ponos tam za Bežigradom v koruzo, ker se Vam je tako naenkrat priljubilo tisto kramljanje v blaženi nemščini? Tužna nam majka! Kje je torej Vaš narodni ponos, gospodje liberalci? š Dobje. V prostorih našega pristaša trgovca g. Terzana se je dne 14. t. mcs. vršilo zborovanje Slov. kmečke zveze, na katero je prišel poročat o svojem delovanju naš državni poslanec dr. Korošec. Ker je naš okraj predvsem živinorejski in vinorejski, zato smo z zanimanjem poslušali njegova izvajanja glede trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, glede bojkotnega gibanja proti mesarjem na Nižjem Avstrijskem, ter o produkciji in konsumu vina v naši državni polovici. Povedal nam je tudi nagibe za obstrukcijo v državnem in deželnem zboru ter opozoril na grdo in nemožato postopanje liberalnih poslancev. Mnogoštevilno navzoči poslušalci so vzeli izvajanja g. poslanea z odobravanjem na znanje. š Kozje. Katoliško - narodno politično društvo za kozjanski okraj jo sklicalo za dne 14. t. m. društveno zborovanje v Planinsko vas v prostore g. Peršiča. Deželnega glavarja namestnik dr. Jankovič je opisoval najprej krivice, ki se nam gode od strani dežele in ki so rodile obstrukcijo, potem pa v vznesenih, od rodoljubnega ognja plamtečih besedah vžigal prebivalce Planinske vasi, naj pri prihodnjih občinskih volitvah obrnejo hrbet nem-škutarskim mogotcem in njihovim hlapcem ter naj sledijo krasnemu zgledu, katerega vam dajejo obmejne občine, in volijo narodno. — Državni poslanec dr. Korošec je podal sliko triletnega delovanja Slovenske kmečke zveze, katera doma neumorno gospodarsko in izobraževalno organizira slovensko ljudstvo, a na Dunaju in v Gradcu s krepko politiko brani njegove koristi in pravice. Zborovanje je vodil društveni predsednik dekan To-mažiČ. Dne 21. avgusta v Črni vrh. \ sa društva, zlasti ona v idrijskem in sosednjih okrajih še enkrat poziv-ljemo, da se v kar najobilnejšem številu udeleže odkritja spomenika našemu slavnemu rojaku dr. Lampctu. Društva, ki imajo zastave, naj pridejo s svojimi zastavami ter naj svojo udeležbo takoj prijavijo slavnostnemu odboru v Črnem vrhu. Orli idrijskega in sosednjih okrožij pridite v kroju! Naj-številneja udeležba naj priča, da znamo ceniti svoje zaslužne može. Spored slavnosti, za katero se posebna vabila ne bodo razpošiljala, jc ta-le: 1. Ob pol 10. uri sprejem gostov. 2. Ob 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom. 3. Ob 11. uri slavnostni govor in odkritje spomenika. 4. Ob 12. uri kosilo po raznih gostilnah. 5. Ob 2. uri popoldne večernice. 6. Po lita ni jah dekanijski shod izobraževalnih društev idrijske deka-nije. 7. Ob 4. odhod k odkritju spominske plošče v Zadlogu. 8. Ljudska veselica s petjem, godbo, šaljivo pošto itd. v prostorih g. župana Dominika Rudolfa. Za goste iz Ljubljane je najprimerneje, da odidejo iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 5. uri 2 min. zjutraj in pridejo v Logatec ob 6. uri 21 min., odt-od z vozovi v Črni vrh. Da ne bo v Logatcu primanjkovalo vozov, se. lahko pošljejo iz Črnega vrha, kar pa morajo seveda cenjena društva že prej prijaviti pripravljalnemu odboru. Zeli se, da sploh društva poprej naznanijo vsaj približno število udeležencev, da se jim more vsestransko postreči. Torej dne 21. avgusta vsi v Črni vrh! Vipavsko-idrijska železnica. (Dopis z dežele.)* Pred nekaj časom je župan občine Podkraj nad Vipavo objavil v »Slovencu« dopis, v katerem izraža željo, da se vipavska železnica podaljša čez Col in Ilrušico na Godovič. Možu je narekovalo one vrstice v prvi vrsti brez dvoma krajevno domoljubje, a dotični dopis je izražal jako zdravo misel in mnogo narodnogospodarskega jedra, važnega za velik del kranjske dežele. Da pa ravno sedaj pridemo na to snov, je pa vzrok ta, ker je »Slovenec« prinesel poročilo, da leži pri logaškem c. kr. okrajnem glavarstvu na vpogled načrt železnice Vrhnika - Hotedršica - Godovič - Idrija - Sv. Lucija. Vsa ta zadeva se zdi dopisniku tolikanj važna, da se osmeli zagovarjati idejo podkrajskega župana, naj se vipavska železnica podaljša čez Ilrušico na Godovič. in tako združi z nameravano vrhniško-idrijsko železnico. 1. Gospodarsko stališče. Prvo vprašanje: Ali bi bila vipavska železnica na Godovič v korist vipavski dolini? Odgovor: V. veliko večjo gospodarsko korist, kakor pa železnica Vipava-Postojna. Dosedaj so se ogrevali Vipavci za načrt, da se podaljša železnica do Postojne. Poglejmo, kakšno prihodnjost. obeta železnica do Postojne. Zvezala bi vipavsko dolino direktno z južno železnico. Ako se jemlje v poštev, da je sedaj čez Gorico velik ovinek, bi bil to seveda za Vipavo dobiček, dokler kaj boljšega ni. Da bi pa Vipavci na Pivki dobili posebnih odjemalcev, tega Vipavci menda sami ne mislijo. Kraji okoli železnice so navezani na Istro in Kras; obmejni kraji (Senožeče, Razdrto, Hrenovice) pa hodijo po vino z vozom v Vipavo, ker je njim to bolj priročno, da obenem vino izberejo. Vobče se lahko reče, da vipavska dolina s kraji okoli Postojno veliko manj občuje, kakor s kraji, ležečimi onkraj Hrušice, posebno z Idrijo. Železniška * Op. uredništva. Železniška vprašanja so večkrat sršenova gnezda. Kamor dregneš, zleti ti roj v lase ali celo v obraz. To pa jc naravno, ker vsakdo jc sebi najboljši prijatelj. Tudi ta dopis utegne dati povod nadaljni polemiki in kritiki. Navzlic temu ga objavimo, ker je potrebno in koristno, da se tako važno vprašanje prerešeta na vse strani, preden dozori. Priobčili bo-demo pa tudi vsak stvaren odgovor, ki ga morda dobimo od druge strani, le osebnih napadov v takih vprašanjih no odobrujemo. Zato tudi zavračamo gospoda dopisnika domnevanje kot neopravičeno, češ, da imajo naši poslanci bolj »pred očmi lokalne interese, nego javne koristi«. Iz zanesljivega vira vemo, da so se naši poslanci večkrat in temeljito posvetovali o vseh železniških načrtih, in sicer vedno s stališča splošnih koristi kranjske dežele. zveza s Postojno bi na vsak način olajšala vipavsko kupčijo; gre se tu pred vsem za kupčijski promet z daljnimi kraji. Upu se tudi, da bo dobila Postojna, ako se zgradi transverzalna železnica, novih ugodnih zvez. Drznemo se dvomiti, da bi transverzalna železnica imela za Vipavce praktičen pomen. Ali bodo mar Vipavci na Dolenjsko in v Primorje pošiljali vino in svoje sadje, ko imajo Lam vino in sadje doma? Računajmo tudi z dejstvom, da se časi, ko bo stekla dalmatinska železnica, za kranjsko vinstvo ne bodo zboljšali, ampak še poslabšali. Kranjsko deželo ho preplavilo dalmatinsko vino, ki je močno, poceni, in se da z Dolenjcem izbirno mešati. S tem smo le hoteli opozoriti, da Vipavci na vzhodu in jugovzhodu nimajo veliko iskati. Njihova pri-hodnjost je le na severu, in čim krajšo zvezo imajo Vipavci s severno ležečimi kraji, kjer ne raste vino, tem boljše bo zanje. Ako bi kdo ugovarjal, da imajo Vipavci v Postojni svoje glavarstvo, je to prav malenkosten razlog, ker imajo itak uradniki c. kr. glavarstva v Vipavi svoje uradne dneve. Premotrimo sedaj gospodarsko perspektivo druge eventualne črte iz Vipave čez Col in Črni vrh na Godovič. To je pač znano, da so skoro glavni odjemalci vipavskega vina v idrijskem in logaškem sodnem okraju. Vipavci z Rovtarji precej občujejo; tja hodijo na sejme po živino, tja prodajajo vino, sadje; po državni cesti čez Hrušico ro-počejo pred nedeljami in prazniki vozovi, visoko naloženi s škatljami južnega sadja. Glavno tržišče za vipavske pridelke pa je Idrija, ki veliko konsu-mira. Vzemimo slučaj, da se izpelje železnica od Sv. Lucije do Idrije in dalje, in vprašajmo se, kakšne nasledke bi to imelo za Vipavce? To posledico, da bi bil idrijski trg in vsa okolica za Vipavo izgubljena! Vsi ti kraji bi stopili v zvezo z Gorico in Brdi, kjer se dobi tudi dobro in ceno vino, ki bi vipavski pridelek docela izpodrinilo, ne samo v Idriji, ampak na vseh krajih logaškega glavarstva. Kdor pozna razmere, bo našo trditev sprejel. Zato smo rekli: prihodu j ost mora Vipavec iskati samo na. severu. Železnica čez Hrušico na Godovič hi mu ohranila stare odjemalce in ni a obenem odprla mnogo novih tržišč in to bi bila najkrajša pot do Ljubljane in obenem nazaj na Tolminsko. Drugo vprašanje: Ali bi bila tako izipeljana železnica v gospodarsko korist Idrije in okolice? Predno odgovorimo na to vprašanje, povejmo svojo misel o železniški zvezi Idrija-Sv. Lucija na eni in ldrija-Vrhnika na drugi strani. Da tako mesto, kakor je Idrija, ki ima za Ljubljano največ prebivalcev na Kranjskem in velik uvoz in izvoz, v tem času še nima železnice, je naravnost čudno. Kdor je kdaj bil v Idriji, ta bo razumel teženje idrijskega ljudstva, ki se ozira za vsakim žarkom upanja in naj prisije odkoderkoli. In odkar je stekla bohinjska železnica, imajo Idrijci še največ upanja, da dobe železnico od Sv. Lucije gori, za kar se Idrij-čani veliko trudijo. Goriška dobro ve, da bi imela od nje zdatno korist; tudi Idrijci bi jo radi sprejeli, ker druge ni. Vendar bi pa bila železnica Sv. Lu-cija-Idrija le polovičarsko delo za Primorsko, Idrijo samo in Kranjsko, saj bi po tej železnici bila Idrija odtrgana od Ljubljane in kranjske dežele, nekako tako, kakor je sedaj Vipava odtrgana od Kranjskega. Namen bi železnica dosegla stoprav tedaj, če se podaljša do Ljubljane. Vprašanje: Kje in kod? Najlažje izpeljiv je železnični tir Idrija-Vrhnika, in sodimo, da ima ta proga tudi največ upanja, da se v resnici izpelje. K temu že priganja falitna vrhniška železnica. Za Idrijo je torej vitalno vprašanje. da dobi železnico; karkoli jo približa temu cilju, tega se mora Idrija naravno okleniti. In ker menimo, da bi vipavska želoznica čez Hrušico močno pospešila železnico do Idrije, zato je v gospodarskem interesu Idrije in njene okolice, če se vipavska železnica gradi na Godovič. Ravno tako pa je tudi za Vipavce največ upanja, da najprej pridejo do železnične zveze, če se združijo z Idrijci. Tukaj se strnejo interesi vipavskega, idrijskega in logaškega sodnega okraja. Pa upoštevati ne smemo samo lokalnih koristi mesta Idrije in bližnje okolice, ampak tudi ostalih ob Hrušici ležečih krajev. Pred vsem je treba, omenjati, za koliko bi se povzdignila vrednost obširnih gozdov v Hrušici, Ilrušica, to je pogorje, raztezajoče se od Planine in Logatca do Podkraja in Črnega vrha šest ur na dolgost, in proti Predjami do šest ur na širokost, pokrito z obsežnimi gozdi. Lastniki teh gozdov so: knez Windischgratz kot gospodar logaške, planinske in predjain-ske graščine, graščina vipavska, potem občino vrhniška, logaška, hotenska, go-doviška, črnovrška - podkrajska in mnoge občine vipavske. Le čudno je, da se je razmotrujoč zadevo vipavske železnice dosedaj tako malo mislilo na to, kako oskrbeti Hrušici boljših prometnih sredstev, da se olajša izvoz iz teh obširnih gozdnih revirjev. Ilrušica sama nima vodnih moči, ker se padavina na tem pogorju zbira v podzemeljske votline, od koder se od-taka v planinsko, vipavsko in idrijsko kotlino. Vodne moči pa so ob Ilublju v Ajdovščini, in veliko neizrabljene vodne sile ob dolgem toku Idrijce. Ako bi šla železnica čez Hrušico, bi bila posledica, da bi se ob teh vodah pomnožilo število žag in razvil bi se na vse strani živahen promet z lesom. Na vrhu Hrušice bi nastal nov Rakek. Tudi so prebivalci ob pobočju hruševskega gorovja nekaki Ribničani, ki izdelujejo veliko posodarske robe za južne kraje. Sodarstvo je v teh krajih domača obrt. Z brentači, čebri itd. zalagajo vso Istro, Trst, vipavsko dolino in celo kraje doli v Furlaniji. Ta obrt bi se lahko še jako okrepila. Na severu sedanje idrijske ceste pa leži obširna občina Rovte, kjer so velike kmetije, s sicer bregovito, pa vendar rodovitno zemljo z razvito živinorejo in lepimi gozdi. Sejme v Rovtah že zdaj radi obiskujejo Lahi. Po železnici bi živinoreja v teh krajih, ki razpolagajo z obilnimi pašniki, gotovo le še napredovala. In Logatec? Logatec, ki oskrbuje sedaj ves promet med Idrijo in južno železnico, bi z idrijsko železnico gotovo veliko izgubil. A najmanj izgubi, če se idrijska železnica priklopi vipavski. Brczdvomno bo ob rovtarski cesti postaja nove železnice, in zato se bodo tudi Logatcu odprle z železnico nove prometne zveze. Taka je torej gospodarska perspektiva vipavske železnice čez Hrušico, oziraje se na promet s Kranjskega proti jugu. Ako ta promet primerjamo z onim, ki bi ga imela železnica od Postojne proti Vipavi in Gorici, najdemo pač velik razloček. Tam bi se po železnici proti Vipavi jako malo uvažalo. Mrva in les gresta na vozeh direktno v Trst. Les, ki raste v kotu za pred jamsko gračino ,v severnem pobočju Nanosa, bi imel bližjo in ravnej-šo pot do Podkraja, če bi šla sedaj blizu železnica. In ravno železnica Čez Hrušico bi dala najbrže povod, da bi se zgradila zložna cesta od Podkraja do Prcdjame v hrenoviško faro. Sodimo, da ravno pri železnicah mora veljati načelo: kje jih bo imelo več koristi od železnice? V zgorajšnjem razmotrivanju smo skušali pokazati, da važni gospodarski interesi silijo na to, da se vipavska železnica združi z idrijsko. Taka zveza hi bila na korist obsežnemu dolu Notranjske in Vipavcem samim na večjo korist, kakor čc bi šla železnica na Postojno. Železnica Vipava - Postojna, hi bila podobna bohinjski železnici, ki preseka kranjsko deželo le na periferiji. Nekaj jednakega bi bilo tudi z železnico Horjul - Ziri. Šla bi ravno skozi kraje, ki so vžc zdaj blizu železnice — potem pa čez šentjoški hrib, kamor bi bil dohod od vseh strani težaven; važna, železnl-ce potrebna kraja bi bila potem seveda Ziri in Idrija. Pa ko bi prišla proga skozi grič pod Ledinami v Sp. Idrijo, bi bila železnica tudi vže na Primorskem. Praktična bi bila veliko bolj železnica Ziri - Škofja Loka. 2. Strategiško stališče. Strategiško stališče se pri železnicah povsod povdarja, morda no povsod toliko, kolikor položaj odgovarja resnici, marveč bolj iz politike, ker se dobro čuti, čc vojni minister rečo: mora biti, potem mora res vsaj nekaj biti. Pri vipavski železnici čez Hrušico pa ni treba nič politike, če trdimo, da bi bila ta železnica stratcgiČno v resnici jako pomenljiva. Kdor pozna kraje, bo temu pritrdil, četudi ni štabni častnik, ampak razpolaga le s svojim zdravim razumom, kako važne morajo v vojski postati višino pri Golu. Podkraju in na vrhu pri Cenču. Od Gola se lahko s topovi obvladuje vsa vipavska dolina, zavaruje gorska prelaza na Črni vrh in Idrijo, na Logatec in Postojno. Ti prelazi so: vrata kranjske deželo. Stari Rimljani so pač dobro poznali strategični pomen Hrušice, zato se še sedaj razprezajo po ondotnih gozdovih ostanki zidov, ki so jih zidali Rimljani ob času ljudskega preseljevanja zoper navale divjih narodov. Nova železnica bi lahko v trenotku napolnila vipavsko in goriško planoto z vojaki — in bi imela v času vojne brczdvomno ves drugačen pomen, kakor pa železnica po soški dolini, o kateri se namigu- je, da morejo laške kroglje padati celo na postajo Sv. Lucije. 3. Turistika. Vožnja iz Gorice proti Ljubljani bi bila vse drugače zanimiva kakor iz Ljubljane proti Trstu. Vspenjajoč se nad Ajdovščino bi nudila železnica impozanten razgled po vsej vipavski dolini, proti jugu, kjer se razprostira večina vipavskih vinogradov, proti Gorici nazaj, kjer se zlasti na večer tako krasno žari vedno vedro goriško nebo. Višje gori proti Nanosu in Hrušici, pa te objema sveži gorski zrak, ki ti dene tembolje, čc si prispel gori iz vipavske in goriške vročine. V Podkraju bi postalo obiskovano gorsko letovišče; od ondaj bi bili možni razvedrilni pohodi po ccsti skozi Hrušico, ali pa izleti do predjamskega grada ali pa na Javornik, ki se s svojim lepim razgledom kosa z marsikatero goro velikanko. Nekdo ga je imenoval »Kranjski Rigi«. Skozi prijazno dolinico vasi Polje, bi pohitel vlak pod Ceneom skozi kratek tunel v Mrzli log — zopet kratek tunel — in železnica pride na dan v črno-vrški gori, kjer te očara presenetljiv razgled na Triglav, Julijske alpe, Karavanke, bližnje idrijske hribe, doline in planote proti Logatcu in Planini. Tukaj se ti res čisto nov svet odpre, polovica kranjske dežele. Iz Črnega vrha, z lepimi hišami in marljivim prebivalstvom, vodi prezanimiva gozdna cesta v Idrijo. In nekaj časa bi se vozil potem, da imaš vedno pred seboj dolg, zelen rob valovite Hrušice, dokler ne prideš nad višino nad Vrhniko, kjer lahko zakličeš: Ljubljana! Prizadeta županstva naj bi se jela za stvar brigati in stopila tudi v zvezo z vipavsko in planinsko grajščino — in s poslanci, ki pa morejo imeti pred očmi javno korist večine, in ne preveč samo lokalnih interesov. Književnost. * Enchiridion Liturgicum. Jose-plius. E r k c r. Drugjtpomnožena izdaja. (1910.) 503 str. Cena 4 K 60 h, vezani knjigi 5 K 80 h. — Eekcrjev Enchiridion Liturgicum je po celem katoliškem svetu v duhovniških krogih, bo-goslovskih učnih zavodih in v dušno-pastirski praksi kot najzanesljivejše delo glede obredov pri sveti maši ?ia najboljšem slovesu. Latinski, nemški, francoski in slovanski bogoslovski in pastoralni strokovni listi so glede Er-kerjevega Enchiridiona soglašali, da mu ni enakega, kar se tiče točnosti, jasnosti, zanesljivosti in preglednosti. Kel-pa so se tekom let na liturgičnem polju izvršile marsikatere izpremembe, je bila druga pomnožena sedaj izišla izdaja tega dela nujno potrebna. Druga izdaja Erkerjevega Enchiridiona je zelo pomnožena, ker je pisatelj uporabil vse dekrete rimske kongregacije obredov do najnovejših in se ravnal po reviziji, ki jo je kongregacija izvršila pri takozvani Gardellinijevi zbirki dekretov in novi izdaji Decreta Authen-tica. Vsled tega je ta izdaja najzanesljivejši vodnik in svetovalec za klerike in duhovnike na liturgičnem polju in pripravna' tako za semeniško učno knjigo kakor za samoučenje. Pisatelj obravnava vse vrste rimskih mašnih obredov začenši od privatne maše do slovesne pontifikalne in podaja navodila za vse, ki pri maši sodelujejo, tako za celebranta kakor za zadnjega ministranta. Knjiga podaja tudi sinoptie-no predočenje vseli funkcij asistentov in pa več podob, ki se tičejo pozicije asistentov tako pri slovesnem opravilu kakor pri absoluciji ad tumbam. Druga pomnožena izdaja Erkerjevega Enchiridiona je avtentična, jasna in precizna, upošteva vse dekrete in spada med klasična dela te vrste. Dobi in naroči se pri »Katoliški Bukvama« v Ljubljani, ki je delo založila. Ljubljanske novice. lj Duhovne vaje za abiturijente pri oo. jezuitih v Ljubljani, Elizabet na cesta 9 se bodo začele v sredo dne 24. t. m. zvečer ob (3. uri. Prej je bil naznanjen začetek dne 22. t. m. — To se je sedaj izpremenilo radi shodov dijaške zveze. Gg. abiturijenti naj se prej pismeno oglasijo pri predstojništvu. lj Odlikovanje. Cesar je imenoval profesorja na I. državni gimnaziji v Ljubljani Antona Bartela in profesorja na I. državni gimnaziji v Gradcu Antona Kaspreta ob priliki njunega vstopa v pokoj za šolska svetnika. lj Poučni izlet kat. mlnrieniškegn društva v Trst In okolico se je včeraj in predvčerajšnjem v vsakem oziru v splošno zadovoljnost izvršil. Obširneje poročilo objavimo. lj Cesar jo imenoval za dvornega svetnika «. Gvidona Schncditza, dež. sodnega svetnika pri ljubljanskem deželnem sodišču. lj Na tisoče romarjev je bilo včeraj popoldne pri Sv. Roku v Dravljah. Zlasti veliko je bilo Ljubljančanov, že od nekdaj vnetih častilcev Sv. Roka. Le nekaj nam je pripomniti, kar zasluži vso grajo, namreč razna strelišča, vrtiljak, menežarija in druge judovske priredbe, ki zbijajo na boben med službo božjo. In sedaj javno vprašamo g. župana Zakotnika, ali to spada na božjo pot? lj V proslavo cesarjeve 801etnice koncertuje v četrtek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer na vrtu hotela »Union« godba belgijskega pešpolka št. 27. Vstopnina 60 vin. lj Umrl je v Leonišču v Petek Janko Terček, zelo znan po Slovenskem. Bil je rojen na Krškem ter služboval kot, trgovski uslužbenec v Ljubljani (pri Souvanu in Urbancu) zadnja leta pa v Lincu. Zapustil je 50.000 K; glavni dedič je »Trgovsko bolniško in podporno društvo«. N. v m. p.! lj Utonil je včeraj v Ljubljanici v Mostah okoli 2. ure popoldne pri kopanju neki delavec iz Gruberjevega kanala, baje Dolenjec. Niso ga še našli. Voda je tam, kjer so se kopali, približno 9 metrov globoka. lj Nesreča. V soboto zvečer je peljal na ročnem vozičku hlapec Anton Kramar iz južnega kolodvora dva zaboja, težka 150 kg. Na Miklošičevi cesti pri frančiškanski cerkvi sta se zaboja nanj prevrnila in mu je občinstvo pomagalo izpod njih. Kramar se je poškodoval na glavi na čelu in na levem kolenu. Ko mu je dal prvo pomoč policijski zdravnik g. dr. Illner, so ga nato prepeljali na dom. lj Tatvine. Neki prodajalki na Poljanski cesti je bil ukraden iz mize v prodajalni zlat poročni prstan. Delavcu Avgustu Lebnu je bil v cukrarni iz spalne sobe ukraden zelen klobuk, suknjič in pisana srajca. Tatvine sumljiva sta dva delavca, ki sta tudi tam spala, drugi dan pa delo zapustila. Na Dolenjski cesti je bila ukradena iz stanovanja delavcu Leopoldu Omahnu srebrna ura in črna usnjata denarnica z 10 kronami denarja. lj Kolo ukradeno. V Dravljah je bilo včeraj izpred neke gostilne ukradeno kolo »Durkop«, vredno 120 kron. Kolo ima magistratno številko 359, rdečo na črnem polju, je prostega teka, dobro ohranjeno, črno barvano, obroči na kolesih so slabo vidni. Zavora je spredaj novo ponikljana. Sedlo ima številko 22, je na štirih vzmetili, od katerih je srednji zlomljen. Svetilka je na karbid. lj Kolesar povozil. V soboto je na Marijinem trgu povozil s kolesom Matevž Ivančič 70-letno Jožefo Dragarjevo in jo na glavi in levi roki težko telesno poškodoval. Kolesar ni zvonil in tudi ni imel predpisane številke. lj Umrli so v Ljubljani: Josipina Marinšek, delavka, 66 let. — Ivan Kette, lajnar, 37 let. — Franc Lovšin, posestnik in gostilničar, 42 let. — Dominik Broudani, delavec, 77 let. — Marija Awanzo, bivša trgovka, 55 let. — Fran Vidic, delavec, 32 let. — Neža Menigni, dimnikarica, 68 let. — Vekoslav Mozetič, sin knjigoveza, 2 meseca. — Ivan Hlebš, dninar, 24 let. — Jakob Grohar, občinski ubožec, 87 let. — Ivan Krainer. železniški ključar v p., 85 let. lj Ogenj. Sinoči ob pol 12. uri je naznanil čuvaj z grada, da gori ob Poljski cesti Trškanov kozole, ki jti spojen z leseno šupo, katero je imel v najemu premogar Anton Hribar. V šu-pi je imel Hribar konja, priprego in nekaj premoga. Konja in priprego so ljudje rešili. Na lice mesta je prišlo ljubljansko prostovoljno gasilno društvo pod poveljstvom g. Ljudovika Štri-celjna in Josipa Turka, ki je ogenj kmalu zadušilo ter omejilo na sosednja kozolca in poslopja. Hribar ima do 1200 K škode, ki se pa pokrije z zavarovalnino. Policija je nekega osumljenca aretovala. Telefonska m tojavna poročila. ŽUPNIK OBLAK OPROŠČEN. Dunaj, 16. avgusta. Najvišje sodišče je župnika Oblaka, katerega jc novomeško sodišče obsodilo, ker je iz svojega zemljišča zapodil dva cestarja, popolnoma oprostilo. PLANINSKI HOTEL V OGNJU. Bozen, 16 .avgusta. Hotel Karersefe gori. Okoli 400 gostov je brez strehe. Okrajno glavarstvo je zbralo vse avtomobile, ki so na razpolago, da se odpeljejo gosti. Omenjeni hotel je pod Ka-reskim prelazom (1742 m) ter je last delniške družbe. Pred dvema letoma je bil popolnoma prenovljen ter jc bil eden največjih in najlepših alpskih hotelov v Avstriji. VELIKA ŽELEZNIŠKA! NESREČA. Pariz, Iti. avgusta. Na postaji Sou-jon sta predvčerajšnjim ponoči zadela skupaj osebni in tovorni vlak. Več oseb se je ponesrečilo. Soujon, 16. avgusta. Železniška nesreča so je zgodila v nedeljo ob 11. uri 15 minut ponoči. Osebni vlak ji; vozil 1100 izletnikov. Pri nesreči se jo šest voz osebnega vlaka skoro popolnoma razbilo. Število ranjencev se ceni na 100. Kurjača tovornega vlaka so potegnili razmesarjenega izpod lokomotive. Ubitih oseb je 36. KOLERA V AVSTRIJI. Brno, 16. avgusta. »Hlas« poroča, da je v Ilrušanu umrl nek dclavcc so-davičarske tovarne v. znaki kolere. Med delavci je več ruskih beguncev. O uspehih policijske zdravstvene preiskavo še ni ničesar znanega. PONESREČENA ANGLEŠKA BOJNA LADJA. London, 16. avgusta. Oklopna križanca »Duke oi Edinburgh« se je v megli nasedla na morske čeri v bližini St. Catherines Pointa. S pomočjo nekega parnika so jo potegnili raz iskale. Križarica se ni poškodovala, kljub temu, da jc bila v zelo nevarnem položaju. VELIKANSKE POVODNJI NA JAPONSKEM. Tokio, 16. avgusta. Poročila o povodnjih so grozna. Mrtvece štejejo na stotine. Kolikor je doslej dognano, je vsled povodnji izgubilo 385 oseb življenje. 500 ljudi pogrešajo. VELIKANSKI POŽAR V SEVERNI AMERIKI. Spokane (Washington), 16. avgusta. Grozni požar v Severnem Idaho se vedno bolj razširja. Da bi se ogenj omejilo, sc je odposlalo k požaru večje število vojaštva. Kraj Taft, ki je imel '¿00 hiš, je zgorel. Pogrešajo tudi železniški vlak z živili, na katerem je bilo 35 oseb. Več ljudi, med njimi ženske in otroci, je v Iquawreku, kjer so obdani od plamenov. Bati se je, da se ne bo posrečilo odposlanemu rešilnemu moštvu rešiti jih. ROPARSKI UMOR. Varšava, 16. avgusta. Pred štirinajstimi dnevi smo poročali, da so našli v ribniku pri Radomskcmu truplo, ki je bilo skrito v divanu. V truplu so spoznali graščaka Wieckowskega, ki je postal žrtev umora. Graščak je imel pri sobi 100.000 rubljev, s katerimi je hotel kupiti neko posestvo v bližini Radom-skega. O tem so izvedeli neznani morilci in so ga ubili. STAVKA BRANJEVK. Budimpešta, 16. avgusta. V soboto je okoli 300 branjevk v budimpeški osrednji tržnici začelo stavkati, ker zahteva mestna uprava, da morajo imeti vsled zdravstvenih ozirov pokrito sadje s prti. Deputacija prodajalk sadja je odšla v mestno hišo ter zahtevala, da sc odpravi ta naredba. UMOR VLADNEGA KOMISARJA. Rim, 16. avgusta. V Medogliani je zabodla na cesti neka ženska vladnega komisarja Parmcgianija, ki bi moral urediti zavoženo občinsko gospodarstvo. Umor je bil izvršen vsled političnih nagibov. Ustno vodo gV^HH % S1 Specialiteta za feadiice. Glavna zaloga: Lekarna life. pS. Trsikoxcy t Liobliani 3427 Cena K 2—. 52-1 po ceni. Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—60 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Roč v Istri, črno (rudeče) iranko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 38 vinarjev liter tn se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 607" 100—1 Mesto vsakega posebnega naznanila. ■fl« 2319 Potrtim srcem naznanjamo vsem .sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati ozir. stara mati, gospa Janja Nitsch 0. kr. davčnega nadzornika vdova dne 15. avgusta ob polu 12. uri dopoldne v 81. letu svoje starosti, po mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage ranjke bode v v sredo, dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne prepeljano iz hiše žalosti, Čevljarska uiica 1 na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše se bodo brale v raznih cerkvah. Drago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, 16. avgusta 1910. Feliks, Maks, Karo!, sinovi. — FloraVardjan, Bdela Sadar,Vi!je- miua Finz, hčere. s.u.'wasiiayiw«.,^« warn 2351 Zalivala. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, očma in svaka, gospoda Franca Lovšina došlo nam je toliko sožalnih izjav, da se nam jc skoro nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se najprisrčnejc tem potoni vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, ter vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. Posebno se pa še zahvaljujemo si. tel. društvu „Sokol", ki sc jc udeležilo pogreba z zastavo, kakor tudi si. del. pevskemu društvu „Slavec" za krasno in ganljivo petje. V Ljubljani, 16. avgusta 1910. Žalujoči ostali. iz proste refcR ps sigodni ceísí m • V o íSeferEsi stop, s prš» pruvnlifti sírasísküníS pc-slnpši ~~ «ippnffja Honorar po dogovoru. IH.VIUVC. FMSSKA KRAÜJG. M "!il"'"' sc išče za župnišče na deželi. Nastop takoj iwm umjiu Vprašanja na I. Dežman župni uprav ' Gojzd, p. Kamnik. 2340 : flrhitekf m stavbenik m ■ m er i J A 25'42 v Prečno «lice Ste 6.L n^fropls tesproff mM Roneli). ! j Izvršuje načrte in proračune, prejema stavbna vodstva in nadzorstv:i . k • fes» J E 306/10 V Beiipeči na Gorenjskem se proda dne 24. avgusta i. 1. dopoldne ob pol 11. uri innaslednje dni na javni dražbi in sicer: manufakturno, galanterijsko, špecerijsko blago in emajlna posoda. Predmeti ki so prodati na dražbi so cenjeni na 1843 K 69 v, se nahajajo v dobrem stanju in se isti lahko vsak čas ogledajo pri upravitelju konkurzne mase g. Simonu Mariinschitz v Beiipeči ali pa neposredno pred dražbo. 2348 3 C. kr. okrajna sodniia odd. II. Kranjskagora, dne 11. avgusta 1910. m m ® m m m m o ® s? ELlublfani, su. Fin-rljana wISca Sí. ¿í? JBh m '^fJ JíLítf .Si. .M» ^ m ^ ^ © m Uljudno naznanjava, da bova v soboto, dne 13. t. in. $ otvorila gostilno v hiši gosp. J. Kmeta v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 8 pod imenom . M, cesarja rni usu ■RütJ^ wtiflB5" &í n I . V I I š bo v kateri prostori so čisto na novo moderno prenovljeni, tudi |j jc lep senčnat vrt. Točila sc bodo samo zajamčeno pristna dolenjska in bizeljska vina ter vedno sveže pivo. Tudi sc sprejemajo abonenti na hrano. Priporočava sc čast. občinstvu, svojim starim gostom ter ® prijateljem za obilen obisk ter bilježiva e z odličnim spoštovanjem 2303 3 H. M. Rus. «■■■nmiiiiiiimi ii ■miiiii' »munimam ii» iihwi i i ' v četrtek, dnie 18. avgusta 13IO na vriu W stota vremenu v veliki dvorani) hotela Jaion" koncert si godbe belgijskega pešpolka št. 27 Vstopnina 60 vinarjev. 2322 Vstopnina 60 vinarjev. K najobilnejši udeležbi vljudno vabi ravnateljstvo hotela „Union". 1 I ?. KO Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasia in jeklena —I .SUTTNER, Ljubljana, mestni trg jIK 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKG". \ 1 & se dobi samo pri Lastna tovarna ur v Švici. "'J /F*i IVI erkur< Peter Majdič Celje se priporoča. 2334 Restavracij a Reininghaus v Šiški išče za 1. novembra 1910 dobro izurjenega gostilničarja. Ponudbe na Bratje Reininghaus, zaloga piva 2314 3 v Spodnji Šiški. za krojaško obrt, ki se poleg dela za gospode tudi prav dobro razume na dam-sko delo se sprejme takoj. — Ponudbe pod šifro A & B na upravništvo. 2278 4— 1 ^Covo! JCovo! 3rijc moški zbori: 1. 3ra-torn Orlom! 2. Straža slovenska, tiaplan! 3.Slavček. "Uglasbil ¡Josip Sicherl, Ribnica, 5)ol. Gena 50 vinarjev. J\[aroča se pri skladatelju po nakaznici, pošlie se poštnine prosto. ¿Dobi se tudi v katoliški 3uk-2224 varni v £jubljani. 6-1 lahko vsakdo zasluži z razpečavanjetn novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov. Josip Batič, Idrija, Kranjsko. 2309 IIP sivo in rdeče iE: Priporoča tovarna Ljubljana 1661 s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo oni, kateri so se že v kaki trgovini učili. Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca«. 2257 6—1 Hiša~luila] Radi preselitve se odda takoj v najem uila o Kamnika iZaprice št. 21 z dvoje stanovanj, vsako po 3 sobe, kuhinjo, drvarnico, kletjo in skupno pralnico ter zelenjadnim vrtom. Pri hiši je en oral sadnega vrta. — Več se izve pri lastniku Franjo Vidicu. 2240 6—t Naznanilo preselitve! Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselila svojo trgovino s čevlji iz židovske ulice št i na Jurčičev trg št. 3 ter se še nadalje priporočam cenj. odjemalcem za blagohotno naklonjenost. Velespoštovanjem 2288 3-1 Josipina Herrisch. Mil j J 11 se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških de!. Specljalitef a: črtanje postankih fcnjig za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno. Velecenjenemu občinstvu in svojim ljubim prijateljem uljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v obrat prevzel znani s» Hi» 22■ Točila se bodo pristna dolenjska, štajerska, istrska in avstrijska vina v sodih in steklenicah ter vedno sveže dvakratno marčno belo in črno pivo iz Združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Gorka in mrzla okusna meščanska kuhinja ob vsakem dnevnem času, posebno ob odhodu in prihodu vseh vlakov. Opoldanski in večerni abonement po prednostnih cenah. Krasni prostori za družbe, svatbe; skupne pojedine po dogovoru. Popolno zadovoljitev p. n. naročnikov jamči moje dosedanje mnogoletno delovanje v največjih podjetjih. Gospodične, ki se hočejo v kuhinjstvu izvežbati, sprejemajo se pod ugodnimi pogoji. Velik senčnat vrt in kurljivo kegljišče. Popolnoma na novo urejene sobe za tujce se zaradi bližine južnega kolodvora najtopleje priporočajo. Zahvaljujoč se za dosedaj mi kot ravnatelju grand hotela »Union« izkazano zaupanje bilježini z najodličnejšim spoštovanjem V Ljubljani, 10. avgusta 1910. Ivan Bračič, hotelir. Deček, 1 Kavarna „Ilirija inteligenten in zdrav sc sprejme v manufakturno veletrgovino v Ljubljani kot praktikant. Kje pove upravništvo lista. 2304 2 2307 8 je vsak dan vso noč odprla. Velespoštovanjem Štefan MiholiČ z vsem orodjem, kakor tudi stanovanje v hiši, se pod ugodnimi pogoji odda fakoj V najem zanesljivemu in spretnemu obrtniku v tej stroki. — Opomni se, da v trgu Radeče ni nobenega ključavničarja, je velik promet, obilo dela in zaslužka. Oglasi se sprejemajo osebno pri: PragOfin piii, občinskemu tajniku v Radečah pri Zidanem mosiu. 2311 3 «4se Om m- 8 lekarja Piccolija v Ljubljani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvorni založnik, vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, za blede, slabotne otroke, lahko prebavljiv železnat izdelek. Polovična steklenica K 2-—. Poštni zavoj (3 steklenice) franko zavoj in poštnina, stane K 6'6D. Naročila po povzetju. 3281 tipoi vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jez.ikav fcli il ¿S fiS t P r' vstopiti kot ^feigJttSJ} afi ISt v kako boljšo družino z enim ali dvema otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." upravo „Slovenca". 2201 |0 stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; a^g" kri. moč. ¿diiiVje do-sežete in ohranite, ako pijete «¡M m s LJ Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak 3601 knjižico brezplačno v lenarili IlUftlJ zraven rotevža ¥ ali po pošti, vsak, kdor po njo piše. Z dobrini vspeliom 2268 se pripravlja k za enoletne prostovoljce. Tozadevna vprašanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« pod naslovom »Skušnja«. majhna se proda iz proste roke v Rožni dolini štev. 217 pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. 2147 8-1 2290 3-1 Najnovejše planinske slike v razni velikosti in razglednice priporoča Marija Tičar, trgovina s papirjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26.