Šlev H4. T Limitam, v pelin flnp 19. mala 1922. ■sns Naročnina za državo SHS: n oelo lato naprtj Din-120-— aa pol lata m >> „ 60-— u 6«trt lata „ .. * 30-— M ep mesec „ ■ • n 10*— za inozemstvo: •eloletno.....Din. 2I«-— mesečno....... 18-— ass Sobotna Izdala: s t Jnioslavijl. . . Din. 15 — T taoiemstvn ... „ 33'— Posomno Hlev. 75 por. SLOV s Cene tnseratom:^ Bnostolpna petitna Trsta malt oglasi po K 4'— in K 6 —* veliki oglati nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd.' po K 12—. Pri večjem naročila poptret,- Izhaja vsak dan izvzem9r> ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. url zjatrnj. Hesečna priloga; Vestnik SKSZ.' ■NT Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nltol Itev. 8/UL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne ■prejemajo. Uredn. telet. štv. 50, uprava. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava ]e v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za sagreb L0.011, ssrajov. 7563, praške in dunaj e hran. I oglase, I , 24.797 I Sv. Stolica in Rusija. V svojem članku v >Slovencuc z dne 25. aprila, ki je imel razveseljiv učinek, sem pojasnil, v kakšnem razmerju da se nahaja katoliška Cerkev do ruskega naroda in kako je previdnost božja pripravila vodstvo Cerkve za njeno bodočo veliko nalogo v Rusiji. Zlasti sem povdaril, da je delovanje Cerkve tam zaenkrat ka-ritativno (dobrodelno) in se je Vatikan zato začel pogajati s sovjetsko vlado, da dobi V to svrho potrebno svobodo. Ta akcija sv. stolice je kajpada vzbudila mnogo pozornosti v krščanskem svetu, pravi in edini namen, ki ga zasleduje katoliška Cerkev, pa bi se zbog mnogih napačnih vesti dnevnega časopisja mogel prav lahko zabrisati. Najboljši dokaz za to je Merežkovskij, ki je neresničnemu poročilu o sklenjenem konkordatu takoj verjel in na tem temelju osnoval svojo akcijo. O stališču sv. stolice do boljševizma In njegovih organov se je na tem mestu že razpravljalo in ugotovilo, da se papež z nobeno vlado ali vladno obliko ne identificira. Ta ugotovitev pa morda ne bi zadostovala nekaterim in bodo vprašali: Vatikan se vendar pogaja z Moskvo. Odgovor je lahak. Nihče ne more oporekati, da je danes v Rusiji edina obstoječa oblast sovjetska. Ako hoče torej papež ugladiti pot odposlancem, ki naj prineso pomoč v ozemlja, kjer razsaja lakota, se mora s to oblastjo sporazumeti. V ta namen in samo v ta namen se je Vatikan pogajal z Moskvo, vse drugo, kar se je v tem oziru poročalo, ni resnično. Mojim tozadevnim trditvam je takoj sledila izjava v »Osser-vatore Romanoc, nota, katere oficiozni značaj je mogoče na prvi pogled spoznati. Vatikanski organ z dne 7. maja odgovarja na poročilo lista »Paese« iz Pariza, češ da so poda misija italijanskih, češkoslovaških in nemških katolikov v Rusijo zato, da dovrši pogajanja za spravo med pravoslavno in rimsko Cerkvijo, takole: V tretjič ponavljamo, nepremakljivi resnici na ljubo, da se med Vatikanom in Rusijo niso sklepala ali sklenila nobena druga pogajanja razen onih, na katere smo namignili dne 7. aprila, da popravimo zmotne informacije Agenzie Štefani, namreč pogajanja za razdelitev podpor, ki jih je namenila sv. stolica gladujočim v Rusijo in jih bo še. Vsaka druga raztegnitev te dobrodelne akcije sv. očeta na političnem ali religioznem polju je fantazija in jo brez vsake podlage, tako da je res nepojmljivo, da more časopisje z našimi jasnimi in določnimi dementiji še cepiti dlako.« Iz te izjave je jasno, da so tudi druge nadaljne vesti, kakor ona agencije Havas z dne 28. aprila, glasom katere se pripravlja konkordat med Rimom in Moskvo, ali poročilo agencije Havas z dne 15. aprila, da je sklenjeno odposlati v Rusijo misijonarje, »ki naj se pečajo z verskim poukom in javno dobrodelnostjo«, plod gole fantazije. Ko bi se bil Merežkovskij, kakor je bila njegova dolžnost, poprej, kaj da pravi k vsem tem vestem Vatikan, bi si bil svoje pismo na papeža glede konkor-data s sovjetsko vlado lahko prihranil, ker je brezpredmetno. Saj je v Rusiji ločitev cerkve od države tako radikalno izvedena, da so odstranjena tudi vsa medsebojna prava in dolžnosti juristične narave. Manjka torej vsakega objekta za konkordat. Že prividnost sama bi zahtevala od sv. stolice, da ne bi v trenutku, ko se plenijo ruske cerkve, nastopila kot pogodbenik ali zaveznik boljševizma v Rusiji z namenom, da bi v vernem delu ljudstva, ki bi v vprašanju unije predvsem prišel vpoštev, v verskem in moralnem oziru pridobivala. Pri namenih papeža gre torej, kar ponovno pribijam, zgolj za karitativ-no odposlanstvo. Korak naprej je storil papež z akcijo, ki jo je razvil v Genovi sami po msgr. Pizzardu. Vsebina njegovih treh zahtev je znana; tretjo (cerkvena posestva se vrnejo svojemu namenu in uživajo posebno zaščito) je Vatikan zopet umaknil. Papeževe zahteve se n« nanašajo samo na katoliško Cerkev, dasi bi mu v danem slučaju nihče tega ne mogel zameriti, ker ni zastopnik drugih veroizpovedi. Pa- pež zahteva popolno svobodo vesti za vse ruske državljane in inozemce brez omejitve. Ker pa si svobode vesti brez svobode verskih vaj ni mogoče misliti, zato zahteva tudi jamstvo za zasebno in javno izvrševanje verskih vaj. O postopanju papeževe spomenice izvemo, da so se Facta, Jaspar in Barthou zedinili v tem, da je tretjo zahtevo zaenkrat opustiti, o drugi pa da naj se razpravlja pred podkomisijo. Lloyd George je povdarjal, da nihče ni bolj naklonjen verski svobodi kakor on sam, treba da je pa pomisliti, da ima vsaka izmed zastopanih sil glede takih svoboščin svoje naziranje, da imajo vse različne verske zavode in da so bila verska vprašanja vodno predmet hudih konfliktov. Misli, da sporazum glede cerkvenih posestev v Rusiji ni mogoč, ne da bi prej dobili nadaljnjih informacij. Jaspar je izjavil, da morajo države na vsak način zahteve sv. stolice podpirati. Lloyd George je v novem govoru izjavil, da ni mogoče ukrepati, ne da bi posegali v notranje zadeve Rusije. Je pa zato, da se spomenica prebere v podkomisiji. To se mora zgoditi ne le iz spoštovanja do sv. stolice, ampak tudi iz ozira na osebo sedanjega papeža, ki se je od početka pokazal prijatelja konference. Prepričan je, da sv. stolica ne bo vztrajala na tretjem členu, da ne bi bil ogrožen evropski mir. — V zadnjem stavku je Lloyd George izrazil bojazen, da bi 3. člen utegnil dosedanje težkoče pomnožiti in diskusijo samo razširili. Ti razlogi so se zdeli msgr. Pizzardu dovolj tehtni in je čl. 3 umaknil. S tem seveda ni rečeno, da se je sv. stolica sploh odrekla tej zahtevi. Baron Friderik v. Lama. Spranim Belgrad, 18. maja. (Izv.) Po informacijah iz zanesljivega vira se je med italijansko in jugoslovansko delegacijo v Genovi dosegel sporazum v smislu predlogov, ki jih je naša delegacija predložila vladi. Po tem sporazumu se ustanovi okoli Zadra 13 kilometrov širok pas. Dovolijo se tudi carinske in potne olajšave, da se more prebivalstvo Zadra preskrbeti s potrebnimi živili. Olajšave veljajo samo za preskrbo-vanje z najnujnejšimi potrebščinami, zaradi tega Zadar ne bo nikaka izvozna ali uvozna luka. Naša delegacija je zahtevala enake ugodnosti tudi glede Kastva v Istri, zlasti glede šolstva in rabe našega jezika. Tretji pas v Dalmaciji naj se takoj izprazni. liaroška luka pripade v smislu tega sporazuma nam. Da se meje podrobno določijo, se ustanovi posebna komisija, v kateri naj bi bili po trije Jugosloani in Italijani. Meje naj se določijo v smislu rapalske pogodbe in vse delo se mora končati tekom enega meseca. Na to bi ista ali tudi druga komisija določila, kako naj se zagotovi red in uprava na Reki. Naša vlada i še ni odgovorila na te predloge. Korupcija z volno odškodnino. - Pispljevi voli BURNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — PRETEP MED ZEMLJORADNIKI IN SAMOSTOJNEŽI. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Na današnji seji parlamenta se je razpravljalo o interpelaciji posl. Stojiča glede izplačila vojne odškodnine in o poslovanju direkcije plena. Interpelant je obširno obrazložil svojo interpelacijo. V imenu vlade je odgovarjal minister dr. Marko Trifkovič, ki je skušal braniti direkcijo plena. Za njim je govoril dr. Laza Markovič, ki je izjavil, da bo vlada izdelala poseben pravilnik, po katerem se bo razdeljevala vojna odškodnina. Zanimivo je, da je minister svetoval, naj prizadeti sami na podlagi sodne rešitve zahtevajo odškodnino iz Nemčije. To morejo storiti samo bogataši, ne pa siromašni sloji prebivalstva. — Na popoldanski seji je imel bosanski zemljoradnik Jeremija Je-remič daljši govor, v katerem je ostro napadel delo vlade glede na vojno odškodnino. Naglašal je, kako so propadli v državi nešteti milijoni, dasi stanejo upravni organi državo na desetine milijonov. Povdarjal je, da siromašni sloji, zlasti pa kmetje, niso dobili niti vinarja vojne odškod- nine, ki so jo predvsem, dobili belgrajski bogataši! Njegov govor so prekinjali z medklici pristaši vladnih strank. — Za njim je govoril minister za kmetijstvo Pucelj, ki je zanikal vse, kar je navedel posl. Jeremija Jeremič o dobavi živine iz Nemčije, češ da je ta živina obolela in da bi je ne prejeli toliko, kolikor jo je bilo nakazano v Nemčiji, ako bi jo ne prodal. Med govorom ministra Puclja je došlo skoro do dejanskih spopadov med samostojnimi poslanci in zemljoradniki. Zatem je govoril radikalni disident Aleksa Žujovic o isti stvari. Med njegovim govorom so nastopili proti njemu zeml joradniki, ki so mu očitali, da je dobil iz vojnega plena 12 konj in da je svojo hčer omožil z belgraj-skim bogatašem. Žujovic je bil tako razburjen, da jo samo polemiziral s svojimi napadalci, pri čemer je došlo do zelo neprijetnih prizorov. Žujovic je očital zemljo-radnikom, da iščejo prijateljstva z Bolgari, proti čemer so zemljoradniki ostro protestirali. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja pododbora za izpremembe v volivnem zakonu. Poročevalca sta bila notranji minister dr. Voja Marinkovič in minister za konstituanto dr. Marko Trifkovič. Njuna razlaga novega volilnega sistema je bila tako slabo podprta, da jc radikalni poslanec dr. Živko Perič izjavil na seji pododbora, da ga dokazi ministrov niso mogli prepričati. Po ekspo-zeju ministra dr. Markoviča so bila pred razpravo stavljena vprašanja samo informativnega značaja. Iz vprašanj in odgovorov ministrov se je moglo razvideti, da brani vlada samo temeljne principe svojega volivnega sistema, ki obstoji v tem, da se poleg kandidatov za celo županijo postavijo tudi kandidati za posamezne okraje. To je vladi prvi pogoj, vse ostalo pa bi sc moglo izpremeniti tekom debate. Iz odgovorov ministra dr. Markoviča je razvidno, da kandidatura po okrajih ni omejena in da more ena in ista stranka postaviti več kandidatov. Nosilec liste ne more biti istočasno tudi kandidat okraja. Ako imajo posamezni upravni okraji, v katerih se vrše volitve, manj kot 40.000 prebivalcev, t, j, ako nimajo pravice do izvolitve enega zastopnika, sc morejo združiti, Ako so upravni okraji večji in ako imajo pravico do dveh zastopnikov, se morajo deliti. Kako bi sc imela ta razdelitev izvršiti, si vlada še ni na jasnem. Minister je izjavil, da je proti taki geometriji. Isti kandidati se nc morejo postaviti v več okrajih. Glede števila podpisov za nosilca liste in okrajne kandidate ne dela vlada vprašanja. — To je bila prva informativna seja o izpremem-bah volivnega zakona. Seclaj dobe volivni zakon posamezni klubi v proučitev, nakar se bo pododbor ponovno sklical k posvetovanju. V vladnih krogih vlada precej veliko nerazpoloženjc proti temu zakonskemu predlogu. Konec genovske konference. NOVA KONFERENCA V HAAGU. •. ■ ,r i :>;• Genova, 18. maja. (Izv.) Plenarna seja politične komisije je bila otvorjena zelo zakasnelo, ia sicer šele o poldvauajsUli, ker so zborovalci pričakovali, da se Francozi in Belgijci vendarle odločijo udeležiti se te seje. Francoske in belgijske delega- cije pa ni bilo in se je seja vršila brez njih in tudi brez Nemcev. Italijanski zunanji minister Schanzer je poročal o poteku pogajanj o ruskem vprašanju. Seja je proglasila čičerinov odgovor za nesprejemljiv, a nato sklenila, da se pogajanja nadaljujejo v Haagu. V ta namen se je ustanovila komisija izvedencev. Zedinjene države ameriške so bile povabljene, da pošljejo v to komisijo izvedencev svoje delegate, a izjavile so, da za sedaj ne morejo pri tem sodelovati. Minister Schanzer je nato prečital različno predloge. Za njim je ho-landski delegat sporočil, da bodo vse države, ki odpošljejo svoje delegate k haaški komisiji, uživale popolno ravnopravnost. Italijanski ministrski predsednik De Facta se je zahvalil holandskemu delegatu za to izjavo. Estonski delegat je zatem prečital izjavo, ki izraža željo, naj se vsa, še nerešena vprašanja rešijo v miroljubnem smislu. Angleški ministrski predsednik Lloyd George se je holandskemu delegatu zahvalil za gostoljubnost in izrazil svoje prepričanje, da bo komisija v Haagu vršila svoja dela v duhu miroljubnosti kakor genovska gospodarska konferenca. Priporočal je predsedništvu konference, naj stopi glede tehničnih priprav bodoče komisije v stike s holandsko vlado. Holandski delegat se je strinjal s tem predlogom ter je dejal o njem, da je zelo umesten, pravtako tudi italijanski ministrski predsednik De Facta. Š tem je bila debata izčrpana, predlogi sprejeti in seja ob 12.50 zaključena. Zadruge oproščene vseh Belgrad, 18. maja. (Izv.) Na popoldanski seji finančnega odbora je bil na dnevnem redu zakonski predlog o pobijanju draginje. Sklenjeno jc, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom. Sprejet je bil predlog, da se čl. 96 srbskega zadružnega zakona, po katerem so zadruge oproščene vseh davkov, raztegne na vso državo. Ostra kritika poetske železniškega ministrstva. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora se je razpravljalo o novem proračunskem predlogu ministrstva za promet, po katerem so proračuna-ni izdatki nai,260 milijonov dinarjev. Ministrstvo za promet zahteva za redne izdatke 790 milijonov, za izredne 60 milijonov, za draginjske doklade železničarjent pa 410 milijonov dinarjev. Pokritje bi se deloma našlo v 50 odstotnem povišanju železniških tarifov. Na današnji seji se je ostro kritikovala politika ministra za promet. Proti proračunskemu predlogu je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posL P u š c n j a k , ki je naglašal, da ni mini-' ster dovolj utemeljil v proračunskem predlogu zahtevanih kreditov. Povdarjal je, da obstoji bojazen, da se ogromni krediti1 ne bodo porabili za določene namene. To je naglašal radi tega, ker se investicijsko posojilo ni porabilo, kakor je bilo določeno po zakonu, ker se železničarjem ne izplačujejo draginjske doklade in ker se ne skrbi za njihova stanovanja. Omenjal je, da se že nad leto dni zavlačuje zgradba) železnice Ormož—Ljutomer—Murska So-' bota, ki more tvoriti edino zvezo Prekmurja z ostalimi deli države. Obsojal je dejstvo, da se iz kredita za trasiranje prog nc da sredstev za trasiranje železnice vJ Sloveniji, ki bi jo vezala z morjem. Pro-' testiral jc proti ustavitvi prometa na progi. Murska Sobota—Hodoš v Prekmurju, od-' koder so odpeljali celo kolodvorsko po-: hištvo drugam, kar je zbudilo veliko ogorčenje v Prekmurju. Radi teh razlogov bo Jugoslovanski klub glasoval proti predloženemu proračunu. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Proračun ministrstva za promet znaša 1.260,533.985 di-' narjev. Od tega zneska odpade na belgraf-sko ravnateljstvo drž. železnic 315,110.510, na zagrebško 368,296.375, na subotiško 270,925.610 in na sarajevsko 165,990.443 dinarjev. Volitve v oblastne skupščine. Relgrad, 18. maja. (Izv.) Po zakonu o oblastni in srezki samoupravi se morajo yolitye v oblastne skupščino izvršiti tri me- Strm % stev. 114. seoe po objavi tega zakona v »Službenih novinah«. Ker je bil zakon objavljen 28. aprila t 1., se morajo volitve zvršiti 28. julija. Ukaz o razpisu teh volitev se mora objaviti v »Službenih novinah« najkasneje do 28. junija. Vlada bo razpisala volitve po kraljevi ženitvi. Volitve se bodo vršile na podlagi volivnih list, ki bodo sestavljene po zakonu, ki je bil te dni sprejet v parlamentu. Volivne enote bodo okraji in mesta z nad 5000 prebivalci. Mesta, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev, volijo skupno z okraji. Na vsakih 10.000 prebivalcev se voli 1 poslanec. Ako je ostanek večji od 5000, se voli še en poslanec. j/ Naše zunanje posojilo. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Minister za promet in minister za finance sta včeraj zvečer odpotovala v Uidže, da se posvetujeva z min. predsednikom Nikolo Pašičem glede najetja zunanjega posojila. Doslej smo prejeli dve ponudbi. Prva je Blerove skupine, ki ima za seboj sindikat in plača 86%, 30 milijonov dolarjev takoj v gotovini, od ostalih 156 milijonov dolarjev 60% \ gotovini, za 40% t. j. za 21 mil. dolarjev pa bi morala naša država nabaviti železniškega gradiva v Ameriki. Druga skupina je Krasova, ki ni organizirana. Ta ponuja posojilo pod pogojem, da se organizira, čim pristane naša na njene predloge. Plačala bi 87%, 30 milijonov dolarjev takoj v gotovini, 57 milijonov pa naknadno v gotovini. Iz tega je je razvidno, da je ponudba druge skupine ugodnejša. V belgrajskih političnih krogih se širijo najneverjetneiše vesti o sklepanju zunanjega posojila. Tako se je razširila vest, da so demokrati oziroma dr. Voja Ma-rinkovič za Blerovo skupino, radikalci pa za Krasovo. Kompromis bi bil v tem, da se sprejmeta obe ponudbi. Vsekakor je to vprašanje zelo zanimivo, dasi se ne morejo kontrolirati vesti, v koliko je v zvezi s sklepanjem zunanjega posojila ustvarjanje strankarskih fondov. Naši državni dolgovi. JUGOSLOVANSKI KLUB ZA ZVIŠANJE PLAČ TOBAČNIM DELAVCEM. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Predsednik finančnega odbora dr. Voja Veljkovič je navedel na današnji seji odbora vse državne dolgove, ki so navedeni v proračunu in o katerih se mora voditi račun. Vojni dolgovi znašajo 2 milijardi frankov, predvojni dolgovi Avstro-ogrske okoli 100 milijonov zlatih frankov, najnovejše posojilo 100 milijonov dolarjev, 700 milijonov frankov za železnice in 4 milijarde dinarjev pri Narodni banki, ki se morajo pričeti izplačevati radi zboljšanja valute. Posl. G o s t i n-čarindr. Gosar sta v posebni spomenici zahtevala od uprave monopolov, naj se čimprej reši prošnja delavcev tobačnih tovarn za zvišanje plač, ker je že skrajni čas, da se reši to vprašanje. POSL. G0STINČAR ZA ŽELEZNIČARJE. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Posl. Gostin-čar je stavil vprašanje na ministra za promet, ali hoče v kratkem rešiti prošnje železničarjev, ki so prisiljeni, da žive ločeni od svojih družin, in ali jim hoče dovoliti potrebne doklade. DR. LAGINJA V BELGRADU. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Danes je do-šel semkaj bivši hrvatski ban dr. Laginja. Njegov prihod je popolnoma zasebnega značaja brez kake politične misije. Popol- dne je posetil Jugoslovanski klub, kjer je bil prisrčno sprejet NA KRALJEVEM DVORCU SAMO SRBSKI GRB. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Novozdrajena zgradba kraljevega dvora ima samo srbski grb. Vlada je storila bržkone to radi tega, da dokumentira, da je kralj v prvi vrsti kralj Srbov. PROTI REČNEMU SINDIKATU. Belgrad, 18. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je predlagal posl. Angjelič, naj se uprava tenjskega in še nekega drugega rudnika v Srbiji odvzame ministrstvu za promet in podredi generalni direkciji za rude. Ta predlog je bil z veliko večino glasov sprejet. Nato je stavil predlog, naj se ukine direkcija rečnega ibrodarstva in da naj njene posle prevzame brodarski sindikat. Večina članov odbora je bila proti temu predlogu. Posl. Pušenjak je izjavil v imenu Jugoslovanskega kluba, da se la direkcija nc sme odpravili, ker mora varovati naše interese na Donavi. Napačno bi bilo, če bi se vse brodarsi-vo izročilo brodarskemu sindikatu, ki je kapitalistično podjetje in ki eksploatira v interesu 13 bank vso rečno plovbo. Omenil je, da je ta sindikat zahteval najprej kapitala od zadružnih zvez, katerim pa je pozneje odpovedal, ko so banke prevzele sindikat. Radi odpora večine članov je predlog propadel. FRANCOSKI ŽUPANI V ZAGREBU, Zagreb, 18. maja. (Izv.) Francoski župani, ki potujejo na kongres poljskih mest, se trenutno nahajajo v Belgradu in pridejo v soboto v Zagreb. Pri tej priliki želijo pozdraviti tudi zagrebškega in ljubljanskega župana. Predsednik delegacije francoskih županov Gilly ie brzojavno o tem obvestil župana Heinzla in izrazil pri tej priliki željo, naj bi v Zagreb prišel tudi ljubljanski župan dr. Perič, Francoskim gostom pripravljajo v Zagrebu prisrčen sprejem, POŽAR V RDISKI BOLNICI. 20 oseb zgorelo. Genova, 18. maja (Izv.) Kakor poročajo iz Rima, se je okoli polnoči vnela bolnica Santo Spirito. Govore, da je pri tem zgorelo 20 oseb, katere so našli po požaru zogljenele med pepelom. TRAJNA VLADNA KRIZA NA GRŠKEM. Atene, 18. maja. (Izv.) Pri glasovanju v poslanski zbornici je ostal novi Stratov kabinet s 154 glasovi proti 170 glasovom v manjšini. nil R v '-)- Dober plačnik je naš finančni minister, ki še do danes ni poravnal dolga, ki ga je napravil pri Kruppu za izdelavo »niklja s tega ' drobiža. Na dunajski borzi so akcije Kruppove nekoliko padle, ker so borzijanci mnenja, da Krupp od Kumanu-dija še clolgo ne bo nič dobil. .+ Prvi stik z rusko delegacijo. Kot zadnji med zadnjimi so prišli v Genovi tudi jugoslovanski zastopniki v stik s sovjetskim zastopstvom. Naš delegat g. Ilič je posetil Čičerina in ga zaprosil, da dovoli jugoslovanskim državljanom, ki se še nahajajo v ruskem ujetništvu, povratek v domovino, čičerin je tej želji takoj ugodil. Ujetniki sc povrnejo v kratkem domov. -f Poraz angleške vlade v parlamenta. Vlada Lloyda Georgea je doživela ob priliki glasovanja o zakonu za učiteljske penzije v poslanski zbornici občuten poraz. Proti vladnemu predlogu je glasovalo 151 poslancev, za vladin predlog pa 148. Proti vladi jo glasovalo tudi mnogo pristašev vladnih strank. Izid glasovanja jo vzbudil veliko pozornost v parlamentarnih krogih, toda po angleških parlamentarnih običajih vlada ni prisiljena odstopiti, ker je bila ta nezaupnica slučajna in nc rezultat strankarske razvrstitve v parlamentu. -f Vojaška prisega v sovjetski Rusiji. »Prav-dn< od 3. maia priobčuje sledeče besedilo za vojake rdečo armado za slavnost 1. maja v Moskvi predpisano prisege: 1. Jaz. sin delovnega ljudstva in državljan sovjetske republike, sprejemam naslov vojaka Kmečko-dolavsko armade. — 2. Pred delovnim prebivalstvom Rusije in vsega sveta obljubljam, da bom tn naslov nosil s častjo, da se bom vojaškega znanja priučil in da !x>m ljudsko in vojaško premoženje varoval kot punčico svojega očesa. — 3. Obljubljam, da se bom revolucionarni disciplini strogo pokoril in da bom zvesto izvrševal vsa poveija komand Kmečko-delavske vlade. — -1. Obljubljam, tla ne bom ničesar zagrešil, kar bi fasti državljana sovjetske republike škodovalo ali pa jo sraniotiio. Tako bom vplival tudi na svoje tovariše. Vse svoje mišljenje in delovanje bom uravnal Da visoki cilj osvoboditve vseh delovnih ljudi. — 5. Obljubljam, da se bom prvemu pozivu Kme-čko-delnvske armade odzval, da branim sovjetsko republiko pred vsemi pretečimi ji nevarnostmi in da se bom boril za rusko sovjetsko republiko, za socializem iu za bratstvo vseh narodov in delovnih slojev. — 6. Co v zli nameri le svoje obljube ne bi izpolnil, naj mo zadene splošno zaničevanje in zadene naj me loža revolucionarne postave.« Od centralistično-velesrbskih mogotcev podpisana »Organizacija jugoslovenskih nacijonalistovc (Orjuna), ki je naprejena kot skrajno teroristična organizacija proti vsem opozicijonalcem, ki ne odobravajo sedanjega notrauje-političnega režima, ima svoj sedež in lokal v Ljubljani, v hotelu »Soča«, v bivšem hotelu »Pri avstrijskem cesarju« na Sv. Petra cesti. Jedro organizacije tvori del dalmatinskih akademikov, demokratov. Ti gospodje žive silno razkošno, poleg tega pa jedo zastonj ali po znižanih cenah v akademski menzi, odjedajoč kruh istinilo bednemu slovanskemu dijaštvu, ki mu ni za pustolovščine, marveč za resen študij in drugo socialno koristno delo. Dalmatinski fašisti računajo neprestano na pomoč Wranglovcev, ki jih je na ljubljanski univerzi krog 150. Dalje so vneli podporniki fašistovskega terorizma demokratski akademiki iz »Jadranac, za katerimi stoje mladoli-beralna struja krog »Jutrac. Dalmatinski demokratje, »Jadran« in »Jutrovcic — to je triperesna deteljica, ki so hoče podati na opolzko pot državljanskega prelepaštvn. Resnici na ljubo ugotovimo, da treznejša napredna mladina počenjanje svojih tovarišev in njihovih zakulisnih očetov obsoja. Zapustila je »Jadran*, se odrekla kurateli treh demokratskih aktivnih politikov in odjadrala v društvo »Triglavf, ki naj bi vendarle rešilo na vseh koncih in krajih kompromitirano napredno misel. Jugofašisti so v sredo ponoči stražili vse izhode IJniona, Marijin trg in Miklošičevo cesto, pripravljajoč po polnoči vandalski napad na »Akademski dom«. Ustrašivši se nepričakovanih proti-odredb, so se »rebus infoetis« podali v mirnejša zavetišča, kar jim tudi v bodoče svetujemo. Fašist Garzigna (kako slovansko!) izjavlja v »Poslanem« današnjega »Naroda«, da na včerajšnjem zboru P. D. J. A. ni streljal in da sploh ni imel orožja s seboj. Zaplolni junak! Kar tiho naj bo, saj se bo imel priliko zagovarjati pred kompetontnejšim forumom, kot so časopisi! Zani- mivo jo dojstvo, da je bi' strahopetni Garzigi^ celo gimnazijo zagrizen Taljan. To izpovedujejo in morejo dokazali njegovi dalmatinski tovariši. V ostalem pa »Garzigna« prav hudo diši po — makaronih. Zanimivo jo tudi dejstvo, da »JadranaŠ^U včeraj in danes čisto prostodušno govore, da bo v 5 dneh podpornega društva konec. Po starem receptu: knr ni liberalna domena, naj so razbije. In da nameravajo isti ljudje, ki jim je slovenska univerza trn v peti, razbiti akademsko podporno društvo, — to nam je znano že delj časa. S svojim gospodarstvom so »Jadranaši« pripeljali društvo res do zrelosti za nekaj, kar bi silno škodilo i di-jašlvu i univerzi. Upamo, da ob dani priliki stori slovenska javnost svojo dolžnost, da prepreči namero ».Tadranaševc in »Jutrovcev«, ki jim ni niti za univenio, niti za P. D. J. A., ampak za teror in fašizem. Njim jo pač lahko, ker ne potrebujejo podpore za študij, »orjunašemc zadostuje vladna podpora za jugofašizem. V Mariboru živeči Rusi so bili obveščeni, da pride general Wrangel v Strni-šče inšpicirat svojo po obmejnem ozemlju raztreseno armado. Wrangel je res prišel ne le v Strnišče nego tudi v Maribor. Med Rusi živečimi na Štajerskem se v zadnjem času opaža živahneje gibanje in satnoza-vestneje ponašanje. Z velikim zanimanjem zasledujejo vesti iz Genove, in kombinirajo na skorajšnji odhod v vsakem slučaju. Štajerci ne bi imeli prav nič proti bratom iz Rusije. Vendar gotova animoznost proti njim v mestih, izhaja v prvi vrsti iz splošne stanovanjske bede, ki sili toliko domačinov še zdaj v vagone in brloge, dočim Rusi s svojim denarjem dobivajo stanovanj kjer jih hočejo. Drugi vzrok pa je nesigurnost glede nejasnih Wranglovih načrtov. Vzbuja namreč občo pozornost, da se vidi v Mariboru čimdalje vač ruskib uniform in sicer ne več do skrajnosti ponošenih, ampak lepih in novih. Želeti bi bilo, da katera naših merodajnih oblasti javnosti natoči čistega vira kaj je pravzaprav s tolikim številom Rusov na severnem obmejnem ozemlju, pri čemer seveda ne mislimo tudi ruske granične čete. — Tipičen odgovor. Pod tem naslovom poroča »Trgovski list«: »Zveza trgovskih gremijev in zadrug se je obrnila na generalni inšpektorat ministrstva financ v smislu resolucij celjskega shoda, da se čim-preje prične z izplačevanjem 20% odtegljaja ob priliki markiranja kronskih nov-čanic in je dobila na svojo vlogo potom delegacije ministrstva financ sledeč klasični odgovor, ki je vzor birokratskih zo-fizmov, ki izraščajo v zadnjem času vedno bujneje v finančnem ministrstvu. Odgovor se namreč glasi: »Delegaciji Ministarstva finansija Ljubljana. Dostavlja se sa prepo-rukom, da Delegacija izvoli na osnovi po-stuječih propisa po ovome dati potrebno obaveštenje po ovome Sveži trgovačkih gremijev i zadrug za Slovenijo u Ljubljani s tim, da se za sada ni prema kome ne može odstupati od tih postuječih propisa po predmetu.« — Za navaden domači razum pomeni ta odgovor, da se lahko interesenti, ki so dali kolkovati denar, obrišejo za te svote pod nosom.« — Šmartno pri Kranju. Dne 15. t. m. je umrl g. Janez Stare p. d. Laborski, Bil je več let cerkveni ključar in občinski odbornik. Mož, pravcata gorenjska kore- Jože Stabej: Slovenci v Nemčiji. (Dalje.), B, Njih gmotno stanje. Slovencev v Nemčiji je najmanj 95 odstotkov rudarjev. Do pravega blagostanja jih je spravilo bore malo. Tuintam naletimo na slovenskega rokodelca, pač tudi na slovenskega trgovca in gostilničarja. Zaradi spremenjenega življenja, pogosto tudi vsled pomanjkanja zdravega in pametnega domačega gospodarstva, se nekatere družine prav težko prerivajo skozi življenje. Komaj je sin odpuščen iz šole, ga pošljejo v rudnik, da pomaga služiti za družino. Doraščajoča hči gre v tovarno ali h gospodi v službo. Še v mladostni starosti menijo večinoma, da so že dovolj dozoreli za lastni dom in za lastno družino. Preslabotne so pa dostikrat njih rame, ki bi na njih mogli nositi težek zakonski jarem. Pohištvo še ni plačano, pride prvi otrok, bolezni se naselijo v hišo in raj, ki so o njem sanjali pred zakonom, se je spremenil v dolino solz. Tako začnejo marsikatere družine z bedo in stisko in to se nadaljuje tja do smrti. Ne zmorejo tega, da bi si opomogli. Poleg teh so pa seveda tudi družine, ki se v vsakem oziru v snagi, v prizadevnosti in v čednostih naravnost odlikujejo, da, nekaj družin si je pripomoglo celo do bogastva. Zelo bogate družine so pa med Slovenci v Nemčiji le izjeme. C. Kako sodijo Nemci o njih. Slovence Nemci pravzaprav malo poznajo, ker so jim le Avstrijci. Slovenska društva so se tudi imenovala kratkomalo največkrat »avstrijska društva«. »Avstrijci« veljajo kot dobri, dobrodušni, malo nazadnjaški ljudje. Pravzaprav nenaklonjeni Nemci Slovencem niso, kakor n. pr. Poljakom. Pri trgovcih so Slovenci kot zvesti odjemalci in dobri plačevalci na dobrem glasu; tudi gostilničar se veseli, če more dati za kako slovensko prireditev na razpolago svojo dvorano, ker so mu stroški gotovo kriti in ker se veseli složne sporazumnosti, ki vlada med Slovenci. Pri duhovščini uživajo Slovenci radi svoje vernosti vobče velik ugled. Pri posebnih svečanostih nemških katoliških društev prejmejo slovenska društva povabilo, ne pa poljska. Odkar je seveda postalo marsikateremu Nemcu jasno, da tvorijo Slovenci skupno s Srbi eno državo, se je simpatija malo ohladila. Kljub temu pa vendar lahko označimo razmerje Nemcev do Slovencev za prijazno. Ko sc je mudil avgusta 1921 prevzv. knezoškof ljubljanski v Gladbecku na obisku, je veliko nemških družin v pozdrav prevzvišenemu gospodu izobesilo zastave. Značaj Slovenccv je pač simpatičen: so prijazni, dobrodušni, pošteni ljudje, Č. Organizacija. Že pred letom 1900 so bila ustanovljena prva »avstrijska« društva, ki so v njih navadno vsled pretežnega števila pred-njačili Slovenci. oK je pa po letu 1900 obi-Buer, Osterfeld, Kecklinghausen-Stiu itd. falskem industrijskem okraju, je naraslo zanimanje za organizacijo. Takrat so na-stala prva čisto slovenska društva. Bila so 1 navadilo cerkvena društva s cerkveno bla- goslovljeno zastavo. Prvo teh društev je bilo ustanovljeno leta 1902 v Hambornu, čigar duhovni vodja je bil takratni rektor, sedaj župnik v Walsumu Wiljem Koster, ki si je pridobil za Slovence veliko zaslug. Temu društvu so sledila druga v Meerbe-cku, Hochheide, Gladbeck, Obermarseloh, Buer, Osterfeld, Kecklinghauscn-S.d itd. Načeljuje jim navadno od škofa imenovan duhovnik. Ravno ta društva so čisto slovenska, v njih se govori le slovenski in razpravlja slovenski. Največje društvo je v Gladbecku, ima 180 članov. V vseh društvih skupno je do 3000 članov. Poleg teh je še kakih 10 takoimenova-nih »avstrijskih« društev, pri katerih je do 90 % vseh članov Slovencev. Ti se še pač niso mogli sporazumeti z novonastalim položajem, da bi društvo preosnovali v slovensko. Veže jih še po vojni raztrgana vez pripadnosti k nekdanji avstroogrski monarhiji. Preveč so oddaljeni od svoje domovine, da bi sc mogli uživeti v nov položaj. Da pravilno pouči Slovence o dejanskih razmerah, si je postavila za nalogo tudi »Zveza katoliških slovenskih društev v rcnsko-westfalskem industrijskem okraju« s sedežem v Gladbecku, ki jc bila ustanovljena 29. januarja 1922. v Gladbecku. Do sedaj se je priključilo k tej zvezi 15 društev. Ostalih je še 5, ki šc nosijo »avstrijsko« ime. Da lahko pristopijo k zvezi, morajo biti društva slovenska. Namen omenjene zveze je: 1, Gojiti versko življenje med Slovenci. 2. Gojitev slovenske svojstvenosti, prijateljstva in složne vzajemnosti med Slovenci. 3. Zastopati Slovence pri konzulatu in drugih oblasteh. 4. Pospeševati omiko med SlovencL 5. Urejevati društveno življenje v posebnih slučajih. Načelnik zveze je kaplan Tensundern, tajnik Jožef Dobrave, blagajnik Vincenc Tuhtar, vsi v Gladbecku. Slovenska društva, ki niso cerkvena, ampak nevtralna, ne morejo pristopiti k zvezi. Takih je pa mogoče tudi le dvoje v rensko-westfalskem industrijskem okraju. Pravega gospodarskega udruženja Slovencev v dosego gospodarskih ugodnosti ni in v merodajnih krogih tudi nimajo namena ustanoviti iz političnih vzrokov kakega takega društva. So pa slovenska društva navadno obenem podporna društva, ki hočejo priskočiti na pomoč bolnim in revnim Slovencem. V obrambo gospodarskih interesov se Slovencem priporoča, da pristopijo h krščanski strokovni zvezi rudarjev. Vsekakor so nekateri tudi člani socialistične rudarske zveze in celo komunistične »Unije«, pač ne toliko iz prepričanja, ampak bolj vsled razmer in okolice in radi pomanjkljive na-obrazbe ter vsled nepoznanja komunističnih in socialističnih stremljenj. Navadno imajo slovenska društva vsak mesec svoja zborovanja. Tuintam obhajajo kako večjo slavnost, ki na njo povabijo tudi druga slovenska društva. Pri posebnih ustanovnih svečanostih (obletnicah) stopijo tudi pred nemško javnost in napravijo na slavnostnih obhodih z lepimi zastavami in s čednimi (uniformami) kroji impozanten vtis na gledalce. (Dalje.) nina, odločen in neizprosen je marsikaj dosegel. Imel je posebno veselje z zvonovi in topom, s katerim je on sam poveličeval službo božjo. Znal je lepo pripovedovati kot star »furman«- o doživljajih, ko še ni bilo gorenjske železnice. Doživel je visoko starost 87 let. Počivaj v miru! — Inženerski izpit iz kmetijske stroke je napravil s prav dobrim uspehom na gosp. šum. fakulteti v Zagrebu Čiro Jeglič, sin šol. ravn. g. Janko Jegliča iz Ljubljane. Castitamo! — Izjava. Izjavljam, da nisem na včerajšnjem občnem zboru P. D. J. A. za ruske akademike nikdar in nikoli rabil psovke »Vranglovi pritepenci«, niti se nisem izrazil o njih »presurovo«, niti jih kako drugače žalil. Nazval pa iem jih »člane Vran-glove armade«, kar v resnici tudi so. V tem nazivu ni bilo niti ene osti, ki bi dala sklepati na kaj žaljivega. Tozadevno poročilo današnjega »Jutra« je tendiciozno in popolnoma zlagano. V Ljubljani, dne 18. maja 1922. Alojzij čampa, cand. iur. — »Udruženje dalmatinskih akademi-čara« v Ljubljani nam je poslalo sledečo izjavo: Udruženje Dalmatinskih Akodemi-čara nije politička organizacija kako to jasno stoji u §-u 4. društvenih pravila, koja su potvrdjena od Universiteta i Pokrajinske Uprave. Članom našeg Udruženja može da postane svaki akademičar iz Dalmacije bez ozira na njegovu političku ori-jentaciju. Što se tiče jučerašnjeg dogadjaja, o kojemu je govor u Vašem listu, Udruženje ce protiv svojih članova, koje nadležne vlasti pronadju za krive, postopati v smislu svojih pravila. Molimo da ovo pismo izvolite saopštiti u vaš cenjeni dnevnik na čemu Vam unapred blagodarimo. — »Kraljeva vila na Bledu.« Predsednik pokrajinske uprave za Slovenijo, gospod Ivan Hribar, nam pošilja sledeče: »Z ozirom na notico »Kraljeva vila na Bledu«, ki je izšla v Vašem cenjenem dnevniku dne 18. maja 1922, čast mi je zaprositi slavno uredništvo, da izvoli sprejeti in objaviti v prihodnji številki »Slovenca« sledeče uradno obvestilo: Vest, katero prinaša ta notica, je docela izmišljena. Ni res, da bodo poprave in oprava kraljeve vile stale okoli 8,000.000 kron. Nadalje tudi ni res, da bi se preuredila med drugimi tudi kuhinja in sicer tako razkošno, da noben dvor v Evropi nima take. V kuhinji se sploh niso izvršile nobene iz-premembe ali poprave, edino kar se bode v isti izvršilo je to, da se bode prebelila. Konečno je tudi docela izmišljena vest, da se je podal nalašč v Pariz poseben opre-mitelj, da prouči najmodernejši način opreme vile. Izvolite sprejeti izraze mojega odličnega spoštovanja.« — K temu za danes pripominjamo samo to, da imamo svoje podatke iz zanesljivega vira, ki nam bo vse v kratkem še bolj podrobno pojasnil. Za danes bi glede onih 8 milijonov kron vprašali samo g. pokrajinskega namestnika, koliko milijonov je določil samo za opravo in če ni uporabil v ta namen milijone, namenjene v narodnoobrambne svrhe? — Bolezen grške princese. Po poročilih iz Aten se je zdravstveno stanje kra-ljične Jelene zelo poslabšalo, tako da lahko nastopi vsak trenotek katastrofa. Delovanje srca je vedno šibkeje. Dihanje zelo šibko, temperatura 40. — Srebrno poroko obhaja danes A. Korošec, Veterinami nadzornik v Kranju s svojo soprogo Marijo roj. Krišper. — S Planine pri Rakeku nam piše prijatel našega lista: Doslej smo Vam pošiljali posebno tukajšnje novice po pošti, odslej smo pa z Vami v telefonski zvezi. Dne 12. L m. se je namreč otvo-rila pri tukajšnjem poštnem uradu javna telefonska govorilnica. S tem se jo občinstvu zelo ustreglo. — »Hoče ljudi na kraljevo svadba«. »Naš kralj Aleksandar nikad ni a jednoj prilici nije na glasio, da želi pompu in raskoši, a još manje da želi poklone, koji se na opomene daju. Ali tako nlsu mislili izvesni sreski načelnlci n južno; Srbiji. Pošto so skupili od naroda darove, javili su se svom ministarstvu za odobrenje, da darove l donosu. Ministarstvo pak telegrafski im je na redilo, da vode računa o bezbednosti u svojim srezovima, a darove ako narod da, neka narod donese. — Ovo je dobar pouk i za ostale »potrku. ie«, — Pa brez zamere — tako piše belgrajska »Epoha«. — Gasilno druitvo obline St. Vid pri Ljub Ijani priredi v nedeljo 21. t. m. ob 1. pop. veliko gasilsko vajo v Mednem pri Ljubljani. Po vaji vrtna veselica medenskega gas. društva, katere čisU dobiček se uporabi v kritje stroškov, ki so nastali ob nabavi nove brizgalne in novih cevi. Prijatelji gasilstva uljudno vabljeni 1 — Obleka za Rusijo. Ameriška oblačilna društva so dovolila 1 milijon dolarjev kredita za nabavo obleke za Rusijo. — Sleparije v zagrebškem (ekovnem uradu. Te dni so pri skontraciji na zagrebškem čekovnem uradu prišli na sled veliki slepariji, ki znaSa 2,300.000 dinarjev. Uvedli so takoj preiskavo in so dognali, da je zavod za ta znesek oeleparil kontrolni organ čekovnega urada Gojko Mikolj, ki je dal večje zneske nakazati na Dunuj in jih je potem tamkaj sam dvignil. Zadnjo dni se Jo v resnici nahajal na Dunaju, pa se je zopet povrnil v Zagreb. Ko bi se imela izvesti skontracija, se jo javil bolnega in jo izginil na Dunaj. Policija je uvedla vse korake, da ga čimprej primejo. S pošte. Trajno so upokojeni: poštna kontrolorja III, raz. Viktor Zalaznik in Jakob Božič v Ljubljani, upravnika I .r. Fr. Kolbc v Litiji in Pavel Krulej v Trbovljah, poštarji fpoštarice) I. r. Hcd-vika Kalinova v Ljubljani, Luka Lcnassi na Rakeku ter Antonija Wartholova v Tržiču; poduradniki III. r.: Lovrenc škoflc, Ivan Zupančič in Ivan Maj-dic v Ljubljani, Matevž Bole in Ivan Sdolšek v Mariboru, Ivan Rodič v Celju, Jožef Počkaj v Plu-u, Lovrenc Anžič, Jakob Ercigoj in Fr. Čcč pri vzdrževalnem odseku v Liubljani ter Fr. Lavrač pri vzdrževalnem odseku v Mariboru. — Poštni službi ta se odpovedala poštar VI. r. Matiia Štiglic v Zid. mostu in pisarniški manipulant V I. r, Edv. Ažnoh pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Odvezana je službene pogodbe poštna odpravnica Zofija Gabri-jelčičeva na Brozjah. — Umrli so: Maks Hribov-šek, poštni odpravnik v Motniku, Ana Panekova, poštna odpravnica v Mariji Snežni in Jožel Kokol, poštni sel v Pesnici. — NcvročI Ive poštne pošiljke za mesec marec 1922, Doslej jc objavljalo poštno in brzojavno ravnateljstvo poštne pošiljke, ki so se hranile kakor nevročene pri sliranjevalnem uradu v Celju,_ v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo. Ker pa pride »Uradni list« le malokomu v roke, so bili v imenovanem listu objavljeni razglasi po voll-ki vočini brez uspeha. Zalo se bodo odslej objavljali razglasi o nevročljivih pošiljkah v poštnem »Službenem listu« in sicer v posebni prilogi. Razglas za mescc marec je že izšel in jc pri vsakem poštnem uradu oahit v prostoru za stranke, na kar se občinstvo opozarja. — Pisemske pošiljke za Švico. Pisemske pošiljke za Švico, v katerih so carini podvrženi predmeti, niso dovoljene. Švicarska poštna uprava jc opozorila naše poštno mipistrslvo, da prihaja iz naše države velika množina pisemskih pošiljk, posebno blagovnih vzorcev, v katerih so carini pod. vrženi predmeti. Švicarska poštna uprava pošilja take pošiljke nazaj, ker niso po madridski mednarodni poštni pogodhi dovoljene. — Ako hoče kdo pošiljati carini podvržene predmete, jih mora poslati samo v poštnih paketih, ne pa v pisemskih pošiljkah. —• Dragi krojači v Zagrebu. Zagrebški policiji je došlo več pritožb o pretiranih ccnah, ki jih stavijo zagrebški krojači. Policija jc napravila poskus na ta način, da je poslala k nekemu kroja' škemu mojstru detektiv* z nalogom ,naj si naroči obleko. Za obleko jc ra?i:nal krojač 11.000 kron in sicer samo za delo. Nato so krojača poklicali na policijo, kjer so začeli račun na drobno pregledo. vati postavko za postavko. Pri tem pregledu so ugotovili, da jc računal krojač samo »za mero« sto kron, za oglje za likanje tudi sto kron i. t. d. Pri tej priliki so mu tudi povedali, da je naročnik obleke — detektiv. Vsled tega zagrebški krojači se-daj vsako »kundšaft« silno sumljivo ogledujejo, češ če ta in ta ni tudi eden izmed onih... — 15 milijonov i K v podporo Cehom in Slovakom na Ruskem. V poslednji soji češkoslovaškega ministrskega sveta je bilo sklenjeno, pokloniti Čehom in Slovakom, bivajočim na Ruskem in v Ukrajini 15 milijonov č. K £akor podporo in v ohranitev eksistence. Na ta način namerava vlada omejiti priseljevanje Čehov in Slovakov iz sovjetske Ruske. Tudi so je vse potrebno ukrenilo, da bodo češkoslovaški poljedelci dobili dovolj žita 7.a setev. — Tatvine, Minki Slivnikovi na Bregu prt Brezovici je bilo ukradenih 8 svilenih naglavnih rut in nekaj perila — Viljemu Schubertu pri sv. ljubimsko<: pismo. G. Jože, šegavi porednež, gre in res napiše g. policijskemu šefu pismo, v katerem med drugim pravi »ker ste Vi preprečili s tem, da ste sc samiznjookoristili in s a m i o d -slina Dunaj.« Pismo je seveda podpisal g. Blaž Rogina. Nastal je ogenj v strehi. Rogina pozvan k policiji, je mislil, da se najbolje izmuzne iz zanjke, ako izda pisca pisma. Tako je g. Kostanjevec za svojo uslugo prišel na obtožno klop radi § 104 srb. z. Moral bi priti, pa ni prišel; prišel je g. Rogina sam. Razsodba senata (preds. dvor. sv. Fon): Oba obtoženca se oprostita. g Žitni trg. V Vojvodini so cene žitu sledeče: pšenica 14.40 K, oves 11.60, koruza (Novi Sad) 10.80, koruza ladja Donava 10.00, pšenična moka (št.0) 22.25 K. — Cene na žitnem trgu stalno padajo. g Prva privatna banka v Rusiji. Sovjetska vla. da je potrdila pravila prve privatne banke. Stare so bile »nacionalizirane«. Prva privatna banka jc »Jugoistočna banka« v Rostovu na Donu, ustanovljena z glavnico 2 miljona zlatih rubljev s 40.000 delnicami, ki se glaso na ime. Polovica delnic je v rokah države. V upravnem svetu sedi kot zastopnik vlade en član. g Cene cionopolskcmu petroleja. Uprava monopola jc sklenila, da se prodaja petrolej iz skladišča Belgrad po 600 Din za 100 kg. g Razlastitev mažarskih veleposasfor v Češko-slovaški. Češkoslovaški parlament so bo bavil v najkrajšem času z razlastitvijo veleposestev An-drassyja, Apponija, Rakovskcga in NVindischgratza, ki leže v Češkoslovaški. ,. , t BORZE. Zagreb, 18. maja. (Izv.) Devize. Berlin 2-1— 24.25, Milan 368-370, (ček) 365-306, London 302 -308.50, New Yoik (ček) 68-68.50, Pariz 610 —625, Praga 138—133.50, Švica 1315-1325, Dunaj 0.70—0.7177, Budimpešta 8.S0—8.90. Valuta. Ameriški dolarji 67—68, avstrijske krone 0.79— 0.80, češkoslovaške krono 128—129, napoleondori 225—0, italijanske lire 364—366. Belgrad; 18. maja. (Izv.) Devize. Berlin 23.80 —24, Budimpešta 8.95, Bukarešta 48.50. Italija 360, London 302, Nc\v York (58.75, Pariz 610, Praga 133, Švica 1305, Dunaj 0.72. Antantne devize so si nekoliko opomogle zaradi negotovosti glede sklenitve inozemskega posojila. Blaga je lo malo dobiti. Curih, 18. maja. (Izv.) Berlin 1.77, NewYork 522.50, London 23.22, Pariz 47.55, Milan 27.25, Praga 10, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.90, Bukarešta 3.875, Varšava 043, Dunaj 0.055, avstrijske krona 0.055. Berlin, 18. maja. (Izv.) Dunaj 3.055, Budimpešta 37.25, Milan 1533.05, Praga 565.25, Pariz 2671.65, London 1315.85, New York 293.63, Curih 5622.95. Praga, 18. maja. (Izv.) Dunaj 0. 44, Berlin 17.55, Rim 272.75, Budimpešta 6.45, Pariz 477.50, London 331.25, New York 52, Curih 998, avstrijske krone 0.465, italijanske lire 269.75. Dunaj, 18. maja. (Izv.) Zagreb 34.72—34.78, Beograd 138.58—138.82, Berlin 32.825—32.925, Budimpešta 12.15—12.21, London 43.125—43.175, Milan 506.70—507.30, New York 9694—9706, Pariz 882.50—883.50, Praga 185.15—185.35, Sofija 72.45 —72.55, Curih 1853.75—1856.25. Valute. Dolar 9644—9656, bolgarski lev 70.95 —71 .«5, nemška marka 38.075—53.175, angleški funt 43.125— 43.175, francoski frank 882.50—883.50, italijanska lira 504.70—505.30, dinar 138.18—138.42. romunski lej 66.54—66.66, švicarski frank 1848.75—1851.25, češkoslovaška krona 185.15—185.35, mažarska krona 12.15-12.21. kratska in bo delala pri oddaji oziroma zasedbi službenih mest veliko konkurenco Sokolom. Pravijo, da namerava po svoji »redukciji« postati tudi g. Dolfe Ribnikar »or>unec«. lj Somišljeniki SLS. :a franiiškanski okraj se vabijo danes, v petek, ob 8. zvečer k sestanku v kleti Konsumnoga društva na Kongresnem trgu. Predsednik. lj Mladinsko akademijo moškega in ženskega naraščaja priredi v nedeljo, 21. t. m. ob 8. zvečer Orel Krakovo-Trnovo v šolski telovadnici na Cojzovi cesti (Graben). Spored telovadnih točk je zelo raznovrsten ter je pričakovati, da bo poset to prireditve naših najmlajših po prijateljih mladine mnogoštevilen. Vstopnice so v prodprodaji v trafiki na Krakovskem nasipu. lj Ljudski oder v Ljubljani. Dnnes v petek 19. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov in članic. Zadeva važna. Udeležba obvezna. lj Poiar v tivolskem parki'. Dne 17. maja ob 15. uri je pričelo goreti grmovje v mestnem nasadu v Lattermunnovem drevoredu. Zgorelo je 32 dreves. Ogenj jo s svojimi uslužbenci pogasil posestnik gugalnice g. Urban Sounig. lj Mestni popisovalci urad bo v soboto dne 20. maja radi snaženja uradnih prostorov za stranke zaprt. Izjema veija samo za res nujne in neodložljive zadeve. lj Podružnica Ferijalnega Savera na univerzi v Ljubljnai gostuje v nedeljo dne 21. t m. na »Ljudskem odru-: v Ljubljani 7. igrama: »Volkašin<, igro s petjem in ^Doktor Hribarr, veseloigra. Čisti dobiček je namenjen vpostnvitvi ferijalnega doma na Bledu. Predprodoja vstopnic v trgovini Gajšek, sv. Petra c. 2, v prodajalni Kat. tisk. društva (prejo Ničman), Kopitarjeva ul. 3 in v trafiki g. Su-šuik, sv. Petra cesta 52. (k> lj Umrla jo v deželni bolnici v cvetoči mladosti tiskarniška uslužbenka gospica Angela B i t e n c. Pogreb bo v soboto ob pol 4 popoldne. lj Umrli so v Ljubljani: Terezija Šuk, zasebni-ca, 67 let. — Ema Založnik, hči kočarice, 12 let; — Ivana Čepclnik, obč. uboga, 74 let. — Marija Armič, hiralka, 73 let. — Josipina Bizovičar, zaseb-nica, 56 let. — Antonija Turk, hči žel. sprevodnika, 12 let. lj Roparski napad v Ljubljani. Ropar prijel. Dne 17. t. m. se je pripeljal v Ljubljano posestnik Breznik iz Podbrezja. Ko je šel iz Podbrezja na vlak v Podnartu, jo došel pri mostu čez Savo 28 letnega mladeniča, s katerim sta šla skupaj v gostilno >Pri kolodvoru«, v kateri je neznanec pripovedoval Brezniku, da prodaja v Ljubljani klobuke. Tam je Breznik kupil od neznanca klobuk in jo tujec ob tej priliki videl, da je imel Breznik 14.000 Din seboj. Neznanec jc v Podnartu napisal Brezniku svoj naslov: »Kurnik-llnik v Ljubljani, Židovska ulica 6<. Breznik in neznanec sta izstopila na državnem kolodvoru in je neznanec povabil Breznika s seboj, češ da ga bo prenočil. Izvabil ga je na vrh Cekinovega gradu, kjer je nepričakovano z nožem napadel Breznika in ga smrtno-nevarno ranil na prsih. Napadeni Breznik je nameril roko proti napadalcu in zaklical: »Ustrelil te bom k, dasi ni imel revolverja, kar j« roparja tako prestrašilo, da je zbežal. Na Breznikovo klicanje so prišli ljudje in policija, katera je za silo obvezanega Breznika oddala v bolnišnico. Okrajni policijski nadzornik Habe je na podlagi nekega drugega kriminalnega spisa ugotovil, da jo ropar zaradi hudodelstva poneverbo zasledovani bivši občinski tajnik Rudolf Lamut v Sevnici, kateri je tam poneveril 10.000 kron iu pobegnil. Vsi detektivi so nato celo noč zasledovali Lamuta, katerega so dobili v hotelu aScčat, v katerem so ga aretirali. Aretirani Lamut je svoje dejanje takoj priznal in je rekel, da je postal ropar vsled obupa. lj Izgubila se je rujava usnjata torbica od hotela Slon skozi Tivoli čez hrib v Šiško. V torbici je bila denarnica z malo svoto denarja in dijaško legitimacijo. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne na upravništvo »Slovenca;: proti nagradi. lj Iz ljubljanske tobačne tovarne. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani občuti bedo in pomanjkanje, kakor pač nobena druga branža, menda zato, ker dobiva plačo od države, oziroma monopolne uprave. Vladni organi, ki bi morali čuvati socialne interese delavstva, sami nimajo nobenega socialnega smisla. Zveza tobačnega delavstva je za zvišanje draginjskih doklad že toliko moledovala, da je zakrknjenost monopolne uprave naravnost neodpustljiva socialna pregreha. Od 1, januarja do današnjega dne nobenega poviška in to ob plači, ki je bila že 1. januarja primerna za počasno hiranje delavstva. Uprava mono- Eola je sedaj vendar izjavila, da hoče do-lade povišati in to v najkrajšem času. Komaj pa je delavstvo prejelo to obljubo, je že prejelo tudi klofuto. Na ukaz uprave monopola je reducirano delavstvo, med njimi tudi vdove v vojni padlih mož žene pohabljenih invalidov s kopico otrok. Pri vsej tej mizeriji pa se dobe v tovarni ljudje, ki skušajo zanesti v delavstvo zmedo. Tako so v sredo sklicali eksponenti neke organizacije tobačnega delavstva, katera sploh ne obstoji, shod »celokupnega delavstva«, da bi zvabili na shod delavstvo, meneče, da sklicujejo shod njihove organizacije. Od koga so ti neznani sklicatelji zo- Set plačani za to protidelavsko hujskarijo? aj se je na shodu, kakor slišimo prav na debelo lagalo in samo hujskalo proti — obstoječim organizacijam. Menda se je zahotelo demokratom delavskih glasov za volitve, ki naj bi pomagali podaljšati življenje sedanjemu režimu, ki tako »sijajno« skrbi za delavske interese! lj Konkurenca za Sokole. V hotelu »Soča« ima svoj sedež »organizacija jugoslovanskih nacijonalistov« ali kratko »Or-juna«. Organizacija je čisto vladno-demo- pr Jugoslovansko akademilno društvo »Mladost* is Zagreba v Sloveniji Akademiki v Zagrebu žo dolgo vrsto let gojijo koncertno petje. Kot njihov reprezentant je glasbeno društvo »Mladostc, ustanovljeno leta 1900 ter je tekom svojega 22 letnega delovanja priredilo nad 400 koncertov v raznih mestih .Jugoslavije, kakor tudi izven mej našo domovine. Leta 1903 se je udeležilo društvo kronanja Njega Veličanstva blagopokojnega kralja Petra I. v Belgradu. Leto za tem pa je sodelovalo na Vseslovanskem študentskem kongresu v Sofiji. 50 letnice Praškega Hlahola se je leta 1911 udeležila tudi jMladostc ter priredila potem koncerte po vseh večjih mestih današnje čehoslovaške. Za vse to svoje kulturno in nacijonnlno delo pa je bilo društvo početkom svetovne vojno razpuščeno od mažarske vlade kot nepotrebno in za obstoj države nevarno društvo. Po osvobojenju in ujedinjenju, pa je društvo svoje delovanja nastavilo še intenzivnejše ter priredilo v tej kratki dobi nad 40 koncertov samo izven mej naše države, tako v januarju v 8 največjih poljskih mestih. Umetniška kvaliteta zbora »Mladosti* je velika, kar pričajo številne ocene raznih tu in inozemskih časopisov oziroma kritikov. Moški zbor »Mladosti* šteje danes 45 pevcev, ki prirede koncert v ponedeljek 22. maja v Ljubljani. ~ NaroSno ptectosTščie! Gledališkim abonentom reda A in D. Oporna predstava >Lakmo< v soboto, dne 20. t. m., se no vprizori za red D temveč za red A. Ker se je oglasilo za polotni abonma premalo abonentov, se strnejo od 21. t. m. dalje sledeči abonmaji: A in R ter B in D. Tako so igra v ponedeljek 22. t. m. komedija »Madame Sans Gene* za red B in D. I: gledališke pisarne. V soboto, dno 20. t. m. igra vlogo Napoleona v komediji »Madame Sans denec g. Danilo. Predstava so vrši izven abonmana. Drama. Petek, 19. maia: »Otok in Struga«. Dijaška predstava. Začetek ob treh popoldne, izv. Sobota, 20. maja »Madame Sans Gene«, Izven. Opera. Petek, 19. maja: Zaprto, maja: Sobota, 29. »Lakmč« D. Sbn C SLOVFNEC, dne 1 <>. maja 1932. Sfcenr. 114 Kopališče * PIŠTANV * Cehoslov. ZDRAVI: Trganje, revmo, iichla« Itd. — Seaona j« i* v polnem toku. Izvrstna brcovozna r veza. • Thermla Pilata kopalliui hotel jo zgrajen nad izviri. — Grand hotel Rcyal v idr*viliSkom parku. — Zdravil, gostja Is države SHS dobijo ia liravnanj« valut« znatna popust«. — Pojasnila tiuti za doiv.s o zdravljenje t ori*:. idruv. pnuo „Pi. Oa- daje: To uri s t Oifice, l jublj*«*, Miklošičeva cesta tj in zdrav, ravnateljstvo Pištanv. — Ualio MeitiunjuVvlua banka d. d. Zagreb, Nikoli-Ceva ulica 7, ki preskrbi tudi denarna nakazila, čeke in kreditna pisma. išče službe ia merico ali v najem. Na pismena vprašanja odgovarja upravništvo •»Slovenca« pod št. 1931, ako je znamka priložena. Mlinar .1 ali 2 vajenca za klepar- Ckn nhrt najmanj 14-letna, pridna in dfkU UMI I poštena sprejme tvrdka IVAN W0ST>EK. stavbi-no in galanterijsko kleparstvo in napeljava vodovodov v Novem Udmatu št 6 (nasproti šole v Mostah). — Sprejem po osebnem dogovoru. Gosoodlčna, katera je vešča šivanja in ročnega dela, se išče k trem otrokom 2, 3 in 7 let. — Ponudbe na Pavlo Kovačevič. Rogaška Slatina. Ivanov dvor. 1904 prvovrstno kvalificiranega, izvež-banega v odranju za železobeton-ske konstrukcije, sprejme takoi »SLOGRAD« d. d. tehn. pisarna tovarne Keršič, Spodnja Šiška. Sprejme se prodajalka izučena špecerijske stroke, zmožna samostojnega vodstva prodajalne. JANEZ ZORMAN, Sp. Šiška-Ljub-Ijana, Celovška cesta št. 91. 1942 Italijanščino poučuje praktičen gospod. Kdor je slov. slovnice vešč, doseže kmalu dober uspeh. Gre tudi na deželo poučevat. Ponudbe pod: J. Planinski, Glince 61 pri Ljubljani. Stavbena tvrdka Anton Medved v Novem mestu, Kastcličeva ulica St. 113, išče zidarskega polirja oziroma akordanta za takojšen nastop. Obrniti sc je pismeno na tvrdko. Razglas. V svrho poprav pri župni cerkvi na Radovici pri Metliki kot poglobitve temeljev, vezave i. dr. sc tem potom razpisuje ponudbena razprava oziroma oddaja vseh sem spadajočih del dražbenim potom dne 28. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne. Načrt in proračun se more vpogledati pri cerkvcncm predstojništvu na Radovici. Pred začetkom del jc položiti varščine 10 % izdražene vsote. Na Radovici pri Metliki, 14. maja 1922. Stavbeni odbor. FRANCI PEITLER PAVLA MARIJA PEITLER ROJ. LESKOVEC POROČENA LJUBLJANA, 17. MAJA 1922 (Brez posebnega obvestila) IZJAVA. Podpisani Janez Pogačnik, posestnik in mlinar v Brezovem pri Kovorju h. št. 50, obžalujem in preklicujem obdolžitve, ki sem jih izprcgovoril dne 1. maja t. 1. na sejmu v Kranju o g. Francetu Bidovec, posestniku iz Podtabora, kot neresnične in izmišljene ter sc mu zahvaljujem, da je odstopil proti plačilu stroškov od kazenskega preganjanja. — Brezovo, 16. maja 1922. JANEZ POGAČNIK. NA PRODAJ JE konjska oprema. Več povedo na Zaloški cesti štev. 27 v Ljubljani. Proda se KONJ dober za lahko in težko vožnjo, event. tudi par konj. JANEZ ZORMAN, Sp. Šiška - Ljubljana, Celovška cesta št. 91. 1941 Rabim takoj za daljavo 1500 m TRAČNIC (šin) in eventuelno tudi tri do štiri Oferte na 1946 za prepeljavo peska. — županstvo Višnja gora. & SI s E3 &a BS © m Večje industrijsko podjetje v prijaznem kraju na deželi išče 2 samostojna knjigovodji ter obenem korespondenta, zmožna slovenščine in nemščine, po možnosti tudi srbohrvaščine. — Za stanovanje je preskrbljeno. — Reflektiramo samo na resne in dobre moči. Plača po dogovoru. Mesto trajno. Sprejmemo tudi za to delo event. samostojne ženske moči. — Ponudbe s sliko, prepisi spričeval in referencami pošljejo naj se na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »200/1854«. s::: m s E s a m s m ^rsiSjsk 1 ,eto star* zeI°lcp' HaJ(88\j popolnoma udomačen, je takoj na prodaj pri Jakobu Kočevarju na Lipovcu št. 11, pošta Semič, Dolenjsko. 1913 Morska trava za madroce v vsaki množini se dobi najceneje pri: SEVER & KOMP. :: Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. 1861 Pletenine! Pletenine! Pletenine! Pletenine! Pletenine! volnene ženske jopice različnega kroja, moške telovnike brez in z rokavi, svitre, dokole-nice, ovojke, šale, kape, kakor tudi letne pletenine različnih vrst za ženske in otroke, lastnega izdelka, priporoča : LEGAT IN DRUG, strojno pletilstvo, Begunje, pošta Lesce, Gorenjsko. Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) FOTO LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jogoslnv. tiskarna r Ljubljani. FOTOORASKI ATRLIJB: Orabiee Pranje, Miklošičeva ccsta it & GRAMOFONI, PLOSCE in posamezni deli. A. Rasberger. Ljubljana, Sodna ulica it. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN IN DU8TR I.T A LN A DRUŽBA Ljubljana. Kralja Petra trg št & KLEPARJI: Produktivna sadruga kleparjev, inStala-terjov, kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Bemfgar & Smerkol, Florijanska uL 18. KLISEJB: za eno- aH večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jngoslovamita tiskarna ▼ Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. MEHANIČNA DELAVNICA za pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. »OREU POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Ivan. Stari trg štev. 10. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran. Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Joan Schrejra nasl. Jakob Kavčič, Gradišče itev. 5. 80BN0 SLIKARSTVO: Zoran Martin, Mestni trg štev. IZ SPEDICIJSKA PODJETJA: »OrienU d. d., Sodna ulica 8, TeL 468. Ranzinger R-, Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Viiintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajielj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/11. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikaš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZN1NO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Stišnik Alojzij, Zaloška cesta itev. 2L URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA? Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it. 10 (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Rko še niste, pošljite naročnino! a m EKSPORT. EKSPORT. Veletrgovina haloških vin. i \Bmko SSoklas, lil Sv. Andraž v Halozah, ieiez. postala Ptuj II priporoča svojo bogato zalogo namiznega, ka- 11 kor aortiranega vina, iz haloških ln Ijutomer- ® skih goric, posebno pa garantirano pristna ma- s šna vina. Solidna dobava po ugodnih cenah. V m sredini vinogradov. — Cene brezkonkurenčne. mmmmmmmmmm.mmm:m ii ii m i m B m ii ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Lepi prostori i na prometnem kraju primarni za denarni zavod aJi večjo pisarno, sc dajo v najem v Mariboru. — Noicrnnina po dogovoru. — Ponudbe pod cjeslom: »I.HPI PROSTORI« Ijubljana, poštno ležeče do dne 2*5. maja 1922. skoro nova, takoj rabljiva, se proda. — Dnevno dva vagona delovne sposobnosti. — Pogon 120 PS. R. Wolff, Magdeburg polstabilne lo-komobile. Lastna električna naprava. — Dopise pod šifro »MLIN III—23« na Interreklam d. d. oglasni zavod, Zagreb, Ilica št. 21. cigaretni papir in stročnice. Glavna zaloga in samoprodaja: 764 A. LAMPRET, Ljubljana, Nunska nliea 19. Smrekove in jelove hlnrld kupim takoj v vsaki množini lllUliC in debelini v dolžini od 4 do 16 metrov. — IVAN ZAROTNIK, mestni tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska ccsta štev. 46. 1730 Lepa birmaaska darila! Zlatnina, srebrntna. Velika Izbira. &.-vnlnl stioti prvovrstni. Potrebščina za stroje. Popravila. Učenje vezenja brezplačno. JOS. SE1, OVIN - GOD; N, Ljubljana, Mestni trg 13 kraste, lisa je odstramuje pri človeku ln živalih Naftolmazilo, ki Je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TKNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. Koranit zajamčeno pravi azbestni : Skrilj za kritje streh. : ZALOGA pri krovcu FR. FUJANU, Ljubljana - Ilovica št. 48. Mesnega oddelka »Gospodarske zveze* v Ljubljani V ploščah po 11 kg. Dnevna produkcija 2000 kg. Plošča ledu Din. 13'-- Večjim naročnikom dostavljamo led vsako jutro na dom. M. Kuštrin Tehnični, elektrotehnični ln gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obroCev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martlng. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev ▼ centrali, Kimska cesta št. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago deset tovornih avtomobilov. Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2. Podružnice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, tel. SL 133. BEOGRAD, Knez Mibajlova ulica St. 3. ^jl ...-ncrjgcgjiocciirrjKriPtit^r^iri/t^ievt* --.^^ea^p-^r0 jugoslovanska Union - banka ,„„ Mariborska eskomplna trnka ustanovimo i. mi VeograO, gornja ftadgona, Kranj, £/ubljana, Maribor, Murska Sobota, Velikovec expo3ttura v Skofjiloki tokcijski kapital Oi 30. ooo. ooo fteterve Oi i6.ooo.ooo Jtvršufe vse bančne posle najkulantneje. U7 J//)J>1» kUfeu/ttAl >£Ur/vnrjea<. Odgovorni urodnlk Mihael Moškoro v LjubljunL Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,