186. itev. Poltnlna pIKan« v gotovini. V Uubllani, v petek 19. avgusta 1921. Posamezna itev. K 1. Leto V. izhaja rezan nedelj in (ircinikov vsak dan ©k 1 C?, uri ctapoidne« Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ler notice isti prostor K 2*— Pri večjem naročilu popust. dt&siie l«gosl©v. socfialno - ciemokratiine stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po posti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 288, *a pol let? K 144, za četrt leto K 72, za mesec E 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za tist bo poštnine prosta. Upravaištvo e v Lubljani, Frančiškanska ulica št. 6 , Učifel B'cn tiskarna. Socializem in organizacija. Naivnež! Misliš, da si prav dober socijalist in sodrue. če si vpisan v politično, strokovno organizacijo }n morda še v gosopdarsko. Organiziran sem. praviš, plačujem strankine prispevke, čitam socijalistične liste, knjige, hodim na shode itd. Vse lepe čednosti dobrega sodruga imaš navidez, toda ali si se tudi vprašal, če služiš tej stranki s svojimi drugimi dejanji, s svojim govorjenjem in. kar ie glavno, ali si se poglobil tako globoko v vedo socijalizma. da si se v dnu svoie duše prepričal, da je sociializem resnično ona velika misel, ki more osrečiti človeštvo? Organizacija je potrebna, red v organizaciji je važen predpogoj vzgoji v socijalizmu •to za boi proletarijata. Vreden član organizacije in socialistične stranke Pa more postati le tisti proletarec. ki si je pridobil po svojih močeh pojmovanje socijalizma in absolutno Prepričanje in vero vanj. Sodruga. ki je prepričan socijalist in značajen. ne more zbegati in zavesti nobena druga stranka, nobena korupcija, noben osebni interes, nobeno .osebno nesporazoimlienje. ker vidi pred seboj le cilj. sociializcm. ki je višji kakor vsi sporedni dogodki v javnem in zasebnem življenju. Če smo enkrat prepričani, da je to načelo zdravo, je obsebi umljivo, da moramo tudi organizacijo graditi ne na osebnostih nego na načelih, na socijalizmu, ki sam odstranjuje ob živahnem delu organizacij vse ono, kar ne spada v soci.ialistično stranko. v Kakšno pa. ie delo za sociiali-3Cm ? Delo za šocualizem te boj proletarskega razreda proti kapita- listični družbi. Sredstva v tern boju so razširjanje socialističnega svetovnega nazora in eksnropriaciiski, to ie. gospodarski boj proti obstoječi družbi. Ako proletarijat vidi pred seboi le ta dva momenta, bo delal z vnemo prosvetno in gospodarsko. vsa druga klikarska vprašanja. kakršna poznajo zlasti pri nas meščanske stranke, ne bodo imela prostora v naših vrstah. Tudi je vsakemu političarju in organizatorju znano, da tam. kjer stranka pridno dela. hiti s svojim delom naprej in naprej po programu v svojem prosvetnem in organizatorične.m delu. ni prostora za malenkostna osebna ali lokalna klikarska vnašanja. Kjer pa ne dela, kjer se organizaieja ne vzpne do stremljenja k napredku kot bojna in zavestna socijali stična organizacija, tam se razvije nezdravo razmerje medsebojnega kntika-sterstva. ki razjeda in slabi organizacijo. Vse organizacije moramo snovati z edinim namenom, da delajo, da širijo sociializem »»^dvisno od meščanskih strank tei da družil proletarHat v Soc”**--vja prepričanju k složnem« bolu Delo za razširjenje socijalizma, boj za proletarsko emancipacijo je življenski živec socijalizma. Drugo so malenkosti. Zlasti danes, ko od vseh strani blatijo meščanski in druci obrekovalci našo socialistično stranko, in često tem ^ekovaniem napol verujejo proletarci, ie potrebno da se ves zavedni proletariat složi in solidarno dela. dela za sociializem sam in z delani pot k osvoboditvi, ki je še In trnjeva. Nasprotja v revoluciji leta 1848. Ko so leta .1815. združene vojske evropskih vladarjev končno do dobra premagale Napoleona in zavzele Pariz, je nastal v Evropi mir, t. j. oni absolutistični - fevdalni m.ir, ki je vladal Pred 1. 1789. (prva francoska revolucija). Zveza treh vladarjev. takozvatia sveta alijanca ruskega. avstrijskega in pruskega kralja je bdela nad tem mirom, njegov angeli varuh za vso Lvropo pa je bil avstrijski kancelar knez Metternicli. V času tega mira je stopal gospodarski razvoj z velikanskimi koraki naprej. Prišli so v promet prvi stroji, moč pare se je začela umno izrabljati, zidale so se prve večje tovarne. gradile so se prve železnice, ; finančni kapital je ustvaril veliko industrijo in i nio industrijski proletarijat. Delavstvo se je grozovito izkoriščalo ob pretirani delovni dobi (14 do 16 ur), zlorabljale so se .žene in otroci pri tovarniškem delu. A ne le delavstvo, tudi malomeščanstvo, mali obrtnik in rokodelec sta trpela po novem kapitalističnem razvoju. Vsled teh razmer se je porajala velika nezadovoljnost med evropejskim ljudstvom in ie zorela čim dalje bolj. Bilo ic treba le povoda, da se je tleča iskra razpihnila v požar; Ta povod je dala slaba letina, ki jo pritisnila leta 1847. po vsej srednji Evropi. V februarju naslednjega leta je izbruhnila revolucija v Parizu, u marcu na Dunaju. Pred njo so morali bežati oziroma se poskriti zastopniki absolutizma in fevdalizma. Revolucija v letu 1S48. je imela torej svoje vzroke v kapitalističnem razvoju. Do Li mislite, da bo ono dobro, ki ga storim, zadostovalo, da me usmi- plemslvo. ki.sta združena z absolutističnim prestolom in varujeta svoje koristi in koristi prestola, ki so ene in iste. istovetne napram koristim vsega ostalega ljudstva, meščanstva ali tretjega stanu, kakor ga je francoska revolucija imenovala, Toda ta tretji stan že davno ni enoten; razcepil se je po eni strani v velemeščaiiski (velekapitalistični) in malomeščanski razred, ki sta se zopet oba smatrala za celoto, bur-žoazijo. imajočo menda skupne nasprotujoče koristi proti zadnjemu gospodarsko najnižje stoječemu razredu. proleiarijatu. Slednji se je leta 1848. že zavedal svojega razrednega stališča, francoski delavec jc vihtel na barikadah leta 1789. le francosko trobojnico, leta 1848. pa poleg nje že tudi rdečo zastavo. V prvem veselju, ko je padel stari ab§ohitistično-fevdalni sistem, ko je odipadlo tlačanstvo in desetina, ko se je proglasila politična svoboda, ko so stara gesla bratstva in enakosti prevzela osvobojena srca — v tetn prvem trenotku se je vele-in malomeščanstvo čutilo eno z delavstvom. Ali le malo časa ie trajalo to bratstvo. Že nekoliko dni po revoluciji se je meščanstvo v Parizu razdvojilo. Vele- in malomeščanstvo je začutilo, da ima nasprotne interese od delavstva ter ga ie začelo od sebe odbijati. S težavo ie pariško delavstvo doseglo dva zastopnika (Alberta in Louis Blanca) v narodnem zboru. (Proglašena je bila medtem seveda republika), V tem sta cuadva takoj začela povdarjati go-spodarsko-soeijalne zahteve proletarijata. Otvorile so se narodne delavnice. v katerih so dobili brezi«)-selni delavci dela in zaslužka; v Luksemburgu pri Parizu se ie otvo-ril zavod za proučevanje socijalnega vprašanja. Alj le malo tednov potem. in že najdemo združeno vse meščanstvo proti — delavstvu. Narodne delavnice se zaoro in v mesecu juniju jc že nad 10.000 delavcev poklala nastopivša meščanska reakcija. Novi socijalni delavski razred ie vse ostale prestrašil, da so se združili proti njemu. Zatajitev svobodomiselnih principov se te maščevala na meščanstvu. Prvo jc prišlo malomeščanstvo na vrsto, ki je bilo kmalu izključeno od zastopstva v narodnem zboru po velemešča-nili. A tudi to se je kmalu začutilo šibko, balo se je tudi maščevanja malomeščanstva in delavstva, edino rešitev in oporo je videlo v krepki vojski, zato se je podvrglo popolnoma generalu Napoleonu (nečaku prvega Napoleona), ki ss je kmalu nato leta 1853. proglasil za francoskega cesarja in uvedel zopet staro absolutistično vojaško vlado. Podobno usodo je imela revolucija na Dunaju in drugod, enaka znamenja pri njenem postanku in podobne posledice. Do leta 1850. je bila po vsej Evropi revolucija potlačena. Zapuščina iz te dobo nam je ostala v Marx-Engelsovem komunističnem manifestu. Ko ie revolucija ugasnila, je Marx prvi spoznal, da so leta 1843. socijalna protivja igrala prvo vlogo, da so se borili različni razredi ne za kakšna fantasti-« čna gesla, marveč za moč v državi. Marx je spoznal, da izvirajo vsi politični dogodki iz gospodarskih nasprotij. _ Za Ljubljančane uganka. Zagrebški listi poročajo te dni naslednje; Oddaja mestnih stanovanj. Mestna občina (Zaoreb namreč) je predvčerajšnjem v novih mestnih stanovanjskih hišah predala 102 stanovanji na Ciglani in 30 malih stanovanj na Selški cesti svojim uradnikom in nastavljencem. Nove stranke se morejo v obe hiši vseliti že v desetih do štirinajstih dneh v druge hiše. ker zaradi zidarske stavke niso bile o pravem času dovršene, nekoliko pozneje. Sedaj so vsa stanovanja oddana najpotrebnejšim prosilcem za stanovanja. * Mest« zopet razširilo stavbni program Odbor za preskrbo majhnih stanovanj je sklenil, v bližini plinarne na mestnem svet«, kjer se že nahajajo dela;vska stanovanja, zgraditi še štiri hiše, vsaka po 10 stanovanj, da s tem preskrbi stanovanja mestnim nastavljencem. Z gradbo prično takoj. * Parcelacija Sejmišča. Odbor za oddajanje stavbišč na Sejmišču je Imel te dni sejo ln je zopet oddal tri stavbne parcele uteresentom. ki prično še letos zidati. To ni pri nas v Ljubljani, arnkak v Zagrebu. Pri nas je povsem drugače. Pri nas so še tisto ubogo nekoliko pomanjkljivo Gosarjevo stanovanjsko naredbo skoro onemogočili in preprečili kolikor ie le Šlo. ki je zahtevala, da naj banke In mili« lenaril zidajo stanovanjske hiše. V drugi, popolnoma nasprotni smeri, so oa pri nas agilni, kakor nikjer drugje. Imamo celo vrsto agentur, bank. državnih in vojaških uradov, ki so nastanjeni po zasebnih hišah. Glavna pošta ie celo kupila staro Virantovo hišo. v katorl je mnogo stanovanj, namesto da bi si postavila lastno poslopje. Z nakupovanjem starih hiš. povečava* njem uradov In izrivanjem stanovalcev iz stanovanj, povzroča vedno večjo stanovanjsko bedo. Menimo, da takih nekashšanih razmer v tem oziru ni nikjer drugod, ker je povsod več razumevanja za stanovanjsko politiko kakor pri nas. ln nikogar ni. ki bi udaril v to prokleto gnezdo lenobe in nebriž-nosti! Merodajnim politikom in gospodarjem gredo vse neumnosti po glavi. Psujejo se med seboj. intrlgiTajo drug proti drugemu in mislijo, kako silno modri so. Vsa politika obstoji v surovosti vaškega fakina. To je žalostna slika — zrelosti! PolltUne vesti. + Maščevalni Madžari. Madžarski ministrski predsednik grof Bethlen 1« v parlamentu Izjavil, da se bo Madžarska radi Zapadn« Ogrske nad Avstrijo maščevala z izvrševanjem politične ln goMJodarske bo]-kotaže nasproti njej, a vse le v okviru — mednarodnega prava, da }< ne bo mogel nihče prijeti, To )e rekel ministrski predsednik Bethlen; Drugi, nokdaatji ministrski predsednik iti sicer proslull Friedrich pa le organizaciji domobranske stranke naslovil manifest, v kateri poziva javno mnenje, ual M se enkrat dvignilo do dejanja. Brez žrtev ni narodne časti, strahopeten narod nima domovine, končno Je trebi delati Itd. čvekari vitežkt nekdanji inhvt-sti skl predsednik Friedrich, k! )e drugače diplomiran kristjan klerikalne sorte in kot tak tudi dobro pozna Kristusov naaik: 1. Ne kradi in ne oropaj svojega bližnjega; 2. Ljubi svojega sovražnika; 3. Ljubi tudi' takega, ki noče biti tvoj sovražnik. -h Vojak) nočejo. V francoskem Spod-< »Joni Porenju so zastavkali detovcl skoro vseh tovarn. Clvlln« ln vojaške oblasti 30 proti stavkujočtm nastopile zelo brutalno, v Reichshoffenu J« vojaška oblast celo zapovedala, naj nastopi oborožeiK) vojaštvo proti delavstvu. Toda vojaštvo so le temu ukazu uprlo! Navzlic temu je prišlo do manjših spopadov, toda s špiceljstvom. +. Belgijski komunisti bodo 8. ki 6. septembra Imeli kongres, na katerem so bo ustanovila enotna belgijska komunistična stranka. — Belgijskim komunistom ia *edtnjenje res potrebno, ker drugače no bodo mogli nič proti 99% ostalega belgij* skega delavstva, ki Je ostalo zedinjeno vi prejšnji stranki, še tako bo šlo težko, mislimo, da res težkol •+• Lloyd George o uklnjenlu gospodarskih sankeM. Lloyd George Je v s Vojen) govoru v spodnji zbornici razložil vzroke za ukinjenje gospodarskih sankcij in pripomnil, da morajo biti vojaške sank-, cijc na dnevnem redu prihodnje seje vr- Heni Boir reši pekla? Verujete li. da bo Bos: moje trpko ponašanje v slabem delovanju uvaževal kot zadostno kazen tej me odtegnil peklu? Po tolikih borbah in mukah ne bi hotel, da se mi izneveri to, kar pričakujem. Ali bom vreden Dekla? Odvzemite mi dvom. gospod kanonik, povejte mi vi. ki to razumete, povejte mi če bom v resnici pogubljen, iti si-ee.i za večno.« In mali človek je umolkni!, tresoč se po vsem telesu. Položil ip svoj klobuk, ki ga .ic ves čas držal v roki. na sto!, snel si naočnike, čisteč jih ?, robcem, toda ro/ka se' mu ie tresla. Oči so mu bile rdeče in ljiokre iti upirale so sc v duhovnika s skoraj hudobnim izrazom. , Don Angelo ga .ie zrl z obrazom onega, ki sc je že davno udal pričakovanju še hujšega. Že izza prvih besedi spovedi je bil prepričan, da ima pred seboi uorca. Pravega verskega norca, kojega .se je polastila nenavadna in strašna diabolična blaznost. Sedaj ie premišljeval, kako bi | se ga znebil, ne da bi se fcaj prlpe-I tilo. Hlinil se je. kakor da premišlja trenotek ter na to dejal: »Priznali boste, dragi gospod, da stvari, ki ste jih povedali, jiekaj preveč čudno zvene na ušesa duhovna. Naša točna dolžnost je voditi duše na potu odrešitve, vi pa. hočete z vašo rafinirano pohlepnostjo trpljenja iti ravno po obratni poti. Sromnite se vendar, da nas ie hotel Kristus rešiti za vso večnost peklenskih kazni in da je prišel na svet. da zadosti za nas...« »Zadosti za nas!« izbruhne možakar s prezirljivim nasmehom. »Da zfcdosti za nas! Vi niste zadostno premišljali strahoviti misterij odreditve. gospod kanonik. Kristus je bil P02. pazite, on je bil Bog, pravi in resnični Bog. ki je trpel na tem svetu in ker j£ v Bogu vse neskončno. je bila tudi njegova bol neskončna, in če se mi še tako mučimo in trpimo, ne bomo nikdar v zmogli komp.cn/irati in povrniti fisdi le tisočerega dela, kar je on pretrpel in za nas izkusil. In da bi mi mogli uteči boli. ko je vendar, Kristus pretrpel neskončno bol? ln da imamo pravico nazivati se kristjane. moramo posnemati in vsaj v kolikor moremo, storiti ono, kar-je storil on. Jaz nočem darov ln pri* zanesitve: on je trpel in trpeti hočem tudi jaz.« »Ojprostite,« Je odgovoril kano-< nik, »on je vendar rekel, da nami hoče pripraviti nebeško kralje-* stvo...« »Pa kdo bo tako nizkoten ter ga sprejel?« ga na novo prekine samovoljni grešnij^ »Za to, ker si storil nekaj dejanj usmiljenja, za to. ker, si dal svoj kruh in svoj plašč in kako solzo, bi rad užival dovršeno Irt večno veselje? Sramota 1 Infamijali Proi s tem trgovskim in židovskimi duhom!« Kanonik se ni nič kaj počutil pri«; ležnega in ni vedel, s katere strani naj prime razjarjenega človeka, da prekine pogovor. (Konec prih.) Kovnega sveta. Nato !e govoril o varnosti Francije in ivs rekel, da ta varnost ie odvisna po njegovem mnenju od treh dejstev: od razorožitve Nemčije, kar je poudarjala angleška delegacija pri vsaki priliki na sejah vrhovnega sveta, drugič od reparacij, tretjič od gotovosti, da bo vsaka država, ki bo v prihodnosti napravila kaj nepravičnega, vseeno ali uspešno ali brez uspeha, morala plačati. + Ruska vlada dementira vest, da bi Ljenin hotel potovati v inozemstvo speci-elno pa tia Angleško. -t- Pog3jan3a med Rusi}« Sw AmjrlliO ! radi pomoči so dovedla do povoljmesa uspeha. Amerika bo pomagala samo otrokom in bolnikom, nje uradniki bodo imeli popolnoma proste roke pri eventualnih potovanjih. — Francija in Belgija sta izjavil*, da ne poSlieta zastopnikov na pomožno konferenco v Ženevo z ozirom na j>omo'žni sklep vrhovnega sveta. Seveda je to sam larifari in skrivalnica, to se pravi: skrivalnica za ne popolnoma humanitarne namene, ki jih hočeta ti dve državi primeslti svojim pomožnim akcijam. Brzojavi. ZAPRISFHA ALEKSANDRA. LDU. Zagreb, 18. avg. »Jutarnji list« poroča iz Belgrada. da se bo na sobotni scii narodne skupščine izvolila deputacija parlamenta in vlade, ki bo odpotovala v Pariz. Ta deložacija bo kot zastopnica držav-tie oblasti zaprisegla novega kralja na ustavo. IZPRAZNITEV BARANJE. LDU. Zagreb. 18. avg. »Večer« poroča iz Belgrada: Ententna komisija je z angleškim polkovnikom na Čeiu kategorično zahtevala od našega polkovnika Gjorgjeviča, da do 20. t rn. iznrazni Baranjo. LDU Kapošvar, 17. avgusta. Madžarski dopisni urad poroča: Danes popoldne je dospelo v Siget-var 45 orožnikov in 60 redariev. Kmalu nato se ie preselilo v mesto tudi višje koiarsko sodišče, ki se ie dosedai nahajalo v eni sosednjih občin. Župan mesta ie imel pozdravni govor. Od jugoslovanskih oblasti ni bil nihče v mestu, da bi prisostvoval predaji. MADŽARSKI BAV-B.4V. LDU. Budimpešta, 18. avg. Madžarski korespondenčni urad javlja iz Kapežvara* Komunisti, ki so pobegli v Baranjo in se še tam nahajajo. poskušajo vse mogoče, da bi preprečili prihod madžarskih čet. Pred kratkim so izročili jugosloven-ski vladi spomenico, ki omenja možnost nasilnega prevrata na Madžarskem. Komunisti sodijo v tej spomenici. da sedanji trenotek ni primeren za izpraznjenje Baranje, ker pride sedaj na Madžarskem na krmilo vlada laszi. Srbsko obmejno povelj-r.ištvo je vse te načrte sporočilo svojim podrejenim vojaškim povelj-ništvom in jih pozvalo, naj gre ko-lmmisFCnim agitatorjem, ki se izkažejo z legitimacijo pečujskega komunističnega vodstva, v vsakem pogledu na roko in naj jim po možnosti omogoči prestop demarkacijske črte in prihod na Madžarsko. To gib' nie je v zvezi z velikopotezno propagando dunajskih emigrantov. ki imajo na razpolago velike množine denarja iz Rusije in ki unajo. da bo morala Madžarslka na zahtevo entente svojo vojsko kmalu razpustiti, kar bi omogočilo prevrat Za enkrat nameravajo proglasiti ljudsko republiko, čije predsednik nai bi bil Mihael Karolvl. Gara-mi ir tovariši uoorabUaio svoje zveze pri veliki in mali ententi, da bi se ti načrti uresničili. NAPETOST MED ANGLEŠKO IRSKO. LDU. Nauen. 18. avg. V irskem parlamentu je izjavil Devalora, da so pogajanja z angleško vlado nemogoča. ker so njeni predlogi krivični In nesprejemljivi, ker ne priznavajo Irsko. Angleški listi oi^eio. da se bo v južni Irski proglasilo vojno stanje in da se bodo obnovile sovražnosti. Angleški vojni minister ie potrdil novinarjem, da se mobilizirajo vse za Irsko določene čots, LDU. London, 18. avg. V vladnih krogih smatrajo govor Devalore za zelo hujskajoč in sposoben, da podžge stremljenja irskili ekstremistov. verd^r na se misli, da bo De-valorj. sprejel ponudbo vlade, da se vpraša irski narod potom ljudskega glasovanja. * ZA PRAVIČNO REŠITEV GORENJE-ŠLEZKEOA VPRAŠANJA. LDU. Katovice, 18. (Wo1ff.) Nemške stranke ki strokovne organizacije v Oo-renM Slez-lji so na podlagi dogovorov sklenjenega v skupni seji poljskih fci nemških zastopnikov, Izdale proglas, kj odklanja vsako nasilno rešitev gorenjeSle-zijskega vprašanja. KONFERENCA O VPRAŠANJU PACIFIKA. LDU. Nauen, 18. (Brezf.HSno.) Sovjetski Ust »Izvestijas poroSa, da namerava Rusija sklicati konferenco glede vprašanja Tihega Oceana, na katero bodo pozvane Kitajska, Mongolija, republika Sibirija la druge države. Razpravljali bodo o tem, kako bi se ubranili imperialističnih teionj držav, ki sodelujejo na konferenci v Washingtonu. KUGA V RUSUI. LDU. Moskva. 18. avg. V gubernijah Čeljakinsku, Parmu in JeMte-rinburgu se grozno razširja sibirska kuga. Dnevna kronik??, Vse dopisnike opozarjamo, da ne objavljamo nobenih osebnih napadov edino če dopisnik sam s svojo esebo in podpisom jamči za re^ič-nosl napada in se bo moral ix,tem v slučaju tožbe sam zagovarjati pred sodiščem. Kajti dogodilo se nam je veliko slučajev, ko nam ie dopisnik na vse mogoče načine zatrjeval o resničnosti trditve in nrs zagotavljal. da ima dokaze: toda ko nai bi nam podal dokaze, jih ni bjlo. Tako ima list velike nepotrebne stroške in sitnosti. Uredništvo. Don.inHne voFfve v 1'uLl'r.i.s’U obekiski svet se bodo vršile, kakor poroča današnji »Slov. Narod« 20. septembra t. 1. Tozadevni razglas izide v soboto 20. t. m. Volilo se bo 6 odbornikov in 6 namestnikov namesto razveljavljenih komunističnih mandatov in sicer na podlagi volilnega imenika za ustavotvorno skupščino. Zadnji naskok demokratov, da zopet prevzamejo občino v svoie pesti. Čudno pa se nam zdi, da volitev župana tako dolgo odlašajo. kar škoduje samo tn veliko Ljubljani in njenemu prebivalstvu. Stavka stavblnskih delavcev v Zagrebu končana. Na prošnjo stavbnih de-I lavcev je poverjenik za socialno skrb ia-' tervenlral pri staivbnih podjetnikih, da bi se zabela posujuija s sta v kujočimi stavb- j nimi delavci. Pr] pogajanjih, ki so se nato začela ki katerim je prisostvoval tudi poverjena: za socialno skrb in ki so trajala nekaj dni, se ie danes dosegel sporazum v tem smislu, d;: se je stara kolektivna pogodba podaljšala za nedoločen čas. Delavci se imajo v zmislu sporazuma tafeoj v n viti na delo. Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, Invalidski odsek bo sprejel v svojo oskrbo I večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji. V poštev bi prišle v prvi vrsU te-le Sole: Tehniška srednja šola (poprej ObrUia šola) v LjuMijam, Drž. trgovska šola v Ljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska i šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani In ! v Celju, itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati omeni jie Sole in so zato fizično in 00 predizobrazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje * vsemi potrebnimi prilogami In Izvidom nadpregleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek takoj, najpozneje pa do 1, septembra t. !. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Uradnem lista štev. 93 od 8. avgusta t. 1. — Pogoji za sprejem učencev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu »Kmetovalec* št. 13 od 15. julija t. 1. — Za spredem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemlio in da je dotičnik bil zaposlen kot rudar i leta. Vsi invalidi, ki bodo sprejeti v omenjene šole, bodo za ves čas pouka v oskrbi invalidskega odseka, ta sicer: invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju bedo v staležu Invalidskih domov v Ljubljani ali Celju, invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjih šol oz. zavodov, katere stroške krije invalidski odsek. Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga invalidski odsek zelo skromna, se bodo sprejeli v brezplačna oskrbo za časa šolanja le invalidi z najmanj delazmožnosti, ki so sami kakor tudi n. '1'ovi starši brez sredstev, kar mo s raio dokazati z ubožnim izpričevalom. 7,-i n;tfto Celje, Zavedno, Gaberk, Brcu in Isto izdaja potne legitimacije po licijsk! oddelek okrajnega glavarstva Celje. Griža se je pojavila v nekaterih občinah celjskega okraja. Zdravstvene oblast; so na delu, da epidemijo udu ne. Ljudstvo opozarjamo, naj ne bo pri tam pasivno. Abltnrientom Iz Slovenije! Abiturientl, kt nameraivajo nadaljevati svoje študije na visokih šolah, naj v lastnem interesu nemudoma pošljejo natančne podatk« o do-sedanSh študijah, o nameravanem študiju (kje stroka) in premoženjskem stanju podpisanemu društvu. — Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani. Utirjeni poi.k pe”a. Ministrstvo prosvete je sklenilo v bdgrajsfcili osnovnih šolah ukiniti pouk petja, ki je bil do sedaj obligaten predmet. Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico naznanja, da se bo vršila preizkušnja za pomagalca v nedeljo, dne 28 t. m. Prijave se sprejemajo le do srede dne 24. t. m. pri Karlu Kordeliču, Rimska cesta štev. 5. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Obenem se vabi gg. člane na sestanek, ki se bo vršil dne 22. t. m. točno ob 8. uri zvečer pri g. Zabukovcu (Zlati rihi) v zadevi velikega semnja. Prosi se gospode udeležence tega semnja, da se sestanka gotova udeleže. k Velikost >LI.rbl]«utske?a velikega semnja*. Daši se ta semenj ietos priredi prv!č ter se je bilo boriti z mnogimi težkočami In ovirami, bo vendar »Ljubljanski veliki semenj«, razmeroma jako velik. Sejmišče obsega 25.000 m*, od katerih je 10.000 m* razstavnega prostora. Prvi semenj v Londonu (leta 1915) je ime! samo 7500 m*, drugo leto se je celo zmanjšal, letos je oblegal 23.000 m® razstavnega prostora. Popravek. Z ozirom na notico v »Na-preiu« štev. 184 stran 3 pod »Hajdi« pro-sjn, da priobčite v prvi prihodnji Številki Vašega lista naslednji popravek; Ni res, da sem podpisani bij sprejet od g. Simona Klimaneka, krojaškega mojstra v Ljubljani, Selenbu-rgova ulica št. 6 kot krojaški podočnik, res pa je, da me je g. Klimanek Iz usmiljenja vzel pod svojo streho, ker sem na potu v Alriko in pričakujem vsak moment od svojega prijatelja obvestila za nadaljnje potovanje. Ker mi je vsled v svetovni vojni prizadetih poškodb večkrat slabo, moram biti po večini na zralou, vsl id tega sem bil tudi zadnje dni, osobito v nedeljo in ponedeljek samovoljno na prostem ter me omenjena dva dni g. Klimanek sploh ni videl. Ponavljam, da setn g. Kllmaneku nič drugega kot samo hvaležen, ker mi je dal še celo denar, naj grem k zdravniku in naj se pustim preiskati in konstatiratl, kaj mi manjka. Zdravnik pa je izjavil, da sploh nimam griže In nisem bolan na nalezljivi bolezni. — Ignac Rez-nlček, krojač na po potovanju v Afriko. — (Audiatur et altera pars, predno o čem sediš. Ker nismo že pred priobčitvijo te notice ravnali, smo po krivem napadli g. Klimaneka, kar lojalno obžalujemo. Op. uredn.) Kulturni vestnik. Otvoritveni sestanek osobja Narodnega gledališča v Ljubljani. Na poziv gledališke uprave se je sestalo artistično in tehnično osobje dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne polnoštevilno v prostorih dramskega gledališča. Upravnik prof. Juvančič je zbrano osobje, posebno novoangažiraue Slane, t daljšim nagovorom pozdravil, omenil najvažnejše dogodke izza časa po« državljenja naših gledališč ter razvil natančen program za bodočo sezono... Skušnje za novi repertoar, ki je docela sestavljen in pripravljen, so se že pričele. Sezona se otvori v soboto, dne 24. septembra.* Za skupno znanstveno delo. »Obzor« poroča: Med beograjsko akademijo znanosti, zagrebške jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti ter češkoslovaško akademijo znanosti In umetnosti se vodijo pogajanja glede sporazuma o skupnem znanstvenem delu. Vse tri akademije so določile svoie delegate, ki naj določijo ta sporazum. Zgodilo se bo to na sestanku delegatov, ki se bo bržkone vršJl meseca septembra v Zagreb«. Naši delegati so gg. Janeček, Manojlovič in Majcen iz Zagreba ter G. Zujovič, A. Belič in L. Stojanovič iz Begrada. !s sfrsftfee. Napovedanih shodov v Hrastniku 5n Trbovljah ne bo to nedeljo, ker so vse javne prireditve zaradi smrti kralja Petra prepovedane. Shoda se vrš! ir« Dozaeie. €©spod^rsf.w©. — Promet bankovcev državno Narodno banko je prekoračil štiri milijarde dinarjev. Glasom Izkaza Narodne banke z dne 31. julija se nahaja v prometu za 4 milijarde 1 milijon 849.065 dinarjev novča-nlc ter se Je potemtakem povišal v času od 23. do 31. talija za 160.819.660 dinarjev. V istem Času se je zmanjšala kovinska podlarja za 7,831583.72 dinarjev, ter znaša sedaj 434.754.071 dinarjev, to je nekaj več kot 10 odstotkov. Posojila na menice is vrednostne papirje so se pomnožila za 5 milijonov 5S8.423.88 dinarjev ter znašajo skupno 209,052.778.11 dinarjev. — Nastop AvstrlJ® proti valutnim spekulacijam. Zvezati finančni mitrister dr. Grimm je izjavil v privatnem razgovoru zastopnikom dunajskih velebank, da je sklenil shfrati za nekaj časa borzrvui j promet in da bo uvedel za valutne posle j potrdila kakor tudi v trgovini z delnicami, j če sami interesenti ne uvidijo in sami oe j preprečijo za državo nevarno dviganje ■■ cen valut. — Vrana vrani ne izkoplje oči. —• 54 milijard papirnatega denarja v prometu. Vodstvo avstro - ogrske banke j je izdalo poročilo o položaju banke, iz ka-| tereea Je razvidno, da ie bilo t Avstriji koncem julija v prometu za nad 54 milijard kr^i '-apimatesa denarja. — Večno mednarodne konference, Ameriško finančno ministrstvo bo sklicalo mednarodno finačno ali pravzaprav mednarodno konferenco finančnih mini-strorv v VVasHr "tonu istočassro z razoro-žitveno. Nje cilj je stabiliziranje deviz. — Naš čas oziroma naša meščanska družba deluje v znamenju večnih konferenc. Če bi : jih hoteli prešteti, kolikor jili je bilo v zad-’ njih treh letih, b| prišli do silnih in težkih števil. Cud^o potem, da bi imeli najlaž'e stališče in dovolj prstov na petini ene roke, če bi hoteli seštevati njih uspehe. In rezultatu bi nam bilo treba dodati spredaj samo en kratek: ne — — Mrzlično de«" ruskih sovjetov. V Petrogradu so pričeli z obratovanjem v več velikih podjetjih, železniških, ladje-delrrtškib, avtomobilskih In dragah. Ker je potrebno kurivo zaenkrat osignrano, prične v septembru 9 velikih predUnJc z delom. Petrograjsk! sovjet je razpisal živilske nagrade za drva, srefiiB — Vezuv deluje. Iz Napolja poročajo o močnem delovanju Vezuva. — V F.rltrejl. italijanski afriški koloniji. je silen potresni sunek povzročil veliko človeških žrtev In ogromno materielno škode zlasti pa v glavnem mestu MasanI, — Bolgarska bi pomoč Rusiji. Bolgarski ministrski svet ie skl e ati o vprašanlu pomoči sovjetski Rusiji, da sprejme Bolgarska 20.000 ruskih otrok. — Najdena Dantelova fresko - slika. Rimski dopisnik »Beriiner Tageblaitta« poroča, da so v cerkvi sv. Avguština v Ri-minin našli fresko - $38co te štirinajstega stoletja, ki prestavlja Danteja. To je edina slika, na kateri nosi veliki pesnik venec. — Ruske pa no poljsko razmere! Notranjepolitična šptonaža, protišpionaža ta podobne caristično-ruske reminiscence so v Poljski zavzele tako velik obseg, da se celo špici ji med sabo bojujejo, drug dru- gega izšpionirajo in zapirajo. V Varšavi f° a^etirali dva nasiavijenca politične vojaške tajne policije, ki sia baje zapletena v zelo visoko segajočo politično špionažuo a ero. Sl0 je za nameravan puč proti no tranjemu ministru, neposreden povod k temu pa je dala namera tega ministra, da odvzame omenjeni PolicUi n]e vojaškj zna_ caj in jo podredi svojemu T«ortu. Torej puč Bele roke, objestnost oficirske solda-teske kakor na Madžarskem in — je ^ drugje... Bivši bolgarski car Ferdinand je gla. som poročila londonskega lista »Daiijr Mailc v Nemčiji zblaznel. Trdi, da je zmv gal v svetovni vojni in da je gospod® sveta. — V celi Nemčiji so policijsko uro podaljšali čez polno-č. — Francoski orjaški zrakoplov »R 3S« nastopi 25. t. m. potovanje čez Atlantski ocean v Ameriko. — Požar v Skutariju. Po časopisnih vesteh iz Carigrada, je v Skutarij