štev. 123 IZHAJA VSAK DAN Ml ab »daljah la praznikih ab 5-, ab panaMJklb ab ». ijutraj. Peaautline Itav. m prodajajo po 3 nv6. (6 Mol) v aaaogik tobakaruah t Trstu in okoHci. Gorici. £xaajn, 8%. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. L*e$i, Tolminu, Ajdor-Kini, Dornbergu itd. Zaatarolo i ter. po 5 avi (!• atoi.). OtLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI T iirokoeti 1 kolona. GENE: Trgovinski in obrtai ogla« po • ot. m •amrtniee, zahvala, poslanica, oglaai denarnih uvodov po SO st. mm. Za oglase ▼ tekstu Sata do 5 vrat 36 K, vsaka a ada lj na vrsta K 2. Mali oglasi po 4 atoi. beeeda, najmanj pa 40 atol. Oglasa sprejema In se ratni oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje ae izklju&no la upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljivo s Trstu. n — R8T, v petek 5 maja 1911 Tečaj XXXVI SPINOST Glasilo političnega društva JEdiao«*" za Primorske. F ........i jr m*it NAROČNINA ZNAŠA m Mlo lato 24 K, pol leta H K, S meseca «K;uia- kras dopoalaaa naroAniae, ae uprav« na ozira, laieialaa m a««flljat laA&aje ,JBZarfn" etaae s m Mio Me Ina H«, aa pel lete Krea S-aO. T* dopisi aaj ae potikajo aa uredniitvo lista. Nefranko- . M M gpr,}^} ... - ■ja la rafcapJal aa aa vraflaja aretalae, oglase la reklamaoijaje podati aa upravo lista. UKEDHISTVOi aMoa Marfla fiaiattl IS (Narotfal Um) fedajatoti ia odgovorni uredaik ftTBPUf GODI* A. Lastalk konsorog Bata .Edinost-. - Natisnila Tiskarna .Edinost* vpisana zadruga a omejenim poroitvoa v Trstu, uliea ' ■ ■ — Oiorgio Galatti itev. 18. — Peitue-hraalleltt rajna it Ml f52. TELCFOn It 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo, 7. maja 1911 5 volilnih shodov s tem-le dnevnim redom: PooK o reklnmacilskem postopanju. In sicer: 1) ob 10 Vz uri predpoldne v „Narodni dom" v Barkovljah; 2) ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo" na Kontovelu; 3) ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo" na Frdeniču pri Sv. Ivanu ; 4) ob 4. uri popoldne v „Gospod, društvo" na Vrdelci; 5) ob 4 Va uri popoldne v „Sokolovo dvo- rano" na Opčinah. Ker je predmet razpravljanja za predstojeće državnozborske volitve neprecenljive važnosti, pričakuje odbor polit, društva „Edinost", da se vsi volilci udeleže navedenih shodov. BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 4. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o proračunu mini-sterstva za poljedelstvo. Posl. Ivan Pirkner (delavna stranka) je pozdravil namen poljedelskega ministerstva, da namerava intenzivno povspeševati živinorejo v ogrskih deželah. Posl. Papp (Justhova stranka) je predložil sklepni predlog, s katerim se poživlja vlado, naj čim prej predloži zakonski načrt, da se odpravi oziroma omeji fidei-komise. Nato je bila debata prekinjena in odgodjena na jutri. •f Ogrski trgovinski minister Hieronymi. BUDIMPEŠTA 4. Trgovinski minister Hieronymi je danes ob 5. uri popoludne po daljši bolezni umrl za pljučnico. BUDIMPEŠTA 4. Ministerski predsednik baron Bienerth je povodom smrti ogrskega trgovinskega ministra Hieronymi-ja v imenu avstrijske vlade izrazil sožalje ogrskemu ministerskemu predsedniku in ogrskemu ministerstvu. Prevzem tramvaja v Budimpešti v last mestne občine. BUDIMPEŠTA 4. Prometni in finančni odsek mesta Budimpešte je odobril ponudbo komisijske tvrdke Kraus & Bettelheim, ki je ponudila mestu nakup večine delnic budimpeštanske mestne železnice. Po tem predlogu spreme mesto 55.000 delnic po kurzu 400 K in 13.150 delnic po kurzu 413 K za kos. Mestni svet bo v prihodnji seji odobril ta predlog. Prebivalstvo je sklep odseka z veseljem pozdravilo. Otvoritev tiskovnega kongresa v Rimu. RIM 4. Danes je bil slovesno otvorjen mednarodni tiskovni kongres v navzočnosti kralja, ministra za unanje stvari in drugih ministrov, številnih dostojanstvenikov, senatorjev in poslancev. Otvoritveni govor je imel bivši minister Luzzatti, za njim je go- PODLISTEK. voril predsednik kongresa Singer potem je pozdravil kongres rimski župan Natan. Amerikanski mirovni kongres. BALTIMORE 3. Danes je bil ob veliki udeležbi otvorjen tretji narodni mirovni kongres. Predsednik Taft, kardinal Gibbons in drugi govorniki so izjavili, da je angleško-ameriŠka razsodiščna pogodba velik korak na potu do svetovnega miru. Taft je izjavil, da Ameriko ovira v njenih miroljubnih stremljenjih v novem svetu nezaupanje amerikanskih narodov. Amerika ne želi razširiti svojega posestva. Iz Srbije. BELIGRAD 4. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim je sekcijski načelnik v ministerstvu za unanje stvari dr. Miroslav Spalajkovič imenovan srbskim odposlancev v Sofiji, državni arhivar Mihail Gavri-lovič srbskim odposlancem na Cetinjah na mesto odposlanca Petkoviča, ki je stavljen v dispozicijo. BELIGRAD 4. Kakor poročajo iz Kra-gujevca, so odpustili 150 delavcev vojaško-tehniške tovarne, ker so se dne 1. maja udeležili delavskih demonstracij proti armadi in delavskih izgredov, pri čemer so nekega častnika lučali s kamenjem in ga tepli s palicami. — „Mali žurnal" javlja, da nameravajo častniki kragujevaške posadke kolektivno prositi za odpust iz službe, ako se jim ne da popolno zadoščenje. — „Tribuna" vidi v teh demonstracijah proti vojaštvu posledice demagogične propagande. — „Novo Vreme" poživlja vlado, naj nastopi proti razširjajoči se anarhiji, ki nahaja izraza v odprtem uporu proti državni oblasti. BELIGRAD 3. Arhimandrit Domenlian je imenovan škofom v Nišu na mesto upokojenega škofa Nikanorja. Srbska skupščina. BELIGRAD 4. Skupščina je na sinocni seji po tridnevni živahni debati v Rajnem glasovanju z 82 proti 60 glasom odklonila predlog narodnjakov, naj se bivšega staro-radikalnega ministra za notranje stvari Nasta Petroviča stavi pred državno sodišče radi umora na aretirancih Milanu in Maksimu Novakoviću. Zdi se, da je s tem to vpra-švnje definitivno rešeno. Turčija. CARIGRD 4. Krožijo govorice, da odstopi finančni minister. Angleško • ameriška razsodiščna pogodba. WASHINGTON 3. V navzočnosti predsednika Tafta je kabinet razpravljal danes razne načrte angleško-ameriške razdodiščne pogodbe. Pozneje so državni tajnik Knox in uradniki državnega oddelka nadaljevali razpravo o določitvi besedila. Zvečer je izjavil Taft, da ni še noben načrt končno vsprejet in da utegne preiti še več tednov, dokler bo pogodba predložena v ratifikacijo. Položaj v Meksiki. LONDON 4. Položaj v Meksiki postaja čimdalje bolj kritičen. Sedaj je gotovo, da ne more predsednik Diaz zatreti revolucije. Uporniki so došli v bližino prestolnice. Zaželi so mesto Durando, glavno mesto države istega imena. Ustaja v Albaniji. PETROGRAD 4. „Novoje Vremja" je priobčila neki razgovor z albanskim voditeljem Izo Boljetincem, ki je rekel, da je bil iznenađen radi nepričakovanega izbruha albanske revolucije. Albanski ustaši so baje Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. Zana je prebledel, ko je izvedel za ta odlok. „Zakaj ste mi to storili, gospoda?" je vprašal trepetajočim glasom. „Ali nisem to zapuščeno posestvo tako povzdignil, da je sedaj eno najlepših in najboljših plemiških posestev v Zagorju ?" „Res je, ali posestvo vendar nič ne prinaša," je pristavil veliki sodnik zvito, ker so mu bile vse podrobnosti dobro znane. „Kdo more reči to?" se je izdal Zana. „To posestvo prinaša zelo mnogo." „Komu ?" mu je presekal besedo ase-sor Bedekovič, ki mu je vse vrelo, pa je komaj čakal, da more po svoje pritisniti tega človeka. „Komu prinaša ? Morda vam ... A vdovi, otrokoma, katerih posestvo je?" Zana se je zmedel vsled teh besedi. „Znano mi je," je nadaljeval asesor, „da imate uloženih več tisočev na svoje ime pri zagrebškem kaptolu. Te tisoče ste izpili iz tega posestva, ki je last Magdičevih otrok, pa sedaj povejte, kaj ste storili za otroka?" „Dobivata, kar potrebujeta." „Tako ? In vi mislite, da je s tem račun izvršen ?" je povzel Bedekovič. „Onih dvajset tisoč, ki so vloženi pri kaptolu, ne dobite vi v roke, temveč boste delili z otrokoma na dvoje." „Kaj?" je zaškrtal Zana. „Moj denar, ki sem ga zbral v težkem naporu, mi kdo odvzame ?" „Molčite!" se je zadri sodnik nad Zano, videči da je vzrojih bivši kmet. „Sedaj gre za to, da izročite upravo posestva v roke gospoda asesorja, a ostalo pride kasneje na vrsto... Sedaj sestavimo inventar, a vi nam po resnici povejte vse, kar je nepremičnega in premičnega blaga na posestvu." Potrt je šel Zana za komisijo, ki je vse točno popisala. Zana je uvidel, da je sedaj odzvonilo njegovi oblasti in da nima nič več priložnosti, da obogati s tujim blagom. V kuhinji so dobili Gito, ki je prala perilo z deklami. Komaj so jo spoznali. Bila sporazumljeni z ustaši v Jemenu. Šefket paša bo imel težavno delo, kajti nasproti vsaki albanski četi bo moral postaviti v boj na tisoče vojakov. Albanci imajo velike množine živeža in municije, tako, da se bodo mogli bojevati mnogo časa. Zemljevid evropske Turčije se bo moralo spremeniti na vsak način. Albanija dobi avtonomijo, ali jo pa zasede kaka unanja velesila. Albanci so hvaležni Črnigori radi nje vedenja in Črnagora bo od svoje strani znala tudi porabiti priliko položaja, ki se jej nudi. Maroko. LONDON 4. Kakor poročajo nekemu tukajšnjemu listu iz Maroka, je tamkaj vse mirno. Rodovi se vračajo v svoje okraje. Za Evropejce ni nikake potrebe, da bi zapustili Fez. Ulice so svobodne. TANGER 4. Francoski konzul poroča iz Feza od 26. m. m., da je dospela tja mehala Bremon in dostavlja: Boj je bil srdit. Rodovi se niso podvrgli in blokada traja dalje. Živeža je malo in Še vedno je nujna potreba, da se glavno mesto založi z živili. PARIZ 4. Španski ministerski predsednik Canalejas je izjavil pariškemu poročevalcu „Petit Parisiena": V skrbeh sem radi struje, ki se uveljavlja v časopisju in v prebivalstvu proti francoskemu započetju v Maroku. Neki krogi menijo, da bi utegnilo to početje škodovati španskim interesom in španskemu uplivu. Tisti, ki tako mislijo in pišejo, ne poznajo dobro položaja. Diploma-tična molčečnost mi brani, da odkrijem po-samičnosti špansko-francoskih pogajanj. Na ta način je pa brezdvomno nastalo neko stanje sovražnega mišljenja, kar odkrito obžalujem, toda otročje bi bilo, ako bi se hotelo to prikrivati. TANGER 4. Iz Feza poročajo od dne 26. aprila: Mehala majorja Bremonda je ob velikem navdušenju prebivalstva po štiridnevnem boju dospela v mesto. — Mesto je mirno, čeprav vlada izven mesta popolna anarhija. „Agence Havas" poroča iz Feza od 27. aprila: Major Bremond je sinoči imel svoj vhod v mesto. — Mehala je bila v polnem redu. Bojevala se je do pod mestnim zidov-jem. Ustaški rodovi se niso še podvrgli. MADRID 4. Francosko-španski odno-šaji se čim dalje bolj poojstrujejo radi ma-ročanskega vprašanja. Zadnji pogovor špan-akega poslanika v Parizu z ministrom za unanje stvari Crnppi-jem je bil vse drugo ko prisrčen. — V Madridu so gotovi, da hoče Francija postopati brezobzirno in se ne namerava ozirati na dogovore sklenjene s Špansko. Poslednja se pa hoče odločno upreti temu z vsemi sredstvi, predvsem z noto, ki jo odpošlje velevlastim, potem s primernimi vojaškimi odredbami v severni Afriki. PARIZ 4. Vsled maročanskega vprašanja je baje gotovo, da odstopi Monisovo ministerstvo še tekom tega meseca. — Slediti mu utegne ministerstvo Clemenceau. Eksplozija smodnika. LIZBONA 4. V skladišču smodnika v Carparici pri Lisboni se je pripetila eksplozija. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. LIZBONA 4. Glasom novih poročil ni bil povodom eksplozije smodnika v Carparici nihče ubit. — Deset oseb je bilo težko ranjenih. Budimpešta 4. Vas Oekorito gori od danes opoludne. Ker veje močan veter, se je bati, da pogori vsa vas. jo je sama kost in koža, lasje na pol osiveli, obraz in čelo poln gub. Opazivši asesorja, je dela Gita robec na oči ter se spustila v jok. „Milostiva... je pričel asesor v veliki zadregi... „ali je možno... ne verujem lastnim očem..." Gita je molčala ter prikimala z glavo. „Tako ravnate vi z ženo, ki se jej imate vse zahvaliti?" je zavpil asesor-nad Zano, ki je stal za njegovim hrbtom. „Kaj je za njo tako težko delo? Sram vas bodi!" Asesorja je to tako razjezilo, da je prijel Gito za roki ter jo odvedel v gorenje sobe. „Pojdite gori v sobe," jej je rekel s pomilovanjem, „tu ni prostora za vas." „Gospoda se moti," se je začel braniti Zana, „če misli, da jo silim k takemu delu. Ona sama tako hoče..." „Molčite," se je zadri nadenj asesor, „mi vse to dobro vemo." Asesor, že od narave razdražljiv, se je tako osorno vedel napram Zani, da je Ie-ta postal krotak kakor dete. Čutil je, da ga je zadela moč, kateri ne more ubežati. Najbolj ga je vznemirjalo to, kar je spomnil asesor o tisočih. Ni možno, da bi moral to Dunaj 4. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal se povrne semkaj dne 26. t. m. in prevzame takoj posle ministerstva. Minister je popolnoma zdrav. Karlsruhe 5. Nemška cesarska dvojica je dospela semkaj ob 10*30 dopoludne. Na kolodvoru sta jo vsprejela veliki vojvoda in njegova soproga. V kraljevi palači je cesarja in cesarico pozdravila Švedska kraljeva dvojica. Budimpešta 5. Poslanca Roland Frater in Emil Maczky sta prijavila svoj izstop iz Justhove stranke, ker ne odobravata zveze stranke s socijalnimi demokrati. Tokio 4. Danes je bila otvorjena centralna železnica, ki ima velik strategičen in trgovski pomen. Dunajsko Novo mesto 4. V tukajšnji Daimlerjevi tovarni motorjev je odpuščenih z dela 900 delavcev, ker so brez dovoljenja ravnateljstva praznovali 1. majnik. Tudi v predilnici v Trumavi so odpustili vse delavce. Kristijanija 4. Storting je včeraj enoglasno dovolil 350.000 K za otvoritev brezžičnih postaj na Spicbergu in Hamerfestu v severni Norveški._ Kflo zanaša politiko v soflno flvorano? Volilno agitacijo v sodni dvorani podtika „Gorica" dr. Rybaru, ker je v znanem procesu radi trt trdil, da ima isti politično ozadje in da je bivši državni poslanec sodne stroke urgiral ta proces na pravosodnem ministerstvu, na višem državnem pravdništvu in na viši deželni sodniji. Vrhu tega trdi „Gorica", da so te trditve po njenih informacijah neresnične. Pred vsem moramo omeniti, da politiko v ta proces ni spravil dr. Rybar, temveč, da je on le konstatiral fakt na podlagi spisov — in da je v svojih trditvah tudi predlagal primerne dokaze. Konstatirati pa je moral to kakor branitelj, da pokaže, katerim vplivom je treba pripisati, da je sploh prišlo do onega procesa in do obtožbe. Da ima proces Jpolitično ozadje, izhaja iz naslednjih dejstev, dokumentiranih v pravnih spisih: 1.) Ovadba je napravljena od strani političnih nasprotnikov obtožencev. 2.) Spisom je priloženo vse polno klerikalnih listov, kateri razpravljajo o aferi trt In ovajajo razne kraške liberalce radi pretveznih goljufij s trtami in izrabljajo te obdolžitve v strankarske namene. 3.) Poročilo okrajnega glavarstva v Sežani na namestništvo trdi izrecno, da ovadbe niso vložene iz pravicoljubja, ali v svrho brambe državnih in splošnih interesov, temveč le iz strankarske strasti in da jim je glavni namen, obtožbence in posebno Josipa Štreklja politično uničiti. 4.) Na razpravo v Trst sta „Slovenec" in „Gorica" prvikrat poslala svoja posebna poročevalca. S kakim namenom — je jasno! Da je bivši državni poslanec Fon (: mi ga nismo dosedaj imenovali, a ker ga „Gorica" izrecno imenuje, tudi mi nimamo nobenega razloga, da bi njegovo ime zamolčali :) urgiral na raznih oblastih ta procns, kaže svoje posledice tudi v procesu. Vse polno je v procesu pozivov viših oblasti, naj se jim o stanju, oziroma izidu tega procesa poroča, česar ni najti v nobeni drugi še tako važni kazenski pravdi. Naj nam „Gorica" torej pove, kdo je te više oblasti opozarjal na to pravdo, da so se tako zanimali zanjo ?!! deliti s svojima pastorkama? In gospod asesor je govoril o tem, in. njegov vpliv je velik. Vsa gospoda bo držaia z njim in dovoli vse, kar bo zahteval za otroka. Zana se je sedaj prvič pokesal, da je tako samotno živel, da ni imel nobenega prijatelja, ki mu bi sedaj, v sili, pomagal. Bil je tudi neuk. In k temu še kurator! To ga je še najbolj vznemiijalo. Dokler je gospoda popisovala imetje, je Zana premišljal o svojem položaju, iščoč izhoda. Zvečer se je bil ves spremenil. Postal je zelo ljubeznjiv z gospodo in hotel jih je razveseljevati pri večerji. Ko je Gita odšla spat, je pričel Zana tiho in odkritosrčno in zaupno govoriti. „Naj mi oprostita, gospoda," je pričel Zana z zelo milim glasom, „če ju vprašam, kaj vse zahtevajo od mene?" Asesor in sodnik sta se spogledala. „Zahteva se," je pričel asesor, „kar pripada otrokoma, da pripade njima. Vi ste, moj domine, skrbeli samo za-se in spravljali denar, a na ubogo deco, katere posestvo je, niste pomislili. To ni krščansko ... še celo luteran ne bi storil kaj takega... (Pride še.) Stran II. „EDINOST" št. 123 V Tratu, dne 5. maja 1911 Dr. Rybar je v tej neumestni intervenciji državnega poslanca, ki je porabil svojo poslansko avtoriteto za pospešenje kazenskega postopanja proti svojim političnim nasprotnikom, predlagal dokaz po informacijah na namestništvu, višem državnem pravdništvu in viši deželni sodni/it s čemer je tudi povedano „Gorici", pri katerih osebah je poslanec Fon urgiral ta proces. Ako hoče poslanec Fon dokazati, da je nedolžen, naj torej zna, kam se obrniti, za spričevalo — dobrega vedenja! Dr. Rybar pa ni izustil lahkomišljene trditve, temveč je predlagal dokaz o. dejstvu v obrambo svojih zastopancev. Če to dejstvo ne služi v čast kakemu pristašu „Gorice", na tem ni kriv dr. Rybar in se mu ne more očitati, da bi bil v sodno dvorano spravil volilno agitacijo, ali politiko, temveč so spravili politiko v ta proces tisti, ki so ta proces hoteli izrabiti v svoje strankarske svrhe, dočim je dr. Rybar le zavračal tako neumestno zanašanje politike v kazenski proces. S tem je le hotel po svoji dolžnosti koristiti svojim branjencem, dočim je šlo delovanje poslanca za tem, da bi radi koristi svoje stranke spravil politične nasprotnike v nesrečo! ! Mi ne bi mogli reči, da je to — krščansko ! „Gorica" je tudi v svojem članku pokazala, da o vsem tem procesu ni ničesar razumela, razun, da se njene nade niso uresničile. Čudi se namreč, kako je možno reagirati sodni proces na namestništvu, ko je vendar namestništvo bilo v tem procesu zasebni udeleženec in je bilo torej v tem procesu stranka. A kakor taka je imela poleg državnega pravdništva — glavno besedo ! Avktor pisma ogrskemu posl. Polonyi-ju. Zagreb 2. maja. — B — Ogrski poslanec Polonyi je bil prejel pismo s podpisom hrvatskega poslanca d.ra Pinteroviča, naj v ogrsko-hrvat-skem saboru sproži interpelacijo o premestitvi finančnih uradnikov - Hrvatov na Ogrsko. To premeščenje je bilo maščevanje „ustavnega" bana TomaŠića za to, ker so premeščeni uradniki na volitvah za hrvatski sabor glasovali za hrvatsko-srbsko koalicijo — torej opozicijonalno. Rečeni ogrski poslanec je na podlagi tega pisma, prijavil interpelacijo v ogrsko-hrvatskem parlamentu v Budimpešti. Nastala je velika zmešnjava v Izraelu. Dr. Pinterovic, vodja „Osječanov" in pod-piratelj politike bana Tomašiča, da bi informiral opozicijonalca Polonyi-ja ?! On, delegat v ogrsko-hrvatskem saboru, da bi prosil druzega, naj stavi interpelacijo ? ! Dr. Pinterovic se je bil sicer svoje-časno — kakor banov pristaš — zavzel za one premeščene finančne uradnike. Ali to njegovo zavzemanje je bilo le pesek v oči — „obsena prostote", bi rekli Hrvatje —, da bi ustvaril bolje razpoloženje v javnosti za hrvatsko vlado, kakor je bil tudi tistemu navideznemu natezanju Osječanov z banom Tomašićem — le pesek v oči! Prišla je senzacija; dr. Pinterovic je proglasil ono pismo za falzifikat! Vsa javnost pa je govorila, da je bil to izboren „političen trik". Druga senzacija: predstavil se je javnosti avktor onega falzificiranega pisma v osebi d.ra Josipa Belovića, finančnega tajnika v Vukovaru ! To je bila senzacija nad senzacijo. Kaj je vodilo d.ra Josipa Belovića, da je odposlal pismo Polonyi-ju? Vodili so ga plemeniti motivi. Vodila ga je kolegijalnost, ljubezen do preganjenih kolegov, ki so morali trpeti preganjanje radi svoga uverjenja, radi svojega patrijotizma. Ta čin d.ra Belovića je pošten, patrijotičen, plemenit, političen čin. To je protest „modernih sužnjev"-uradnikov hrvatsko-ogrske vlade. Dr. Belović je izvel ob enem konsek-vence: izstopil je iz državne službe! Obenem je naslovil na d.ra v sporazumu z liberalno stranko, temveč Pinteroviča pismo, v katerem ga prosi za,' vedno proti njej! Njihovim poslancem je oproščenje, ker je zlorabil njegovo ime. „Hrvatska Sloboda", „Pokret" in „Šr-bobran" hvalijo čin d.ra Belovića, a hvali ga tudi vsa poštena hrvatska javnost. — Uradne „Narodne novine" in krščansko „Hrvatsko pravo" pa kričita : Križajte ga! Križajte ga! Kričijo tako propadle podle duše, ljudje, ki niso še nikoli občutili v svojih srcih ljubezni do proganjanih!! Križajte ga! — kriče ti trgovci političnega mišljeuja. Mile Starčevićeva „Hrvatska Sloboda" je stavila ob enem predlog, da se d.ra Belovića proglasi kakor protikandidata banu Tomašiću v prvem zagrebškem volilnem okraju: tlačeni, usužnjeni uradnik proti tla-čitelju, predstavitelju zistema — Tomašiću! Ta predlog bi moral zjediniti vseh na pri-hodnjjh volitvah! Čim d.ra Belovića je ojstra pljuska zi-s^temu — pljuska Tomašiću in Osječanom! Čast d.ru Beloviću. PODLISTEK. Ivan Grohar. Ne bom pisal o umetniku Groharju. O Groharju kakor umetniku in njega pomenu za slovensko upodobljajočo umetnost so pisali že drugi in bodo gotovo še pisali. Jaz ne čutim v sebi ne zmožnosti, ne poklica za to. Baviti pa se hočem na kratko z Groharjem kakor človekom. A seveda je tudi tu težko, ali bolje, nemožno ločiti človeka od umetnika. Ivan Grohar je bil umetnik v vsem svojem bitju ; tega ne potrjujejo le njegova dela, to potrjuje tudi vse njegovo življenje. Že v malem pastirčku, ki je v podnožju Jelovce in Slapnika pasel ovce in koze svojega očeta, se je z vso silo pokazala ta silna umetniška narav. Na potu, ki vodi iz Zalega Loga proti Sorici na Primorsko, je v Podrošku, na mestu, kjer se pot, ki vodi v Sorico, odceplja od one, ki vodi v Podbrdo na Primorsko, še pred par leti bilo videti znamenje s sliko Matere božje. Če je znamenje s sliko danes še na onem mestu, ne vem. Takih znamenj s slikami je pri nas po Slovenskem polno. Zato navadno niti ne vzbujajo pozornosti. Navadno Dnevne novice. Poslanec Zazvorka ni bil izključen iz agrarne stranke, katero vest so prinesli praški „Narodni listy". Pač pa ne bo več kandidiral. — Tako se glasi najnoveja vest. O novem vojaškem kazenskem procesu piše hrvatski uradni list „Narodne Novine", da se bodo v tem procesu pravice hrvatskega jezika v zmislu nagodbe-nega zakona na hrvatskem ozemlju varovale in upoštevale tudi pri najviših državnih sodiščih^ V Šampanji na Francoskem, kjer so bili nedavno znani izgredi viničarjev, še ni miru. Te dni je bilo zopet zaprtih 6 oseb, med temi ena ženska, ki so požigale in plenile. Preiskovalni sodnik in državni tajnik v Epernayu sta dobila več grozilnih pisem, v katerih se preti z atentati. Verifikacija mandatov na Grškem. Kakor poročajo iz Aten, je grška zbornica sklenila zakon, ki odkazuje verifikacijo mandatov posebnemu verifikacijskemu sodišču. Ruske visoke šole. — Ruska državna duma je pričela v sredo razpravo o interpelaciji levice glede dogodkov na ruskih visokih šolah. Med razpravljanjem se je izkazala nesklepčnost dume, vsled česar je bila razprava prekinjena. Znamenita poljska obletnica. — V sredo je minolo 110 let, odkar je zadnji kralj poljski Stanislav Poniatovvski dal poljskemu narodu ustavo. Ta ustava pa ni bila dolgo v veljavi, kajti kmalo potem je ruska vojska porazila poljsko armado in poljski narod je definitivno izgubil svojo neodvisnost in svobodo. Praški nadškof-kardinal Skrbensky je izdal zelo pameten pastirski list, v katerem strogo prepoveduje vsako agitacijo v cerkvi in vsako zlorabo prižnice in spovted-nice v politične namene. Oni duhovniki, ki bi se pregrešili proti temu, bodo eksempla-rično kaznovani._ Domače vesti. Imenovanje v poštni stroki. C. in k. nadporočnik Andrej Večera je imenovan za poštnega asistenta pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu Trst 1. Politično društvo „Edinost" išče sposobnega uradnika za volilno centralo, ki bo poslovala za časa državnozborskih volitev celodnevno. Nastop takoj. Oglasiti se je v našem uredništva. Kranjski — delirij! Po zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani je napadel S. L. S. pravi delirij. Sovraštvo proti političnim dru-gomišljenikom kaže že na steklost. Krščan-sko-socialna korespondenca „Austria" je poročala te dni, da so klerikalci sklenili, da v bodoče ne sme biti rešeno nobeno vprašanje — naj bo narodno ali gospodarsko — so to prave pokveke, ki se naravnost pro-tivijo zdravemu ukusu. Drugače ona slika Matere božje. Kadar sem hodil tam mimo, sem vsikdar občudoval ono priprosto sliko; ne pravim da radi njene absolutne umetniške urednosti, ampak zato, ker sem vedel, da je to delo navadnega pastirčka. Ta pastirček pa je bil Ivan G r o h a r, ki je že z ono sliko pokazal svoj prirojeni umetniški talent. Umeje se pa, da ni v Sorici, njegovem rojstnem kraju, nihče mislil na to, da Ivan Grohar postane še kedaj velik in slaven umetnik; najmanje pa je mislil na to pač Grohar sam. Vendar pa je s svojimi samoučnimi deli obrnil na-se pozornost in posledica temu je bila ta, da so ga njegovi stariši, — v nadi da postane še kedaj dober mazač crkvenih stropov in sten — dali učiti slikarstva k znanemu slikarju Bra-daŠki v Kranj. Potrjen v vojake, je moral Grohar zamenjati čopič s puško. A tudi kakor vojak ni mogel pustiti umetnosti. V svoji risarski mapi je med drugim narisal tudi karikaturo svojega stotnika. Ta mapa je padla v roke njegovemu stotniku, ki je tako videl svojo lastno karikaturo. A stotnik je bil pameten mož in ljubitelj umetnosti. Zato pa, ne le da svoje karikature ni štel Groharju za zlo, temveč ga je od sedaj celo Še protežiral na vse možne načine. Tej protekciji se je imel bilo zagroženo z izključenjem, ako bi kdo od njih interveniral v prospeh kakega liberalnega posameznika ali korporacije. Proti katerisibodi akciji, pri kateri bi bili udeleženi naprednjaki, naj si bo ta že gospodarska, kulturna ali narodna, da se ima voditi najostrejši boj ... Tako korespondenca „Austria". Ne vemo sicer, da-li vse to odgovarja resnici; vendar, sodeč po najnovejših dogodkih, je zelo verjetno, da so slovenski klerikalci sklenili kaj takega. Zdi se, da so ti ljudje že popolnoma izgubili vsak kriterij in so si postavili za glavni cilj, da uničijo vse, kar ne piha v njihov rog, četudi bi imelo priti v ljubljanski občinski svet še sedem Nemcev 1 Kdo bo imel od tega korist ? To pokaže bodočnost. „Rdeči Prapor" se jezi, da hoče tržaška slovenska narodna stranka na predsto-ječih volitvah šteti Slovence — ne pa samo svojih pristašev, kakor bi to hotel „Rdeči Prapor". Socialistično glasilo pravi, da imajo slovenski socialni demokratje enako pravico do slovenskih glasov, kakor narodnjaki. Ljudje božji okoli „Rdečega Praporja" ! Saj vam te pravice nihče ne odreka, najmanj pa mi. Samo vas vprašamo, kako hočete narediti to, ako boste glasovali skupno z italijanskimi sodrugi za italijanske socialistične kandidate ?! Kako hočete iz števila glasov, ki ga dobe ti kandidatje, spoznati, kateri glasovi so vaši in kateri italijanski? Ako se hočete res šteti, potem morate že postaviti vi lastne kandidate — torej storiti prav to, kar delamo mi. Pa bomo videli, koliko vas je! „Rdečemu Praporju" tudi ni prav, ker pravimo, da hočemo mi šteti Slovence, dočim bomo pravzaprav šteli samo narodnjake, torej samo pristaše narodne stranke. „Rdeči Prapor" nas potem modro poučuje, češ, da ni še vsak Slovenec tudi narodnjak, marveč obstoja v Trstu tudi slovenska socialistična stranka. To je že vse res. „Praporju" pa bodi povedano, da mislimo mi, ako pravimo, da bomo šteli Slovence, vedno in izključno na narodne Slovence in da na glasove slovenskih socialistov niti ne reflek-tujemo, ker vemo, da jih ne dobimo in ker vemo, da smo sami že toliko močni, da Slovenstvu ne bo na Škodo, če se štejemo. Sicer pa „Praporjeva" pisava sili k mnenju, da se socialisti strašansko bojijo, da bi kateri njihov pristaš glasoval za narodne kandidate. Drugače si te pisave res ne moremo razlagati. Pozor volilci iz Gornje Kjarbole! — Čujemo da nekateri volilci iz Gornje Kjarbole mislijo, da voli Gornja Kjarbola z okolico. Temu pa ni tako. Gornja Kjarbola voli s IV. mestnim volilnim okrajem. Opozarjamo na to naše volilce, ki naj se ne dajo premotiti ali zavesti. Sestanek zaupnikov II. okraja se bo vršil jutri večer ob 8. uri v prostorih „Slovanske čitalnice" v „Narodnem domu". Za zaupnika naj se smatra vsak zaveden Slovenec, ki je voljan pomagati pri reklama-cijski in volilni agitaciji. Posebej se ne bo vabilo nikogar. Edini veliki ruski koncert Margarete Slavjanske-Agrenjev v Trstu. Carigrajska „La Turquie" piše o koncertu Slavjanske sledeče : „Prava senzacija je bil sinočnji koncert madame Slavjanske. Tako dobro šolanega zbora še ni bilo slišati. Odlikovali so se zlasti basi. Od najtišega pianisima do močnega forta so se razlegali glasovi tega umetnega zbora. Občinstvo je gospico M. Slavjansko odlikovalo dolgotrajnimi aplavzi in po koncertu jej je bilo izročenih ogromen venec in mnogo šopkov." Pri nas bo edini veliki ruski koncert v nedeljo 7. maja zvečer v gledališki dvorani „Narodn. doma". Redek užitek, za kateri naj si vsak preskrbi vstopnico. Mednarodna telovadna tekma v Turinu. Vsem bratom, ki se pridružijo Grohar tudi zahvaliti, da je, ko se je nekoč vzbudila v njem vsakemu umetniku prirojena bohemska narav, pobegnil od vojakov v Italijo, ostal nekaznovan in se je čez nekaj časa sam vrnil k svoji stotniji. Ko je odslužil vojaščino, je dobil Štipendij deželnega odbora kranjskega, da mu je bilo možno študirati na graški deželni slikarski akademiji, katero je dovršil leta 1895 in se potem podal v Monakovo, kjer je vstopil v atelje tudi že umrlega slovenskega slikarja Ažbeta. In s tem je še-le začela prava umetniška karijera Ivana Groharja. — Ta karijera pa je bila taka, kakor je pač karijera skoro vseh slovenskih talentov. Posuta je bila s trnjem, robidami in kamnjem. Njegova dela ne le da mu niso v domovini prinesla nikakega materijalnega, prinesla mu niso niti moralnega vspeha. Popolnega moralnega in delnega materijalnega vspeha je dosegel še-le v tujini. Leta 1904 so slovenski umetniki s svojo razstavo na Dunaju dosegli lep vspeh. Grohar, nekdanji gorenjski pastir je dobil poziv, naj razstavi svoja dela v Berolinu. Odzval se je častnemu pozivu in dosegel tudi v Berolinu lep vspeh. — Priznanje, ki ga je zastonj pričakoval v domovini, je dobil v tujini. Mejtem, ko mu je domovina slej ko prej ostajala le mačeha, mu je dajala tujina vspeh za vspe-hom. Leta 1904 je Grohar v družbi z dru- slovenski tekmovalni vrsti, potujoči na mednarodno tekmo v Turin, naznanjamo, da se ta odpelje iz Ljubljane v torek, 9. t. m. ob 1. uri popoludne, in ne v sredo, kakor prvotno določeno. Vožne cene Červinjan-Turin tja in nazaj H. razred K 24. One izletnike, ki potujejo samo v Turin, opozarjamo, da morajo imeti posebno legitimacijo, na podlagi katere dobijo pravico do znižane vožne cene od Červinjana do Turina; te legitimacije naročiti je pri zveznem predsedstvu. Vse ostale izletnike pa, ki nameravajo svoje potovanje nadaljevati do Rima ter si ogledati še druge kraje italijanskega kraljestva, opozarjamo ponovno na letos uveljavljeno naredbo italijanskih železnic, ki se glasi: Od 1. marca do 31. oktobra t. I. so dovolile italijanske železnice izredno znižane vozne cene za obisk razstave v Turinu in Rimu. Od 1. marca do 31. oktobra prodajale se bodo na vseh italijanskih železničnih postajah legitimacije po Fes 10*50 (veljavne 5 dni), ki dajo pravico po osmih progah Italije do znižanih vožnih cen od 40 do 60; imetniki teh legitimacij pa se morajo voziti najprej v Turin, Rim ali v Florenco, med tem, ko je nadaljna iz-bera ostalih sedem prog vsakemn poljubna. Poživljamo torej vse brate, ki se nameravajo vdeležiti zleta, da to nemudoma na-zanijo zveznemu predsedstvu, da bo moglo pravočasno ukreniti vse potrebno radi prenočišč v Benetkah in v Turinu. Sokolski kroj naj vzame vsakdo seboj v kovčegu. Potni listi niso potrebni. Na zdar! Nabor. Od 200 pozvanih nabornikov se jih je včeraj zglasilo 186. Od teh je bilo potrjenih v vojake 42, in sicer 33 za nadomestno reservo, 9 s pridržkom uvršče-nja in 1 je bil odposlan v bolnišnico, da mu preiščejo vid. Ne mara Slovencev! — Z ozirom na notico, priobčeno v včerajšnjem izdanju pod tem naslovom, nas prosi lastnik kinematografa „Reclame", g. Fajman, da tam vsebovana trditev, da bi bil on na večer prvega majnika hujskal proti slovenski množici, ne odgovarja resnici. On da je rodom Hrvat, a se principijelno ne vmešava v politiko in v narodne prepire. Današnja številka „Uustrovanega Tednika" prinese poJeg drugih zanimivih tudi sliko plesalcev in plesalk novega plesa „Slovanska zveza" v raznih narodnih nošah, ki se ga je prvič plesalo na tretjem plesu šentjakobske mladine dne 25. februvarja 1911. Razstava amateurskih del. — V letu 1908 se je oživotvorila povodom jubileja vladanja cesarja po inicijativi sekcijskega načelnika dr. vit. pl. Roll-a ustanova cesarskega jubileja v svrho oskrbovanja otrok uslužbencev pri avstrijskih državnih železnicah. Kapital za to ustanovo znaša sicer že skoro 400.000 K, kljub temu pa zbog številnega osobja državnih železnic ne zadošča, da bi mogli udejstviti zaželjeni smoter. Vsled tega se je ustanovilo društvo za povspeše-vanje ustanove cesarjevega jubileja za oskrbovanje otrok pri avstrijskih državnih železnicah v svrho zvišanja sredstev ustanove. To društvo priredi, po uzorcu v lanskem poletju v Krakovem z velikim vspehom prirejene razstave, pod pokroviteljstvom železniškega ministerstva razstavo amateurskih del vslužbencev avstrijskih železnic in njih svojcev na korist ustanovnega zaklada, za katerega bi se porabila vstopnina. V ti razstavi naj bi se predočilo, kar proizvajajo ti uslužbenci in njih svojci sami v umetniškem in umetniško-obrtnem oziru na polju domače industrije in na sorodnih poljih. Razstava bo torej nudila zlasti dela slikarstva, kiparstva, male plastike, rezbarstva, risarstva (litografije, radiranja itd.,) vezenja, čipke, in preproge, potem produkte mizarstva in kova-Štva, različne iznajdbe, modele in enako. — Prijavljeni objekti bodo pregledani, predno bodo pripuščeni k razstavi. Z ozirom na dobrodelni namen podjetja je dalo ministerstvo gimi slovenskimi tovariši razstavil svoja dela na prvi jugoslovanski umetniški razstavi v Belemgradu, kjer je bil tudi odlikovan z redom sv. Save ; vdeležil se je druge jugoslovanske umetniške razstave v Sofiji leta 1906, poslal je svoja dela v London, na mednarodno razstavo v Benetke, v Kra-kovo itd., ter je povsod dosegel vspeh za vspehom. Tržačani pa smo imeli priliko spoznati Groharja leta 1907, ko je bil častno zastopan na prvi umetniški razstavi, kjer je vzbujal posebno pozornost njegov „Sejalec". Povdarjal sem že, da Groharju usoda ni bila mila. Kakor skoro vsi slovenski umetniki, je tudi Grohar moral marsikdaj — stradati. Kriva je bila temu pač njegova umetniška narava, ki se ni dala ukovati v okove šablonske vsakdanjosti. To pa je bilo krivo, da ni mogel priti do mirnega dela, ki bi mu bilo donašalo vsai relativnega blagostanja. Takrat pa, ko se je zdelo, da so njegove razmere najbolj urejene, se je vzbudil v njem bohem in odšel je v Italijo. Rekli so, da je pobegnil. Ko se je čez dober teden dni vrnil, je našel svoje stanovanje — zapečateno. O tem žalostnem poglavju iz življenja slov. umetnika, ki je bilo za Groharja samega V Trstu, dne 5. maja 1911. »EDINOST« št. 123 Stran IH. za javna dela razstavnemu odboru brezplačno na razpolago več prostorov v nadpritličju prizidka k avstrijskemu muzeju za umetnost in industrijo (Dunaj, Wollzeile štev. 45), ki pa sicer nima nikakega nadaljnega stika s to razstavo. V teh prostorih bo trajala razstava od 6. do 22. maja. V ti razstavi bo izložena tudi zbirka predmetov iz avstrijskega železniškega muzeja, zlasti železniški novci in kolajne. V osrednjem odboru razstave so nj. ekscelenca gospod železniški minister dr. Glombinski kot častni predsednik, nadalje nj. ekscelenca gospa Fiora pl. Derschatta kakor predsednica in sekcijski načelnik dr. vitez pl. Roll kakor podpredsednik. Pri vsakem dr-žavno-železniškem ravnateljstvu so lokalni odbori, ki imajo voditi preddela za razstavo v dotičnem ravnateljstvenem okraju. Tržaška mala kronika. Samomor? Včeraj zjutraj ob 4. uri je redar pod vijaduktom državne železnice videl moža, ki se je sedeč na tleh naslanjal ob zid. Redar je mislil, da dotičnik spi, in ga je hotel zbuditi. Ali takoj se je prepričal, da ima pred seboj mrtvo truplo. Takoj pozvani zdravnik rešilne postaje je ugotovil smrt in dal prepeljati truplo v mrtvašnico pri sv. Juštu. Tik trupla so našli steklenico z ostankom fenilne kisline in kozarec, tako, da vse kaže, da gre tu za samomor. Pokojnik, mlad mož okolo 22 let star, je bil jako elegantno oblečen. V žepih so mu našli le cigaretno dozo z inicijalkami S. G. in denarnico, v kateri je imel mal znesek. Pozneje so v mrtvecu spoznali lekarnarja Ivana Manzonija iz Trsta, bivajočega v Kjadinu štev. 80. Drug samomor. Ivan Kreševič, 25-let. kotlar, stanujoč v ulici Olmo štev. 4, se je včeraj zastrupil z ogljikovo kislino. Vzrok obupnega koraka ni znan. Nezgoda na delu. — Peter Delcotto, star 16 let, zidarski vajenec, ki je delal pri gradnji nove hiše v ul. Macchiavelli je včeraj zjutraj padel z mostu tretjega nadstropja v drugo nadstropje. — Pretresli so se mu možgani, dobil je tudi več notranjih ran. Trevesova pomoč. Treves je včeraj cdpeljal v opazovalnico 36-Ietnega Ivana Silič, sodarja, stanujočega v ulici Rivo 8, ki je vsled blaznosti žugal pasantom z nožem v roki, in Antona Nican, 28-letnega kurjača, radi alkoholne frenoze. Ugodnost motocikla. — Neki Herman Žerjal je bil pred meseci obsojen od tukajšnjega deželnega sodišča na štiri mesece zapora radi hudodelstva proti nravnosti. Nahajal se je na začasni svobodi in, ko mu je bila dostavljena pozivnica za zapor, ga ni bilo najti nikjer. Mož se je namreč vedno vozil z motociklom. Slednjič ga je včeraj redar iztaknil in ga odpeljal v ulico Tigor. Utonila v škafo vode. 2 in pol letna Lina Bradaschia, stan. v ulici Industrija Štev. 1 se je včeraj popoludne igrala na dvorišču. Pri tem je pa padla v škaf vode in ker ni bilo zraven pomoči, utonila. Poskus samomora. Ivan Bartel, star 33 let iz Celovca, brez posla, je smoči ob 10. uri v samomorilno svrho skočil pri pomolu Sv. Karla v morju. Rešili so ga še pravočasno in odpeljali v mestno bolnišnico. _ Koledar in vreme. — Danes : Pij V. p3p. — Jutri: Janez pred lat. vrat. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -r 21° Cels. Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, tupatam dež. Temperatura malo spremenjena Vetrovi od vzhoda. žalostno, a za druge ne častno, molče danes vsi! Kljubu temu je pa Grohar konečno vendar-le ostal zmagovalec. Pred silo njegovega umetniškega ženija so konečno morali umolkniti njegovi klevetniki. In če je tudi morda grešil človek Grohar, je umetnik Grohar vse to popravil. Njegovo ime je zaenkrat zatonilo, a potem je zopet zasijalo v tem večjem sijaju. Ko se je pred par leti mimogrede mudil v Trstu, mi je na moje vprašanje, kako mu gre, odgovoril: Pokorimo se za stare grehe I Živel je zadnja leta v Škof ji Loki ter se pokoril v pravem pomenu te besede. ,A ni se le pokoril, on se je tudi spokoril. Ce je kaj grešil, mu je bilo že davno odpuščeno, a bilo je tudi pozabljeno. Tedaj pa ga je zagrabila neusmiljena bolezen. Ne da bi bil Grohar prosil za to, mu je deželni odbor kranjski nakazal štipendij v znesku 300 K za potovanje v Italijo v svrho študij, v resnici pa zato, da bi ozdravil od težke bolezni. A bilo je že prepozno. Umrl je, ko mu je bilo še-le 44 let, umrl v najlepši dobi. Kakor v življenju, tako je tudi v smrti bil Grohar deležen enake usode, kakor skoro vsi slovenski umetniki. A. Munih. Društvene vesti. Moška CM podružnica v Trstu vabi na redni občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v družbeni šoli na Acquedottu štev. 20, II. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika: a) Pregled 25-letnega delovanja podružnice, b) Poročilo za preteklo leto. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev zastopnikov za glavno skupščino. 6. Slučajnosti. P. n. gg. člane prosimo za polnošte-vilno vdeležbo, posebno še z ozirom na to, da praznujemo 25-letnico obstanka podružnice. Za odbor: Dr. Jos. Abram, Vinko Engelman, t. č. preds. t. č. tajnik. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8. uri vaja za možki zbor. Pevovodja. „Tržaško podporno in bralno društvo" ima danes v petek sejo. Društveni urad je ob nedeljah zaprt. Ob sobotah je urad odprt do 8. ure zvečer. Zdravniška ambulanca je ob sobotah med 6. in 7. uro zvečer mesto ob nedeljah. Društvo se dne 24. avgusta iz ulice Stadion 19 preseli v ulico Caserma 16. Odsek tržaškega „Sokola" vRojanu naznanja, da se vrši redna telovadba za ženski naraščaj ob sredah in sobotah od 4. do 5., za moški naraščaj pa od 5. do 6. ure pop. _ Nar. del. organizacija. Skupina svobodne luke N. D. O. Vsi odborniki in zaupniki so nujno vabljeni, da pridejo v društvene prostore N. D. O. v soboto, dne 6. t. m. točno ob 7 1 a zvečer POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH ^ RAFAELE ITALIA TRST - VJA MALCANTON - TR8T na važen pogovor. Strokovni tajnik. Mnenje gosp. dr.a Dr. Raskai i docenta na budimpeštanskem vseučilišču G. J. SBRRAVALLO Trst. Z največjim veseljem Vam zamore m potrditi, da sem rabil z naj-boljšim vspehom Vaš izdelek ŽELEZNATO KINA-VINO SERRA-VALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo). BCJDAPEST, 14. decembra 1908. Dr. D. RASKAI. r. Na obroke! JAKOB DUBINSKV Na obroke ! TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, II. nadstropje — Trst Yg1M izta izgoMel oM za gospode in HMfairtnrie Bp ter moške in ženske suknje. ""^gRg iot UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Ceno brez konkurence. tmmamm Danes v petek vabljeni so vsi zaupniki, odborniki in njih namestniki skupin: Lloydovega arzenala, Sv. Marka, Linoleuma, plinarne in tehničnega zavoda, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v prostorih N. D. O. pri sv. Jakobu. Ker je jako važen pogovor in nujna stvar, so naprošeni vsi imenovani tovariši, da se tega važnega sestanka gotovo udeleže, ki bo točno ob 8. uri zvečer. _ TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. Sinočnja uprizoritev Fallove operete „Dolarska princesa" je privabila v gledališče polno občinstva, po veliki večini Slovencev. Gostovala je v ulogi Daisy su-breta slovenskega gledališča, g.ca J a n o v a. Odkrito rečeno, njen nastop nas je presenetil. Pela in igrala je tako sigurno, kakor bi to ne bilo prvič, da je nastopila na tako velikem odru in pred tolikim občinstvom, ki ji je burno aplavdiralo. Duet *Wir tanzen Ringelreih'n" se je moral ponoviti v drugem: in tretjem dejanju. Gospića Janova je včeraj s svojim prvim nastopom v večjem gledali- • šču dokazala, da stremi vedno višje k spo-polnenju. Zato ji moramo k njenemu sinoč-! njemu uspehu iskreno čestitati. Tudi njen prijetni glas je prišel vsled akustičnosti gle-j dališča do popolne veljave. Odlikoval se je tudi njen simpatični partner gospod Pekel, gospa Theren, gospod Kurt, Schlossarek in drugi. i H koncu naj omenimo, da smo opazili v gledališču več Slovencev, ki so imeli priliko spoznati g.co Janovo še-le na nemškem odru in katerih doslej še ni bilo v slovensko gledališče. ! Danes benefica komika Guttmanna. — Uprizorijo se Kalmanovi „Jesenski manevri". ; POL. ROSSETTI. Velika kinematogra-fična predstava. EDEN. Varijetetna predstava. Odllkov. tovorna sodovke In Šampanjsko šumečih pokallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi ▼ Rimu 1. 1910, Viljem Hribar === na Opcinah ——- m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi sa odjem pokallc in sodovke. Za točno postrežbo se jamči. Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinstvu svojo trgovino Jestoln in kolonllolnesa blaga. I^frv&t in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koruzo In moke. PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvill v ulici Farneto 10. Naznanja se slavnemu občinstvu, da je bila otvorjena trgovina kinkalij, porcelana in steklenih predmetov na vogalu ulice Carlo Ghega 2 (bivša mirodilnica). Velika zaloga svetilk za petrolej, plin in elektriko. Namizni servici, servici za kavo in čaj, rozolij s taso po 2 kroni. Skodelice s krožnikom v najrazličnejših in modernih, barvah po 50 stot. komad, krožniki iz najfinejšega porcelana po 30 stot. komad. Predmeti za darove. Dobijo se tudi franže iz biserov za svetilke po K 1*60 komad. - Zaioga mrežic in pritiklin za plin. Prosi se za Vaš cenj. obisk, ne da bi bilo treba česa kupiti. t Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes, po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal naš preljubljeni oče Anton Bremitz t Pogreb zemskih ostankov dragega pokojnika se bo vršil v soboto dne 6. maja ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti ulica Pier Luigi da Palestrina št. 5. TRST, 4. maja 1911. j Žalujoča rodbina Bremitz in M. Obersnu. ■ Ioto pozrefiio podjetje Corso 47, siibltl 4 C. Velika klobučarna & Romeo Doplicher Klobuk! iz klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za šport. ▼<_ iZb Čevljarska zadruga v jtfirnu ---- pri Gorici ===== Prodololnlcn čevljev o Trsta ula Barrlera veccbla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri In tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. kr. fojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 Vsem: gospodinjam toplo priporočamo KOLINSKO CIKORIJO — edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski izdelek. v korist družbi sv. Cirila in Metoda! V Trstu, 5. maja 19 i DAROVI. — Za Ciril-Metodov ples so nadalje darovali sledeči gg.: Rodbina Čarga Trst 4 K, dr. Jure Ferri Imotski 10 K, Nikolaj Verona Trst 10 K, dr. Tomo Bilek Podgrad 6 K, Anton Ščuka Barkovlje 5 K, Jakob Vatovec Trst 10 K, Peter Jeraj Trst 6 K, Ivan Pušnik Dunaj 2 K, Ivan Wiegele Trst 4 K, Josip Vatovec Sv. Ivan 5 K, dr. Matej Pretner Trst 20 K, Obrtnijsko in konsumno društvo Škedenj 5 K, Josip Costaperaria Trst 10 K, kapitan Kukuljić Trst 4 K, dr. P. Dunaj 10 K, Peter Matanić Pazin 1 K, Županstvo občine Marezige 10 K, Konstantin Jezica Opatija 6 K, Pevsko društvo „Nabrežina" v Nabrežini 10 K, J. Mandić Trst 10 K. _ Književnost in umetnost M. Sternenov portret (radirka) Primoža Trubarja je razstavljen v slovanski knjigarni g. J. Gorenjca. Bolje pogojenega Trubarja si težko predstavljamo. Kajti umetnik je očevidno abstrahiral iz risbe vsak malenkosten vzrok, ki bi utegnil kvariti duševni izraz tega energičnega moža-trpina. Zato živi v tej radirki ona silna duša vstraj-nega in delavnega moža, ki je položil svoje življenje na žrtvenik našega kulturnega razvoja. Ker ima vsaka radirka vrednost originala in jih je samo malo še na razpolago, opozarjamo našo za umetnost zanimajočo se javnost, da si radirko ogleda in omisli. Vesti iz Goriške. S Krasa. Kmetijska družba Kranjska bo dajala svojim udom galico po znižani ceni in to vsled podpore, ki jo je dovolilo c. kr. ministerstvo za poljedelstvo po prizadevanju poslancev. Kaj pa uii Kraševci — kaj ?! Će vlagamo prošnje za podporo, niso uslišane. Zdaj pa veuio, pri čem smo : ne dobivamo nič, ker naši postanci ne nastopajo složno. Žalostno je na našem Krasu. Dolgo vrsto let smo imeli slabe letine, a minolo leto nam je toča vse pobila. Zato bi potrebovali podpore izlasti sedaj za nakup galice za škropljenje trt. Nam Kraševcem treba več narodne in politične zavednosti, če hočemo vspešno braniti tudi svoje gmotne koristi. Naš vneti bivši drž. poslanec gosp. Alojzij Štrekelj ni mogel dosti storiti za nas, ker ni imel — kakor že omenjeno — podpore od strani svojih tovarišev. Tudi naš vrli okrajni glavar, namestniški svetovalec Rebek, bi rad pomagal našemu kmečkemu stanu, ali tudi on ne more. Drugače bi bilo, ko bi imeli več takih uradnikov, domačinov, ki imajo srce in ljubezen do nas, Največe važnosti pa je, da dobimo dobre in vestne zastopnike v parlamentu, ki bodo res delali za nas in ne za — stranko. Važen je torej sedanji trenutek, ko smo na pragu državno-zborskih volitev. Pozor! Ko bomo izbirali poslanca, imejmo pred očmi svoj tužni položaj ! Več zavednih Kraševcev. Iz Štandreža. Viša oblast je zavrnila prošnjo občine Štandrež za poštni urad, čeravno je bila občina vso stvar izročila državnemu poslancu Fonu, ki je tudi obljubil, da se z vso vnemo zavzame za to našo potrebo. Ne vemo, koliko se je g. bivši poslanec brigal za našo občino. To pa vemo, da ni ničesar dosegel. x Promocija. V predzadnji št. „Ed.w smo poročali, da je bil promoviran stotnikom v reservi g. Pallich, knjigarnar v Gorici. Dostavili smo bili, da je bil odlikovan radi izrednih zaslug v veteranskem društvu. Od merodajne strani opozorjeni, pojasnu-jemo, da omenjena promocija ne stoji v nobeni zvezi z delovanjem g. Pallicha v veteranskem društvu, ampak izvira zgolj iz njega zaslug v vojaški službi. x Toča. Zadnje dni imamo slabo vreme, ki je prineslo v nekatere kraje točo. V Br-dih, na Vipavski strani in na gorenjem Krasu je toča napravila precej škode. V Nabrežini bo dne 7. maja t. 1. na tamkajšnji strokovno-nadaljevalni šoli za kle-sarje (kamenoseke) slovesen zaključek šolskega leta z razstavo šolskih izdelkov klesarskih učencev in pomočnikov. Prijatelji Šole in napredka so vabljeni na to slovesnost, ki bo ob 11. uri predpoldne v šolskih prostorih. Razstava bo odprta : predpoludne od 11.—12. in popoludne od 2.-3. ure. Vstop brezplačen. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi prihodnjo nedeljo izlet na Ajševico k dirki bratskega kolesarskega društva „Zarja". Odhod iz društvenih prostorov ob 130 pop. Kolesarsko društvo „Zarja" na Ajševici uljudno vabi gg. dirkače k dirki, ki se vrši v.nedeljo I. društvena dirka ob 3. uri pop. Šempas-Ajševica za 3 darila. Prvi dirkač dobi še posebej čepico z napisom. Pol ure pozneje II. dirka Sempas-Ajševica za 2 darili, dirke se lahko udeleži" vsak Slovenec. Prijave vsprejema blagajnik F. Batjel Gorica, Stolna ulica 4, Vloga 1 K. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Po dirki svobodna zabava. Kolesarsko društvo „Gorica* priredi v nedeljo dne 7. majnika t. I. izlet Slap — Tolmin. Odhod z vlakom ob 11. uri dopo-ludne do Sv. Lucije, na to s kolesi. Oprava olesarska. Ta dan se bo vršil ustan ovni občni zbor bratskega kolesarskega društva „Idrijska dolina" na Slapu. — Gg. člani so naprošeni, da se tega izleta polnoŠtevilno udeleže. — Zdravo! x Izselilo se je je iz Goriške v zadnjem desetletju 2.875 ljudi, v prejšnjem desetletju pa celo 9 530. Takrat te bilo izseljevanje še bolj vabljivo. Smrt v apnenici. — Grozen samomor je izvršil bivši občinski čuvaj iz Medeje v Furlaniji, Fran Brandolin. Očevidno v hipni blaznosti se je vrgel v apnenico in zgorel pred očmi presti ašenih delavcev, ki so zaman skušali, da bi ga rešili. Vesti iz Istre. Smrtna kosa. V Lovrani je v torek umrl bivši generalni nadzornik topništva FZM. Alfred vitez Kropaček v starosti 74 let. Iz Marezig. Dne 26. m. m. je odšel od nas c. kr. štražmojster in postajevodja g. Anton Pirih. Mož je bil pri tukajšnjem občinstvu vseskozi priljubljen, strogo nepristranski in človekoljuben. Vsem ki so ga poznali je bilo res žal za tako vrlega človeka. Na tem mestu bodi tudi rečeno, da je g. Pirih ob vsaki priliki in vedno materi jel no in moralno podpiral našo šolsko družbo, ter tukajšnje pevsko-bralno društvo „Neodvisnost"; zato mu je tudi to društvo priredilo odhodnico, ra kateri je g. Pirih dal zopet duška svoji požrtovalnosti s tem, da je daroval temu društvu vsoto 10 K, za kar mu bodi tukaj izrečena srčna hvala! Živel!! F. K. Iz Beke. Pevsko društvo „Lilija" priredi v nedeljo dne 7. majnika t. 1. plesni venček na planem v korist društva. Začetek točno ob 4. uri pop. Zaključek ob 11. uri zvečer. Svirala bo narodna godba iz Doline. Prijatelji plesa — na veselo svidenje ! H! HALI OGLASI MALI OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku. ProsešKa mladina šenem travniku javen ples. Igra domača godba. 772 Pmrlsi CD P° ceni 1 postelja z žimnico, 1 I lUUCi omara za obleke. Via Pondare* Št. 8, II, vrata 2. 774 Hišo in vit v Skopem prodam, pripravno za letovišče Naslov pove .Edinost". 775 |/Sq+ za vino v Župetru pri Pirana na razpotju ■VIUI na deželni ctsti ae odda v najem. — Ivan Gjurgević v Korte št. 36. 777 M fotograf je Anton Jerklč. Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka ulica 7. izdelki odlikovani na vseh razstavah. - Le zaupno k njemu. _ 315 Oflflo cq lepa meblovana soba. Uiica Giacinto U UII d OO Gallina št 2, I. nad. 749 MobiOVačili 8oba z dv861 pol stoletja ospehou i9ii V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe Fastiglie Prendini W proti kaSlju "VI Q bolnnl ▼ grlu, hrlpavontl, katera Q Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. Fr*frol«J«loMi valtt popust. 303 RIHARD NOVAK & C. Ž Pekarna in slaščičarna s Ž prodajo moke J TRST — ULICA FAUBTO iT. IS Postrežba: točna. CEHE ZNEMIE. Fidlio di Hagai Gorjio ■ • nipira Zaloga orientalskih preprog, zavod za shranjevanje, popravljanje in čiščenje preprog. fla mnogostranske zahteve mojih p. n. odjemal^ cev sem se odločil, ustanoviti gorenje podjetje in sprejemam vsakovrstne preproge v stoleenje, čiščenje, shranjevanje in umetniško popravljanje. Z ozirom na mnogoletno prakso v tej stroki, kakor tudi opiraje se na izborno strokovno izobraženo osobje, bom v prijetnem stanu, poslužiti svoje odjemalee kar najbolje in najvestnejše. Strokovno~natančno ravnanje z vsa~ kim komadom, kakor tudi vsem zahtevam odgovar~ jajoča, v lastni hiši se nahajajoča skladišča in delav~ niee jamčijo že vnaprej za popolno zadovoljitev. Preproge se tolčejo z roko in ne s strojem, radi česa se tudi popolnoma izčistijo in je izključena vsaka poškodba, za kar jamčim. Moji p. n. odjemalei so uljudno naprošeni, naj se brez Vsake obveze poslužujejo v svrho informaeij, ogledovanja in prevzetja preprog telefona štev. 1587. Z odličnim spoštovanjem Figlio di Kiaggi Giorgio flidinyan — TRST — ulica Cassa di Risparmio. Vsi, ki so izgubili denar vsled licence kake D. R. G. M. ali D. R. P. naj stopijo v svrho, da dobijo nazaj svoj denar v zvezo z nami. - Potrebna so natančna obvestila. Schutzverband fiir Beomte, Handuerker, Kaufleute und ueraj. Geuerbe, Borim - WI!mersdorf, Xautenerstr. 19. Za odgovor naj se priloži za 20 vin. znamk. Za odgovor naj se priloži za 20 vin. znamk. Zahtevajte »Kolinsko Cikorijo!« Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shramba In prevažanje pohištva Razpošll. in shramba koočeRov Telefon 1220. Telefon 2572. ČIHenle in shramba preprog Telefon 2573. 2015 :: Paniflcio Triestino :: Oluopileu filiialke na Opčinah ob sežanski oesti. □c jn UDE ur MEHANIČNA DELAVNICA F. Miheučič & F. Venutti Trst - Tla Tiziano Vecellio 4. Popravlja in postavlja »troje Ju parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Industrij al ne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijalitet i žagr za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oilik in uzor* cev za testenine in biSkote. — Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnie, strojev aa vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, drož in drugih tehničnih predmetov. 1= = L