St. 61 „SoLa" izbaja Tsak petok in \e\\ po poiti prft;^»fl*na «H t Ooriri v.* ?'m p-.-irltRra: V,r ,e<.......?• 4-4f ¦ v i -.^.j.,......•)_•«: -.^•vrt ;*« ....'.. I 1« I'ri oznaniltti in tako ludi j»r: ..;•¦«. t '.mteah" «e placaj* aa-nnvailpo tristop- <*o vr-.to: H kr. ce se tiska 1 krai « M •! M » 3 V /.# vi«f#» ftrk«» po prontorii. V Gorici, 20. decembra 1889. SOČA Posami-zno stevilke a« do!t!vajo po 8 kr. v tolmkarnioih na StArtm trgu in v NbiifIm nlioi i.: v prodajalnici O. Likmja v SemeniJUih ulicnh U. at 10. !»»pi«: naj so paSHjajo vradnUtvn, narotfiiiun pa opi-uvniku ,.So{e", i. g. Andrcju Tabuj-u Via Canouica Iffi 8 v St. Koku v Gorki. Hoknpisi se nc vrarajo; dopiai naj «e blagovoljiio fraiiknjejn. — Delnvcftm in driigim iicprrninguini «o naroctiiiiH sniia, akosn o«lnm> pri oprarnifctvii. Vabilo na jaarotffco. JS>r »«! Wti'i itowec fc/«, vaiimo gg. na-rocnikef naj hlagovolijo za vasa se uarociti na nas list, kakor tudi prutadewU si, da nam pri-dobijo novih narocnikov. Z novim letom zactie ^Sofa* svoj dvajseti letnik. Kakor je Ula v pretekhsti bremaSelna, tako se bo v prihodnje trudila, da povsod in vselcj zvtsta ostane krMansk'm nadelom. Kakor upumo, bodo tw", ki trezno mislijo, prej ali kasneje spreviddi, da se je nSoLau z novim vrednistvom poslavila na edmo pravo tlalitce. Ne bojimo se: e mirnim srcem glcdamo v prihodnosL VredniStvo „SoSr. HtJS. $tidne redi se zdaj godijo n» Cenkem. To trci nat tin bolj zanimajo, ker m CM nasi bratjc po krvi In tdovanskem imenu, Ko bi se p > dolgi Ma-zntci pripetjal u» Cesko, gotovo bi bilo prvo vpra-lattjf. Ktj pravil o Hustt? Si tudi ti «a llusa? In od deane in lev© bi lie- iumelo driuega- tta ufesa kakor: Has ! Hut! Hum! No, kdo pa je bil t« Hits ? Jo tLe fet ko pet sto b't, odkar se jo rodil. Bil j© p« iso kmetskih tjatli. D*li so ga v &olo; in ucil se je d^sti in prldno Jaoez litis. IxvoHl si je dulioTaki ntm, Zaai je vse, kar najslw prostura v \16mi glafi. T»i n5ono.«t so poasiati in so ga I. 1402 c*'J6 izbrah z& rektorja oa vi.soki ioli v Pragi. Kra-Ijica sama si ga je poklicala za spnvodaika. Tudi pridigati jti «a:il, da so ac ma vsi culili. Xft auuaj jo bit mcdel, bled, sicor pa ptden ognji. Ocitati mu ni niogel nihfic k«j »!ub--ga. Kmalu pa se je Jar.ezu Hasu tta poti, po ki-teri jo bodii, zdr^nito. Zabrfel je — v krive voro. 'fa >e ni sioer spoceU v njfgovi glavj, air.pak. zttii>»l:i ee jo » Ai!g)t*akega in tudi v llusuvcm M'ci j'.1 naS'a tuduTituih tal. Ilasa so vsi prijatolji opominali b pntrpe^ljivo-Htjo avntoga Joba, naj vendor pusti krivo nuuke. On pa je oRlal f.duvraten tor I© Se bolj ropotiil proti papfgn in svojcnm $bA\i, Na zadnje, ko ni vso ititj ziialo, ga jo corkov od:>tavili» od 'duhovniike 6tts,ti, ksikoi* 11. pp. uiinialur (xUUivi udltolja od sluibe, ako nofo uciii, k I j ko vsi druf?i, Cm;h, : g.t b i 10 in gu m bo vofi na CoHkcrn moiit, l;ukui' jo bil on; (*)ohi so imnjo 11 j emu. za vso zahvaliti. Drugafitj pa roinU prvi ooaki fikof, ki inm v 1'mgi svnj Htol, On jo mimrco na pns/.tiik brozma-(loinogii Hpocolja Bvojini vornikoin ipisal Hit, v kft« teroin jib opnmina, da ninia niliCM dati So ponessA m ]Iu40'.\HpDiuHiiik, kor Mm ni bil ni6 pridu. JSkotwvu bH.sodu volja tudi nekoj. No, koj pa jo neil .Line/ 11 in, da 11111 ikuf piopaveduje itairiti spo-menik ? Zfttrosil jo mej C«ibe votiko prav dpbolili kvivib naukov, ki bi deluli iast ljudje, so tudi take ali enake muhe. Eakrat sem slisal fanta praSati: BCudno, da« niso daucs gospod auuec uio 0 plesu omoniUP" Na 99 priti do lffiwega, poBebno ^e preraialimo, da se BahajajO iJbj Mttdoeebi dandaues tadi moije od kr-vavega stegna, katero ma, ko pride Tgoden Cas, ra-biti fie nekaj hojSega, kakor so cepci, namrec petro-)ej in dinamit. Sicer pa ni treba misliti, da se husitska godba ilisi la po Ceakcm, auipak odmeyati se je vie xacela tadi pri drugih avstrijskih Slavanih; v cedalje Teeth kolobarih ae Siri fteskega Janeza 5eS6cnje oa vse straai. Da ae bomo kalili Ijabega miru, necemo areis-korati, all la kolike smc tadi Slovenci dobili od Husovega odpustka. Naj ga hraai, kdor ga ima. Vender pa — naj bodejo mej Sloveoci all kjer-koli awj dragimi Slovtni — popolnoma po evangelji Husovem ravn*jo tisti, ki to, kader ne morejo ia-sesti kakega viiega meat*, all kader jiia ikofje all dragi postavni oblastoiki ae delajo po ojih mitli, tako radi sklicujejo na „narod,u na Jjadatvo, c*S, to je vaeinu nasprotno, karkoli vkreaejo TiS' j tako ravaajo tiati, ki postavoo isvoljenim poslancem iugajo: ,A, la tako aaprej, poalanci, botlo via ridali!" Tiati, ki ai iieejo atvesnikov 09 mej umaimi, treznirai moimt, •aipak mej najoiio drubaljo, mej vaikimi poatopaft, da potem z „v«)iko mooifcott pritiakajo ua javoe oatbe, ki iraajo ˇ rokah oblasi in poatavo, tor jih tako taroriiojejo} tiati, ki dajajo prvo beaedo krica-«cm, aadnjo tazamoint moiakom, ki merijo resnico in pravico po Jtevilu glaaoT, ae po Tecnih, nespremea-ljivih aakoaik. Nic maoj ravnajo t duhu pemakega Janeza tadi tiati, ki t«ko radi apratljajo ˇ javnost ia ocitnjo skrtte, : inorda Tie dvajset let state, mogoce vze atokrat pri apOTedi odpuScene grehe oseb, ki ao Ijud-stTU pradpoatavljene, da je ufiijo in vladajo. Kerljud-st\o, ko zve kaj slabegao svojih predstojnikih, naredi iiavadao iz komarja alooa, potent pa zaine po svoji pameti tako misliti in aklepati: „A, taki tedaj ao nftii viii! Na, na, kdo bi oil mislil? Saj so BlabSi kakor mi. la taki nam vkazu?djo? In take bomo vbogali? Is razmisljevaoja in aklepanja dozori prej ali kaanej sklep: Ne bomo viSih vec* spcStovali, ne bomo jih sluiali, aaj ao atabsi ko mi! Ta sklep na pomeni praT aa prav ravno tiato, kar je u5il Hus: Papez, Skof, ceaar, ki je greioik, ni vec* papez, skof, ceaar! Tako ae teuaj ljudje, ki fctko radi osebao na-padajo dahofae ia druge vile, katerini je ljudstvo dolzno eeiceoja ia pok01 seine, t tej tocki popolnoma sttoajo ia Tjemajo % ceskim rogovilezem, Janezom Husom. Kakor vsakdo lehko vidi, je Hus v tern nauku zmesel kvas, kateri, ce ae ga dene t ijudako teato, jevstani vse od zdolaj navzgor Tzdign ti tcr prekuc-niii oltar ia presto!. To so dorolj pokazale busitske Tojake kmala po Hosoti amrti, kaj iakega se javlja tudi dandaaea vze zdaj iz mladoceBkega rogonlje-nja. Nesreien narod, kateremu je zapustil mot tako ialostno dedicino! Tak moz zasluzi, ne da se ga sla-ti, marvefi da se ga pozabi ia na vso veke spooztn njegoT izbriSe iz ljudstva. Mi SIoTenei smo sicer majbni, in pad m.!o ah nic" ai mar oasim bogatim bratom na severn, kaj mt pravimo k Tsemu temu, kar oni vganjajo; dosti tiso-^akov vze tako jim ne bomo poslali za Husov spo-meoik. Vender pa moramo biti oprezni, da se cstn paL sree ne yname za ee^kega Janezi, ker kdor za-cj in za ojegov apomenik gori. pttrjuje s tern tadi, kar je on n&l. In to bi ne bilo prav. „SIcvenski Narod" je sicer te dai prinesel za to dragi: .0 ne, v pridigi ne, to pride aa konci po molitvi aa vrato; takrat se le se bodo gospod otresli svojih^mah." Tedaj ie r cerkvi so muhe. Se nekih mnh bi rad omenil, — a odkrito re-cem, se bojim, bojim se v istini. Ljudje namred pra-vijo, da imajo Senske ie posebne, §e vse drage mube. Ne Tern, sicer, so Ii te tako hade, cudne, zvite, atrapeae... aii kaj. Samo to vem, — ne, — Ie sliga! st-m menda — da se je teh muh anjbufj bati._Gorje moikemu, pravijo, 5e se kaka ieoska muba nanj obsede, ko bi pihoil, vzume ma vso moc, ko pre-kanjeaa Daiila orjaikema Samsona. Hadobni mozje vedo tadi, da so te make tedaj najljatejie, ie ae v priCo kake mladeoke ali tadi zeue meada resnico pove, glede starosti, lepote ali drugih lepih zraskih laatnosti, ker slabih, grdih menda nimajo. Jaz bi labko 8e Teltko o zooakih mu-hah cspisal, 6eravno posebaih Studij gled6 teh risem dela! t svojem iivljenji; mi tudi, niso* Teliko na poti, ia dobri ljudje svetujejo tadi, da je najbolje jih pri mira pastiti. Vsaj Se zdaj, ko to pisem, drfim t znamenje, da se o teh muhah govoriti ne sme, ko a?. Ivan Nepomuk, kazalec leve roke cez usta; kar je na papirji, je le med tem v naglici s pod peresa vteklo. Nikdar in nikoli bi se v prico kake zebake §e toliko firhmti ue apai, ker oekojt mozki, — se ve da ie aaloboi in muhasti — trd6, da 2eoska, ako se jr za-meri kdo, — mu njkedar ne odposti. V pisavi gre i, s5»» laie, ker sem nepoznat, »ven pred zi uskimi UToden elaoek nekaj prav gorkih besed za Hasov spomenik, cieS, Hasje prroboritelj zanarodoe pravice, pravi vstaoontelj ieskega Tseo&lii€a, zoaeaj. ki se bliSJSi, kakor kristal itd. Od vaegatega ai pa nic res. Narod, ki sprefme take nanke, kakor so Hoacvi, ae sam sebe pahae v oearec >, easna ia vecno. To je sknsil na aebi ceski narod. In da bi v dragie ve6 ne skasil, opominal ga je PraSki nadfkof. „SI. Narod* se j« la pot gotovo prenaglil. Po-tem ko je skof gnvoril, tadi Sloveaci vemo, kako nam je misliti o Hasa. In ker je „S!. Naroi" aedavno prinesel aa celu nam vsem sveto gcshi, ki ae za5e-nja: vse za ?ero.. gotovo bo tadi v kratkem pre kJidl svoje beside o Hu^o, *er p>vedal SEoveaeeiii, kar je puvedil Cebom nad.^vof Praski: da ni prav slaviti ae spamenikom Jaacza Husa. Dopisi. IZ 60riC6, IT. dee. — Tukftjanje katoliiko. politiLno druatvo za raesto in de^lo jt« tmelo daoes letosnji ob(Jni zbor. Deslo j*» ven.ier to!ik3 udovr nekaj tudi z dezcle, da je bilo mogoce zborovati in sklepati. Y prvo pozdravi draStveni predsedntk vit. Baa-bela, navzoCe gospode in ruzlnzi v kvatkih bebedab dru5tveno delovanjf; nd zadnjegi obirii'gi zbora. Za racuuskega pregiednika ho izbt-re piec. prof, S s^ieb. Za tem pozdravi dostdanjt podpiedsednitc dr. Mahnic zbrane ude ter izra?i 2eljof naj bi bilo kat»-lisko drustvo ognjisLo prave bratuv^ke Ijubeziii, k;i-tera naj bi ae od tod cVdafje bolj razsirjala tudi po dezeli. Zediniti se nam je treba proti sku^ncmu sovrainiku pod zastavo vere, in zmaga bu gotovo nasa. Potem se je volii nov odbor. Predsednik in podpredsednik sta enoglasoo potrjena; prof. Afpi ostaue pa tajnik. & svetovavce so bili izbrani lego-apodje iz svetnega stana. Posebne va^nosti je bifa tretja. to6ka d»evnega reda — rnmaiije na av. Goro. 8 porazttmlfenjewi nav-zoSega vele6. vodje se av. Gore te je aoloLito: V ptvi polovici ia steer okolu srede meaeea um}& 1800 se bo osaovolo skupno tomanje aa m. Goro z rw-menom, da se bo molito za av. QSeta papc^i in prosvitlega cesarja. Povabtla se bo na B:,zj& pot cela ikofija. Bruitveni odbor prevzsmo sam to za-devo, in se bo v to dopolnil le z iVu^ior go*p'idi. Slednjifi se je razgovarjafo, kako bi si> dal vstanoviti poseben zalog za tisk kafcol.skih knjig in spisov. Skleailo se je, da se bodo pov&bfti katolilko misled gospodje, da vzdrzujejo la zatog z letairui prostovoljnimi doneski. Ta zalog bo vpravljal poseben ozi odbor, kateremu bo predaedoval dr. Muhriic, Zborovanje se je sklenUo z enoglaaaun v;kls-kom na sv. Oceta in presv. cesarja. Bog daj na§emu druSEm krepko rast ia pri-peljaf v ujtgov krog veduo ve6 zavednib, odlodiub, delavnib moil Z Dunaja -due 18, dec. (Izv. dopis.) — nf0%i nubila Phoebus: po budem vremenu solace", tako bi jaz scdaj oznadti politiski poloz:ij! Ia res. v za-cetku zasedanja drzavnega zbora rnzsajaie so nevihte-sneg je padal, zamete delal, vstavljal promet in po- -----,.¦¦-----.„.------------^^g-gjaigjiB^.'1.1?. j-------amuBsejeiigoeg mnhami, de so res tako hade, ia slednfid ostanem do smrti in po smrti v tej pisatii besedi — skrit. Pusti tudi ti, dragi fiitatelj, c"e ho5e§ mirea in ve^el biti, zenske mube — v mira. Pojdi z meooj, peljem te k drugi Sipi obitrne panorame Sadnih 6Io-veskih mab. GJeJ. glej, predragi, kako je tekla ctov^ska krl prtd sto leti na Francoskem. Strasoo je bilo. Kedor je bil mo5neji, je davit, moril, glave sekal, v vodo mirne Ijadi metal in streljal jih kot zverjad. Zakleli so se hudobneJi, ne jeojati, dokier ne bode zadoji kralj vise! na Scevi sledpjega duho/na. Od kod ti straSanski, rea peklenski prizori ? Hude make krvave morije obsedle ao francoske raasone. Pttstimo to, prestraSno je; ti raji, dragi sprem-Ijevavec, kaj drugega povem, a akoraj bi rekel nie boljsego. Pred par leti videl sem, kako so zdrozeni ma-soni celega sveta se zvijaii in pihali, vzdigali kot gadi potahnjene glave, sikali se strapenimi jeziki ia zaganjalt sfc z vso sib v oaivelega star^eka v Rimu. Brahali so masoaski 6asniki strap v stolico sv. Petrol Na to se je odkril zloglasni spomeutk v 5ast bog»-kletoiku G. Brnou. Kazvila se je v Rimu zastava tripifinih bratov, ^satanova zastava sama). Kaj je bilo vaemtt temu vzrok? Sveti Ode so rota razkrili, kaj prav za pmv so masoni all prostozidar ji. In giej, strasne muhe so masone obsedle, muhe, koje bivajo v saoiem Stvtm p kla. Skoraj bi rekel, neverjetno, a resni6ao. Pojdicio dalje, ogh-jmo bi se drugih mub. slaoee prav bliza Dunaja plenil, tak> da oiso '*nogli priti k prvi seji iu so mora!i se izgovarjati telegra-ficnim potom. Komaj so bile prenehale nevihte na podnebji, jale so strasno razsajati v dr^avnem zboru. Druga pretekla leta dovolil se je zaSasni budget (drzavoi prevdarek^) za prve tri mesece od 1. januvarja do konca marca brez vgovarjanja, brez razprave; letos bilo je to dragace. Na^elnik Ievice, vedni kandidat za finan^no ministeratvo, pi. dr. Plener, se je letos pii obravnav: provizoricnega prevdarka za prihodnje tri mesece postavil po robuj jr straatneia govoru__ o^ital je vladi, da ni §e odgovorila na ujegovo inter-pelacijo glod6 resoiucijo pemakega dez. zbora o pem-skem driavnem pravu in krot»anju presv. cesarja z penuko kroao in trdil, da je Avairija pod tem mi-niaterstvom tako s'abo vladana, da vzbuja cel6 pomi-lovanie oziroma, skodoXeljnost zvanajnih dr5;;v. To ocitanje bilo je preo-tro in gledG na to, da neka bliLnja mm tako zvttna ptijazna vlada iiak pre* rada ia prepogoato brez vsakega poklica svoj nog v naSo notranjo politiko vtika, naie ministeratvo ni mogh mo!5ati. Odgovarjal je v seji 13. tek. m, prod-sfdnik ministrov »ia Plenerjevo neame.*tue, aeopra-vicene iu neosnovsine napade z najboljsim vspohom, tako da si je pridibil priznanje in ploskanje od drawee in da je poparil lcvi6atje. V svojem klasiSoem govoru. yovdarjal je mini-sitov predsednik, da ni le aedanje roinisterstvo, mi* nkterhfvo cesarsko, ampak da je trdnega prepridanjo, da bo tako ranko qasledoje ministeratvo, ministeratvo cesatjpvo; on je pomiloval, da zamore avstrijski pafrijot izra^ati se tako, des, da je Avstrija zbudila ali da zbuja pomilovanje zuuaiijih dr^a/; pritrjeval je, da si je sedmja vlada postavila za smoter dosefii .«pravo med raznimi narodi in izpeljati jezikovno ena-kopravnost no pod!agi dr2avnih zukonov; da se bo iodanja vlada tega naCela diiala in da upa svoj na-roen s pomoejo dean ice, na kojo se naalanja tudi iz* vrSiti in dose^i. Ako je &q ta govor popolnoma poparil levi-caije, oaupnil jih je edgovor miniatrovr predaedoika na pi. Plenerjevo interpelacijo zastran pornskega dr-2»vnega prava, kakor ga ja on dital o vlerajsnji seji. Giavoi posnetek tegn odgavora je: 9Sodaoja vlada we smatra 2elje pemskega de2elnega zbora za pre* membo sedanjp vstavo po zakonttom VHtavnsm potu kot nevarne m vstavo samo, kor tadi sodaj veljavna vstava bila jo vstavoirn potom spremenjeua iu iota 1867 in 1873, in ker se vsaka vstava da sprementti po zakonitim potom. Tendar pa mora aedaj vlada javuo izregi, da zahteva sedaj driavni interea, pred vsem na podlagi aedanje vstave napredujo6i mirni razvitek, in da to-raj sedauji 6as oi ugodea razpravljanju vstavnih vpragauj zatoraj vlada ne namerava predlagati na-d<"loih sprememb vatave in 2 njo v zvozo stavljenega krooanja njrgovega velicaustva. Glede drug»-ga vpraSanja, pa, pravi ministrov predsedntk, da more poudaijati, da vlada ni amatrala ntkadn za dopn.stno in tudi sedaj no smatra za tako, da bi oaa postuvila se aa zantkivno sta!i§6e glede z drzavnim pravom in z ustanovnimi zakoni vuemajo-Cimt ae zahtcvansi kater« si bodi narodnosii v kateri sibodi dei'li, in da to Velja tudi "glede opravicenih zahtev nemskega narcda na Pemakem". V tej razburjeni dobi mnrila se j > dvakrat de-Smm z ievico; prvikrat pri glasovanju za provizo-rJ6ni batiget, in zmagala jo z 51 giaiovi, v drugt6 J.*z poznam mola, jako imenittiega, ki ima tudi muhe, hude, neverjetno dtagw. Fraviio, da je ta rno^ ielezen in tender je poln najhujlih muh. Tem, poznai ga tadi ti. Ta je trolasni, — ce mu niso && teh treh las muhe iztrgale, — Bisraark. Pravijo, da kader ae debele na konja, ki jih na drugo paso oese, razjarjene, vsujejo in ga opi-kajo, da konj oeizreceoo zdivja, ravao. tako raz-Ijati se ta ieU*zni moz, ko ga muhe obscdejo. Kader teg* prava inuha popade, koraka ko razjarjen lev v nemiki de zavui zbor in vea divjt samooblastno vpije, ia glej, nemiki ljudski zastopniki mu ko ma-meluki slepo obecavajo bodisi 30 ali pa 300 miljonov forintov, da mu Ie zacaano muho vmirijo ali ga po> tolagijo; saj odgnatt mu teh muh ie tako nihee ne more. Da ena sama prava Bismarkova muba staue milijonp, kaj ni to cudna muha? Zbal sem se, da ne bi katera slobna muha tudi v na§o lepo Gorico pripihala. Moj 3trah ni bil prazen. Maha bill je vzey v Gorici. Ia joj, na ljube mi Slovence je obsedla. §koda, da se ravna nas Slo-vencev taka smola di2iT ki fiudnim rauham najbolj disi!... Muba dobiia je moS. Pik — treifiila je v drugo. Earn? V 6SacoK. Ej, naj g^e v So6o, mislil sem si, vsaj je bo eakrat konec, naj bi je le brzo krvavi moz\ ki baje v sSo6ia z«vi, shrusta! in pozrl. Toda giej, eodo I Kakor se je uekdaj reka -Jordaa na bozje (Dalje v prilogi,) Priloga k 51. št. "Soče" pri Plenorjovim predtogu v vceraSnji seji, naj bi se na odgovor vlade na Plenwrjcvo interpelacijo do-volila razprava, pri kateri je dcsnica zm*gala z 29 glasovi civavno so glasovali z levico Cumninijevci in Trentinci. Levicarji sami pa danas priznavajo, da vsled odgovora vlade vsaj za sedaj vstava ni v nevarnosti, in tako se je apefc polegla tudi v zboniici od levi-. carjev umefcno inscenhana razburjenost iu nevihta. Toraj sem pravo zadel so svojem vvodnim ptv-govorom, ker tudi nebo je bilo danas j-.iflon in imeli smo krasen zim-.ki dan. Carina*! odsek j<» < svoji ˇdorajinji seji soglasno sprejel Corouiai ji*v predlog, da bi vlada duvolila carine oproSceuo vvazevatije bakrenega vitrijola, in to je povod, da bo ta prodlng sprejcla cela zbornica in da bo v to dovolila tudi viaoka vlada. Pripravljena za zborovanje ata tudi 80 dva vazna predloga ta je 1. postava 0 okrajSaoi ustinsai obravnavi pri pravdah do znes?kn gld. 500, in 2. novi knzenski zakontk; o teh so bo pecal drzavui zbor ie'le pri zascdaoju po novom letn. iz fetibav. 15. decembra. — Ne vstraiite se w«, g. vreinik I Hrtbovec sem, samotaree aeni, redko-kdaj prulom zneenjak* v dotiko, politidno znanje pa si zajemara le iz „Vaterlanda* iu VaSe „8o5e,B zad-nji d«s mm tudi iz wNove Sode," ker mi tudi ta do-haja, in steer brezplaSno. Tudi jaz bi bil rad videl, da bi bilo konee nasernu rozkolu. Vi, g. vrednik, v tiiitniei zadnjega II«t« nokomu odgovarjate, da je le malo ujanja, da bi pri§lo do sprave, da bi te nam-rcfi strunke spet zedinile. Razmore go Vam fg0tovo b«dj znane, kot moni, da le od dalec opazujem, pa tiidi obzilnjem ta ravs in ksvs. Jaz spoznam in dobro ˇ•¦mt da bo nacela iu osebe velikokrat v ©zki zvezi, da so no dajo lo&tt, in da m no morete izogniti «i-sebnoifi, 0© zagovarjate a!i pa pohljate knkn nacela. Ali pri vsem ttro, do jo gorifiki prepir le tako sdiv jal in tn nastale §e take mrlnje nwj nekaterimi ose-bami, m moni vender zdi, da bi brla »prava na kaki nacMn nto^oca. K»m botno prilli, do gr© stvar ? tem tiru naprej V Jaz 8i»m sem vie dolgo premiSljeval, kako bl so dola eela zadeva poravnaH. V teh dolgih zimskih vcfierih sem ,«»> pefijo nekaj skuhal in iztuhtal Ko-r *e mojega dolgrga premiSljevanja jc avct, katerega tuk«j predloiim obema strankama in kateri bi po mojtli mislib nas spct Jtedinil. Moj svot je: Vsako Htmnku naj izbere dva ali tri zaupn<* roo/jo in ti itaj si siavijo pogoje, pod kateri mi liu6eti obe stmnki »pravo, poravnavo in sporazumljenje. Kakor jaz mi-stttn, bi uiira! pred vseni eden list p;enehati. Kateri pa? boste vprasafi. Po inojem mnenjt na| bi so na-daijevala stara „Sftca," ki se je pri nas vie vdoma* clla in je v^o vdobila nekako domovno pravico. Daljo bi moral biti list za naprej vredovan po krsdanskih nnSelih brez vsc-b aovolegnih in novo;lobnih prite-klin; s^ staliid* katoliike vere naj bi so razpravljala tudi droga vpraianja; zadevajoca toliko Slovenee jsplob, kakor t»»s Germane poiebe. Ker se je nam pa §e posebno bortti, da pridobimo svojemn jezikj ve-Ijavo v vradu, loli in javnem iivljenji, bi se morala povclje razdtojii na dva krnja, tako jc razdelil tudi »tra8a«ski pik zlobne muhe ffSo6oa na dvoje: na BSo5oa in flHovo Soeo". 3nz sem si mislil: Donava je tudi pri Dunaji razddljena v dva del a. a oba no* •ita teike iadije. Toda SoSa ni Donava S? In ntki goipod, ki me je pred nekoliko dnevi slu6ajno na ttliet sreSal, potrdil me je r teh raislih rekofi: „Za dve „So6i* ne bo rtosta vode 1" Ta iudirjeva muba, — ne raorem ji dobrega reci — dotegla je svoj namen, in zdaj se nam roga in smeje. Oh, da bi mi bile dane peroti, sfrcal bi bi za njo3 zgrabil jo za vrat, stresel in trescil jo ob skalo, da bi §la oa itto in sto koscev! Vem, dragi ditatelj, da, ko se bliza§ konctt mojega podlisteka, prides hitro se sodbo na dan : „In cauda venenum". Toda motil se. Jaz nocera biti sodnik mej BSo6ow in „Novo So«5ott. In tudi nisem aposoben, ker sem danea mnhast, in doslednost terja: „Mu-kasti sodntk — mubasta sodba*. Havod ti pa, dragi prijatelj, podam: V kateri-koU wSo5i** se verno-narodni — ket taki smo Slo-venci — sttup zlobne muhe nsjde, ne srkajte, ne pijte to vt:de, be2ite, da se ne ostrupite. Sicer pa pravpga slovenskega narodnjaka ama-tr^m v^elcj z- mod»ega in vemega — da le n?ma h\ '=b mv.h ! IV ;V ^a k xznb:! k ir ,-cun jtej oLiicuii, pouovim ti He eukr«t: „Obaeuia me j« u.oja stara muba". A, S, ua drugem mesfcu posebno povdarjati tudi neia na- ! rodnost. ! Dalje nnj bi osebnosti brez potrebe n» imele ; prostora v listu. „Soca:' bi tudi, kakor si jo jaz mi- j slim, ne einela uikdar sluziti o s 0 b a m, am'p.ik le : narodu v obco in tploh temu, kar navod polje k pravi_ sreci. V tern se je do zdaj tako tu kakor tam j raavsikaj greSilo, ktr s« jo b-.ilj- pisariio 0 osebab, : kakor pa o na^elih. I),1 bi se pa to zabrauilo, naj bi ti zaupni mozje preakrbt-li listu tud; pvavega vrodtiika in sicer takega, da bi no vganjal politiko po svoji fjlavi, ampak ki bi politikovnl v tem duliu, kakor 8"in gori omenil in kakor bi so xodinili '/aupni moije. V to bvi-Iio uaj bi Be imeuoval ali sestavil posijben nadzorovaleo odbor, obstojeS n nekaj udov in v oduakem Stevilu viotih iz obeli strank. Ta odbor bi imel fjjlcdati na to, ('.a se bode Hit v resnici tudi vredoval po doloSenih n u-a e 11 h; v podredjenih redeh bi sevoda imel vrodnik prosto roko. Kakor se moni zdi, bi bila na ta nacin sprava mogoga; &q ve pa kolo za bolj§i svet, ntavlja na hi. Ako se res bojujete za dobro stvar in ne za Gsebe, pustite pri vat no iivljenje svojili naspiotni-kov na niiru, in kritikujte ter obsojajtc »jih j a v u o delovanje. S tem va3 bnmo smatrali za postene ua-lo'ine boritelje, drugace pa no. ll SOYOdenj, 16 dec. — Ako bi bil Sel kdo v sobofo skoz Sovodnjo, bi bil radovedno vprafial, kako slayuiist.imajo v.nedeljo,- ker tako nabijajo na zvo-novo. „B k«j, Bog daj norcem paraettt — odgovoril bi mu bi; prvi kmefc, wdanes so izbrali naSelnika in od voselja no vodo kaj, kaker 3klinkati,« piti in je-yri!1* Tako je tudi bilo. Zbrali so res zopet za naoul-nika iiiisemii «»spod vsecn zahteva Bog od Vaa, da svoje zinoinoati vporabljite za vtrc, dom, eesarja, narodooat, a ne naobratoo. Obialujem, da je ve-lecenjeoi g. dr. G. orodje novi Soci, na kojegi nje-gori „kriatijaniu a ponoaom gledajo in se opirajo na avojo uarodnost in vero. Politidni razgled. Desnica driavnega zbora, sestav-ljena iz konservativnih Nemsev, Starofiehov, Poljakov, vseh sloveuskih ia dalmatinskih po-slancev, ni Se razpadla, kakor so namerjavali, ieleh in tudi v2e prorokovali vstanoverni Nemci, ampak se je, kakor priCakovati, §e tesnej§e zvezala. Tudi miniaterstvo se je hoce se bolj tesno okleniti, na njo se opirati in vstredi nje-nim opravidenim zeljam t. j. toliko glede ver-ske §olet kakor tudi narodne ravnopravnosti, zagotovljene vie po temeljuih drzavnih posta-vah v tem nas potrjuje odgovor ministerskega predsednika grofa Taaffe-a, katerega je dal posl. Plener-ju, ko je ta v imenu levi5arjev govoril proti dovoljenju provizornega p obi ran) a d a v k o v, in tndi odgovoril na interpelacijo istega poslanca gled6 vladnega stalis^a nasproti dr-iavuopravnjjn zabtevam, obScieniuj v sklepib ieSkega dei. zbora. Listt poroiajo, da je imel Taaffe, predno je Plecer-jn imel od-govarjati, avdijencijo pri eesarja in da je bil odgovor dan s cesarjerim odobrenjem in celo v njegovem imenu. Ka ostrc napade je minister odgororil in koncal tako le: Kontara s trdnim namenom, d& me ne bodo taki napadi otlvraiii od poti, katero aem do zdaj hodtl s podporo spostovane desniee. Ta pot pa pelje k dolo6e-nim namenom, Tak namen je tndi sporaznmija-nje raed opravifienimi zahterami obeh narodor na Ceskem. Ker je Plener v svojem govoru vladi ocital, da ona ni parlameutarna, temved edino le cesarjeva in da Avstrija zgabljava svojo veljavo tndi na zunajv ga Taaffe odvrne reko6: Po miijih mislih je ?saka vlada cesarjeva in upati smem, da tudi posl. Plotter ne numerj;iva druge kakor cesnrjeve, in da je zclo zalostno, ce kateri poslance avstnjsko politiko imeuuje predmet socutja, obzaluvanja in skodogeljnosti pred vso Evropo, ko j<* vender znano, da be-seda Avstrije ima vcliko veljavo pri vseh vele-silahT kakor se je pok;i/alo prav v najcovejSth 6asih. Kar pa zadenc sklepe fieskega dei. zbora, je minister odgovoril na interpelacijo, da se more zabtevati premembo vstave, alt se pa da zdaj in pod sedanjimi okuliSeinami to dosccf, je drugo vpraSanje, in tudi vecinf* dez. zbora je priznala, da je kaka sprememba vstave ali kro-nauje presvitlega eesarja ce§ktm kraljem za zdaj nevmestna. zato se je tudi resitev tega vprasa* nja odlozila. Zarad dopolnilnih rolttev v de^. zbor ceski so imeli t.e§ki Nemci svoj shod, ter v kratkem izdajo volilni oklie, v katcrem zopet ho(5ejo volilce pozivati, da naj volijo take mo2e, ki ne bodo stopil* r zbor; ali mej iKMiiskimi kmeti je vze zacelo razsirjati se innenje, da bi bilo venderle dobio, ko bi se za naprej volili taki, ki se bodo tudi vdelezevali zborovanja. S easoma gotovo pride do tega. Iz drugih inozeuiskihdczel ta teden ni ni(5 kaj posebnega; Prancoska zbornfca ne mara za Boulanger-jeve pristaie, zato je spet ovrgla volite? dveh poslaneev, ki sta bila vo-Ijena na gaslo tega gencrala. 0 republiki B ra zil i j i se slisijo lepe rec;; eesarja in cesarico so izgnali, a to ni z.idosto-valo. Ker onadva vseh svojih re€i v kratkem casu nista raogla skupaj spraviti in odnesti v Evropo, prisli so tatje ter eesartci pakradii dra-gocenosti, mej temi najlepse in najdraze diamante, ki se sploh vdobe na svetu. Domade in razne vesti. Kardinal Schdnborn, prdSki nadlkof, je izdal paatirski Hat, v katerem opomina avojo verniko, naj bo ne dajo zaatepiti od nekaterih bujnka5ev, ki bi radi oJtujili ijudst?o od kdtol. cerkve. Prepoveduje nadaljo vsako nabirauje za spomenik heretska Husa. Kara pripelje cToveka obozevanje narodne idefe, ako ae je ne vzdizi t poatavnib mejab I Vmrl je ˇ soboto dunajski knezonadikof kardinal Ceteatin Ganglbiuer. Pogreb je bil v sredo jako ttijajen. Vdeleiil ae ga je aam preatviilL cesar z najviiim dvorom. NovomaSnikov bo imela letoa triaika skofija dosti. O boztdnih praznikih bo poaveSenib v maSaike 8 Cetrtoletnikov bagoslovcev. Mej temi so itiri Hrvati, en Slovenec, en ftalijan in en 6eh. Tudi on bogoalo-vec iz krSke ikofijo bode sedaj posvecSen. 5. g. a Eduard Bervar kapucin, premea^en je Iz Gonce t Kriko. Na Trnovem so dobili novo poSto. Pos. o imela atirikratno zvezo na teden a Solkanom. V Podgori napravijo jutre 21. dec boitiaico Sol. mladini, katero obdarujejo z obieko in koiaCi. V §kednji pri Trstn je *aLeio gdrett dne 12. dee. ob 12 Vt uri popolnout v cerkviv8f. Lavtpocija. — Cerkev je popolnoma pogoroht. Skode je okolo 40.000 gl. Ogetij se je vnel pod korom, kjer so se pripravljale jaslico za boztcne prazn;ke. V Trstp iavoljeu je za 2upana preja»ji zapau HuzMi m pirega podiupaua Luzzata, za I drugega pa neki Don»iiier»i. Kakega miiljonja mora biti tndi novo atareiittstvo tr^aSko, se vidi Iahko iz • te izvolitve, kajti Bazzoni je itberalee prve vrate, Luzzato pa Jul, KatoliSko-politiSka ditalnica v Cepovanu I je dne 15. t. m. sklenila do via. o. k. miniaterstva I za uk in bogodastje peticijo za alovenako gimnazijo I v Gorici, ter vabi vae narodne vrade dubovnijske in | oblinske, da blagovolijo podpiaati enako peticijo. I Pettcija ae bo objavila v prihodnjej nSooia. ODBOR. I GoriSkemu ¦ -&jj&aaBVFMmMFmsm *m«»- I prtnaSamo naslednjo nizjavo,u katera pride eicer noko-I liko dni preka-tia, to pa le zato, ker ao podpsaani I sami Se le zadnji 5as zvedeli z\ doti^no obrekljivo j vest ˇ „Corriere-u* proti knteri so obraCajo. „Notico: ^Qcestiono di Santa Bottega" v listn BCorrior«» od 12. f. m, (St. 149.) obraeajo nekateri { na uaSega g. vikarija, ker vedo, da wCorriereft bi j "ad imeJ „Ffediini>ote* oameato sPodgore.* Zata 1.) proteatiramo mi podpiaant tudi tem potom, kaker t>mo ie v javni obCia-iki soji, proti po italij&n-I ienjn n\ov. imena naie obfiine. Upamo, da bo doti5/ii j ptoteaf, pri viat obtasti vbzeu, kmalu nam fgodno j r<3en. Ob eaeni nazuanjuinc, da ae na c. kr. goriaki j poati ne apt-ojwEnajo nobena pisma, koJikorinekoli j Vf-Jjavo naj bode, ako ao v BPiedimonteM uameato V J ,Podgoro': adroiarana I 2.) Z;igi)tavljamo mi podpisitai obe. nvetovavci, I ki v obcisii tudi /ivimo, da je Le oi starodavnih 6a-[ «uv tukaj navada za Vsak poanmez^n list, bodi«i [ kr^ni, porocni ali amrtni, bress koleka, kateroL'a mo-I ta atranka preskrbi'ti, Urjati 1 for. Ktarcga alt I for, j 5 nov. uovegi denarja. Tega ae tudi aedanji g. vi-I kartj drzi. Mi podpisani uinino §e nliSali nobeue pri« j tozbe, da bi le za en gold bil komu veo zaraLuntl. | Ako ^ a kdo zedi treh iistov, dva rtamreo kratna iu I es arartni, seveda mora araven kolekov navadno I takao tndi trikrat pfacati, kar bi znealo brez kolekov [ 3 for. 15 nov. %% v.iaki aold, kalorega doka* I ie kdo, d,a je bil zaraeunjen cez to takao, I povrne ae z doHefcakom. I Jf). Kar miloSdine zadeva, verjamerao, da ffCnr« I rtere* ne ve, koliko jo mil g. vikirij vaako loto po- delil, ker no truai donaija za Corriercjeve nameue. To venio nekoliko mi, nijbolj pa Bug. I Podgora dne 18, deccmbra 1889. I (L. S.) Klan6i6 2upan mp. I Sig. grof Atterus mp. podzup. I Andrei Kocjandid mp. starei. Jan. Vogrid mp. atare§. Kdo je pa najve6 temu kriv 9 Kakor se I bore v letnem sporociSu tukujs'ijo kupcij«ke zbomiee, I pojema od leta do lota obiakoranjo goriSkih volikili I trgov; so&ebno ee slovensko strani piihaji 5edalje I tnanj obiskovalcev. Kot glarnt vzrok to za meato 2a-[ loatne prikazni ae oraeuja politiska borb.i zadujih let, I valed katero ae Slovenci Gorici cedaljej bolj odtogu-I jejo in ae pos»tavljaj>) n* Iastne nogo. j Ke fcajimo tega. A po oalem mnenji bi a? mo- [ ral tndi naveati glavni vzrok, zakaj Slovencem vedno I bolj mrzi do gonSkeg* trga. Gospadjo kupct ? me3tti I 80 najvec* sami to zakrivili. Previden prcdajavec ae j postavi nad pol t§ke atranke in se vsemi enako pri-I jazno obeujo. ZUo ae tudi ptlu6i j ziku svojih kupo-I vavee?. Veino pa, kako atraatuo jo maratkateri pro* I dajavec v mtstu ptikazal svojo enostranoat in alepo I sovraitvo do vsoga, kar je aioven-sko Dosti je tudi 1 takih goapodov iz vaeh ataaor, ki zivijo vze dvajsat, . tndeset let v Gorici in ne tnajo la dt'sefc boaed ilo-| veosktb. Slovenleina jimje pretrda, surova! Kaj cuda j potem, da se Slovenec ne more cuttti ? Gorici do-I macega! Ucito ae atovenicino, spoltujte aaSega kmeta, I potem vam pojde kmalu boljae t Nai jezik, naia na-I rodnoat nam je drag* in je ne laaramo zatajiti. Po-I znamo cekatera goapode v meatn, ki ao ae, akoravno I rojeci trdi Italijani, vender alovengfiini toliko priva-I dilt, da ae lebko z vstkim Slovencem sporazntnejo. | Tako je prav. Take cisiamo, fpostujemo. S takimi I lebko izhajamo. Kdor pa neLe razumeti naaoga nauka, I naj ai. ako ma slabo gre, aam na praa trka: mea | culpa! I Nekateri ne morejo biti brex osebnih pre- | pirov ; prepir je nj;hov element, v katerem zivijo, ae I gibljejo in ao. Tako bode nekdo komaj polegli AvSki [ prepir zopet pogreti in o2iv:;i, ker drugaCe ai no I moremo tolmnitti tega, da ae ga v JSon Soei* vzo I dvakrat apomiua in spravlja na d-.n. S tem prepirom J ae pa neka tnkajlnja oseba, katere ni tezko vg*niti, | v zadnji Steviiki istega llata nekako tako spravlja v | zvezo, kakor da bi bila celo ona prepir zanetila, J Avcane hujakala in drazila. DotiCna oaeba je, kakor j naa ona s;tgott>vtja, nokaterim, k njej doSHin obcinar-J jem nabvetcvata, naj aknSajo priti do prevzviaen^g-v I knezooadskofa in njeinu kol avojemu vilomu pastii-ju I naj razodenejo avoje ielje in prediozljo svoje more-bitne p.itozbe. Tae to ae je tudi zgodilo po poaredo-I vanji neke viaoke in odlicne osebe. Vpra^imo na to, I ali ta naavei si bil pravi ia $o terkveoih poatavab edino pravilen ? Kar pa zadeya dopise o iati stvari v lanski „Sodiw, izjaylja isf.a oseba, da ona n i t i edne besedice v tej stvari ni pisala v „Scdo". Odita nam „Xova Soda", da razglasnjemo ce!6 knezoskpfa mariborakega kot stojecega na strani Hberalcev, de§, hvalda eta ga „SL Svet" in „Slov. Narod% a hvala teh Hstov je po aascm nauku znak, da stoji kdo na strani liberalcev! Mi bi pa odgovo-rili Ijubi sestri goriaki, da se je zoal se nekdo drug hvaliti in se dobrikati ne le skofom, atnpak colo Je-zusu Kriatusu in sv. Pavlu, ker si je obetal a hvali-saojem vsaj toliko ju predepiti^ da ga bostavsaj ~_„ v miru pustila. Ko se pa nista da!a mu Bpeljati na led, in ko jo mo:al tisti ,nekdo" ob&itiii mod aju besedo. »e j*j pad vse drugace obnaial proti Kriatusu in Pavlu. Sicer naj viednik „Nove Sode", ako ai node to red pojftsniti, odpre sv. pismo: Luk. IV, 34. 41, Dej. ap. XVI. 17. 18. La nadin dr. Mahnideve polemike proti libe-ralcem, pravi „Nova Soda", da ji no vgaja. Ta je tiata „Nova Sofia", za katero stoji, kateri jo dal vrednika, katero zagovarja dr. Gregordid, tako da ui ni5 *drogega kakor nadaljevanje oekdanje „Sode" izpod vredniStva Gregwdidevega. Tej fiekdatijf „Sodi" je dr. Malinid posiljai svojf'ga VKatolika*. 6e ne drugo, je vljudnost pa olikauost zahtevala, da bi bi-la prinaSala vsaj ©bseg vaake Itevilke tor naznanila, da je izicd «,K, Kat." Tudi liberalna „Edinost" je to BtoriSa, Pa nrkdanja ,,806*" tega ni storila. Pad pa je akazov*la to valuga avoje dni „8lovatiu'S priporodala „SI. Svtt", oznanjala novo iziile stevilke ^Zvonove1' ter ga gorko priporodala. Le „R. K." ni imel da»ti, da bt ga biia !e enkrat gorko pripo* roc'ila! Pad, enkrat vender. Takrat, ko je prine«la cold dva dlanka v priznaoje za to> da ji je ,,R. K,'* en par jih povedal, kakor jih je zaaluftla. Takrat je 6r»*g. ,,8oda'' J>roti „Katol8ku'' branila^ dia? in vero Vosojakovo. So takrat so je spekia, 6udno to-daj, kako je dr. Gregordida vedno vgajal n>ein, po katerem liborafci spodkopujejo rmo, naisin pa, Juker jo bra»i dr. M«hni5. mst je take raalo vgajal, da jb jsarad tt'ga {vedno branil in zagov«rjil uo le nafliu, ampak tudi dela, in & njirni soveda — bote ali no* bote — tudi utdola liberalcev I S© ©Okrat — na6in! In vender pravi sadnja BN.>v.» S icaB da so Mabni^eva 11 a e e 1 a p i fi k a v u! Mo± pri itiriclesatih letili iWe slujsbe, najraji bi p»4fal kjj», kak t-tjnik. Kakor ae govori, jo mot zeb nada^j-n in prhien ; a to gtrto napako ima, da varuje fitjrrost le, vkolikor in dok'or to njetmi vg.tja. Klip hod' k*\ vvd K-rnh'ti 0 njuia, naj m oglasi pri vieditistvu nNove Soe»ia. Se en par „Novi Sociu pa njenemu vred- niku. Pie dobre ustie naSa aestra v zr.ik ^pulSati rak<.*te, kakor je storila zis.Jr.jic z vvodnim clankom: ttI)<>ktorjii MahtiLSaE" OJeti!a si je najbrzo, da nas [ta s tnkimi ig-a&uni kar oylasila kakor otroke. To-da moti se, ako m sli, da bonio premlacevali iijeuo prazuo slatno. ii /a kaj gre p:av za piav? TrdUi >mn, da bivajo iinerilcs tu S;ovoave* iva to, ka:* s? pt-avi ii-ber.Una, da zua Sfiavnti Ijad^tvo na.i dahovne, doda-mo tu tsek'liko be^cd \r. ne'^e^v p;>z'.va, ki je za «5a« ^a litosnjfh voiitev izStd ml to atmlike -*• Grrgorii-crtve: BVnlivciL. »te 51i zi roaMiikom; ali ne veste, da nnSnika se postuSff v cerkvi.. « u u a j pozdravi ga in pusti gavmiru; p ogle daj v lira nil nice, k 0 1 i k 0 tisoJabov a a m 0 0 d d u h o v n 0 v tain l^zi; kd-> jih je vkup .-pL-.ivji? Mi vuogi kmetje posodtnlki, ki stno point duiga.. Kaj b -szmeramalep? Povem, iiA d fhtarjt in duhovuiki H r e z, v e at n i naa iurijo, in nas za no a vozijo. Brici, kaj vat je vrag o bs e nLi J, pripotocerajje „jezaa ni tako uc:Io, poaluSijte take duhovue. ki so pvavi, p a n e oderahov; kaj uj;m mar sjJ ne p 1 a c uj ej 0 nobenega davka." Vemo, da ni dr. GregorciS te-ga „pozivau po ipisal, toda da bi vsaj kdoj oci odprl, kako sramotao je, t a k' m ljuJem stati na celu in se dati Jim stavit. Moj Bag! Zdiij seveda ko amo liberalizem piijeii pri ko-reniki, ne6e nihca na Slovenakem biti iiberalen ! Seveda gre jtra z* koio — in pa za naroiuike o novem lt:tu. Zato hitro poklekajo in ae krizjjo. la vbogi dr. Mahnie — Lrooglcdec, ki je v avoji doai.aijiji prvi sagledai mtj Slcveuci iibeialuega zm;tja! In vender skusnja k;tze, da dr. Mali-sic te ne moti, ko gieda crno. Pred male casom je se vse na Sloveiskem kar *vmdo /a mlad? easke Sokole. Dr. Maiinic je letoiujo Hp<»mi d [-.rv: dcznil so javno dvomiti o „nedoI2ao3ti* miud-ieeskiu Legr.v, Podlipny ov itd. Upal se je tr-diti, da njih nacela so frumasonska; sumn;cil je od dakc. da bivajo tudi v Pragi framasoni. In kaj je bile? Ves svet od Gorice do Prage se je vzdiguil nad zlobnega doktorja 12 Gorice. 6elki duhoven je stopil na 6elo temu gibanju proti Mahtiicu. In zdaj? Beri t ^Slovene!'* §fe. 286 dopia iz .Prage. Tu se go-yoii Qcituo 0 pralkih framasonib, omenjajo se uekateri po imenn. mej njimi Naprarek, in tudi — Podlipny znahi voditelj 6eskih Sokolcev na Slovensko. Tu innate Mnhnida — firnogledca! 0 da bi prodr! takega crnogledni'ga proroka glas po vai SIoviMij'i in zlmdil kdaj vse spede katolidane ! Vpraiali bi 1* radi, kako-ga duba monjo bifci praikik framasonov prijatelji in slavitelji v Ljubljaui in drugje?! Kdaj «e nam b&do vender oci odprle! Z g. GabrSfiekom Se dec beaodi. Glode Podirago ne odgovarjamo nicesar vtii. Glei{» njegove nwkoi-niake propaganda v „S1. avctu" gj ne bo oprala vsa voda „Nove" in stare ^Siee". Via to, da ju po sko-tovski pfepovedi tako"Ptr.j'atno aagTvarjal javno cirilo-metoJijsko c^.kov, ga kaJSo nepok ruega sina kato-USka onrkvo. In pa a.idoati je bi'i zaveznik in so-trudnik takega ocitno iiKskoIniske^i li»ta. Ilea isicer, da jo zaewl povdarjati tudi dovoljonjo R'ma, brez ka-terega bi nu ^nnli Slovenci nidesar storiri. Na to pa refiomo, kur amo 0 tem Hroklt tudi „S1. Bv,tt: Tako Hto zaceli zavijati in se vmikati, p 0 t e m ko amo vaSe razkolniako pofianjanja zaceli atrogo grajati v „U. K," No, no, kdo no bo pa razumel tako ma-novro P t In zdflj naj bi mn Se dokazevali, da ni liberalco !? Kaj SeP..., No, Se nekaj, Svetgjvori, vedo v^e vraboi po strehnh, da g, RoXinaky, vredntk Gabrlfiek, je tudi tisti ffGoraki nihilist", kl j» bil avoje dui ho-trudnik tudi vmazanoga, ttivijalnega BRoga6aK. Ako petite, boino 0 tent se kaj govorili, tor Se belj avet prcprifiali, kakega vredaika je dr. Grogorcid naklonil in ga hoce na vttak nacin vsiliti — goiilki duhovlfiini. Zdaj aeveda hoeeto biti prvi katolican in s Podgornikom vred zagovarj*li colo nauke Kriatu aove pi-oti heretiku ~ Mahnidu. A Bog ve, kako dolgo bo tiajalo to katoli3.iiifltvj 1 ?.., Zdaj nifi fed! Povedali nuo, kar mmraislili, Razuinoim bravcetn prepiiioama. naj &odijo, kakor vedo in znajo; saj no piaemo otrokom. Taki smo in taki ostanemo do sinrti, V boj z BNovo Sodo* so no boino ved apui6ali j ie ako boraa priailjoni odbiti kak napnd, bomo to atorili — odlocno, a kratko I Naj li atopi v novo letol Na celu bo uosila p«6at wwotr*, kakor nokdaj Kaju, ter « tern eelemu avetu ossnanje-vala, da ima na veiti zloeinitvo imrmlnega ra?,ko!a in bratotnora 11a Goriikem, Vaak poit'injuk se jo bo ogibal, a tudi Bozja praviea jo bo piegiinjala, kakor vbp?.noga Knjnu! Pod Cavnom due 18. dec. 1889. — Gospod Janoz Pignaturi, kakor aliiirn, taji v „Novi Sa6ia, da bi bil staroiiiutvu atavii v s«gl«d Poddralan®, — Ke* dor no veruje, naj vpraSa ataresino. — Kak duh da ga jo pri tern vodil, ni bilo rooano. — Dop. Siovenska 6italnica v Qorici vabi avoje p. o. druStvonike k rodnetnu obonemu zboru, ki bode v sob-.tto dtie 21. dec»nibra t. I,, ob 6. nri zvecor v druatvenih prostorih. Daevni red: 1. Predaodnikov nagovor. 2. Poroeilo o drustvonem delovanji, 3. Po-roeilo o atanji knji^aice. 4. Eacun za proteklo in preudarek za prihodnje leto. 5. Voiitev treh radun-akih preglednikov. 6. Slucajui preilogi. 7. Voiitev novega odbora. V Gorici, dr.o 17. dec. 1889. ODBOR. Matidine knjige so doSle in «g. udjo jih do-biviijo pri eitalniduem eavaji, g. M. K«rsi6a v Gorioi. O nasem razkolu. O Ijubeini nam ho6e g:voriti, in aicor • Ijubezni iz sv. Pavla! NiC nas bolj ue veseli. Sv. Pa-vcl ji mora pjsoliti |)laS6, a katorim /akrije pre* pud tucj obii:na sttankamv — konsorvativno ali ka-tolisko in liberalna, BRtarih" in flraladih.fc Pod tem jdascem najdeti obc atranki prostora dovolj za mirno bivanje. la da bi pa-5 nihee no dvomil, kako vseob4 ^ezaa je njeaa ljubezen, stisne k sebi pod plaac celo Stritarja, TavCarja, VoSajaka. Tu spodej naj se mirno uri in kuha prihodnja velika Slovanija — Slo-venij.i ljubezni! Gorj6 ti pa, kdor prides z razdira* jocimi naLeli! To je ato.il dr. Mihisic. Izginila je vLe razlika, potihnil jo boj moj ^starimi" in „mladimi," kar pride nesreSen eriio|?\ed in zabijo v slovonako telo sekiro razcepljivega naut — aut" ! On jc staknil mej S!o-venoi liberalstvo iu framasonstvo. Ni rau bila po volji jiosredujooi, zmerna, srednja pot — pot Ijubeini. 0 Ijubezni tedaj govori av. Pavel, kakor r-as podufiuje dr. Grogorcicev vrodnik, in sicer v 13. pogl. ptTega lista do Kor. Govori pa Pa>'el res ne* beSko, kakor cioveaki jozik ui Se govoril 0 Ijubozni. Sklepa pa tako-le r „Z laj pA ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje ; uajveca mej temi je pa ljubezen". 8 temi besedami sklepa tudi „Nova Socau svoj pa-uegirik 0 slovenski Ijubezni. In ker je ljubezen naj-veea, jo stavi nad vero, ker, uo d.* bi so ozirala na versko razliko moj vernirni katolicaai in skrajnimi brezverakimi libeialci, gnjete se pod en in i-.ti plaS6 Ijubezni. Mi amo pa prodrzni, ker upah'o ao trditi, da se jo „Nova Sofia" sama vjela ravno na tem mestu, na katervjm je mishla vjeti dr. Ifahnica in razbiti njpgov osodepolni 8aut — auta. Se sv. Pavlom se je navarno pegati Sploh se nam zdi. da ckseget v „Novi Soft" nima se p >jma 0 pravtMi bistvn Pavlove vere iu Ijubezni. P:su namre6: Navekov veke ostane nepo-ruSna: vein, upanje, ljubezen, to troje," To pa ni po vseni res. Vera in upanje ostaneta le v tem Liv» ljenji; po smrti pa nebata, kor vera prejde v gle-danjo, upanjo.v. .viivaojo; oataae pa ljubezen, le ta je na vckov veke neporuSna, ker kakor tu, bodo tudi v nobesiii zvclidani Boga ljubili na vekoraaj; in prav ta j«> od-ii razlogov, zakaj Pavol imenuja ljubezen moj Ir.nii naj vedo. Drugi iwtiog je pa, ker v Ijubezni so yril na§o zcdinjQQJe 7. B.>g>:i\, za katerega smo vitvarjeni, in kor brez Ijubezni niti vera niti upanje n5S 00 po-maga. Kaj pa filed! iz toga ? Morda li, da moramo ita-vitl Ijubezun pred vero in nad, voro, tako da bl radi Ijubezni vero zatajevali ? Take hoce nag g. ekie-get, ki stavi pod e.cleu in isti plaid Jjubesni tidto, ki iitu.jo vero, in tisto, ki jo nimajo, Toda moti su, moti bo mofino, Da bi vendor buljao pORl<»dal doticno vwto sv, Pavla. Apoatolj ra^vr* sdiije tri BoJijc cednosti tako l«: vera, upanje, lju-b.-zen. l\idaj vero stavi na prvo moato, a a njo Sa U5 upanj", tretjo ljubezen. Zakaj pa tako ? Imol je apoetclj razloge, tohtno razlogo, katore bi Seloli, da bi dobro pretehtall n« le sal g. okseget, atnpak tudi vii tisti S'ovflacl, ki tea Ib uitslijo, da jo mogofo sprava moj katoliCani 1« liberaloi na podlagi krldanilce Ijubozni. Poilu* iajmo, kaj pile k tomu rn«»tu av, Toma2! Na 4voJ#n nadln so mot0mo % fiogom aadinlti. Prvi «o nanaSa na dobrote nunivno.,,. Drugi na do«ogo vo6 loga zvo-lieanja..,. SSatopiitjdnje nai pa apoia'»|ja Ijubaion, 1 katero faino razumna Ktvar Boga ljubi, Ear no pa uo more nUGaar ijubiM, do i« ui spoznalo, Kato se aahtetra a« ljubezen prej iiposioa* njo Boga, In knv jo to nad waravo, no prej zahteva vera, katore prod met 10 reci, ki • e ne vilijo*) Zatorej opomlmt «v, piimoj ttv"i, ki ae bojite Boga, verujte vanj,***) Katero je prej 5 bati bo ***) ali vei ovati P Kako ie ga bom bal, ako ga uiafltn proj ipoznal;»po?!nanjej0 pa h vera; tadaj vera pred atrauom, pred Ijubeznijo, Pred anoxniiijcin, prod vero ljubiti je alopo ljubiti, neumno ljubiti, novrodno in nuuaravno m ra« zumno bitjo, kako $110 jo dlovek. Poglojiuo li v prejiajo, la, vrato, Zdaj, pravl npostelj, gledamo skoz zrcalo v vg.iijkl*., zdaj apo-yiiain doloma. Out „/>'laj4 pomoni sodanjo i'vljonjo; „glodati akoz zrcalo" ter „spoznati deloma" pa io pravi po domade nvorovati". Torej vse drugo apozna-nje, vsa udencat nid ne zda: ako Imiemo priti v no besa, miramo pred vaem verovati, kakor mora pot* nik, eko bode priti v domovino, pred vsem odi imeti odprte ia gleluti. Pa komu, ki je le enkrat odprl sv. Pavla, more biti nczaan ta nauk. Isti apostelj udi oekje: BPra-vidtti pa iz v«re z:vi4- f) ,,Ziveti" pomotii isto kar delati, doiati se pa ne more brez botenja; in ker ljubezen pri dloveku, kot ra;amncm bitji, izvira iz hotonja, mora tudi hotenje, s k&terim ljubimo, biti iz vore. Vera jo podia;**, na kateri se vzdiga ljubezen, je koreiika, iz katero bo poraja. In kakor je pri dro-veau, da more rasti, pred vaem ooobhodno potrebna korenika, tako tudi vara v kridatukem iivljenji in Ijubezni. Is vera se dviga proti uebu ljubezen. Kdor postavlja za podlago ljubezen, in na to se lo vero, je isto, kakor bi cemelj hisi /.noel zidati v zrak, da bo potcra se atrebo kondal od zdolej. \i V krsdinskeni iivljenji ni vsa Ijabezen brez vero nic za vedno zvelidanje. To rosnici izrazi isti sv. Pavel v kratktm s torn, da doloduje vero: „spe« randarum substantia 1. e r u m ". Gd!o^i, da se na to drugo zida, torej : piidlaga. Vera je podlaga redi katero upamo, upamo pa gledanje oblidja Bozjega, toga gledanja tedaj ne moremo dosedi brez vero. Vprasali bi „Novo So3ou: komu pi^e, komu hoLe aluzitiP Odgovorila nam bo: slovenskemu ljud-stvu. Prav. A vedoti mora, da to ljudstvo alovensko zel: enkrat priti v nebeaa, kjer gledajo zvelidani , Boga od oblidja do oblidja. Ker je pa za t a nebeea 1 vera ^conditio sir.3 qua mm — zato hode slovensko ljudstvo iiveti na podlagi vere. Zatorej je tudi dolz-no3t slovenskib pisateljev, da stoj6 izkljudljivo na podlagi svete vere. „Nova Soda" pa podaja roko tia-tim, ki nimajo vero (Stritar, VoSnjak, Tavdarl); a tem todaj stopi so stali^da katoIiSke vere. Kam pa stopi P Rokli bi: na staliace brezvercev. A ttNova Soda" odlodno protestuje proti takemu ,obrekovai)ju". Toda naj poslusa, kaj ji povemo. Versko in brezver-sko staliide se tako popolnoma izkljudujeti, kakor resnica in laz\ kakor Bog in hudid: sredi mej Djima ¦T^Thomao Aq. I. Cor. •*) Eoolti. XL 8. ¦**) Pri. pomaino, da tu jo govor o strahu otroSkem, timor fiiiaJis,. ki izrica iz ljabeeoi iu ae »e da cd nj» loLiti, f) Sim, L \1, ni abeofatao nifteaer, kar bi obe edinilo, poarejevalo. Ant-aut — Tpfo,Noraa! TemuoeuideS, ceravao 88 ana* araati kakor kaea. Pa*t ti pravis: 1 j u b e-* e c je v aredi, Ijnbezen more ttaati dr. Mahaica io njegoveg* .Katolika" ae Stritarjera in njegovira ^Toaom*, 'Eoda ta tfttbezeo, Ijaba „Nova% ni kr-fccaaake; kar krscaaaka ae ne da ioesti od fere, katere Stritarjev ,Ztoo» nima, xa katoro pa JEatolfk" gre t ogeoj. Cs pa ni kr&iMka, ni tudi xa sfovaaako Ijadatvo. Zatorej raoSfii, ijuba .Nova" molfii Sloveacem o taki Ij bezoi! Bi ti ae povedai. kdo pridiga takv Jjubcien.... pa rekla bi mi, da la obrekVjam sa Crtmaaonako! H koaoo ie sekaj t rwvedrilo. .Now 3o6a« ho*e, da bi aloino ia akopno iiveli I. j. v nobca* faodW ae Stritarjem t. j. a ojigovimi naccli — ako io kaj fMRNBMRO. Stritar k Saliopenkaaaijaaec peaiwiat, Bog je cjanm aevanuljen ttiQOg. D«aimo tedaj, d^, Mabnift ia Stritar bi alueajao priala k vredaika „Nota So*e\ Ta bi iu trdo ave-cat s teajo avoje Bl|ubcini", pi poalal na pot. Stritar: „Kdo pa ate Vi?» Mabnic: ,Dr. Mabnie". Stritar: -Dr. Blab... nomen omon \* Mahoift: wKdo pa ate Vi?« Stritar: ,Ja* •am Stritar". tfabnift: „Strit... nomen omen I* Stritar; 9Moleiva, ne prepirajTi at, $a| ava svexana** Maltntc: „Mir tedaj". Stritar: „K*m pa, amiee?" MahniS: .Y neW". Stritar: ,Kjo so Vat* nebesa ?• Mabnie: .Pri Bogn". Stritar : „Pri Bogu je pakei. Ntbesa so neakon-cuo dalod od Boga — t nirvani." Mabnie: „Jax pa k Bogu". Stritar: ,Jas pa od Bogau. Hflabaie: „Jas na desnico". Stritar: wJa« na levioo*. Mabnie: .Pa ne viditf, da ava akap ivezana Stiitar: llahoie Stritar: „K»j"hudi«a, kdo je ¦lALODONT '±Z* F. c. k. dvorni zalagatalj na Dunaju. Bobiva ae pri lekarni6arj>h parfumeurjih itd., 1 koa 35-kr. —-V Gorici pri G. B. Pon-\ tonij.a, A. do Giroaeoli, lekarni Kurner id L 0. Gcistofolottiju. / . . "'' " - VAAAI iyv & Za vsako gospodnjo! kteia. Leli dobro U«iv<> pripr%i,vtti! Pazite dobro na to, da so razSirjeni Z^boji zavitM, ktm also pmvi^Franck W FaUw goljufivo ponarejeni!-HoSete li okusno pijac-o in tefno kavo imeti, zahtevajte pravo ^Franck'ovo"" kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami: varatvena inamka v>r^'.v-.r.a zr.anj^i. varstvona. znamka. in s tim podpisom: loraj: §wvidnost nti tvi\®ox>ari-ievala, raftune, dnevnike, zftpisnik«-, pn-gledti, razknze, puMutkt-, kanwuske table, tnatice (uiatrike) m j krst, birnirt, zakon, hinrt, velikonofine 1'sste, kakor tudi za popis dus (status) v latinskem, slovenskcm, I italijansktui in ueiaskf m jezihu itd. itd. Tiskarna d?je poro&tvo za natancuo in hitro postreibo in 2a nizkost ceu. jjalajatey ia *dj**am vttdnik: