naša luč ™ r- splošna deklaracija o človekovih pravicah Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Ob tridesetletnici te važne mednarodne listine objavljamo v nadaljevanjih njeno besedilo in ga razlagamo. Združeni narodi so v svoji u-stanovi obnovili svojo vero v temeljne človekove pravice, v dostojanstvo in vrednost človeške osebe in v enakopravnost moža in žene, ter sklenili, da bodo pospeševali ob večji svobodi socialni napredek in boljše življenjske razmere. Združeni narodi razglašajo Splošno deklaracijo za svojo ustavo, za svoj temeljni zakon, po katerem se bodo ravnali. V tej ustavi Združeni narodi znova razglašajo svojo globoko prepričanje, da ima slehernik pravice, ki mu jih ne sme nihče kršiti, da je slehernik vreden posebnega spoštovanja in da imata žena in mož popolnoma enake pravice. Združeni narodi se zavezujejo k prizadevanju, da bo na svetu večja svoboda, da bodo posamezniki vedno bolj izenačeni v svojih pravicah in dolžnostih in da se bodo materialne razmere izboljšale. Države članice so se obvezale, da bodo ob sodelovanju z Združenimi narodi uveljavile splošno spoštovanje in uresničenje človekovih pravic. Države, ki so članice OZN, so same sebi naložile dolžnost, da bodo s pomočjo OZN skušale doseči, da bodo države vsega sveta človekove pravice priznale, spoštovale in tudi v praksi uveljavljale. Seveda pa ta dolžnost nalaga članicam samim, da vsaka od njih naj- prej v svojem državnem prostoru te pravice uveljavlja. Kako malo iskreno je to „samo-obvezovanje“ pri državah levih ali desnih totalitarizmov! Za popolno uresničenje teh obveznosti je največje važnosti vsem skupno pojmovanje teh pravic in svoboščin. Deklaracija bo zapisala tiste najbolj osnovne pravice posameznika, ki jih ne more nihče upravičeno zanikati. Tudi bo pojasnila, v kakšnem pomenu je treba razumeti posamezno pravico. Enako razumevanje pravic s strani vseh držav je namreč pogoj, da bodo te iste države spoštovanje in uresničevanje resnic sploh mogle uveljavljati. Zaradi vsega tega GENERALNA SKUPŠČINA RAZLAGA NASLEDNJO DEKLARACIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH kot vsem skupni ideal, ki naj bi ga dosegla vsa ljudstva in narodi, da bi to deklaracijo vsak posameznik in vsi družbeni organi imeli stalno pred očmi in se trudili, da bi s poukom in vzgojo pospeševali te pravice in svoboščine ter z vedno popolnejšimi uredbami v državnem in meddržavnem življenju zagotovili, da jih bodo na splošno in dejansko priznali in uresničili tako pri prebivalstvu držav članic kot na ozemljih, ki so podrejena njihovi vrhovnosti. Generalna skupščina OZN je objavila načela o človekovih pravicah iz dveh razlogov: zato, ker je najvišji cilj človeštva urediti svet tako, da bodo na njem vladali svoboda, pravičnost in mir, in pa zato, ker je pogoj za tako urejen svet, priznati slehernemu članu človeške družine njegovo prirojeno dostojanstvo in enake neodtujljive pravice. Pravice, ki so v deklaraciji naštete in pojasnjene, naj bi bile uresničene po vsem svetu: na Kubi in v Španiji, v Sovjetski zvezi in v Čilu, na Kitajskem in v Abesiniji... Tako zasebniki kot razni družbeni funkcionarji (poslanci, senatorji, ministri, sodniki) naj bi se najprej sami zavedali važnosti teh načel, potem pa naj bi poskrbeli za pouk in vzgojo ostalih državljanov v teh načelih in za dejansko izvajanje teh načel v svojih državah in v odnosih z drugimi državami z vedno bolj učinkovitimi zakoni. ČLEN 1. Vsi ljudje se rode svobodni ter z enakim dostojanstvom in pravicami. Vsi imajo dar razuma in vesti in se morajo srečavati v duhu bratstva. Tri stvari prinese vsak človek s seboj na svet: pravico do svobode, enako vrednost kot drugi ljudje in enake pravice kot ostali. Konkretno to pomeni, da ne sme biti n. pr. otrok črncev v ZDA že vnaprej odrinjen od skupnih šol, da ne sme biti otrok irskih katoličanov že vnaprej obsojen na zapostavljanje pri dodelitvi stanovanj in služb, da ne sme biti otrok vernih staršev v komunističnih državah že vnaprej odrinjen od javnih funkcij. Osnova za bistveno enakost med ljudmi sta razum in vest, saj se po tem dvojem človek razlikuje od vseh drugih vidnih bitij: po sposobnosti mišljenja in po sposobnosti zavestnega ravnanja. Prav ta dva darova morata biti osnova za medsebojno življenje v veliki človeški družini: naj bi si bili vsi ljudje na zemlji med seboj kot bratje in sestre, ne pa kot gospodarji in hlapci, gospodje in sužnji, tirani in zasužnjeni, kapitalisti in proletarci... (Bo še) Slika na naslovni strani: Nekaj metrov nad zemljo je lepše! r ICcUtian nai &a cei/Uuuoftac za wafroda, pcai/ica, t{ufo da °*roc| ne bodo brez verske vzgoje), ampak l zato, ker bi bil to jasen znak, kako tesno so vijaki že priviti. naša luč 1975 2 mesečnik za slovence na tujem leto 24 februar 1975 Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Dr. Janez Hornböck. Založba: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Izhaja vsak mesec razen julija in avgusta. Naročnina: Anglija 2 angl. f. Avstrija 75 šil. Belgija 170bel.fran. Francija 20 fr. fran. Italija 2200 lir Švica 16 š. fran. Nizozemska 12n.gld. Nemčija 15 n. mark švedska 20 š. kron Avstralija 5 av. dol. Kanada 6 kan. dol. ZDA 6 am. dol. Razlika v cenah je pogojena zaradi neenakih poštnin v posameznih državah in različnih deviznih preračunavanj. Naročnike sprejemajo poverjeniki in uprava „Naše luči“. Uredništvo in uprava: Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt, Austria. Printed in Austria za vas smo nabrali najbolj zanimive novice od doma BREŽICE. — Brežiški grad kot muzej je v Sloveniji gotovo najlepše urejen. Dela, ki so potekala več let, so dala gradu prvotno podobo. Prenovili so stolpe, obnovili fasade, popravili streho. Posebno pozornost vzbujata arkadna hodnika in sončni uri, ki dopolnjujeta baročno arhitekturo. CELJE. — V kinu „Metropol" je bila decembra premiera celovečernega filma „Gimnazijka", ki so ga posneli amaterji Ljudske tehnike po literarnem delu Antona Ingoliča. S tem so začeli „teden domačega filma". Za te predstave je bilo zelo veliko zanimanja in obiska. DRAVOGRAD. — Cerkvico sv. Vida pri Dravogradu vztrajno obnavljajo. Prvič je omenjena že I. 1177. Grajena je v romanskem slogu. Ima eno ladjo in vhodni zvonik. Pri delih so odkrili tudi poznogotsko fresko, ki predstavlja solno-graškega škofa Eberharda v spremstvu svetnikov Jakoba in Florjana. Fresko sedaj skrbno restavrirajo. IDRIJA. — Pihalni orkester idrijskega rudnika ima spoštljivo zgodovino, saj se rudarji organizirano ukvarjajo z glasbo že celih 300 let. Godbo financira rudniška sindikalna organizacija. Ob kulturnih in krajevnih praznikih so imeli že vrsto uspešnih nastopov, za kar so jim ljudje posebno hvaležni. Nastopali so že tudi na mnogih revijah pihalnih godb in dosegli odlična mesta. IZOLA. — Ribiči izolskega „Delamarisa" so v minulem letu ulovili 4.240 ton rib in dosegli svoj dosedanji največji letni ulov. Najbolj uspešen je bil prav mesec december. Samo posadka ladje „Krap" je v decembru ujela 14 ton kakovostnih rib. S tem so dobro založili hladilnike lastne predelovalne tovarne, kar bo ugodno vplivalo na nadaljnjo proizvodnjo z zmanjšanjem uvoza. KIDRIČEVO. — V tem kraju gradijo novi kopalni bazen v velikosti 50 x 25 m. Gradijo ga v sestavi rekreacijskega kompleksa. Obenem obnavljajo tudi stari bazen. Oba bosta dobila aluminijaste stene in bosta končana do kopalne sezone. Ob otroškem vrtcu pa gradijo jasli za 23 malčkov, s čimer se bo število varstvenih otrok povečalo na 150. KOČEVJE. — V tem letu je vpisanih na glasbeno šolo 110 učencev. Število je preseglo vsa prejš- tned vcshcwni fooli: KADARKOLI NAM OBETAJO LEPŠI JUTRI, SE VSELEJ SPOMNIM NA TISTI LEPI SLOVENSKI PREGOVOR, KI PRAVI, DA JE EN „DANES" BOLJŠI KOT DVA „JUTRI". VEM ZA VODILNEGA TOVARIŠA, Kl JE V TRENUTKIH SAMOKRITIČNOSTI VZNESENO VZKLIKNIL: „PRIZNAM, DA SEM KRIV, TODA NAJ PRIZNAJO TUDI DRUGI!" IN PRIZNALI SO — DA JE KRIV. IZ URADNIH KROGOV SMO IZVEDELI, DA BO LETOS V JUGOSLAVIJI SPET VEČ DENARJA KOT LANI. ŽAL, NIČ NE POROČAJO, ZA KOGA! V____________________________ TEŽKO JE PRITI V ZGODOVINO. ŠE TEZE JE PRITI IZ NJE. KO ŽE PODELJUJEJO NASLOVE ČASTNIH MEŠČANOV, NE BI BILO NAPAK, ČE BI ZAČELI PODELJEVATI TUDI NASLOVE ČASTNIH VAŠČANOV, DOKLER SO ŠE. SAMOUPRAVLJANJE JE V MOJEM DELOVNEM OKOLJU PRIDOBILO NOVO KVALITETO: ŠE BOLJ MORAM MOLČATI. DIREKTOR DIREKTORJU: „ZAKAJ PA NOSIŠ ČRNA OČALA?" NAGOVORJENI: „NE MOREM GLEDATI, KAKO SLABO DELAVCI ŽIVIJO." ________________________J n/a in tudi učne in prostorske Zmogljivosti so izkoriščene do raia. Največ učencev se uči kla-Vlr in harmoniko. Opaziti je znat-n° manjše zanimanje za pihala in 'robila. KRŠKO. — v Krškem so začeli Graditi nadvoz nad železniško pro-S°- V bistvu bo to podaljšek mo-s,a čez Savo. Zgrajen bo na steb-nh in se frrez večjjh nivojskih raz-'K spustil do glavne ulice na vi-arnski strani. Sedanji dostop na most bodo potem uporabljali le za okalne dovoze in tovarno celuloze. Ljubljana. — v Sloveniji so ustanovili poseben sklad za štipen-'ranje mladih delavcev in delav-s 'h otrok. Podobni skladi so že u-anovljeni tudi v drugih republika- Sredstva pritekajo iz solidar-ostnih skladov samoupravnega Porazuma o štipendiranju. Pode-'eno je bilo prvih 35 štipendij, 601 njimi le dvema mladina dedcema. LJUBLJANA. — Z novim letom ve-s^l° v Sloveniji večje cestne pri-o/bine za osebna in tovorna vo-sta: Zmanjšana pa je cestna pri-°lbina za traktorje. Takse so se Povečale od 50% do 100% z ozi-m aa prostornino motorja. Oseb- le'S Presnica s Slavnikom v ozadju p ' ob prečni poti, ki prihaja iz s,ojne. z vrha se nudi lep raz-ecl do Dolomitov in Julijcev in na Trst. na vozila na plin so obdavčena še z dodatnimi 2.000 ND, ker v ceni plina ni vračunan davek za ceste. LJUBLJANA. — Leta 1774 je izdala cesarica Marija Terezija dekret, s katerim je dala v last ljubljanskemu liceju knjige razpuščenega jezuitskega samostana v Ljubljani. Tega je namreč ukinil cesar Jožef II. Iz tega se je razvila osrednja knjižnica v Ljubljani, ki se danes imenuje Narodna in univerzitetna. Pred vojno je arhitekt Plečnik naredil načrte za veličastno stavbo, ki je v ponos Ljubljani. V njej je veliko rokopisov iz 16. in 17. stol. Tu je zbrano vse, kar je bilo tiskano v slovenščini. Ob dvestoletnici njene ustanovitve so odkrili ploščo Matiji Čopu kot „velikanu učenosti". LJUBLJANA. — Novi zakon o vinih iz minulega maja zahteva, da morajo biti vsa vina, ki se prodajajo, registrirana. Zakon želi s tem zaščititi kvaliteto vina, vinogradništvo in vinogradnika. Zakon sicer izgleda novo breme za davkoplačevalce, a ta pomislek ne pride v poštev, ker se lestvica obdavčenja ravna po katastrskem dohodku. LJUBLJANA. — Stari ljubljanski center se hitro spreminja. Nekdaj Arehova cerkev na Pohorju je bila zgrajena leta 1250 in večkrat povečana. Streha je pokrita s slju-dovcem. Pri cerkvi stoji Ruška koča. Dom na Komni stoji ob slovenski planinski prečnici. Od tu so lepi izleti v Triglavski narodni park. Pozimi pa je tu raj za smučarje. slavne stavbe in gostilne na Titovi cesti se umikajo in dajejo prostor gradnji nove velike Kraigherjeve ploščadi. Obkrožale jo bodo velike trgovske in poslovne hiše. Urejeni bodo podhodi za pešce in druge prometne izboljšave. Dela hitro napredujejo, tako da se nam bo poleti slovenska metropola pokazala že v novi podobi. LJUBLJANA. — Gibanje industrijske proizvodnje v Sloveniji je bilo (Dalje na 10. strani) Ribniška koča stoji 8 km južno od Ribnice na Pohorju. Okoli koče se širijo travniki z nizkimi smrekami. Pozimi so tu prelepi smuški tereni. •zapiski nekega xü^mika Koliko današnje delo Cerkve res prinaša Kristusovo svobodo? Kakšni moramo biti, da se bo videlo, da Cerkev ni le muzejski prostor in njeni ljudje niso le varuhi nekega nemodernega, o-korelega moralnega kodeksa? Ali smo res pričevalci za navzočnost Vstalega v tem svetu? Ali sploh zares verujemo v navzočnost Vstalega, ki nam daje moč za zaupanje, veselje, za dobroto, za vedro sprejemanje križa? Ali vemo, da nas hoče Kristus v tem trenutku osvoboditi vsega, kar bi nas zasužnjevalo in zatiralo? Ali bo sveto leto zbudilo laike, da bodo naredili vse, kar morejo, in ne samo tožili, da mladi nočejo v Cerkev? Ali morda mladi na nas ne vidijo svobode, za katero „nas je oprostil Kristus“? Zares postanem kristjan šele takrat, ko se osebno odločim za Kristusa. Vsakdo mora to storiti sam, ne morejo tega namesto njega opraviti starši ali kateheti. Brezbrižnost in odstope mnogih krščenih laže razumem, če vem, da se mnogi dejansko niso nikoli osebno odločili za Kristusa. V__________________________________ Kristjan ni nekdo, ki ima megleno idejo, da je nekaj nad nami, ampak tisti, ki ima do Kristusa osebni odnos. Doživeti mora tisto bistveno: „Kristus je zame! Zame se je učlovečil, zame je plačal, z menoj živi in me vodi k Očetu! Veliko bolj živi v meni, kot je živel z učenci v predvelikonočnem času!“ Osebni stiki, sorodstvo, prijateljstvo, povezanost na delovnem mestu — vse to je odigralo veliko viogo pri oblikovanju prve skupine Kristusovih učencev. In to je običajna pot h Kristusu. Včasih beremo o trenutnih spreobrnjenjih, a ta so izjema. O Kristusu nam morajo pripovedovati drugi: tako se mu približamo in se zanj nepreklicno odločimo. Kristus kliče tudi danes v službo tiste, ki bodo „vse popustili in šli za njim“. Kliče tudi v dobi industrijske in spolne revolucije, potrošniške obsedenosti in visokega standarda. Ali bodo mladi v naši slovenski Cerkvi znali premagati nevarnost, kateri so podlegli marsikje na Zahodu? Ali bodo razumeli, da imajo evangeljski sveti tudi še danes vso vrednost? Da tudi še danes človeka osrečujejo? Kristus nas kliče, da spremenimo mišljenje in postanemo njegovi učenci. Spreminjanje mišljenja ni kakšno nasilno „pranje možganov“. Svoje mišljenje spreminjamo, če trenutek za trenutkom poskušamo živeti po evangeliju. Kadar se v Cerkvi usedemo v svojo klop in poslušamo evangelij in njegovo razlago kot nekaj, kar je bilo nekoč, kot neki zgodovinski dogodek, ki nas ne zadeva, poslušamo pismouka namesto Kristusa. V božji besedi, čeprav se zdi včasih okorna in naivna, v pridigarjevi razlagi, čeprav ni vedno bleščeča in na višku, je treba poslušati Kristusa. Kristus mi sedajle govori. Kristus je sedajle blizu mojim problemom. Osvoboditi me hoče mojih strahov, težav, depresij, zmot, slabosti in neurejenih strasti... A. S. resniine izpovedi ?xi uoialtiU sem se penic ftOfUl Rojen sem bil pred osemintridesetimi leti m kmečki družini ne Notranjskem. Po petih razredih višje gimnazije sem moral zaradi gmotnih težav pustiti šolo. Zaposlil sem se kot gozdni delavec. Delo sem kmalu vzljubil. Med vrstnike pa se nisem uspel vključiti. Pri vojakih sem se prvič dvakrat napil. Potem sem se spet zaposlil na starem mestu. Živeli smo ves teden v gozdu, kjer smo se tudi hranili' pa tudi alkoholne pijače ni manjkalo. Po večerji smo obtičali v jedilnici in pili. Spočetka sem pil bolj malo, polagoma pa čedalje več, tako da sem kmalu začel ob ponedeljkih izostajati od dela. Povzročal sem izgrede: imel sem posla s policijo in s sodnikom za prekrške. Alkoholu sem se poskušal izogniti tako, da sem pred dobrimi desetimi leti odpotoval na delo v Nemčijo. Upanje je bilo prazno, saj sem tam pil še več kot doma. Po štirih letih sem se vrnil domov in se spet zaposlil na starem mestu. Kmalu sem spoznal svojo ženo, ki na začetku ni vedela za moje pijančevanje, saj sem se trudil, da na sestanke z njo nisem prišel vinjen. Hitro sva se poročila. Potem sem pa spet pil, čedalje več. Ženo sem prisilil, da mi je prinašala pijačo domov. Če ni bilo dovolj pijače, sem bil slabe volje in sem se z ženo prepiral. Ko sem se napil skoraj do nezavesti, sem jo pa zmerjal in, če se je postavila v bran, sem jo udaril. Drugi dan mi je bilo pa žal. kakšen bog ie mrtev? II ^Se ankete potrjujejo, da večina )udi skoraj povsod na svetu — ui v deželah, kjer je vera zapo-v ^Uana ali preganjana — veruje B°ga. število zavestnih ateistov ni nikjer zelo visoko. Veliko bolj razširjena je verska brezbrižnost. Vendar je prav v zadnjem času čuti glasove, da postajajo časi veri spet naklonjeni. VERA IN NEVERA V BOGA DANES Dati neko kolikor toliko resnično podobo, kako je danes z vero po petih letih takšnega živ-henje se ie čaša napolnila in Zena me je zapustila. Odšla je na svoj dom in vložila tožbo Za razvezo. To je bil neposred-n' Povod, da so me po večme-Sečnih prigovarjanjih pripravili d° toga, da sem se odločil za Pravljenje. V bolnišnico sem prišel duhovno in telesno zdelan. Način Pravljenja mi je všeč. Sedaj r>6 morem verjeti, kako sem m°gel vsa ta leta imeti tako rod to veliko zlo človeštva — olkohol. Zono so prepričali, da od Vsoga začetka redno sodeluje pri mojem zdravljenju, tako da prihaja na predavanja in sestanke za svojce. Spet sva se pobotata in imava za naslednja leta lepe načrte za ureditev skupnega doma. Zdravnik strokovnjak dr. Janez Rugelj je zapisal ob tej Izpovedi misli, ki jih v skrčeni obliki objavljamo: Izkušnje kažejo, da pride zaradi grožnje z razvezo zakona na zdravljenje okoli 40%, zaradi grožnje z odpustom iz službe tudi okoli 40% alkoholikov, medtem ko se jih okoli 20% odloči za zdravljenje zaradi hujših zdravstvenih razlogov, grozečega kazenskega pregona itd. Torej, alkoholik se „odloči" za zdravljenje navadno zelo pozno, v glavnem zaradi hudih pritiskov, ki so ga privedli v razmere brez izhoda. Družina alkoholika mora pretočiti mnogo solza in preživeti veliko gorja, preden Izčrpa vse rezerve potrpežljivosti: šele potem svojci nepopustljivo zahtevajo, da gre alkoholik na zdravljenje. Pri zdravljenju alkoholizma ne poznamo nobenih zdravil. (Dalje na str. 8 spodaj) na celem svetu, je praktično nemogoče. Kot majhna osvetlitev nam more služiti podoba iz kakšne poedine države. • Kako je z vero v določeni moderni državi? Pri roki imamo anketo, ki jo je pred nedavnim izvedla revija Spiegel med prebivalci Zahodne Nemčije, starimi od 18 do 70 let. Kaj nam ta pove? Krščenih 97 % katoličanov ali evangeličanov 94 % veruje v Boga 68% veruje v neko višje bitje 20 % zanikajo Boga 10% molijo 86 % verujejo, da molitve Boga dosežejo 64 % verujejo, da bo moral človek dati Bogu odgovor 59 % • Zakaj neverni verujejo v Boga? Razočaranja, udarci usode, zagrenitev, obup, pobitosti 34% ljudem gre predobro, visok standard, samoljubje, lenoba 20 % ljudje so danes poučeni, odrasli 16% vojna, vojna doživetja, kru- tost v svetu, beda v svetu 9 % šibkost značaja, vpliv drugih, napačna vzgoja 6 % zastarelost Cerkve, različno učenje, slabe pridige 6 % njih molitve niso bile uslišane 1 % r nimamo časa -za Boga Obiščem sorodnico. „Mirančka bom jeseni poslala k verouku," pravi. „K maši pa ne hodim več. Ne, za posebne praznike že še grem, drugače nimam časa." Na fakulteti. Kolega me vabi v kino. „Perfekten film. Moraš ga videti! Greš?" „Danes ne." „Kaj le imaš takega na programu ravno danes?" „K maši grem. Praznik je. Ne veš?" „Pozabil sem. Že dolgo nisem bil pri maši. Ne utegnem." \________________________________ Spotoma. Kolegica me nekaj sprašuje o nedeljski študentski maši. Vprašam, kako da nikoli ne pride. Pove, da enkrat ali dvakrat na leto že še gre v cerkev. O Božiču in Veliki noči, doma. „Pomisli, da bi človek šel vsako nedeljo! Leto jih ima vendar dvainpetdeset! Ne, to ne gre. To sploh ne pride v poštev. Človek mora biti vendar ekonomičen.“ Znanec na cesti. „Tebe pa že dolgo nisem videl. Pa se kaj oglasi! Mojca zmerom pravi, da je pri nas tako strašen dolgčas. Še kar naprej boleha." „Kaj pa ji je bilo?" „Kaj nisi vedela?" „Ne." „Včasih smo se videli bolj pogosto." „Res. Vsaj ob nedeljah pri maši." „Tja pa mi ne hodimo več. Že nekaj časa ne. Ne utegnemo. Ob nedeljah zidamo. Precej smo že naredili." Soseda. „Od kod prihajaš? Seveda, ti hodiš ob nedeljah k maši! Ko se boš poročila, boš že imela dovolj drugih skrbi." Prazniki bodo. Peljem se domov. Med kmečke ljudi. Kakor na svež zrak. Teh ritem današnjega časa še ni docela pogoltnil in zadušil v svojem vrtincu. Preprosti so, a pristni. Še „nezmaterializirani". Srečni so, si mislim. Toda ... Tako „žalostno" moderni postajajo. Tudi ti. Srečam gimnazijko. Pravi, da pohajkuje po trgu, ker je doma „strašen dolgčas". Malo poklepetava, pove, da mora pohiteti; saj se tako še • Mnenje mladih Različni mladi ljudje so odgovo-Rli na vprašanje Kaj sodite o Bo-9U na najrazličnejše načine. Po-9lejmo nekaj odgovorov! Verujem v Boga. V cerkev grem 6 zato, ker sem prisiljen. Ro mojem mnenju obstaja Bog samo v človekovi domišljiji. A mi-Slirri, ni ta domišljija slaba. „Veru-ločim" more pomagati pri prena-sanju skrbi in trpljenja in pri izpolnjevanju zapovedi. , R°9. to je sodnik, ki grozi s kaz-n"°- Za odrasle imamo policijo, Za otroke Boga. Jaz si Boga sploh ne morem Podstavljati. Vendar verujem, da °9 je. Le ne vem, kakšen je. Človek je zelo nehvaležen. Ve-c'na veruje v Boga le toliko časa, okler je revna. Brž ko obogati, Pozabi na vse. Človek potrebuje °9a, kajti v nekaj mora verovati n sl prek Boga postaviti neki cilj. Povsod je možno srečati Boga: v naravi, v soljudeh; vsak dan ga doživljamo na novo in drugače. Z njim moremo govoriti, če prav in iskreno molimo. PREDSTAVE O BOGU SE SPREMINJAJO • Otroške predstave Neki londonski časopis je vprašal pet in šestletne otroke, kako si predstavljajo Boga. Med drugimi je dobil sledeče odgovore: Bog živi v nebesih. Brije se, včasih se okopa, star je tisoč let in nosi zlate copate. Ima prav tako prho kot mi v naši kopalnici. Če jo odpre, povsod dežuje. Vedno je živel in največ časa porabi za to, da pomaga ljudem v nebesa. Bog je vedno pripravljen pomagati. On naredi, da rože cveto in da raste trava in drevje. Stori, da sneži in dežuje in da sonce sveti. • Razgovor z mladimi Na vprašanje Kako si predstavljaš Boga? je neki študent odgovoril: V ljudski šoli sem spoznal in se bal Boga kot stražnika, kot osebo, iutri vidiva. (Jutri je nedelja.) „K maši me ne bo," se še obrne. Ko vidi, da nič ne rečem, nadaljuje: „Pravzaprav, 'nogoče pridem. Ampak to je še zelo veliko vprašanje. Če bom imela čas." Nedelja. Spotoma pozdravim sosedo. ■Ah, ja, ti greš od maše. Jaz ne utegnem iti vsako nedeljo. ^es teden smo na polju, v nedeljo pa moram malo po hiši urediti in pospraviti. Saj vidiš, kakšno razgrajaško tolpo ima-nio pri nas.“ Pa ni nikjer opaziti kake zloglasne tolpe, le otroci se pravkar prilovijo okoli ogla. Domislim se: „Tile bi lahko ŠH prihodnjič vsi z mano, pa bo doma dopoldne mir." -Saj hodijo vendar redno k verouku. Naj pa naredi župnik '5 niih vernike, če hoče! Da bi Uh človek pošiljal še k maši... ne vem, če bi se izplačalo. Ko bodo odrasli, bodo imeli druge skrbi in tako ne bodo hodili v cerkev." Z nekdanjim sošolcem stopiva na kavo. Pove, da si je včasih tako želel v mesto; takrat ni mogel od doma, ker so bili ostali še mlajši, sedaj pa se je že sprijaznil s tem, da ostane doma. Pravi, da bi ne hotel zamenjati življenja na kmetiji za „tisto mestno enoličnost". Le-ta, pravi, je precej podobna dolgočasnemu nedeljskemu dopoldnevu na podeželju. „Meni pa nedeljski dopoldan vedno tako hitro mine," pripomni, „tudi kadar nisem v Ljubljani." „Pa menda ja ne misliš, da bom še zdaj šel vsako nedeljo v cerkev! Saj vendar nismo otroci, da bi bili tako zelo po- božni! Človek že mora vedeti, kaj je za normalnega kristjana dovolj. Božič in Veliko noč bom že praznoval tako, kot se za kristjana spodobi. Da bi pa ob navadnih nedeljah hodil k maši — nisem take sorte. Škoda časa!" Ali ni škoda časa? Kar se-štejmo ga, zapravljenega! Pa čisto vsega! Tudi tistega, matematično dobro izkoriščenega, tudi tiste nadure v tovarni, ki so bile sicer dobro plačane, a je doma zaradi njih trpela družina ... Seštejmo mojega in tvojega in... Da, res je. Škoda je časa. Škoda je dvainpetdesetih nedelj, škoda je mnogega več. Škoda je mnogih dni. Škoda je — morda celö — življenja. In škoda, da nas to tako malo vznemirja! Angelca Ficko ____________J ki straži in ki vedno pazi posebno na to, če kdo kaj slabega stori. Sedaj je zame Bog bitje nad-zemskega sveta, o čigar izvoru naj bi človek ne premišljal preveč, ker to ne vodi do nobenega rezultata. To bitje igra v mojem življenju mnogo večjo vlogo, odkar sem se odmaknil od cerkvenih načel In zapovedi. Morda se z Bogom manj ukvarjam kot prej, a zato bolj močno in ne več tako avtomatično in bedasto kot prej. Na vprašanje Na kaj misliš ob besedi Bog? je drug študent odgovoril sledeče: (Nadaljevanje s 5. strani) Imamo samo nekaj pomožnih kemičnih sredstev, ki nam samo delno in šele skupaj s številnimi duševno zdravstvenimi postopki pomagajo pri zdravljenju. Alkoholikove predstave o zdravilih, ki naj bi mu povzročila smrad pred alkoholom, kažejo, kako zelo mu alkohol diši: ne bi ga pil le v primeru, če bi mu smrdel. Neki alkoholik je zdravniku svojo stisko začel takole izpovedovati: „Ko začnem piti, ne morem nehati. Prosil bi vas, če bi mi dali kakšno ,štop lampo' v glavo, da bi lahko nehal pri Na nedosegljivo, povsod navzoče bitje... Boga gledam ne le kot Očeta. On je zame obenem prijatelj in nemi poslušalec. Če se je podoba o Bogu za nas spremenila, potem se je le zato, ker smo bili vzgojeni v napačni predstavi o njem. Potem ko se je podoba o Bogu za nekoga spremenila, se ne more več stalno spreminjati. More se le tedaj, če začne nekdo o njem dvomiti ali ga odklanjati. © Ali si more človek Boga predstavljati? Človekovo mišljenje je navezano na predstave. Zato so ljudje vedno, kadar so govorili o Bogu, vključili v predstave o Bogu tudi predstave svojega časa in okolja. Iz tega pa so pri marsikom nastale nemajhne težave, ker je občutil, da prejšnje predstave ne drže več. A to ni dokaz proti veri v Boga. Ruski pisatelj Tolstoj je rekel nekoč: „Če neki divjak ne varuje več v svojega lesenega boga, to ne pomeni, da Boga ni, marveč le, da Bog ni iz lesa.“ Nezadostne predstave o Bogu je treba razbiti, da je s tem pogled prost za nova srečanja z živim Bogom. Bog je drugačen in večji kot najbolj drzne misli o njem. Krščanska vera je do človeških predstav 2 decilitrih vina." Ta izjava razodeva, da bi se alkoholik rad „zdravil" tako, da bi lahko „zmerno" pil. Alkoholik pride na zdravljenje običajno hudo jezen na vse tiste, ki so bili tako „nesramni", da so ga spravili v takšno „sramoto". To otežuje zdravljenje. Celotni problem zdravljenja alkoholika pa je tako hudo zamotan tudi zato, ker pride alkoholik običajno v bolnišnico šele potem, ko je zaradi asocialnega vedenja uničil prijateljske vezi s svojci in znanci. Družina ali pa delovna organizacija ga pošljeta na zdravlje- o Bogu previdna. Prepričana je, da more le Bog sam ljudem razodeti kaj o svoji skrivnosti: po Mojzesu nam je dal Bog zapovedi, v Jezusu Kristusu nas je srečala njegova polna dobrota in zvestoba. Le nekdo, ki je Bog in ki živi prav blizu Očeta, nam je pokazal, kdo je Bog, je zapisal evangelist Janez. Po Jezusovem sporočilu je Bog nje največkrat zato, ker ga ni mogoče več prenašati. Kako in kdo naj pomaga alkoholiku, ki so ga že vsi siti in ga nihče več ne mara, posebno še, ko vemo, da brez razumevanja in ljubezni nobeden zemljan ne more brez škode prebroditi niti dnevnih stisk? Kdo naj mu torej pomaga? Mi vsi, ki smo ustvarili pogoje, da toliko ljudi propada zaradi alkoholizma. Seveda, brez razdelitve dela tudi tu ne gre: dolžnost svojcev, delovnih tovarišev, zdravstvene in socialne službe in drugih morajo biti o-predeljene. ljubezen. Govorjenje o troedinem Bo9u ni v jedru nič drugega kot izpoved tega, da je Bog v sebi občestvo in da je oznaka njegove naibolj notranje srede ljubezen. Za tistega, ki je sposoben to °znanilo verovati, je Bog pravir in studenec vsega dobrega. Tak človek more razumeti Boga kot notra-ni° silo, ki ga usposablja za nesebično ljubezen; kot kažipot za svoje ravnanje; kot partnerja svetega življenja; kot izhodišče in cilj svojega bivanja. Španski pesnik Pereira je zapisal: Z' ne prebivaš v oblakih. Ti si v vsakem delu človeškega duha. V sleherni ljubezni je tvoj dih. Ti si sredi mojega srca, sredi sveta. Bog, ki ga predstavljajo kot starca z brado, je mrtev. Bog, ki bi ga hotel kdo uporabljati za strašilo in nebeškega policaja za otroke, je mrtev. Bog, ki ga hočemo vtesniti v trdne predstave in pojme, je mrtev. Bog, ki mu skušamo naprtiti sleherno neurje in sleherno nesrečo, je mrtev. Bog, ki je ljubezen in ki ljubezen omogoča, živi. Apostol Janez je zapisal: Bog je ljubezen in, kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu in Bog ostane v njem. Vladimir truhlar Pretehtajmo, kar v$ak dan srečujemo! Nedelja Nedelja temelji v svojih narav-n|h prvinah na sami človekovi na-^vi- Saj izhaja tedenski ritem iz 2|vljenjskih in duševnih človekovih zahtev ter iz njegove duhovne ure-tavalne sile. Tako se počitek sed-^e9a dne kaže kot naravni zakon, .1 9a je mogoče razbrati iz ustvar-lahega življenja. ' ako ima sobota svoj začetek p0Polnoma v pobudi Jahveta. S p°stavo počitka Bog rešuje člo-el ti križal potov. Tebi že ne. Samo pazi, da te tvoja muhasta spremljevalka kdaj za vselej ne ohladi, kakor je rajnega Matevža Bitenca. Škoda bi te bilo. Vse se mi zdi, da kmalu srečaš srce, ki te ogreje.“ Peter je bil skoraj v zadregi. Kar nerodno mu je bilo in ni vedel nič pravega reči. Odgovor mu je prihranil srnjak, ki je na robu poseke glasno zabökal. Sunkoma sta se oba fanta hkrati obrnila. Srnjak pa jima je pokazal razpotegnjeno zrcalo, veliko belo liso na zadnjici, in odskočil nazaj v goščo. „Nšju je ovohal," je pripomnil Peter. „Ali pa mu diši česen v tvoji klobasi." Martinč je požugal s prstom. „E, Peter, mene zlepa kdo ne preslepi. Imaš po svoje prav. Kruh je kruh in odgovornost je odgovornost.“ Peter je pritrdil in pristavil: „Pa še to si pozabil povedati, da službena zaprisega ni prazen nič." Kakor bi se bila ves čas prijateljsko pogovarjala, sta odšla Martinč in Peter navkreber proti Zno-jevemu stanu. Ko sta prišla tja, sta sedla na klop pred stanom. Kadila sta in se pogovarjala. Martinč je bil nena- vadno zgovoren. In pa za vsako besedo, ki je le količkaj cikala na šaljivo, se je na vse grlo zakro-hotal. Petru se je zdel naravnost otročji, čeprav se je Znojev že vrnil od vojakov, ko je on komaj začel hoditi v šolo. Na Ražnovcu se je oglasil vrisk. Martinč se je koj odzval in povedal Petru, da gresta Stagnarjev Balant in Skalarjev Joža, ki mu bosta pomagala jutri seči rovt. Sedaj se je šele Peter spreumel, kako je Martinč tudi s smehom svaril svoja tovariša. Ni se mogel več zdržati. Polglasno se je zasmejal in potrepljal Znojevega po rami: „Tič si pa, Martinč.“ „Nič ne zaostajaš za mano. Kar roko si podajva!“ je pokazal Znojev okajene zobe. „Da nisva oba nabrita, bi se sedaj ne smejala. Tako se je pa za vse prav izteklo. Za nas tri in zate tudi.“ „Pa sta kaj Židane volje,“ ju je ogovoril Balant in prislonil koso k steni. Martuljkova skupina /e najlepša gorska veriga v Sloveniji. In če je še zasnežena ... Krvavec /e pomaknjen od osrednjega grebena Kamniških planin v Ljubljansko kotlino. Njegove gladke vršine so pozimi lepa smučišča. „Dobro se nama zdi, ko je tako lepo vreme,“ se je potuhnil Mar-tinč. „Kaj boš mar tudi ti jutri pomagal seči?“ je pogledal Joža Hribarjevega in si prav počasi odvezal oselnik. „Tudi. Pa ne pri Znoju na Spodnjem Vogarju. Pri Čudniku v Ukancu." „Kaj se pa potlej obiraš tod okoli?“ je Joža skoraj očitno pokazal nejevoljo zaradi lovčeve prisotnosti. „Martinča sem mislil čez noč strahu varovati. Kdo pa se je nadejal, da bosta tudi vidva prišla! Kdaj bi bil jaz že v Ukancu! Tako bom moral pa pohiteti, da me ne bo noč podila.“ Peter je vstal in zadel puško. Martinč ga je skušal pridržati, Peter pa ni hotel nič slišati. Prijazno se je poslovil od vseh treh in odšel proti Zgornjemu Vogarju. Doline je pričel pregrinjati Somrak. Pred Znojevim stanom si je Skalarjev Joža založil tobak v usta, zadrgnil mehur in se pohvalil: „Kaj! Pa sem ga le odgnal. Kar brž stopimo! še se vidi muha. Za večerjo že lahko jetrca jemo.“ „Jutri opoldne pa že ričet," ga je zavrnil Martinč in otrkal čedro. „Kdo naj nas pa izda, ko vendar ni žive duše daleč naokrog?“ je bil tudi Balant vnet za lov. „Žive duše nikjer?“ je ponovil Balantove besede Znojev in se tovarišema skoraj posmehoval. „Mislita? Jaz grem pa stavit, da je Peter obstal na Zgornjem Vogarju in oprezuje in posluša. Le pojdita zalezovat, če vama ričet diši! Jaz ne grem. Da bi sečo v zaporu presedel? Naka! Je prelepo v gorah.“ Martinč še sam ni kaj prida verjel, da je Peter res odšel v Ukanc. Morebiti se je res kam potuhnil, da preizkusi, koliko se more zanesti na njegovo obljubo. Dane besede pa Martinč ne bi snedel za naj-goršega gamsa ne. Tudi Balanta in Joža lov ni več mikal. Pričela sta pripravljati kose za drugo jutro. Motili so se pa vsi trije. Hribarjev Peter se je tiho kakor lisjak zmuznil v skale Pršivce in se urno spuščal navzdol proti jezeru. Z nočjo vred je bil že v Ukancu. Smeh se je razlegal iz Čudniko-vega stanu. Francka je pravkar postavila večerjo na mizo. „Franček! Še zame žlico!“ jo je presenetil Peter. Kakor na svatbi so se razlegali na senožetih v Ukancu vriski. Zvenele so kose pod oslami, potrkavala kladiva ob babice, vrh Ko-marče pa je zateglo požvižgoval skopec. Peter je na pol zamižal la si z roko zaslonil oči. Preden bi nabrusil koso, je že spazil drznega ptiča. Krožil je vedno niže in niže in nazadnje še vedno iz dokajšnje višine poševno šinil v ne preveč oddaljeno prostorno gozdno jaso. Peter je odložil koso, prijel nehote za naboje, ki jih je zavoljo previdnosti vse nosil s sabo, in odhitel po puško. Vedel je, da je skopec pograbil plen in da se bo precej časa pomudil. Po vseh štirih in prihuljeno kakor maček se je priplazil na rob poseke. Skozi malinje je videl, kako trga med rdečimi jagodami ropar precej velikega rjavega ptiča. Pridvignil je puško in jo oslonil ob debelce mlade bukve. Odsekano se je oglasil strel. Kakor bi revs-nil togoten pes. Skopec je odskočil od tal; za vatel visoko perje se je usulo z njega. Padel je vznak, zafofotal s perutnicami in obležal- S prazno puško, z na pol oskubenim mladim gozdnim jerebom in z močno okrvavljenim mrtvim skopcem se je Peter vračal p° stezi k senosekom. „Holt!“ je planil izza debele bukve predenj žandar in zgrabil za cev. Peter se je zdrznil. Preden se je zavedel, je bil brez puške. „Kaj pa vendar delate, gospod Kranberger?“ je ugovarjal. „Take ptiče lovim, kakor si til" je jezno potresel orožnik Otmar Kranberger s košatim čopom zelenkasto se svetlikajočih peres za trdim klobukom. „Kar brž roke navzkriž, da te vklenem!“ ..Ne bom vam ušel. Zaprisežen lovec sem.“ Peter mu je mrko po-Sledal v razhudeni obraz. «Kaaaj? V samih hlačah in sraj- in z oselnikom od zadaj? Komu drugemu pravi! Kje pa imaš orožni list in lovsko karto?" ..Spodaj v stanu. Vrnite mi puško in pojdiva gledat!“ ..Puške ti sploh ne bom vrnil, če s' stokrat zaprisežen,“ je gonil svojo žandar. „Sem ti jo upravičeno odvzel, ko nimaš orožnega lista pri sebi.“ ..Ne vem, če je bilo čisto prav.“ ^oter je skomizgnil z rameni. Kran-čerger je pa zrasel, kakor bi ga b'l gad pičil. Peter mu kar nič več ni mogel dopovedati. Nazadnje je ^oral iti rad ali nerad brez puške Pr®d žandarjem mimo vseh seno-sekov in deklet v stan kazat orožni Ust- Sram ga ni bilo nič. Jezen je Pa bil, da je kar škripal z zobmi, hodnik se je zbal, da bi se Peter ne spozabil. Pa priče mu je bilo treba. Z obema je tudi on stopil v stan. Žandar Kranberger si je ogledal Päpirje in vrnil Petru manliherico: "Naj ti bo za zdaj prizaneseno; tubi zapisal te ne bom.“ "Kaaaj?" je zarežal Peter in se na9nil proti žandarju. „Vesel bodi, da jaz ne zbrodim! Bi, pa ne ma-rarn potov. Se bova že še drugače Sr®čala! Nič ne misli! Ni še vseh dni konec!“ Kranberger je od togote zardel: "Puško nazaj!“ -Si že zamudil. Je ne smeš več Vzeti. Vidiš ga!“ se je posmehoval P®ter in molil žandarju orožni list P°d nos. Hudnik se je komaj zdržal sme-ba- Kranberger je sprevidel, da mu ne kaže dlje muditi se. Zadel je Puško na rame, prijel za ročaj kri-',e sablje in odšel. Urno je zginil 'bed drevjem. Peter je pa njemu Pakljub trikrat zapovrstjo ustrelil 'n zavriskal na vse grlo. Odmev strelov je zabučal skozi Pršivco in ^ornarčo in se ubil v Orlišču. Po senožetih pa se je odtrgal vrisk za piskom. Žandar Karnberger je za-Putil jz vsakega nov posmeh. Razstreljenega roparja je Peter Vrgel v grm. Naj ga pobere lisica. Jereba je pa zvečer Francka spekla. Jedli so ga vsi. Pravzaprav se je vsak komaj dobro obliznil z njim. Vreme je bilo kakor nalašč za seno; sončno in rahlo vetrovno. Čudnikov rovt je bil že drugo dopoldne ves posečen. Po južini so moški znosili za dobra dva voza suhega sena v senik. Hodili so kar v tek. Čudnik in ženske so pa hiteli devati v kupe. Črnjava je zakrila nebo. Med Bukovskimi gorami je že grmelo. Priganjala je huda ura. Nad Zajamniki in Koprivnikom je pa še vedno sijalo sonce. „Kakor bi res imel dež v Ukancu mlade,“ je pogodrnjal Jernej. Dolg blisk je razsvetlil temne oblake. V ognjeni svetlobi je zažarelo tudi jezero. Skoraj hkrati je trdo zagrmelo. Zemlja se je potre- sla. Glasno so udarjale debele prve kaplje v vrhove drevja in na po-sečeno senožet. Kakor bi se hotela usuti toča. Čudnikovi so vsi stekli k seniku. Le Hribarjev Peter s široko navezano nosilno rjuho zadnjega suhega sena na hrbtu je prišel v korak. Vsa druščina se je bila umaknila dežju v dišeče seno. Čudnik sam je pa odšel v stan in si prižgal čedro. Tudi Petru je zadišal tobak, pa ga je Francka povabila poleg sebe na seno. Ni mogel, pa tudi ni maral odreči. Čudnikova Francka je bila mikavno dekle. Na streho je lila ploha. Vmes se Blejsko jezero je zamrznilo — drsalci so dobili na njem idealno gladko ploščo za drsanje. je bliskalo in treskalo. Grom je venomer odmeval od strmih sten, da se je sprevrgel v nepretrgano bučanje. „Bog in sveti križ božji!“ se je pokrižala ob ponovnem silnem blisku Meta in pričela glasno moliti v čast svetemu Mohorju in Fortunatu. Drugi so ji odgovarjali. Ploha je bičala jezero, da se je voda kar penila. Nevihta pa se je počasi valila proti Svetemu Janezu. Ob Budnici se je razklala na dvoje. Na streho senika je dež samo še na rahlo drobil, kakor bi hotel uspavati utrujene senoseke in grabljev-ke. Nikomur se ni ljubilo zapeti; še pogovarjali so se le paroma in skoraj šepetaje. Francka se je primaknila k Petru, ki je na pol ležal, na pol slonel v senu: „Zakaj je danes Kran-berger tako neotesano nastopil proti tebi?" „Kaj vem? Prevzeten je, da ga vse boli.“ Peter, ki na senu ni smel prižgati pipe, si je vtaknil posušeno bilko v usta in se poigraval z njo, da se je motil. „Sem mislila, da sta si prišla zavoljo kakšnega dekliča navzkriž.“ Francka je nagajivo svetlo pogledala in se primaknila še bliže. „Sama prav dobro veš, da se ne utegnem brigati za dekleta. Imam drugih skrbi čez glavo.“ Za hip je Peter pomislil, kako bi bilo, če bi Francka ne bila Čudnikova. „Pa Kranberger bolj utegne postopati za dekleti. 2e meni se je vsiljeval. Ni jih premalo slišal. Sedaj je menda Tkalčevo vzel na muho. Včeraj je prišel čez Komarčo z Ovčarije, kjer Jerca planini. Oteplje se ga, zato je bil nasajen kakor osa.“ „Kaj se mu je bilo treba potem prav nad mano znesti!“ Iz Petrovih besedi je siknila jeza. „Morebiti si mu prav ti pri Jerci na poti.“ Francka je dvignila glavo in vprašujoče pogledala Petra naravnost v obraz. „Jaaaz?“ se je začudil lovec. „Skoraj z vsako drugo sem doslej več govoril kakor s Tkalčevo.“ „Pa je brhka in pridna. Imela res ne bo več kakor samo balo, pa bi je bilo hudo škoda, če bi si takle žandar, ki komaj zna po naše go- voriti, obrisal prste ob njo. Midve sva se vedno dobro razumeli in se še.“ „Se kar ne upam mešati vmes. Bo Jerca name huda, če ji zmedem, da ne bo postala gospa.“ Peter se je smehljal. Francka je pa postala nejevoljna: „Saj veš, kakšna gospa! Da je še pes ne bo več povohal.“ „Saj je vendar ne more morati!“ je Peter nagajal Jerčini prijateljici. „Morati, morati! Seveda je ne more, premoti jo pa lahko. Ima dovolj nabrušen jezik. In pa — Jer-čin stan stoji na samoti. Nisem mislila, da si tak. Srnjake in gamse lahko varuješ, da bi se pa za poštenega bohinjskega dekliča potegnil, se pa braniš.“ Francka je postala precej glasna. „Ne sprita se nikar ne!“ se je oglasila od druge stene Meta, ki je ujela nekaj besedi. „Mir! Da bom mogel zaspati,“ je pogodrnjal Franckin brat Jernej-ček. „Ne vtikajte se v najin pogovor!" se je zasmejala Francka, da bi prikrila svojo vznemirjenost. Peter je pa na skrivaj ujel dekletovo roko: „Francka! Kaj pa, če se potem midva z Jero navadiva?“ „Prava reč! Lep par bi bila." Peter se je naredil užaljenega: „Tok, takole ti nič ni zame. Jaz sem pa vedno mislil, da boš kdaj moja.“ „Zakaj pa ne?“ je dekle dobro razumela, da jo Peter samo draži. „Kar s Staretovim šimnom se zmeni, če me odstopi! Na tako domačijo, kakršno bo on prevzel, bo lahko dobil drugo gospodinjo." „Se mu pa ne maram zameriti." „Potlej pa ni nič.“ Francka je obmolknila. Vedela je, da bo Peter naredil vse in še dokaj več, kakor ga je prosila. Besedo je povzel spet Peter: „Franček!" (Tako jo je namreč klical, če je hotel biti posebno ljubezniv do nje.) „Kaj je?" „Če bi se ne bal, da mi Staretov Šimen ušesa potrga, pa bi te poljubil. “ „Kaj pa te je tako prijelo?“ „Ker si me spomnila, kako naj ponagajam žandarju. No, pa tudi zato, ker si mi kar všeč." Peter ji je tesneje stisnil roko. „škoda, da nisem Tkalčeva Jerca,“ se je smejala Čudnikova. Peter se je hudomušno popraskal za ušesi. „O, hudirja, potem bi se pa moral jaz kar vselej ogniti samotnega stanu na Ovčariji, aü pa bi bilo gotovo kaj narobe." „Boš tiho!“ je sunila Francka razposajenega fanta. Francka in Peter sta utihnila-Mirno sta se drug poleg drugega v dišečem senu držala za roke in mislila vsak svoje misli. Lovec je opazil, da se zunaj spet jasni. Zganil se je. Dekletu se je pravkar zadremalo. Predramila se je in zdrznila: „Miruj, Peter, ko je vendar tako lepo poslušati dež!“ „Franček! Vso večnost bi ležal takole zraven tebe in bi se nič ne pritožil. Pa kaj, ko ne utegnem." Spustil je gorko dekletovo roko in se dvignil. „Kam se ti mudi?“ je trudno zaspano vprašala Francka. „Na Vögar. Kap bo vso srnjad pognal iz gošče na odprte prostore. Priložnost kaj rada tatu naredi. Znojev rovt pa spravljajo Martinč, Stagnarjev Balant in Skalarjev Joža. Saj jih poznaš. Vsi mrtvi so na lov. Jim grem pomagat skušnjavo premagovat." „Pust je tvoj posel. Kar smiliš se mi.“ Francki so se že spet zapi' rale oči. „Nič ne maraj, saj me bo spremljala puška, moja zvesta hladna družica.“ „Pa na Jerco nikar ne pozabi!" se je prelegla Francka na stran. „Ne bom,“ je obljubil Peter že med vrati in poskočil na tla. Peter je odhitel za jezero. Od dežja, rose in vode do kože premočen je prav takrat stopil v Znojev stan, ko Martinč ne bi mogel več obdržati Joža, da ne t>i šel po puško, da zaleze srnjaka-Kar vpričo Petra mu je zabrusil-„Kaj ti nisem pravil, da bo prišel?' Pa Peter je preslišal. Joža je zijal, Balant se je pa na glas zasmejal in ponudil premočenemu lovcu požirek žganja. Prilegel se mu je- (Se bo nadaljevalo) mogoče se bosfe pa le malo nasmehnili. . . ••Peterček, ali si pokazal zdrav-Uku jezik, kot sem ti naročila?“ ••Sem, mama, pa osle tudi." o ••2e dvajset let se nisva videli, Majda!" ••Po čem si me pa spoznala, Tin-ca?" ••Po plašču, Majda, po plašču." o ■•Kot vidim, Tone, pomagaš svoji ženi pri pranju." ••da, Janez, zvečer mi pa ona polaga pri pomivanju posode." o 2ena možu: „Kaj se ne bi mo-SJa midva enkrat razgovarjati ta-da bi ti molčal?" o ••Ko sva se spoznala, si mi re-^el, da sem čudovita. Takoj po po-reki si dejal, da sem čudežna. Zdaj pa praviš, da sem čudna." •,Ne bodi vendar čudaška!" o •■Včeraj si se na diskusijskem Večeru prav čedno blamiral," pravi zena možu. „Upajmo, da ni nihče °hazil, da si bil izjemoma trezen." O ••Kako gre Jurju?" ••Kaj še ne veš? Pred nekaj dne-v' /e prišel zvečer domov trezen, Pa ga njegov pes ni spoznal in ®a /e ugriznil.“ o V knjigarni vpraša kupec po knjigi „Mož, glava družine". Prodajalka mu odgovori: „Iščite v oddelku za pravljice!" o „Možek, kaj mi boš dal za božič?" „Za prihodnji božič dobiš uhane." „Kaj pa za letošnjega?" „Luknje v ušesa." o „On je hotel, da bi ga jaz osrečila za vse življenje." „In ti?" „Nisem se hotela poročiti z njim." „Torej si ga le osrečila!" o Janez je prišel zjutraj pet minut prepozno v službo. Vratar ga je vprašal: „Kako pa to, da prihajate prepozno?" Janez: „Zaspal sem." Drugi dan je odšel Janez zjutraj pet minut prepozno iz službe. Vratar ga je spet vprašal: „Kako to, da odhajate prepozno?" Janez: „Zaspal sem." O Škot Škotu: „Ali imaš vžigalico?" „Imam. Tule je!" „Kakšna smola! Tudi cigarete sem pozabil doma!“ „Potem mi pa, prosim, vrni vžigalico!" o „Možek, nocoj se mi pa res ne da iti k Močnikovim na večerjo." „Meni tudi ne, ženka. A če pomislim, kako vesela bosta, če naju ne bo, bi pa le rad šel!" „Ali smem imeti še en teden počitnic?" vpraša Tone sela. „Kaj? Saj ste imeli pravkar tri tedne počitnic!" je šef hud. „Rad bi se oženil." „To bi vendar mogli storiti v teh treh tednih." „Že, a nisem si hotel počitnic pokvariti." o Žena možu, ki spi pri odprtem televizijskem aparatu: „Ali naj ga zaprem ali pa naj ga pustim prižganega, da boš še naprej spal?" o „Moja mati tako sovraži mojega zaročenca, da komaj čaka, da bo postala njegova tašča." o „Prosim strup za podgane." „Koliko pa?" „Samo za dve osebi." (Nadaljevanje s str. 12) datelja Švare, za kar je prejel veliko priznanje. MARIBOR. — Z novim letom je začela obratovati električna železnica od Zidanega mosta do Maribora. Za mesto je to pomembna pridobitev, saj bo na ta način zmogla veliko več prometa, ki se bo tudi hitreje odvijal in povezoval z Ljubljano in Zagrebom. MARIBOR. — Mesto in okolica sta v minulem letu dobila 559 družbenih in nad 300 zasebnih stanovanj. Modernizirali in asfaltirali so 41 km makadamskih cestišč. Končana so dela na mnogih vodovodnih omrežjih v Rožni dolini, Ložnici, na Tržaški cesti in na manjših gradbiščih v mestu. V krajevnih skupnostih so zgradili 45 km novega vodovodnega omrežja in ga priključili na 1619 gospodinjstev. MARIBOR. — Za čistočo mesta in urejenost skrbi 49 delavcev „Snage", ki vestno opravljajo svoje delo. Ob Novem letu so dobili „pomagača", sesalni stroj, za pometanje cest. Ta nadomešča vsaj 12 metel in pridno pobira vse, kar ljudje, stroji in morda kakšna živalca pusti na cestah. Stroj je stal 70 milijonov sDin. MARIBOR. — Mariborsko gradbeno podjetje „Stavbar" gradi za svoje delavce samsko naselje južno od Železnikove ulice. Zidajo tri stolpnice, restavracijo in športno igrišče. SV. MIKLAVŽ. — Do začetka novega šolskega leta bodo zgradili novo šolo. Imela bo 3405 m? površine z 18 učilnicami, kabineti, kuhinjo in dvema telovadnicama. Ob njej bo zraste! tudi vrtec za 80 otrok. MUTA. — Krajevna skupnost in turistični delavci si prizadevajo, da bi kraj, ki je eden najlepših v tem delu Koroške, še olepšali. V ta namen prirejajo vsako leto tekmovanje za najlepšo hišo in okolje. Priznanja za leto 1974 so prejeli Greta Mihev, Mira Štruc, Greta Pisnik in Ančka Pečnik za urejanje celotnega kraja. (Nadaljevanje z 12. strani) Ne bi se spuščali v analizo posameznih navedb v tej izjavi, menimo le, da je bila napisana nekoliko prenagljeno in je zato povzročila vrsto govoric o avtomobilih, v katerih naj bi se prevažali člani našega uredništva in ki naj bi jih kupili iz sredstev, ki so jih bralci darovali v sklad Lačni otrok. V zvezi s tem smo že pojasnili, da ni šlo za avtomobile za člane uredništva, temveč za nekaj sanitetskih vozil, ki jih je Sklad poslal zdravnikom v nekaterih afriških državah. Podoben nesporazum je bil povezan z izjavo o „visokih potninah“-Ponovno izjavljamo, da se nihče izmed nas ni okoristil niti z dinarjem iz sredstev, ki so bila namenjena drugam. Delamo za honorarje, ki jih uredniki in sodelavci dobivamo iz rednih sredstev Družine (naročnina)-Kdor bi dejal, da so to veliki denarji, bi bil daleč od resnice. Vemo, da je težko braniti poštenost nekoga, vendar moramo ponovno poudariti, da osebnega koristoljubja ni bilo pri nobenem članu uredništev Družine in Ognjišča. V zvezi z nesporazumi okrog stopnje in plačevanja prometnega davka in literature, ki so jo našli v uredništvu, čakamo sodbe pristojnih organov. Namerno ni bilo storjenega ničesar, saj si sami najbolj želimo, da bi izčistili naš status. Komisija za družbeni nadzor je pri nas opravila svoje delo. Ne moremo ji odrekati te pravice, saj se zavedamo, da tudi za nas veljajo pozitivni zakoni, ki so veljavni v naši samoupravni družbi. Bolele pa so nas vse govorice in sumi, ki so jih poročila v zvezi z nami povzročila v slovenski javnosti. Razumljivo je, da nam tudi govorice, da so nekatere člane uredništva zaprli (pojavile so se v delu tujega tiska), niso koristile- Družina je doslej — menimo — pokazala dovolj posluha za stvarnost, v kateri živimo, in je po svojih močeh skušala (čeprav včasih s kritično besedo) iskati izhodišč za dialog s stvarnostjo. Pri tem se nismo spuščali v politiko, temveč le v analizo vrednotenj verskih dejavnosti s strani družbe. Zato so nam bila skrajno neprijetna podtikavanja z vseh strani. Nismo pa mogli (in tudi danes ne moremo) razumeti odmevov, ki so jih ta dejstva sprožila v nekaterih časopisih, na radiu in televiziji. Naši časnikarji so nas obsodili, preden je sodišče izreklo eno samo besedo-Vrgli so nas levom, ne da bi nam dali najmanjšo priložnost. Proglasili so nas za kriminalce in družbi nevarne elemente. In samo na podlag' suma, da nekaj ni v redu. Takšne komentarje navadno pišejo, ko je nekdo že obsojen in j® sum o kriminalu po običajni pravni poti potrjen. In še takrat navadno dajo „šanso" tudi obsojencu, saj naštejejo (vsaj morali bi našteti) tudi olajševalne okoliščine. Časnikar namreč „ne objavlja obtožb ali tožb, katerih očitni namen je izzvati zgražanje ali ki bi jih mogli uporabiti za izsiljevanje. Ne prejudicira odločbe sodišča, tako da bi podpiral samo en° stran; tudi ne sme pisati samo o stališčih in izjavah, ki jih je sodišč® predložila samo ena stran." (Srebrni jubilej Saveza novinara Jugoslavije, str. 537). 3. decembra letos je v Titogradu zasedalo predsedstvo SR Črne gore-Razpravljali so o obveščanju javnosti o sodnih procesih. Predsednik črnogorske skupščine je med drugim dejal: „Z zakonom bi morali natančno določiti, o čem je treba javnost s sodnega procesa informirati, saj je včasih poprejšnje .sojenje' v tisku, ki je pogosto javno obremenjevanje, za tiste, ki jih sodijo, hujše od pravega sojenja.“ Predsednik CK ZK Črne gore pa je v isti razpravi poudaril: „Novinar je dolžan pisat' resnično, objektivno, nekateri pa tega ne delajo, ker se v poročilih opredeljujejo in javnost spravljajo v zmoto." Menimo, da bi mogli obe izjavi brez vsakega sprenevedanja naobrnit' tudi na pisanje slovenskih (in tudi drugih) časnikarjev o „nepravilnostih pri Družini in Ognjišču". Če mora časnikar služiti resnici, s tem ni rečeno, da je lahko ta resnica NJEGOVA resnica. Pri pisanju o nas bi to morda mogli sklepati, saj ob vsej kampanji ni nihče potrkal na naša vrata, da bi slišal še našo plat zvona. Ce smo kakorkoli prekršili pozitivno zakonodajo, se ne izmikamo od-Sovornosti; ne moremo pa pristati na to, da bi kdorkoli, pa naj bo doma a|i v tujini, to zlorabljal. Menimo, da prav vsakega človeka v vesti obvezuje staro načelo: O nikomer ne moreš govoriti (ali pisati), da ni po-šten, dokler tega ne dokažeš! Družina, Ljubljana, Božič 1974, str. 3. i---------------------------------------------------- Oz tuieya tiska 2 izrezki iz nepristranskih tujih časopisov osvetljujemo življenje v domovini. Izbor komentarjev skuša biti čim tehtnejši. Seveda pa odgovarjajo za točnost pisanja časopisi oziroma njih poročevavci. Op. ured. AL-I SE RES PRIPRAVLJA V JUGOSLAVIJI ZAKON PROTI VEROUKU? Pri Cerkvah in drugih verskih občestvih Jugoslavije je povzročila zaskrbljenost novica, da pripravlja republika Makedonija zakon, ki naj bi Prepovedal poučevanje verouka otrok do petnajstega leta starosti. Zakon, k' je, kakor kaže, malo pred tem, da začne veljati, naj bi vseboval ka-2enske določbe za duhovnike, ki bi otroke učili verouk, pa tudi za starše, ki bi pošiljali otroke k verouku. Ce bo zakon obveljal, bo prizadel predvsem makedonsko pravoslavno Cerkev, ki je številčno najmočnejša verska skupnost Makedonije. Prizadet bi bii pa tudi islam, h kateremu se priznava večina v jugoslovanski Makedoniji živečih Turkov in Albancev, kot tudi katoliška Cerkev, ki šteje Pied svoje vernike v Makedoniji predvsem pripadnike albanske manjšine 'n ki ima v Skopju škofa. če bi zakon obveljal, bi se s tem odločilno spremenila cerkvena po-iitika jugoslovanske partije. Doslej ni v komunistični Jugoslaviji nobenih ikonskih določil proti verouku. Seveda pa oblast na mnoge načine verski Pouk ovira: pogosto sramotijo komunistični učitelji pred vsem razredom Pbence, ki hodijo k verouku, in jih ocenjujejo s slabimi redi; mnogo star-^ev, ki pošiljajo otroke k verouku, trpi škodo v poklicu; duhovniki, posebno v manjših krajih, ki privabijo k verouku mnogo otrok in mladincev, so često izpostavljeni nadlegovanju krajevnih oblasti. Mera oviranja je različna po pokrajinah, pogosto celč od kraja do ^aja. Tudi je bilo v tem močno valovanje med posameznimi časovnimi 0clseki notranjepolitičnega razvoja v Jugoslaviji. V dobi resnih političnih 'n gospodarskih reform (od srede šestdesetih let pa do začetka sedem-besetih) je pritisk oblasti na poučevanje verouka vidno upadel. Na vsak način pa je bil doslej tak pritisk brez zakonite osnove. To je ugodno vpli-valo na pogum otrok in staršev, na pritožbe župnikov in njihovih škofov bri državnih oblasteh in končno (od 1966) na posredovanje papeškega Poslanika v Beogradu pri vladi. Ce bo verouk za otroke do petnajstega 'eta z zakonom prepovedan, bodo pritožbe v posameznih primerih že Vr>aprej nemogoče. Ta zaskrbljenost velja za sedaj le za Makedonijo. Ali pa bo ostala tako Sloboka novost državne cerkvene politike omejena le na delno republiko? Vzbuja se vprašanje, ali ne bi jugoslovanska partija rada zato, da bi ta akcija vzbudila manj pozornosti, začela z njo v oddaljeni Makedoniji in i° potem polagoma razširila prek vse države. Največ nasprotovanja proti prepovedi otroškega verouka bi bilo pričakovati od katoliške Cerkve, ker ima pri njej načrtni verouk močnejšo tradicijo in je širše uveden kot pri pravoslavju in islamu. Večina jugo- NEGOVA V POMURJU. — Na prvih obronkih Slovenskih goric je gručasto naselje Negova. Poleg stare cerkve in šole je stari grad. Listine ga prvič omenjajo v 11. stoletju. Vse do zadnje vojne je grad služil stanovalcem in je bil dobro vzdrževan. Trenutno ni nikogar, ki bi se zanj zavzel in ga rešil starostnih problemov. V tem kraju so bila odkrita tudi grobišča iz mlajše kamene dobe. Kraj je turistom do sedaj nepoznan, čeprav zelo bogat pristnega življenja. NOVA GORICA. — Strojna fakulteta iz Ljubljane je v Novi Gorici odprla oddelek za izredni študij. V prvi letnik se je vpisalo 76 slušateljev. S tem želijo reševati kadrovske probleme. V nekaj letih bo Goriška potrebovala 370 ekonomistov in 168 strojnih inženirjev. Pred letom je bila v Šempetru pri Gorici odprta pedagoška akademija. Pripravljajo pa še pouk za ekonomske oddelke. NOVO MESTO. — Največji proizvodni koncern v Jugoslaviji je Ru-darskotopilniški bazen Bor, na drugem mestu je zagrebška Ina, na tretjem Rudarsko-metalurški kombinat Zenica. Največja delovna organizacija v Sloveniji, Iskra, je na desetem mestu. Novomeška IMV pa je v jugoslovanskem merilu na 75. mestu, v slovenskem pa na desetem. Kljub vsemu pa je IMV največja proizvajalka avtomobilskih prikolic v Evropi. NOVO MESTO. — V novomeški občini že dve leti prejemajo otroške doklade tudi kmečki otroci do 15. leta starosti. Deležni so jih tisti otroci, katerih staršev katastrski dohodek ne presega 2.000 dinarjev. S tem se počasi zmanjšujejo socialne razlike, ki so najbolj občutljive na kmetih. RADOVLJICA. — Delavska univerza v Radovljici si je v stari graščini uredila in opremila 10 učilnic, kabinet, knjižnico in dvorano za 100 slušateljev. Predvsem odrasli se za reden pouk in seminarje vedno bolj zanimajo, kar kažejo številke. Na administrativni ekonomski in komercialni šoli je 272 (Dalje na 38. strani) LEGENDA O KRIŽAVCU Ko je Herod zvedel, da sta Marija in Jožef z Jezusom zbežala, je poslal za njimi vojake. Ti naj bi otroka umorili. Vojaki so vzeti iz hleva najbolj iskre konje, jih zajahali in zdirjali za ubežniki. Kmalu so bili Sveti družini za petami, kajti dobri osliček, ki je nosil na hrbtu Marijo in otroka, ni mogel r erkh kästner («ft« deiektii/L \_______________________________v Emil je vstopil na vlak za Berlin. Snel si je šolarsko čepico in rekel: „Dober dan, gospe in gospodje! Je morebiti še prazen kak prostorček?“ Seveda je bil še en prostor na voljo. In neka debela gospa, ki si je bila sezula levi čevelj, ker jo je tiščal, je dejala svojemu sosedu, možaku, ki je pri dihanju strašno sopel: „Takšni vljudni otroci so dandanes redki. Če samo pomislim na svojo mladost, o Bog! takrat je vladal drugačen duh.“ Pri tem je s potlačenim prstom v levi nogavici v taktu telovadila naokrog. Emil je to z zanimanjem gledal. In možak je od samega sopihanja komajda zmogel prikimati. Potipal se je po desnem žepu v suknjiču in ni odnehal, dokler ni zaslišal šelesteti kuverte. Sopotniki so bili videti zaenkrat čisto zaupanja vredni in ne ravno kot razbojniki in morilci. Poleg strašno sopihajočega moža je sedela ženska, ki je kvačkala šal. In ob oknu, zraven Emila, je neki gospod v trdem klobuku bral časopis. Naenkrat je odložil list na stran, potegnil iz žepa kos čokolade, jo pomolil dečku in dejal: „No, mladi mož, bi?“ „Če smem," je odgovoril Emil in vzel čokolado. Potlej si je, šele po vsem tem, hlastno potegnil čepico z glave, se priklonil in povedal: „Emil Tischbein mi je ime." Sopotniki so se nasmehnili. Tudi gospod je privzdignil trdi klobuk in dejal: „Me veseli, iaZ se imenujem Grundeis.“ „Jaz se peljem v Berlin,“ ie povedal Emil. „Tako, tako, v Berlin se pelješ? je vprašal gospod Grundeis. „Ja, in babica me čaka na p°' staji ob Friderikovi cesti pri cvet' ličarskem kiosku," je odgovoril Emil in se spet prijel za suknjič-In kuverta je zašelestela, hvala Bogu, še je tu. „Že poznaš Berlin?" „Ne.“ „No, potem se boš pač čudil! V Berlinu imajo zadnje čase hiše, k' so visoke sto nadstropij, in strehe so morali privezati na nebo, da jid ne zanese naprej... In kadar se komu posebno mudi in hoče prit' v kako drugo mestno četrt, 9a spravijo na pošti brž v zaboj, vtaknejo zaboj v cev in ga izstreli)0 kakor cevno pošto na poštni urad. ki stoji v tisti četrti, v katero t>' človek rad šel... “ Mož, ki je tako strašno sopel« je rekel gospodu v trdem klobuku: „Nehajte že s temi neumnostmi!' Debeli gospe Jakob so od strahu obstali prsti na nogi. In gospa- ^ je kvačkala šal, je nehala delati. Emil se je prisiljeno zasmejal. n gospoda sta se spustila v daljše Prerekanje. Vlak je ustavil na neki veliki po-stajl- Emil ni videl nobenega po-j^ajnega napisa in tudi ni razumel, *ai je zatulil sprevodnik pred ok-n°m. Skoraj vsi potniki so izstopili: s°Pihajoči mož, kvačkajoča gospa |n ledi gospa Jakob. Toliko da ni '^topila prepozno, ker si ni mogla ZaPeti čevlja. Ih potem sta bila on in gospod s trdim klobukom sama. To Emilu 1 bil opreveč pogodu. Možak, ki 6H čokolado in pripoveduje pri-smojene zgodbice, ni zanesljiva stvar. Emil si je hotel za spremembo 2nova seči h kuverti. Vendar si ni ^P3!, temveč je, ko je vlak odpe-Jal naprej, šel na stranišče, tam p°tegnil kuverto iz žepa, preštel enar — §e se je ujemalo — in ni 6clel, kaj naj stori. Končno mu je hPkaj prišlo na misel. Vzel je bu-Clko, ki jo je našel v ovratniku na Suknjiču, z njo prebodel najprej r' bankovce, potlej pa kuverto in Nadnje podlogo obleke. Denar ie tako rekoč pritrdil. Tako, si mislil, zdaj se ne more nič več 9oditi. in potem se je vrnil v od-delek. Gospod Grundeis se je medtem bobno zleknil v kotu in je spal. rnil je bil vesel, da se mu ni treba p°9ovarjati, in se je zagledal skoz kno. Zunaj so se pomikali mimo revje, mlini na veter, polja, to-arne, črede krav, kmetje, ki so mahali z roko. In bilo je zelo lepo [beti, kako se vse to vrti mimo, koraj kakor na gramofonski plo-.C|- A navsezadnje ni mogoče ure n hre strmeti skoz okno. Gospod Grundeis je spal kar na-^rei in rahlo smrčal. Emil bi bil ad vstal in odkorakal, a potem bi 1 onega zbudil, tega pa nikakor ni hotel. Zato se je naslonil v nasprotni kot oddelka in si ogledoval spečega moža. Zakaj je le ves čas pokrit s klobukom? In podolgovat obraz je imel, čisto ozke črne brke in okrog ust tisoč gub, in ušesa so bila zelo tanka in so štrlela močno narazen. Hopla! Emil se je zdrznil in se prestrašil. Skorajda bi bil zaspal! Poskusil je s preštevanjem gumbov. Štel je od zgoraj dol in zatem še enkrat od spodaj navzgor. Od zgoraj dol je bilo triindvajset gumbov. In od spodaj gor štiriindvajset. Emil se je naslonil s hrbtom na steno in preudarjal, kako je to mogoče. In pri tem je zaspal. Sanjalo se mu je, da so v vlak vprežen! konji in se podijo za njim. Zdrvel je v visoko hišo, a vlak je drdral za njim. Zagledal je ob hiši železno lestev. In je začel plezati. A, groza, vlak je drdral po klinih na lestvi kvišku. Takrat ga je nekaj neznansko sunilo. In — se je zbudil. Gospoda s trdim klobukom ni bilo več. Emil si je počasi segel v desni notranji žep. 2ep je bil prazen! Denarja ni bilo več! (Bo še) tako urno teči kot konji kralja Heroda. Marija je prva zaslišala topot konjskih kopit na kamnatih tleh. Vojaki so bili že čisto blizu, nikjer pa ni bilo nobenega nasada oljk ali žitnega polja, kamor bi se mogla Marija in Jožef z otrokom skriti. Vse naokrog je bila le puščava in gole skale. Zadnji hip je opazil Jožef sredi skal votlino. Brž je peljal vanjo oslička. Marija je zaskrbljeno dejala: „Če nas vojaki tu najdejo, smo zgubljeni. Vhod v votlino je ja odprt in takoj nas bodo mogli opaziti, če bodo prijahali mimo." V votlini je živel majhen pajek. Ko je zaslišal Marijine tožbe, je takoj splezal k vhodu in jel pred njim plesti veliko mrežo. Komaj jo je skončal, že so prijezdili vojaki. Eden od njih je skočil s konja, stekel k votlini in zaklical tovarišem: „Tu morajo biti! Daleč naokoli ni nobenega drugega skrivališča." Poveljnik je pa pokazal na pajkovo mrežo na vhodu v votlino in dejal: „Le kako naj bi prišli v votlino? Saj bi morala biti v tem primeru mreža raztrgana!" Vojak je spet zajahal konja in z ostalimi odjezdil dalje. Mariji in Jožefu je srce od strahu pred hudobnimi vojaki tolklo na glas. Pa jih ni, hvala Bogu, nihče od vojakov slišal. Srečna in vesela sta se zahvalila Bogu, da je rešil Jezusa iz skrajne stiske. Od tistega dne nosi mali pajek na hrbtu znamenje križa. In vzdeli so mu lepo ime: križa-vec. (Nadaljevanje s str. 35) slušateljev, na raznih seminarjih preko 700, jezikovnih tečajih 170. Veliko zanimanja je tudi za gospodinjske tečaje. ROGAŠKA SLATINA. — Leta 1860 je imela Rogaška Slatina sedem hotelov s 728 posteljami, leta 1918 13 hotelov s 1300 posteljami, od lanskega decembra pa ima 14 hotelov s skupno 1709 posteljami, ko je bil odprt novi moderni hotel „Donat“. Ima pa tudi pokrit bazen in avtomatično kegljišče. PTUJ. — V bližini Rabelčje vasi pri Ptuju je skupina arheologov iz ptujskega muzeja končala z delom ob izkopavanju devet rimskih lončarskih in opekarskih peči iz obdobja med 2. in 4. stol. po Kr. Eno od teh peči bodo restavrirali. SELNICA OB DRAVI. — To naselje je dobilo prvi večji industrijski objekt. Mariborsko trgovsko podjetje „Ferromoto" je zgradilo tovarno „Ferrotherm“, v katerem proizvajajo elemente za grelno tehniko. Sedaj proizvajajo kotle od 25 do 100 tisoč kilokalorij. SEMIČ. — V stari semiški šoli, zidani leta 1838, je lepa krajevna muzejska zbirka. S številnimi oddelki razstavljenih predmetov kažejo čas in življenje v Semiču od najstarejših dob do danes. Arheološki oddelek ima dragocene naj-denine iz Strekljevca, kjer še vedno tečejo izkopavanja. Veliko ostankov je iz znanih belokranjskih gradov. Iz zgodovine Semiča je vrsta dokumentacij: hranilnica, vodovod, gradnja belokranjske železnice z znanim semiškim predorom. Veliko predmetov je iz kmečkega, tržnega in obrtnega področja, ki ponazarjajo življenje v preteklosti. SEMPAS NA VIPAVSKEM. — „Šem-paška komuna" je skupina mladih ljudi, ki so pred petimi leti kot hipiji prišli iz mesta in se naselili v skromni kmečki hiši nad vasjo. Prišli so z željo, da bi zopet začutili dober, svež vonj matere zemlje in vsega, kar nas v skrivnosti narave obdaja. Njihovo vsakdanje življenje je preprosto in skromno, (Nadaljevanje s str. 35) slovanskih katoličanov živi na Hrvaškem, v Sloveniji in v Bosni-Herce-govini. Če bo verouk tam prepovedan, bo katolicizem v Jugoslaviji prizadet v svojem živčnem središču. V Rimu, kjer je novica iz Makedonije vzbudila osuplost, upajo, da do tega zakona le ne bo prišlo. Omenjajo, da bi Jugoslavija zdrsnila cer-kveno-politično s takšno uredbo nazaj za več držav Vzhodnega bloka in bi se izenačila s Sovjetsko zvezo, kjer je verouk otrok s kaznijo prepovedan. Celo Češkoslovaška bi bila s svojo strogo cerkveno politiko v takem primeru glede verouka, vsaj po zakonski plati, pred Jugoslavijo. Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt, 31. dec. 1974. ROKA IZ BEOGRADA „Učitelji morajo organizirati izvenšolske dejavnosti in urediti prosti čas otrok tako, da ti ne bodo hodili ob nedeljah v cerkev." To navodilo stoji na listini za seminar zdomskih učiteljev, ki ga je organizirala KP Plitvice na Hrvaškem. Da se tega povelja učitelji učencev iz Jugoslavije v ZR Nemčiji držijo, se je mogoče prepričati na področju Frankfurta: samö tam uči 23 komunističnih pedagogov. Pri šolskem pouku, ki je pod nadzorstvom prosvetnega ministra v Hessenu, opravljajo ti nemoteno komunistično indoktrinacijo. KP prikazujejo kot edino napredno stranko, socializem poveličujejo kot edino zveličavno družbeno ureditev. Otroci se morajo nagovarjati s „tovariši". Učitelji, ki delujejo na frankfurtskem področju, veljajo za vzor: v tedniku „Yu-novosti“ so bili deležni izrecne pohvale beograjske vlade. Iz strahu pred roko jugoslovanskega režima, ki jo je čutiti tudi zunaj domovine, večina staršev to dvomljivo obliko vzgoje trpi. Vendar se mno-žč pri pristojnih oblasteh v Hessenu ogorčeni protesti proti tej indoktrinaciji. Pri obiskovanju državne šole v demokratični državi — tako dokazujejo starši šolarjev — morejo učenci zahtevati tudi demokratične pravice svobodne ustavne ureditve. Rheinischer Merkur, Köln, 27. dec. 1974. ZAKAJ SE JUGOSLAVIJA OSLANJA NA SOVJETSKO ZVEZO? Jugoslovanski notranjepolitični tečaj, katerega znaki so ideološka zaostritev, centralizacija, oblast tajne policije in monopolno odločanje majhne skupine, sili današnje jugoslovansko vodstvo, da se proti svojemu lastnemu interesu po neodvisnosti oslanja na garancijsko silo leninizma — poznega stalinizma, na Sovjetsko zvezo. Kje drugje naj bi iskalo oporo, ko je udarilo skoraj po vseh narodih svoje večnarodne države, po reformističnem izobraženstvu, gospodarski vodilni plasti in tudi Cerkvah in ko ne more zaradi dirjajoče inflacije in brezposelnosti graditi niti na spodnje plasti delavstva? Njegova notranja politika je tudi nagnila jugoslovansko vodstvo do tega, da je pred nedavnim napadlo v partijskem listu Borba Solženicyna: jugoslovanski „protirevolucionarji“, „liberalci“, „nacionalisti" naj bi razumeli, da nimajo nobenega razloga za upanje. Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt, 30. dec. 1974. VEČ DELATI, MANJ TROSITI Predsednik Tito je v svojem začetnem govoru na sedmem kongresu jugoslovanskih sindikatov v Beogradu krepko pozval Jugoslovane, „naj več delajo in manj trošijo". Nihče ni kritiziral tega poziva. Je pa seveda treba povedati, da si v Jugoslaviji sindikati ne morejo dovoliti, da bi napadali oblast... L'Aurore, Pariz, 18. dec. 1974. PROCES PROTI HRVAŠKIM NACIONALISTOM JE PREKINJEN Prvič je bila sedaj v jugoslovanski javnosti omenjena v nekem časopisnem razgovoru s hrvaškim vrhovnim funkcionarjem Josipom Vrhovcem aretacija „teroristične skupine" v Zagrebu. O tej „skupini“ nastajajo že od novembra dalje v Beogradu in Zagrebu vedno nove govorice, a uradno niso objavili ne števila prijetih — v diplomatskih krogih se je govorilo o 250 osebah — ne poedinosti iz njihovega programa in ciljev. V razgovoru z zagrebškim časopisom Večernji list je izjavil član jugoslovanskega partijskega predsedstva Vrhovec, da je terorizem splošen evropski in izvenevropski pojav in da je ta čas ves svet prizadet od „terorističnega vala“. Proti Jugoslaviji naperjeni udarci „najbrž še niso“ pojav, ki bi zrastel na domačih tleh. Za njimi naj bi se skrival mračen, čisto natančno začrtan politični načrt. Organi državne varnosti naj bi sicer v boju proti temu dosegli nekaj lepih uspehov, a pristojna oblast bi se morala še bistveno bolj prizadevati, da bo dosegla „še učinkovitejše rezultate“. V tem razgovoru stoji tudi beseda o „procesu proti teroristom“ v Zadru, s katerim so očitno v zvezi aretacije v Zagrebu. Ta proces proti skupini, ki samo sebe imenuje „Hrvaška osvobodilna in revolucionarna vojska“, se vrši od začetka (20. nov.) tako, da so javnost in očitno tudi jugoslovanski novinarji od njega izključeni. Vsekakor ni bil že nekaj tednov v nobenem časopisu omenjen. Po govoricah, ki krožijo po Beogradu, je bil proces, ki je bil skraja določen za tri tedne, prekinjen. Datum zopetnega začetka še ni določen. Medtem ko se je večina obtožencev vedla skesano, naj bi se študent Belušič kot vodja dobro izkazal, tako poročajo neuradne vesti iz Zadra. Ta naj bi dal sodnikom v zapisnik konkretne in podrobne politične ideje nacionalno zavednih, po njegovih trditvah nikakor ne le v tujini živečih Hrvatov. Samozavestni in izzivalni nastop obtoženega Belušiča in njegovi natančni načrti za ustanovitev bodoče „svobodne države Hrvaške“ naj bi bili, kot domnevajo, glavni razlog, da je bila javnost od procesa izključena. Ostro kritiko je izrekel Vrhovec v novoletnem razgovoru tudi na račun krščanskih Cerkva v Jugoslaviji, predvsem na račun zagrebškega katoliškega lista Glasa koncila, ki naj bi ravnal proti „družbenim koristim“. Obstajala naj bi „zavidljiva povezanost nekaterih rimsko-katoliških in drugih cerkvenih krogov v skupni akciji proti našemu družbenemu sistemu“. Pri tem se Cerkve sklicujejo na jugoslovansko ustavo in trdijo celč, da se jim krati v njej zagotovljena svoboda, je pojasnil Vrhovec in dodal: „Pri teh akcijah morejo cerkvene oblasti izrabljati vrste določenih slabosti, ki jih mi imamo.“ Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt, 4. jan. 1975. a bogato po medsebojni usklajenosti in enovitosti. Poleg vsakdanjih opravil posvetijo veliko časa duhovnemu življenju in iskanju prave bivanjskosti. Njihovo osrednje dejanje je meditacija. Tako rastejo med ljudmi novi pričevalci iskrenega življenja. Ljudje so jih veseli. V njih so našli zaupanje in prijatelje. VELENJE. — V tem mestu imajo posebno komisijo, ki ščiti nove izume in razne racionalizacije v podjetjih. Letos je komisija na novo registrirala 25 izumov in izboljšav v proizvodnji. Z novimi postopki pri delu so prihranili preko dve milijardi dinarjev. Za nagrade pa je bilo izplačanih komaj 3,5% od prihranka. VINSKI VRH. — V okviru akcij za odpravo posledic na Kozjanskem so Zasavci dogradili telefon z 20 priključki. Sredstva in delo so sami prispevali. Avtomatska telefonska centrala bo za hribovsko območje velika pridobitev. Prvi priključek so namestili v šoli. VITOMARCI. — Osnovna šola v Vitomarcih je stara nad 100 let in je zaradi dotrajanosti podprta s tramovi. Sočasno z otvoritvijo nove šole v Dornavi spomladi bodo začeli graditi novo montažno šolo v Vitomarcih (Slovenske gorice). Pripravljalna dela za novo šolo so se začela tudi v Markovcih na Ptujskem polju. beograjski dnevnik mora postati glasilo oblastnikov Videti je, da je prišel v Jugoslaviji razvoj, ki se je pričel pred dvema letoma in ki naj bi izročil ves tisk v izključno partijske roke, v svojo zadnjo fazo. Todo Kurtovič, tajnik politbiroja ZKJ, je pred kratkim v članku v Borbi izjavil: „Mislim, da moramo začeti bolj odločno akcijo Predvsem za ozdravljenje kadrov nekaterih izdajateljskih podjetij. So ljudje, ki ne smejo več ostati v vodstvu nekaterih publikacij.“ Dva tedna po tem opominu tistim, „ki še ne razumejo, kaj mi (partija) hočemo“, stoji vodstvo velikega beograjskega dnevnika Politike pred dejstvom, da bo doživelo globoke spremembe. Vukoje Bulatovič, do nedavnega minister za informacije v srbski vladi, bo v kratkem imenovan za direktorja in glavnega urednika tega časopisa. V dobi čistke v vodstvu srbske KP v oktobru 1972 je bil ta beograjski dnevnik na glasu, da je precej neodvisen v presojanju, in so ga imeli za trdnjavo svobodnjaške miselnosti. V Jugoslaviji ima zveste bralce, saj izhaja v 270.000 izvodih, medtem ko doseže Borba le s težavo naklado 35.000 izvodov. Le Figaro, Pariz, 1. jan. 1975. VRHPOLJE pri VIPAVI. — V tem kraju imajo dve cerkvi. Na začetku stoletja so si verniki sezidali novo župnijsko cerkev, kjer se radi zbirajo. Sedaj so začeli obnavljati še prvotno cerkev. Ob prenavljanju so naleteli na zazidana gotska okna, poslikana s freskami. ZASAVJE. — Rudarji zasavskih premogovnikov Trbovlje so lani nakopali 1,634.000 ton premoga. Tretjina izkopa je šlo za elektrogospodarstvo. Glede na zmogljivosti in povpraševanje bi lahko prodali še 200 tisoč ton več, če jim ne bi primanjkovalo delovne sile. mali oglasi PREVODE DOKUMENTOV, ki jih potrebujete za sklenitev zakona, vam radi poskrbijo slovenski duhovniki. Obrnite se vedno na najbližjega! ZA CERKVENO POROKO potrebujete krstni list, ki ni star več kot tri mesece: Javite se en mesec pred poroko pri duhovniku, ki vas bo poročil, da lahko uredi oklice in dokumente in se zmeni s krajevnim župnikom za kraj in čas poroke. NA VSEH URADIH, kjer vas sprašujejo po narodnosti ali državljanstvu, povejte najprej, da ste Slovenci, potem šele, da ste Jugoslovani. Pri izpolnjevanju vseh formularjev napišite pri rojstnem kraju vedno: Slove-nija-Jugoslavija. MALE OGLASE sprejema uredništvo „Naše luči" do 5. v mesecu pred naslednjo številko. Oglasi smejo obsegati največ 100 besed. Za vsebino oglasov uredništvo ne odgovarja. Cenik malih oglasov: Minimalna cena (do 20 besed) je: 40 avstrijskih šilingov, vsaka nadaljnja beseda pa 1.50 avstrijskega šilinga (ali enako vrednost v drugi valuti). Uredništvo posreduje le naslov oglaše-vavca, na druga vprašanja glede malih oglasov ne odgovarja. Kdor hoče zvedeti za naslov ogla-ševavca, naj pošlje v pismu v denarju ali v mednarodnih poštnih kuponih pristojbino za dvoje pisem v tujino. • JANKOVIČ, 17 rue de Belgrade, 54 Tucquegnieux, Francija, posreduje uradne prevode in prošnje. Pišite mu! • PREVAJALSKA PISARNA V MÜN-CHNU vam ekspresno in uradno uredi vse prevode iz slovenščine in srbohrvaščine, piše prošnje, daje informacije in poučuje nemščino po zanesljivi metodi. Dipl. filolog JOSEPH ARECH, 8 München 50, Pfeilschifterstraße 21, tel. 14 13 702. • PREVAJAM iz slovenščine v nemščino in obratno hitro in poceni. Vse prevode sodno overovim. Sodni prevajalec Monika ZIBELNIK, 8 München 50, Franz-Albert-Straße 12, BR Deutschland. Telefon (zvečer in konec tedna) 089-812 30 59. • SLOVENEC, 35 let, iz Maribora, dalj časa v Münchnu, avtomehanik, želi spoznati Slovenko od 28 do 35 let, lahko z enim otrokom, da bi se z njo poročil. Naslov posreduje uprava Naše luči, če pošljete pristojbino, kot je navedena v barvnem pasu te strani spodaj. (Št. 2). • SLOVENKO, staro do 35 let, veščo v gostinski stroki (kuharica ali točilka), sposobno tudi za hotel-Garni, poštni ncAUcJUiik POŠILJATELJEM PESMI: V zadnjem času smo prejeli tri pisma s pesmimi: iz Anglije, Nemčije in Nizozemske. Naj ponovno pojasnimo, da v „Naši luči" pesmi načelno ne objavljamo (razen v rubriki za otroke in kdaj pa kdaj Balantičeve). Kljub temu bomo v bodoče med pismi bralcev objavili tudi pesmi, če bodo za tisk zrele. O omenjenih treh pošiljkah ni mogoče tega reči. Pri ocenjevanju pesmi bomo skušali biti zares popolnoma nepristranski: če bo kakšna pesem dosegla vsaj najnižjo zahtevano zrelost, jo bomo objavili. TONČEK, KÖLN, NEMČIJA — Hvala za iskreno priznanje o Binkoštnem srečanju v DOsseldorfu! Glede objavljanja pesmi smo zapisali zgoraj. N. N., LENS, FRANCIJA — Upokojeni rudar nam je kot odmev na članek „Duhovščina nas ovira pri našem delu" med drugim pisal: „Tudi pri nas v Franciji imamo agente. Vsi smo zabeleženi, kdo od nas je v partiji. Po teh podatkih se odloča išče Slovenec, nemški državljan. S primerno vsoto denarja lahko postane tudi družabnica v obratu. Zaželeno je znanje angleščine ali francoščine, zaradi morebitne poznejše preselitve v Kanado, ni pa pogoj. Slika, ne starejša od 6 mesecev, zaželena; na zahtevo jo vrnem. Tajnost zajamčena. Glede naslova velja isto kot pri prejšnjem oglasu, (št. 3) • „VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ!" — Če nas zapusti sreča, iščemo hote ali nehote krivdo pri drugih. Toda že našim prednikom je bilo dobro znano, ko so zasnovali pregovor: „Vsak ie svoje sreče kovač“, da pri neuspehih in težavah v življenju leži krivda največkrat pri nas samih; v našem karakterju in napačnem odnosu do okolice. Kakšen je moj karakter, kje leži krivda mojih neuspehov in kaj lahko storim za izboljšanje mojega položaja? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja Vam lahko odgovori dipl. gi"a" folog FRANC UDOVIČ, 8070 Ingolstadt, Postfach 2901, BRD. Kratko pismo zadostuje — stroga zaupnost je jamčena. • Enodružinsko HIŠO z lokalom, primernim za vsako obrt, prodam-Franc Domine, Mariborska cesta 54 a, Ptuj, Slovenija, Jugoslavija. kvalifikacija ali renta po konvenciji-Kar so jih po agentih zvabili v partijo, so jih večinoma ujeli na lakomnost-Mi pa, preprosti upokojeni rudarji, re prodamo svoje vere za Judeževe denarje." F. A., STUTTGART, NEMČIJA " Oprostite, da popravljenega imena nastopajočega na Binkoštnem srečanju v Stuttgartu nismo objavili. Pismo se nam je zamešalo. Sedaj bi bil P°' pravek prepozen. PISMA MISIJONARJEV — Lani smo pošiljali vsem slovenskim misijonarjem „Našo luč" zastonj, ker se nam je posrečilo dobiti toliko dobrotnikov, ki so jo zanje plačali. Zadnji čas le dospela vrsta pisem od njih z zahvalo za brezplačno pošiljanje revije in % upanjem za naprej. Marsikdo od njih tudi poroča o svojem delu. Zal, nam vedno zmanjkuje prostora za te nji' hove zanimive prispevke. V bodoča bomo skušali dobili kje v reviji vsa! malo prostora za ta pisma. J. D., GÖPPINGEN, NEMČIJA " Glede informacij o delovnih mestih v Avstriji je edina pot ta, da se obrnete na najbližji avstrijski konzulat v Nemčiji. Udo?, Udafi, Ufe?... RAČUNSKI PROBLEM ©<»><§)+€><£>-©(!)<§> ©0 ©0®+©<§)=©€)<§) Ta računski problem je zanimiv zato, ker ima dve možni rešitvi. Seveda odgovarja pri vsaki od obeh rešitev posamezni znak določeni številki. Skušajte najti rešitvi brez posebne pomoči. Če pa ne gre, vam nudimo majhno pomoč: pri eni rešitvi je končna vsota (na desni spodaj) 789, pri drugi pa 894. KAKO ČEZ REKO? Štiri osebe morajo prepluli reko v majhnem čolnu, ki more peljati le 90 kd teže naenkrat. Moža tehtata vsak po 90 kg, en otrok tehta 43 kg, drugi pa 47 kg. Kolikokrat in na kakšen način morajo čez reko, da bodo vsi na drugi strani, ne da bi čoln preobremenili? TAT Samosprožilna fotografska kamera je ujela tatu pri kraji. Policija je prijela šest osumljencev, katerih slike so objavljene pod sliko tatu pri „delu“. Kateri od šestih je kradel? ------------—----------\ DVOUMNI UGANKI Kaj je med Kranjem in Jesenicami? Kakšen je črnec, ki pade v Rdeče morje? REŠITEV PREJŠNJIH UGANK RAČUNSKI PROBLEM: 1. rešitev: 536 + 418 = 954; 354 — 236 = 118; 182 + 654 = 836. — 2. rešitev: 854 + 127 = 981; 581 — 354 = 227; 273 + 481 = 754. NOVO KOLO: Vdova je trdila, da je šla tisti dan enkrat samkrat iz hiše in sicer zjutraj, na fotografiji je pa jasno vidna zastavica, ki kaže glavne smeri neba. Ko bi bila fotografija posneta zjutraj, bi stalo sonce na vzhodu in senca dekleta bi padala na njeno desno stran, ne pa na njeno levo. Iz tega je detektiv sklepal, da je bila fotografija posneta kasneje in da jo je vdova pokazala le zato, da bi prikrila resnico. Ko je vdova videla, da nima izhoda, je priznala tatvino. MOST: Drugi tovornjak je daljši kot most, zato ne obtožuje breme njegovo vsega mostu naenkrat: ko vozijo čezenj zadnja kolesa, so prva že čez. NOGAVICE: 75. Če so imeli npr. štirje leseno nogo, je bilo ostalih 146; od teh jih je le pol potrebovalo nogavice; torej je bilo treba poslati 73 + 2 para nogavic. Če jih je bilo šest z leseno nogo, je bilo ostalih 144; poslati je bilo treba 72 + 3 pare. VALJA: 1232 gramov. Ker so razsežnosti drugega valja enkrat večje od razsežnosti prvega, je prostornina drugega osemkrat večja od prostornine prvega. (Prostornina se namreč meri po treh razsežnostih: po dolžini, širini in višini; enkrat večja razsežnost je isto kot dvakratna razsežnost: torej se račun glasi: 2 krat 2 krat 2, kar ■ znese 8; 154-krat 8 = 1232 g.). Erscheinungsort: Klagenfurt. Verlagspostamt: A-9020 Klagenfurt P. b. b. SLOVENSKI DUHOVNIKI PO EVROPI ANGLIJA Msgr. Ignacij Kunstelj, 62 Offley Road, London S.W. 9. (Tel. 01-735-6655) AVSTRIJA Ciril Lavrič, Kirchenstraße 1, 4053 Haid bei Ansfelden. Martin Belej, Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz (Tel. 031 24-2359). P. Stefan Kržišnik, Zist. Stift, 6422 Stams, Tirol. Ivan Tomažič („Korotan“), Albertgasse 48, 1080 Wien VIII. Slovenski socialni urad, Seitzerg. 5/II. 1010 Wien I (za cerkvijo Am Hof). Janez Žagar, Bahnhofstr. 13, 6800 Feldkirch, Vorarlberg. BELGIJA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, B-4000 Liege. (Tel. 041/23 3910). Kazimir Gaberc, rue L. Empain 19, B-6001 Marcinelle. (Tel. 07/36-77-54). FRANCIJA Nace Čretnik, 4 rue St. Fargeau, 75020 Paris. (Tel. 636-80-68). Jože Flis, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris. (Tel. 577-69-93). Stanislav Kavalar, Presbytöre Ste. Barbe, rue de Lens, 62680 Mčricourt. Anton Dejak, 33 rue de la Victoire, 57710 Aumetz. Msgr. Stanko Grims, 259 bis Avenue de l’Europe, 57800 Freyming-Merlebach. Franjo Pavalec, 8 Avenue Pauliani, 06000 Nice. ITALIJA Franc Bergant, Via dei Colli 8, 00198 Roma. (Tel. 845-0-989). NEMČIJA Dr. Janez Zdešar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Mirko Jereb, 28 Bremen 1, Kolpingstr. 3. (Tel. 0421 -32 8410). Ivan Ifko, 43 Essen-Altenessen, Bausenhorststr. 2. (Tel. 0201 -34 40 45). Pavel Uršič, 420 Oberhausen 11, Oskarstraße 29. (Tel. 02 132-64 09 76). Ludvik Rot, 5605 Hochdahl, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 55). Jože Bucik, 5605 Hochdahl, Kempenweg 25. (Tel. 0 21 04-31 6 80). Dr. Edo Škulj, 6 Frankfurt 70, Textorstr. 75-11. (Tel. 0611 -61 37 22). Jože Cimerman, 68 Mannheim 1, A 4, 2. (Tel. 0621 -2 85 00). Ciril Turk, 7 Stuttgart 1, Stafflenbergstr. 64. (Tel. 0711 -23 28 91). Janez Demšar, 7417 Pfullingen, Burgstr. 7. (Tel. 07121 -7 75 25). Dr. Franc Felc, 798 Ravensburg, Raueneggstr. 13. (Tel. 0751 -2 20 00). Feliks Grm, 807 Ingolstadt, Hohe Schulstr. 3 1/2. (Tel. 0841 -34 2 74). P. Janez Sodja, 8 München 80, Röntgenstr. 5. (Tel. 089-9819 90). Dr. Branko Rozman, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Martin Mlakar, 8 München 2, Schubertstr. 2-1. (Tel. 089-53 64 53). Stefan Vereš, 1 Berlin 61, Methfesselstr. 43, Kolpinghaus. (Tel. 030-785 30 91 do 93), in 1 Berlin, Kolonnenstr. 40. (Tel. 030-784 84 34). NIZOZEMSKA Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. ŠVICA P. Fidelis Kraner, Postfach 191, Seebacherstraße 15, 8052 Zürich. (Tel. 01/50 31 32). P. Angel Kralj, Kapuzinerkloster, 4500 Solothurn. (Tel. 065/2-19-55).