Številka 266 TRST, v petek 25 septembra 1908 Tečaj XXXHI M Md»4]ab !■ pruaiklb »h 5-, rt p«wto!JkHi rt ». z}«trmi. fM inbihra>h Ha« itev. K prodajajo po S nv6. (6 stoi.) ▼ mnogih v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št Petro, ?M*oini, Sežani, N&brežini, St. Luciji, Tolminu, AjdoT-JNiai, Dornbergo itd. Zastarele Itev. po 5 nrž. (10 stok). •4LA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 ***cas. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 et. mat, •Msutaiee, zahvala. poslanice, oglase denarnih zavodov po *komptmh in lombardih zaostale nasproti lanskemu letu za 214 milijonom BudimpeSta 24. Cesar je podelil PODLISTEK. 17 Nekdanji ugled Spisal Ivo Trošt, ,Če ne tebi, pa sodišču," pritrdita došla "etnika in sedeta, ko ju je predstavil Wehr-maier k isti mizi. Niso pa več razpravljali o BOvraStvu in dvoboiu, marveč o propalosti socialne družbe in vzrokih teh razmer. Proti večeru je bil Ivanec edina priče, fu je spravljal Alfreda k Palničevim prašat, kdo je pisec nesrečnega hrte. Dognala nista ramo tega. še mnogo več. VI. Tis o popoldne «e je po Ivančevem odhodu klanjala gospa Palničeva do tal domačemu zavetniku, obiteljskemu maliku in ga kleče prosila milosti. Grozno je žarela gloriola m strahovito je zevala pošast poželjivo ste-zaje kremplje po poslednji žrtvi — po nji, ki ji je doklej služila najzvesteje — po Adeli... Videla )e, kako se bolj in bolj oža krog, ki so g:i delale okolu nje plešoče in preganjajoče jo pošasti. Že sa se hropeči gobci, >ogen] in žeplo bljuvajoča žrela dotikala nje glavnemu uredniku rMagyar Hirlapa" naslov ogrbk^-ea dvornega svetnika. Kolin 24, Osemdeseti nhod nemških naravoslovcev in zdravnikov je določil, da bo pribodmi shod leta 1909 v Solnog^adu. Berolin 24. Knez Euleuburg je odpotoval v bolniškem avtom« bilu v Liebenberg. Dunaj 24. Danes je prišel semkaj iz Pule ister^ki deželni glavar dr. Rizzi. Rambouillet 24 Današnji ministerski svet je skh nil, da se sk^ » e zbornica za 13. okt( bra. Minister P.chrn je pri"bčil rdgovor Nemčiie na francosko-^pausko noto. Mi ister-ski evet ie sklenil, da pf>stavi zakonski načri o šolski obv^/.noBti na dnevni red, čim se zbornica sestane. t# Češki deželni zbor. Viharna seja. PRAtjA 24. Pred datašnjo deželnozbr.r-sko sejo je pnšlo odposlanstvo nemških poslancev k višemu deželnemu maršalu in zahtevalo naj se dLevm red odstavi. Vi&i deželni maršal je to odk onit, nakar so nemški poslanci izjavili, da prično takoj z obstruk cijo. Pogovori so trajaii več časa, tako da se je zam glo otvoriti sejo še-le ob 11 in pol uri. Viši deželni mar=al je hotel za pričeti z reševanjem dnevnega reda, katerega prva točka ie izvolitev komisije za spopclnjenje obeh jubilejoih fondov. — Posl. Iro je zahteval besedo k zapisniku. — Viši dežein; maršal je od riiii, da zapisnika, še ni, zatorej mu ne more podeliti besede. Na to so vsi nemški poslarci zaguaii velik hrup. Culo se je Ie besedo: ..Z^pt-nik"', Bili so tudi po pultih. — Viši dt-želui maršal je med tem hrupom pobelil besedo poslan» u Skardi, d.-, poroča. Neiaški poslanci so pričeli še huje razgrajati. Bili so ^opet po pultih in niso pustili govoriti poti. Skardo. Poal, Wo.f je sti pii k miii za poročevalce isi je posl. dr. Skardi iztrgal tno listino iz rok. Drugi poročevalec posi. S-ehia je hitel k mizi za poročevalce, obkrožili so ga pa Nemci, in od vseh strani so poskušali da ga iztisnejo z njegovega mesta. Viši deželni maršal je neprestano zvonil, vpedar zastoDj. Hrup je postajal vedno veči. Culi so se le klici: „Noti Kasperske* (Berg-reiohenstein) in Ljubljana. češki poslanci so se dvignili ia vsi zahtevali besedo. Ker je hrup trajal džJje, je viši dežeini maršal zapustil svoje mesto ter odšel iz dvorane. Predsedstvo in mizo za poro-čeva'ce so poalanci popolnoma pokrili. Češki poslanci eo zajedi? predsedniški oder. — Ob 12 in pol je vsši dežeini maršal zopet prišel v dvorano. Takoj so se čuli viharni klici : Izpraznite predsedstvo. Poslanci so v taktu hili na pulte. Viši deželni maršal je dal besedo posl. dr. Saardi. Češki poslanci so aplavdirali in vsklikali : .^Vjborne". Dr. Skarda ie svoj so-vor diktiral enemu stenogrtiov. Od nemške strani so metali proti predsedniški mizi snise. Posl. Mayer (iz Heba) je hitel k predsedniški mizi, za njim dr. Krutzner, Iztrgala sta višema deželnemu maršalu vse spi<& iz rok in jih vrgla v dvorano. Viši deželni maršal se je 6e enkrat odstranil iz dvorane. Hrup je trajal dalje. Potem ko je deželni odbornik dr. Skarda končal svoje poročilo, so zahtevali češki poslanci, ki so ob«topili predsedniško tribino, nai viši deželni glavar nadaljuje sejo in kakor zadmi referent nij poroča dr. Svehla. — Viši deželni maršal je izjavil, da ne more nadalievati seje ob takih okolščmah, nedostojnih deželnega zbora češkega kraljestva. Nato je ob 12 uri 20 min. zaključil sejo. — Prihodnja seja se bo vršila jutri ob 11. uri predpoludne. — P. slanci so ostali v dvorani in so razgrajali dalie. Proti MščaiiH mM učitelja? na Interpelacija dežeU e^a po lanca A. Gabrščeka in tovaušev v goriškem dež> lnem zboru na Nj. Vzvišenost gospoda minictra za uk in bogoča^tje. Odkar ima pf kn žena grofovina Goriška in Gradiška deželni zbor, so se oglašali zastopniki obeh narodnosti s protesti proti srednjim šolam v nemškem je-iku, ki nam ie tui in nima v naši deželi domovne pravice. Od 1. 1863 do današnjih dnij je bilo že nešteto sklepov deželnega zbora, ki 60 poživljali visoko c. kr. vlado, naj vredi sredn e šole po željah in potrebah ljudstva, kateremu so namenjene. Toda vse avstrijske vlade so žaljivo prezirale dosedanje sklepe in res -luciie našega deželnega zbora in šole so ostale nemške. Toda c. kr. učna uprava je dokazovala ves čas še na posebne načine, da naravnost sovražno nasprotuje željam in potrebam ljudstva naše dežele. Težave, ki jih napravija pouk v tujem nemškem jeziku, pomnožuje učna uprava z cemefcimi profesorji, ki jih samovoljno vsiljuje na naše srednje šole. Namesto profesorjev, ki poznavajo deželo in umejo šege, navade in dušo obeh narodov v deželi, namesto učiteljev, ki bi šli slovenski in italijanski mladini na roko na pouku tolikih predmetov v tu em jeziku, pošilja nam trde Nemce, ki ne UJ-ejo nobene g-i deželnega jezika in po navadi govo;e cel6 neumljiva nemška narečja. Ti »o potem najusodnejši zatiralci naše mladine. Ali, kar še povečuje sovražno samovoljo c. kr. csrednja učne uprave, je dejstvo, da pošilja v našo deželo uč telje, ravnatelje in nadzornike samovoljno, brez razpisa, brez zakonitega pretresanja ia predlogov od strani c. kr. deželnega šehkega sveta, ki ima po zakonu vendar prvo skrb za šolstvo v deželi in je dolžnost c. kr. učne uprave, da upošteva predloge c. kr. deželnega šolskega sveta, ta pa želja in potrebe ljudstva, katere pozna bol e nego osrednja učna uprasa. V zadnjih dneh je c. kr. učna uprava zopet grešila proti c. kr. deželnemu šolskemu svetu, proti dostojanstvu cesarskega namestnika, proti željam in potrebam ljudstva. Tako je poslala na goriško realko nekega dr. Binderia, ne da je bila razpisana ta olužba in ne da je podal kak prtdlog naš deželni šolski svet. Dr. Binder je bil prej stotnik na kadetski šoli v Pragi in došel je obleke, že je d hala smrdečo sapo, čutila sa sebi n',ih ostre kremplje. „Pomagajte, pomagajte !" V sobo pribiti Vera. Mama se vije obupno na naslanjaču in se zlobno nasmehne vitopivši hčerki: ^No, zdaj si sita, Verica, ha, hal Si že zmagala. M^ne tržejo vsi peklenski duhovi in kar je še drugih pošasti. Veš, Alfred in Ivanec se bosta bila, se morata, ha, ba — zaradi mene, seveda, in zaradi tebe. Kri, kri mora teči. Saj sva je tudi vredni — obe,,." -Mama, kai govoriš. Moj Bog !" „Samo sebe bhgrujem, ker mi je Bog naklonil tako vrlo, plemenito, blagosrčno bčerko. O, ko bi bila Ie pristna tista tvoja blsgosrčno&t. — Sedaj se mora pokazati, kakšna je." Vera jo gleda osupla: razločiti ne more ali govori mati v pijanosti ali blaznosti. „Mama, mama! Kaj ti je ?M „Nič, nič, Verica," de prisiljeno mirno, potem se dvigne z ležišča, zakri i z rokama in zdrsne pred hčerko na koleni, dvigne. sklenjeni roki in zavpije obupno : „Hči moia! j Ali veš, kaj pomeni oprostiti ?M Deklica prikima in solze ji zalijn oči: ^Torej resi me, refii svojo mater sramote, ki je ne preživim nikdar „Čedalje te manj umejem. mama. Kaj ti je vendar v Gorico edino po samovoljni odredbi osi e inje učoe uprave. Na goriško gimnazijo je došel neki dr. K»-ei3el kakor provizoričen učitelj. Da taki provizoričnosti sledi deli litivnosr, je sta: a praksa učne uprave, ko hoče svojim ljubljencem preskrbeti službe v tujih deželah, kjer sicer ničesar iskati nima;o in kjer krivično izpodrivajo domačine. —- Dr. Krtisel je nadomestil dr. Gustava ll-metsbergerja, o katerem se širi govorica, da ga je učna uprava le zaradi tega odpoklicala za nekaj ča atrijski urauni svet dvignil na noge, da ščiti ii -e divjake, ki so izzvali krvoprolitje v fj;ubijani ? Kako je možno, da jih je celo t ikih. ki obžaljujejo, da je palo „malo" slovenskih žrtev in da kažejo mnogo volje za '; to da bo še žrtev? Saj smo vam pripovedo-! vali stokrat, da je to država pretežno slovanska. Tako je. Ali nam gosporijo Neroni in Rimljani, ker je naša večina bila do sedaj luženjska. Bili smo sužnji tudi mi v ožji domovini, tudi v Ljubljani v srcu domovine. Pa kdo nam je vsilil to suženjstvo P Mi — sami eebi se svojo neslogo, svo-iflG nerazumevanjem vrednosti, 'ki bi jo imeli, ako bi bili složni proti neprijateljem domovine, kakor smo složni na rušenju načelnega strankarskega protivnika. Kri v Ljubljani nam je dokazala, do česa pr haia naša domača politika nesloge in do česa bi mogel složen narod! Ni je vlade, ni Nemcev, da bi nam bili mogli s silo nadeti jarm, ako mi nočemo pripogniii tilnika! A sedaj izbirajmo : ali neslogo in jarm, ali slogo in svobodo ! T w s k i. Poročnik Mayer ki je dal v nedeljo streljati na bežeče ljudi se je v sredo po noči odpeljal iz Ljubliane! >a kolodvor je prišel v spremstvu 5 častnikov belgijskega polka in 20 orožnikov z nasajenimi bajoneti! Na kolodvoru ga je občinstvo pozdravljalo s klici: „Morder!" „Lotter-bube!" „Schandbube!" nSchufi!u „Schwein" itd. La hladnokrvnosti rediteljev se je zahvaliti da se ni množica vrgla na Majerja in ga linčala! Konečco je moral sramotno zbežati v kupe, škof Jeglič je občutil potrebo pisati deželnemu odborniku \emcu grofu Barbo dolgo pismo, v katerem obsoja rgrozno divjanje nahujskane množice' delov slovanskega sveta. Nadalje je župan omenil lopovsko pisanje; nemških listov o nedeljskih dogodkih izla-ti1 je zavračal pisanje oficijoznega „Frendenblatta" in ,.Reich«po3teu, ter naglašal, da se že danes da uradno konstatovati. da ni na vojaštvo priletel noben kamen in je ta govornica izmišljotina in bajka. A v čedno družbo teh ljudi se je podal tudi sam nemški mi nister-rojak Prade. (Viharni fei-klici!) Nje-1 7°^,-gove v nemških listih objavljene izjave so 1 naravnost pravo hujskanje od vladne klopi. Slovenski narod pa je že tako probujen, da ga tudi ta sila ne bo potrla. (Viharno odobravanje !) Nasprotno ! Kavno taki dogodki morajo roditi solidarnost vseh Slovencev v tem oziru. (Burno ploskanje. Občinski svetnik dr. Tavčar je naglasal, da se vlada ni dala zastopati na pogrebu, kakor da bi vladi bilo všeč, da sta žrtvi padli! (Nepopisno razburjenje! Fej-klici!) Obsojal je dejstvo, da je vlada za asistenco rekvirirala nemški polk.\i je nemško-nacijonalnega duha. Kar se tiče dogodkov nedeljske noči, je najbolj značilno to, da se niti uradni list „Laibacher Zeitung" ni upal izreči, ali je od strani vojaštva upravičeno bilo rabiti orožje. Če bi le mogla, bi vlada to takoj izrekla, toda ne upa si, in to je najbolji dokaz za nas ! Naglasiti je pred vsem, da je vladni komisar pustil objaviti, da se je proti njegovi volji atre- 80 bajoneti najsposobne.ii instrument za tolaženje razjarjene nar. duše — zamolčujejo, da župan niti pritegnen ni bil na po-isvetovanje radi potrebnih od-i r e d e b ! To je bilo z ene strani neodpustno ža-= lienje občinske ob asti in dostojanstva županovega, z drage strani pa — ozirom na raz- dugodkov — usodna zamuda. S a le, ko je bila nesreča gotova in se je bilo bati še veče nesreče, je moral nastopiti župan kakor odrešenik iz grozne skuvaciie. In storil je avojo dolžnost v polni meri: uprav sijajno je rešil svojo težko in odgovornosti polno nalogo. Prav zato pa besne nanj zločinske duše. Tem večo hvalo mu je dolžna Ljublj ma, mu jo je dolžan ves slovenski narod. V teh usodnih dn^h nesreče, žalosti in nevarnosti se je raogla L'ubljana še la uveriti, kakega župana ima. Ta hvaležnost naj ga odškoduie za iosulte od strani strupenih in brezvestnih sovražnikov. 1 j a 1 o. To je on javno izrekel! Dve vprašanji torej st avl jam : Pokažite Nemca, ki je bil pri izgredih ranjen in pokažite nam vojaka, ki je bil ranjen! Oni t»ga niso v stanu ! Vojaki so po krivici streljali, vojaki bo morilci! (Viharno pritrjevanje. Klici: Morilci!) Nato je dr. Tavčar predlagal primerno resolucijo, ki je bila sprejeta. Dr. Triller je resno svaril vlado, naj prepreči nesramno pitanje nemških listov ter tudi stavil primerno resolucijo. Dr. Makaron se je zahvalil za priznanje županovo „Združenemu narodnemu odseka" in glede trgovcev izvajal: Nemški napisi so iz- Kakor smo lojalni tudi nasproti nesomiš Ijenikom, smatramo za s ojo dolžnost, da se je župan dunajski dr. Lueger nasproti ljubljanskim dogodkom postavil na stališče hvalevredne humanitete. Na neko interpelacijo v mestnem svetu radi dogodkov v Ljubljani, kjer so interpe-lantje na brezčuten način predbacivali nje nesrečo vsled potresa, je odgovoril dr. Lueger v glavnem: Ta interpelacija ne spada v kompetenco mestnega sveta. On obžaluie narodnostni boj, obžaluje oblike, ki jih je zadobil ta boj v pokra in-ih. Meni pa, da ni prav, ako se vliva olja v ogenj. Posebno pa pravi, naj se čini dobrodelnost ne pritegujejo v narodne boje. Mi (Dunaj čani) smo darovali za prebivalce L ubijane iz dobrega srca in pri tem ostane tudi! On noče iz nobenega Slovenca napraviti Nemca, in iz nobenega Nemca Slovenca. To pa bi hotel, da bi narodnosti v naši domovini začele izhajati ena z drugi, da bi se izpolnila želja cesarjeva, da bosta mir in red v domovini ! Nova sltuvacija v deželnem zboru goriškem. Kakor je razvidno iz včerajšniega poročila o III. seji goriškega deželnega zbora, je navstaIaapov8em nova situvaci a v tem dežel nem zboru. Prišlo je naenkrat do nov h od-nošajev med strankam', kateri odnoša i pa so v resnici le naravna posledica Pajer-Gregorčičeve zveze, sklenjene že v prejš nji sesiji. Ta zveza je hotel* puka/.ati svojo moč s tem, da je od vlade izsilila imenovanje dr.a Pajerja deželnim glavarjem, a dr.a (ire-gorč ča — da-si je ta le člen man;š'ne slovenske delegacije — niegovim namestnikom. Kombinacija, ki se je sedaj izcimila, je odgovor vladi, ki ni hotela poaluSati glasov, ki so je odsvetovali gori rečeni dve imenovanji. Da pa naša javnost ne bo mislila, da je zveza — ali prav za prav le kompromis — med slovenskim klubom in italijansko 1'ud sko stranko le izraz hi onega ktubova'nega odpora, hočemo tu navesti i>kolnost', ki do-kazujeio notranjo potrebo tega kompromisa med dvema po narodnosti različnih strank. Z narodnega stališča t>e ob danih razmerah ne more ničesar očitati slovenskemu klubu radi tega kompromisa, ako se pomisli, da se je Gregorčičeva stranka že poprej tesno zvezala s stranko, ki je v narodnem pogledu n a i h u j 5 a nasprotnica Slovencev na Goriškem m v katen sedi o znani najhujši predstavitelji italijanske nestrpnosti proti nam, k^.kor Marani, Bombig. Pinauc g, Venier, Venutti m — gotovo najbližji med njimi — dr. Pajer sam. Od zastopnikov italijanske (furlanske) stranke, je pa pričakovati več pravičnosti v narodnostnem obziru, ne da bi se od n:ih zuhtevalo, da bi zatajevali svojo mirodnost. Kar se pa tiče gospodarskega programa, stoji dejstvo, da toliko Slovenski Klub, kolikor italijanska ljudska stranka za stopati interese kmečkih volilcev. tako, da se njiju programa v tem pogledu kriieta. Obe stranki veže skupni interes, da nastopat* proti izkoriščanju kmetskega prebivalstva od strani poslancev, ki po večini koncem konca zastopajo le koristi goriškega mesta. Povsem nenaravna je pa Gregorčičeva zveza z italijansko liberalno stranko. Z narodnega stališča smo že gori označili to zvezo kakor na ravnost nasprotujočo interesom slovenskega naroda. V gospodarskem oziru je pa to naravnost atentat na interese kmečkih volilcev Gregorčič ve stranke, ako se le-ta veže s takimi zastopniki mest in ko-lonskega zistema. Od zveze s takimi italijanskimi zastopniki pač ni pričakovati varata koristi našega zanemarjenega kmečkega stanu !!! »rostasnost zvezo Gregorčiča s P^tjer jevo stranko se pa še le v pravi luči kaže ir verskih ob^irov. I.)jčim je Gregorčičeva stranka skrajno klerikalna, so pristaši Pajcrievi odločno protiverski. Le politična strast in osebno nasprotatvo sta mogla prignat: dr.a Gregorčiča tako daleč, da se je rajo vezal s tako stranko, nego se svojimi rojaki, katerili liberalnost ne pomenja zanikanje vere, ampak le nasprotovanju izrabljanju vere v politične in strankarske svrhe. Kakor se vidi iz vsega tega, je kompromis med slovenskim klubom in italijansko ljudsko stranko zdrava evolucija v političnem in gospodarskem ži^Ijen u na goriškem. Tud. v narodnem obziru pa je pričakovati od itai ljudske stranke več pravičnosti nasproti našim opravičenim težnjam po narodni enakopravnosti. — Vlada pa naj uvažuie spremenjeno situ vacijo in naj se radi nje znane — stare liu-bezni ne prenagli do korakov, ki bi bili usodni ne le za vspešni gospodarski razvoj na Goriškem, ampak tudi za toli potrebno in za/.e-ljeno pomirjenje med obema narodoma. In naj ne pozabi, da gornji stranki zastopati ogromno večino goriškega prebivalstva. Umetno vzdrževanje strank n» vladi, ki predstavljata le man šino prebivalstva bi bil le eksperiment, ki bi le Da škodo de žele zadrževal za nekaj časa stabiliziranje naravnih razmer in ki bi le izzval novih srditiL in za javni blagor škodljivih bojev. Hrvatska, Demostracija proti patrijarhu Bogdanovicu Kakor poročajo iz Budimpešta, je proti novoizvoljenemu patrijarhu Bogdanov.ću velika množica priredila v Karlom h demonska cijo. Med demonstranti je b;lo tudi mnogo Novosadcev. Demon ntb kr. g h se govori, da FML Anton pl. inzor, dosedanji zborni poveljnik v Sarajevu :n načelnik deželne vlade v Bo-ni in Herce-■1 ivini odst'ni v kratkem. Knkor naslednika imenujejo FZM Marijana Varešanina, vma-škega povelinika v Zndrn, oziroma FML vnila Voinoviea pl. Belobreska. ravnateJia ?ojn ga arhiva. Novi kardinali. Iz Rima poročaio, ].-. bo na prihodnjem konzistoriju imenovanih t č kardinalov, za sedai se ve samo za dva bosta imenovana, namreč Franooz De Ca- (£1 Dnevne vesti. :ajvečja zasluga češki socijalni demo- strmih brežinab, kamor se z vozovi ne more « racij i. O predstavah, ki so kra-no uspele prihajati, vinogradniki so prisiljeni, da vse v»r^ča dunaiska vArbeiter Zeitung" in za potrebno prinašajo na ramah in morajo zato iljučuie, da so dale te predstave dokaz, kako drago plačevati potrebne delavce. V spodnji unogištevilno je češko gledališko občinstvo okolici plačujejo pa pridelovalci od vsakega pridelanega hektolitra vina 24 kron užitmn-sk^ga davka. Dalje ie navajal imena, kako lahko se nekaternikom izdajaio licence za razprodalo vin, a drugim se 7anikujejo. Prav t*ko ee dan dan množe koncesije vinogradnikom drugih dežel, da svoia vina, pridelana izven naše dež«-le. razprodaiajo po naši okolici po osmicah" pred durmi domačih vinogradnikov. Proti temu se moramo resno postaviti in protestirati. Iz ajanjem v tem poročilu se je pridružil posestnik g. Al. G o r i u p s Preseka, do-kazuioč s številkami, da tržaškega okoličana Btane liter vina najmanje 40 stotink, med tem ko istr>ke in goriške vinogradnike stane komaj polovico tega. — Zato ne moramo mi nikakor konkurirati ž njim v vinskih cenah, zato razprodaja po osmicah njihov via pri nas ni nikakor opravičena. D kazoval je, da, ako Be kaj ne ukrene proti zunanji kenku-;rires, škof v Montpellieru in duna ski nuncij renči, bodo domačini prisiljeni opustiti vsako -"ranito di Belmonte. Za di uge se še ne ve. j obdelovanje vinogradov. Dr. Sla vik in dr. Rybar sta pc* Ijašnjfcvala stvar pravnega stal šča ter citirala dotične zakone in deželne odredbe. Po teh odredbah se kaže, da drugodeželani ne bi mogli imeti pravice na drobno proda ati svojih vin v naši deželi. Tem izva anjem se pridružil tudi poljedelski učitelj g. Lih. V to razpravo so posegli še : dr. Pretner in posestniki Bole I. M; z Rojana, Cibic s Prošeka in drugi. Bila je vsprejeta soglasno sledeča resolucija na predlog dr. Slavika z dodatkom gosp. Laha : 1. Shod protestira proti dovoljevanju „osmič4, posestnikom, ki imajo svoje vinograde izven tržaške občine. 2. Kmetijska družba za Trst in okolico naj sestavi spomenico, s katero se zahteva, da se dovoli razpečavanje vina na osmicah le v tisti občini, kjer se je vino pridelalo. Ta spomenica naj se po posebni deputaciji izroči c. k. namestništvu. 3. Ista deputacija naj pri dotičnih oblastih upliva na to, da se letos ne bo odlagal navadni rok za točenje novega vina, da se s tem ugodi zunanjim imejiteljem sthrega vina. — Na to je dal pojasnile g. L a h o novem vinskem zakonu, posebno glede predpisov, za t napravo tropinšnice za demačo pijačo. H koncu je priporočal g. Al. G ori up' kmetovalcem sploh, naj bi se bolj zauimali za svojo strokovno organizacijo. Naiprej naj pristopijo vsi kakor udje kmetski družbi, katera jim gotovo pojde na roko pri osnovanju vinarske zadruge, ki bo jim od zdaj j naprej neobh »dno potrebna. — Naj obračajo i svojo pozornost tudi na sadjarstvo in vrt- j narstvo in naj enkrat opu te star^kopitno | indolentnost in nemarnost. Zihvalil se je g®.' odvetnikom za pojasnovanje dotičnih zakonom m odredeb, želeč, da bi se taki in enaki sht>di obdrže?ali večkrat v letu, tudi v časih po posamičnih vas.eh v naši okolici. — Ker je bila ura že pozna, je podpredsednik zaključil na to shod. Našim vinogradnikom na znanje. — Na občnem zboru kmetijske družbe due 20. t. m. je bilo sklenjeno, naj odbor intervenira na magistratu in na namestništvu, da se ne bi uslišalo željo, izraženo od raznih občin iz latre, da bi se prepovedalo točiti novo vino pred 1. novembrom. — V smislu tega sklepa se je predsedništvo podalo na magistrat, kjer je zadobilo zagotovilo, da se m a-gistrat ne bo vziral naone želje in da se bo ob tem vprašanju dajal voditi le od zdravatvenih ozirov in da se bo letos, ker je grozdje prej dozrelo, nego druga leta, smelo točiti novo vino celo prej nego lani. Najbrž okoli 10. oktobra. Parnik ,.Nadvojvoda Fran Ferdinand" ki je bil radi dveh siučajev kuge, ki so se na njem pripetili, v lazaretu sv. Jerneja, je včeraj opoludoe priplul v svobodno luko. Na ladiji so vsi zdravi. Dopisnikom. Prosimo potrpljenja. Saj vidijo sami, kako se nam radi prevažnih dogodkov kiipiči gradivo. Popravek. V telef onsko poročilo o pogrebu mu Cenikov v Ljubljani se je vrinila tiskovna pomota glede števila členov telovadnih odsekov slov. kršč. socijalne zveze. Ni jih bilo samo 50, ampak okolo 80. m *m vsakovrstnega pohištva navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - Peter Jeraj TRST, ulica lfincenzo Bellini stv. ter vogal ulico sv. Katarina. 13 Seja mestnega sveta. Drugi podpredsed- • £ dr. Vale rio je otvoril sinočnjo sejo •^estn^ga sveta — prvo redno sejo po polnih pofitmeah ob 7*30. Dal je prtčUti hhvalo vdove po pok. Venezianu za poča-"ent'j pokojnika se strani mestnega sveta, /o enem ie naznanil, da razna kon lolenčna : ioaa in brzojavke povodom smrti Veneziaoa, ukor tuli prilične pesni pesmice E da Gia i.elli so na razpolago v predsedniški Robi. Nadalje je naznan 1, da je svet. M r a c h - pismom od 23 f7. 1908. podal demi-s;jo obč. svetnika. Poročal je o korakih predsedniška in ' Negacije v svrho, da bi Mrach odtegnil de-r.:sijo. aH vse da je bilo zaman. Na predlog et. Perco je obč. svet sklenil, naj predsed-tvo še enkrat poskusi pregovoriti Mrach-a opustitvi njegove nakane. Posl. I > e p i e r a je slikal veliko nevarnost, materi se je nahajalo me'to vsled slučajev •i b o n s k e kuge. Naravnost čudež je, sc kuga ni zanesia v mesto. Gfre tu za s*aj naodpu-itljive nemarnosti se strani idnih sanitarnih organov. Predlaga za to, .j mestni svet izrazi svoje obžalovanje nad postopanjem. Protofi i k dr. C o s t a n t i n i j e referi-o korak h, ki sta jih d živa in obč n-ka jaiiarna oblast — poslednjo se je sicer kar irnoriralo — tozadevno ukrenili. s et. dr. M o r p ur g o je predlagal do-' -ek k predi -gu, da se ozirom na pretečo c varnost kolere pozove državno oblast na v io pažnjo in na ritegnjenje obč. orga iov z. ie sanitarnih odredb. Vlad ii zastopnik L a s c i a c je skušal p/avičevati državno zdravstveno oblast, ki je postopala strogo po sanitarnih propisih. Ugovor). Predlog Depiera-M jrpurgo je bil 6pre- - enoglasno. Sledila je nats izvolit3v delegacije in raz-komisij. ki o??tanejo malone nespreme-ene. Na mesto pok. Veneziana je bil v de-vaciio izvoljen svet. Soletti Odličan g03t. Včeraj je dospel v na$e m se nastanil — v hotelu dela Ville gospod Fran Šverljuga, ravnatelj "fkomptne banke v Zagrebu in poznati hr»at-ki noancijer. Došel je v velevažmh komerci-:elcih poslih. i Od južne železnice. Adjunkt Jože ? i p a n je premeščen z Zidanega mosta v urco: iz Gorice viši revident Nor t h v 'iradec. — Goriška rojaka Srečko Kod-: č, uradniški aspirant iz L:tije v Cng iano, r & a Rusjan iz Innichen v Mattarelio na irolskem. S 1. oktobrom se odpravijo na južni že-■:nici po?ratni (returni) listki po znižanih =nah; uvedejo se sicer novi returni hstki do daljave od 100 km., ki pa ne bodo imeli izižanih cen, ampak bodo v veljavi Sbm» .idi komoditete: veljali bodo 8 dni. Do 230 in. bodo v prometu po takozvani „Abonne-ent" - listki, t, j. blok od dvaiset voženj, ki se jih napravi lahko v I letu. Ti bodo po .clo znižani ceni. Kdor se veliko vozi, mu ie . riporočljivo nabaviti si takih listkov. Naroči e jih lahko pri vsaki blagajni in se jih dobi - 10 dneh. Južna železnica si mis'i z odpravo re-irnib listkov pridobiti one izdatke, ki jih je mela minolo leto z izboljšanjem plač svoj h alužoencev. Judovski akcijonerji ne morejo pozabiti onih stroškov. lavni shod vinogradnikov v .Narodnem otmi". (Radi razbuilivih dogodkov zakaš-~jeno). Shod se je vršil v nedeljo 20 t. m. Sokolovi' dvorani ob mnogoštevilni vde Ležbi naših vinogradnikov in drugih, ki se zanimajo za to. Predsedoval je družb, pod-Tiredsednik dr. S 1 a v i k. (Predsednik je bil radržan). Po primernem nagovoru je podelil pod-redsedntk be»edo poročevalcu God na Ivanu Skednja, kateri je navajal poUžkoČe in -elike stroške, ki jih imajo trž. okoličani z obdelovanjem svojih vinogradov, v primeri z vinogradniki iz sosednjih dežel, kjer obdelovanje mnogo manje stane. V zgornji okolici o vinogradi večinoma po težkopristopnih Dr. Fran Korsano specijalist za sifflitične In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 mad Jadransko Banko} Sprejeisa od IS. do I. in od 5. In pol do 6. in pol pop XXMK*KX XXX XXXX Velika zaloga sira :: 8 specijaliteto lastnega izdelka Pnrmegiano, Reggiano, Lodigiano. ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari. ===== Absolutno konkurenčne cene. Dona & Perissinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. XttXttKXXKKXXSCK*»tt Nova prodajalnica :: z veliko Izbero Hišnih In ^^ Kuhinjskih predmetov po najzmernejših cenah. Vincenz Pibnouz, junior ulica delfa Poste štev. 3. Direktni dovoz stajerskiti kokoši i» jajc. Soeciialiteta: Graške Possiards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom Ulica Cam atvle št. 15. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine v zobozdravniškem kabinetu Dr. ]. Čermak >r. g. Juscher TRST ulica della Caserma štev. 13, II. nad3t. Prilika! V Hlaialiici Mvlinib utiM in Mici M. FARCHI, Trst ul. Giacinio Gallina Št. 8 iPrej v nI. delie Legna prodaja oblek, površnikov, palefot in hlač 8?T Naj finoj e blag-o. VR Cene čndovlto nizke ! Pozor na našlo? AVTORIZOVANA PRIPRAVLJALN1CA ZA SKUŠNJO w enoletnega dobro volj st^a — in zrelostnega izoita pod ravnateljstvom ===== Prof. FRANCESCO POSTET Trst - ulica Vincenzo Bellini št« 13 - TRST Tudi zadnji izpiti so dokazali dober glas, ki si gaje pridobila ta šola. Nekaterim ubogim obiskovalcem se dovolijo znižane cene. UČENJE PRIČNE Z DNEM 1. OKTOBRA. Kdor Loče potovati hitro in lepo v AMERIKO, naj se vozi s parniki največje svetovne družbe := MM Tržaška mala kronika. Krvav pretep med krošnjarji iz Krfa. Včerai zjutraj kmalu po 7. un so se prikazali pri Deki gospej, stanuioči v ul. S. Gio-vauoi št. 7, II. n., za nakup nekoliko stvari, inseriranih v listih za prodajo, trije krf*ki krošnjarji Casama, Vitan in Vivante. Mrd tremi konkureti pa je nastal pravcat pretep ^^ Zdravnik in ranocelnik ^^ Dr. Dinko Cecilnzlt ■peoiJ&llBt ZA OTROŠKE BOLEZNI v ulici stadion 6, I. n- Telefon 18, IV (gledal. Fenloe) ter ordinira od 2. do 3. ure popoludne. Vo seuerno-nemai IW v Bremenu. Informacije glede cen, črt itd. itd. se dobivajo vedno brezplačno. v New-York Potovanje iz Trsta skozi Bremen IT traja samo 7 dni. Odhodi v Severno Ameriko tujejo na parnikih Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od društve- samo iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki po- nih uradnikov. — Kdor hoče oditi v potovati ceno in lepo. = Ameriko, nai = CENE piše takoj, da se okoristi prilike ZMERNE. = Na ladiji dobra poskrba. Potne listke se zamore dobiti v Trstu pri F. Stumpe, Giuseppina I Pohištvo solidno in elegantno po zmernih cenah "K* Rafaele Italia Trst — Via Ma|oanton 7 Stran IV ►EDINOST« štev. 266 V Trstu, dne 25. septembra 1908 o Vitan je Casamo ranil z nožem. Na to je zbesneli španjol-ki Žid zbežal, ali dva radarja sta ga dohitela. C^ama ima dve precej težki rani. . Tatvina. Na vogalu ulice Naova in S. Anten »o *>e nabaia trgtvma čevljev fcrdke K- laseh & Co. Smoči so mznj-ri t*to*i ulo-mli vrata in vkradli za 240 K čevljev in gotovine. Umrl fcitajoč časopis pri mizi. Včeraj ziutraj Dialo pied 11. ui o je bićmar Fjmj Bt-rka, fctar 41 let. lastnik gnetili.e „T.-velh" v uhci Torre biacca, sede) pri mizi in č tal časopis. Na enkrat se je videlo, k^ko je obledel m povesil gla*o na mizo. Takoj so po klicali zdravniško postajo na pon oč ; zdravi.ik pa je m( gel le konstatirati hipno smrt radi Srčne kapi. Poroke, rojstva in umrljivost. Od 13 do | 19. septeu bra se ^e v tržaški mestni občin j poročilo 38 pi-rov. Rodilo se je 130 rtn k in s?cer 65 mošk h in 65 ž«-» sk, od t* h 22 » e zakon-kib. Umrlo je 78 oseb, to je, 42 moških in 36 žensk ; od teh 15 izpod enega leta. — Koledar in vreme — Danes: Kleofa sp. — Jotn; Justina dev. mnč, — Temperatura včeraj ob 2 uri popoludne -f 22* Cels. — Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno. Zmerni vetr« vi. Temperatura mila. Tržaška gledališča .- FFNIOE ; i »revi izjemoma predavateljski večer karaktemega igralca M<»iinari z recitacijo pesni in imitacijo slavnih italijanskih igralce V soboto „Norm a*. Društvene vesti. Telovadno društvo „Tržaški Sokol". Podpisani odbor poživlja tem potom slovenske stanse, naj poši-^ 1 ajo bvojo deco k ttlovadnim valjam. ki se vršijo po tledečem razporedu : 1. Za dečke ob sredah in «ototah od 4—5 ure pop. 2* Z a deklice ob sredah in sobotah od 5. do 6. ure pop. Vpisovanje v soboto cd 4. ure naprej v društveni telovadnici. Odbor. Slov. učit. društvo ia Trst in okolico | vabi ponovno na *entanek, ki bo to soboto j» eb o. uri pop. v Nar. domu v sv. Ivanu.j Kdor more, naj pribiti, da pozdravi slov. j tovariše došle iz £on ške. Ruski kružok. Leta 1910 bo na Kuskem ! velika svetovna razstava. Opozarjamo, da bodo imeli členi ruskega ; kružoka brezplačno vožnjo po Rusiji, da bodo ; rešeni vsakega troška na razstati m pri veeh prireditvah in da bodo deiežni še raznih drueih olajšav. Stvar se zdi nemogoča, toda velika in bogata Rudija ima mož, ki ljubijo Slovence. Naš krožek bo odslej imel učitelja, ki bo skrbel, da bemo do leta 1910 znali perfektno ro-ko — seveda če bomo ustrajni. Kdor se želi učiti slovanekih jezikov, naj se javi ostmi no ali pismeno v „Uč teliskem društvu" ulica Giorgio Galatti 12. 111. V soboto ob 5. uri popoludne je ravnotam sestanek, da se dok čil o ure učenja. Rokovnjači. ..Čitalnica" pri sv. Jabobu pocovi v neaeljo dne 27. t. m, na splošno željo to krasno nar. igro s petjem v 5 deia-niili v dvorani „Nar. doma" pri sv. l anu. Uj-amo, da se si. občinstvo odzove v obilem • številu ; p sebno ker so uloge v dobrih rokab. „Čitalnica" je imela minelo poletje z vremenom večkrat emolo, tako, da je svoje sredstva izčrpala ; zato se nadeja, da jei si. občinstvo z obilno vdeiežbo pomore iz financi jelne krze. V zahvalo za to pripravlja -Čitalnica" si. občinstvu lep užitek. Vesti iz Goriške. Po učni tečaj o cerkveni umetnosti za svečeništvo goriške nadškofije je pričel v Gorici. Predava dr. Mantuani. Prihod ija seja goriškega deželnega zbora bo v poneddjek ob 10. uri piedpoludne, Vinska letina v Vipavi. Pišejo nam: Po gt-ienji vipavski dolini je pričela te dni trga.ev, ki je Uto8 zelo obilna. Grozje je po 14 atotmk kilogram, mošt se prodaje po 20 K htktoliur. x Kletarski nadzornik Fabiani je začel te cim izvi&tvati svojo službo. Pregledal -e po Fnrlaniji nekaj večih vinskih zalog in se prepričal, da v tth vin nikdar ne zmanjka ako tudi trta nikdar ne rodi. Treba mu žt-lezne metle in najodloČLejstga nastopa, ako hete naiediti red v pridelavanju vina. Vlada pa mera neusmiljeno kaznovati vsakogar, ki Ee mu dokaže na minjši prestopek novega vinskega zakona, ako hoče vltda v resnici | varovati koristi vestnih vinogradnikom. Kapersko učiteljišče. Dosedanji ravnateli Bežtk je obolel m se zdravi že par mesecev j v zavedu za umobolne v S. Daniele pri! Vidmu. V Gorici se govori, da bo vodjem koper^kega učittljisča imenovan okrajni šolski nadzornik Finžgar, ki mu treba pripoznati, da izpolniu e vestno in pravično svo]o težuo in odgovorno službo. Vesti iz istre. Odbor poiltičnega društva za Hrvate in Slovence v Istri ima v nedelro doptlndne »vojo sejo v Pazinu. D-n«foiA on mesečne ali tedenske obroke Vrtliar^tVO V TrStll ^ 56 v1?ajem' frooajo se obleke, povržniki, dežniki, po- VTVdrblVU ¥ M 3>IU z dnem 11. no- pteljns pokrivala itd. Madonnipa 43, I._1436 vembr*. Naglom : Ipner. odd Edinosti._ za vino od *i50 litrov se prodajo v u ici So oblek, površnikov, paletots za moSke OOOI valdirvo §t. 33. _1401 ritJUdJ«! in dečke. Planilo na obroke. K o - n..«. novi hiši prodajo se takoj v Hkednju. — stori«, ulica O. Giovanni 16, I.o, nasproti kasarni UVB Siberi a, Irst, Via del monte 15 (1466 „Diana". Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma štev. 2 v lastni palači : (Vhod po glavnih stopnioah) TELEFON 952 ima na razpolago Jekleno varnostno celioo ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer : za celo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ „12 sa en mesec „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 4S cm globoke. Shnimbic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. nr- Oddaja branlne pužloe, katero *© priporoča posebno mtarišam, da jfes S" na ta najnovejši In najuapešnejl način navajajo iteditl avojo deco Slovensko gledališče v Trstu išče za takoj s u f 1 e z o (šepetalko). Mesečna plaća 60 K Ponudbe na „Dramatično društvo1* v Trst^ (Narodni dom). Mlarlpnir 32 let star* vPok°jen c.k. po-taje. IflidUCIllU vodja, zmožen slovenskega, nemškega in nek'-liko italijanskega jezika, išče '!ažbo za slugo ali kako drugo primerno službo. Na-lov na Inser. oddelek Edinosti. 1174 Nove posode 7 Qnrii ® ^ hektolitrov se prodajo v uik t OUUI della Valle 1. 1439 M'' rl/n v ^»bega -t. 17 , k.e - ■vi1'IH U jma gostilno in toći najboljši te po 96 stotink liter. 1430 v VCt/oHniii štev' ^ se v QaJem * OHcUlIJU m širok 6 m dolg prostor j r meren za trgovino ali delalnico. 14^1 ■ B B 58 P° uporabi novega izdelsa Stenic ni vec! „destructor" odlikovanega z diplomom velike nagrade na zadnji mednarodni razstavi v Rimu. „DE87BUCTOB" deluje takoj Pokonča Jajčka vsake frn'azni in ne dopusti, da se zopet zakotij o Očisti plavo vtrake Ef snage. — .DESTKUCTOR' je za vsako družino neobhodno potr»bfn. Ne pomaž?, ne razjeda, ni st'uoen, anjpak higijeniČen. — Nu tisoče pisem dokazuje njegovo izbornost — nDESTRUCTORu zalaga Oiuseppe Nnzzi & Co. - Cervigrnano ===== Steklenice po K 4 20, 2*30 in 150. == Preprodajalcem popust Ma prodaj po vseh mirodilnicah. Iščejo se pcvsocl zastopniki. "Ž35 EsJfe ANTON SKERL mehanik, zapriaoŽenl lzvedonoo TRST, Carlo Goltlonijev trg štev H Zastcpnit tovarne koles in mototoles „Pncb NapfeljaTa in naloga električnih ZTonffcov, lu51 tn pr. !.i i . • tuofonov, zoDofooor, in fonografov. Z.alogi priprav r-af- 't'. ^ Lastna delavnica za popravljanje £lv. strojev, koles, m t »jI' \ Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. BOGOMIL PIH0 VV : > Trgovina z manifaktumim blagom A nt. Nanzin pok. Frana TRST — ulica Barriera vecchia štev. 11 Velika izbera : barvane ga fuštanja in lavantenisa. maj, ženskih in otroških spodnjih hlač 2a Zimo- — Postelina Dokriva«a. moderci fperilo) in razne potrebščine. bivši ur&r v SoS^n! ima svojo r.ov v prodajalmeo ur v T»STU ^ ui. Vincenzo Belimi št, 13 nasproti cerkre «■», A;.to: i 30» ,- vsakovrstne v _ri: ice J pravih tovar, ccnar Odprla I Učni zavoa za deklice, šolske sestre v£rstu ^^ via P- Besenghi štev. 6 Izvrstna I« ga. krasen razg ed na morje in okolico, čisti zrak. vrt, bovo moderno opremljeno __poslopje, električna razsvetljava kopališče telovadnica. - V š I 1908 09 se otvori poleg ljudske šo e in trgovskega tečaja I. in II. razr. dekliškega liceja z nemškim učnim Jezikom In slovenskim 5n itafiianskim tecajom in gospodinjska šoia, JCrana in stanovanje mesečno 60 K. Za gojenke, ki so samo čez dzn v zavodu 24 & Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 K, licej 16 K. gospodinjska šola 20 K. Pouk začne 1. oktobra 1908. ===== se je v ulici Belvedere štev. 34 Velika in dobro preskrDljena zalog* fiapoljske in boionlske zmesi s pridejano tvornico tfomiče zmesi vsak dan Svoie. Podpisana se priporoča slav. občinstvu, gotov* zadovolji vsaki potrebi, udana MELAKY MINZI. Proftajalaica jestvin in Monijainep Maj? Trst, malica Foscolo 2 ------------- vogal Barrie-a v-.cchia Vdobl so v-nke vrste kave, sladkorja, nža te stenin Ud — Madkor v prahu po 76 siot. Sprejmejo se naročiia po pošti od 5 kg naur« vse po najzmernejših evnuh. Priporo-'-a se slavnemu občinstva v m« " okolici ' T dani J. CESNIL Movo pogrebno podjetje trst, U»a Uincenzo BeUini it, 13. ■ Telefon 1402. Na novo urejer.o in bogato preskrbljeno z vso najlepšo opravo ima Krasne voze različnih Hm in za vsake vrste pogrebov. Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: vence, obleke, rakve itd. BopaU izbera t©***®:* - PRODAJA KA DEBELO IN DROBNO. ^^ Sprejema in vr5i naročilo t... , ^:rbujese pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmernih cenah. Hočete se prepridati- ^sr.te d©!!« Fsurra a (TOfti T»rrstV>). II! ul. J*o t Yi»hk ubor izgot<;*I'*aih »^t* x» »pit«, rf***" ecfttaaai EU otroka PoTriaAj, »oč»a ItjrJ. »snih pRjs;s:ot. OblRk« z* dcat » «fk>. " Tirolski ioien. Ns?r3ri»čl^Ti plM pr rr =«fieiri). bl»30 ta- ia »»»K" iivfcra. lijoUTijajo onlak* pt a«i p^ to/BO. JMiVdji« e!e