*	-ar-	...
—^
TBLEFOV milna; 1979 BBOTo*.
-
The first Slovnic Daily" in
the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays.
List o venskih delavcev v cAmeriki.

Entered aa Becond-OUee Matter. September SI. 1M3, it the Pom Office at New York, V. Y„
the Act of Gongma of llareh S 187».
TELEFON PISALNE: 1279
NO. »t. — &TEV. 58.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 11, 1907. — V PONEDELJEK, 11. SUŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Martin Konda obsojen y jednoletno ječo.
Zvezina vlada je bivšega lastnika svinjskega lista "Glas Svobode" zasledovala.
ISTI DAN, KO JE NAPADEL IMENOVANI LISTIČ FRANK SAKSERJA, IZREKLO JE SODIŠČE OBSODBO.
Zaslužena kazen.
Iz Chicacra, Tli., ee nam poroča, da se j« moral tamkaj dne 1. t. m. pred »Tezinim pokrajinskim sodiščem zagovarjati znani Martin Konda, bivši lastnik umatMega in po imenu socialističnega slovenskega lističa "Gl. Svobode". Obtožen je bil. kakor smo že pire je mimogrede javili, radi raznih svinjskih spisov, ktere je objavljal v imenovanem lističu, kojega je ra/.posi.'jaJ s pošto.
Kdor sloveniskih Američanov sploh r<* r.a ta list ,mu je znano, da je vedno in neprestano napadal vsakogar, kdor ni bil soeijalistično-anarhistič-n«ga mnenja in ko tja r se je bal, da mu gmotno ne škoduje, kar je naravno v največjem protislovja s socija-lističnimi načeli.
Ker so bile sodišču vse v imenovanem listu obelodanjene svinjarije dokazane, je bila obravnava proti Kon-du zelo kratka in po preteku petih minut je bil obsojen v jednoletno ječo. Konda je dovedel k sodišču kot "priče", da ga rešijo "socije" Fr. Mladiča, E. Bahmana, Janeza Mole-ka in Pr. Bernika, toda slednji niti Muili^ani niso bili.
PROROK DOWIE UMRL.
Bivši apostol ni dolgo preživel svojega padca.
< "bieaj^o, 111., U. marca. John Aleksander Dowie, nekdaj vsemogočni vladar in paj>ež po njem ustanovljene cerkve zionistov, je umrl. Dnevi njegove slavo kot apostol in pro rok damo Tnirioli. Njegovi pristaši in celo njegova žena in sin so ira osta-vili in le še par ljudi mu je ostalo zvestih. Svojemu nasledniku Yolivu je rtstavil v poravnavo velikanske dolgove.
Umri je danes zjutraj ob osmi uri v K ion City. Pri njem so bile le tri
Pokojnik je dospel 1. 1R88 kot po-hij«^ dahovon s $100 v žepu iz Avstralije v San Francisco, kjer se mu j* slabo godilo, kajti ljudje ob Pacifiku so prepametni, in radi tega je i^kal neumne, ktere je tudi našel. Pri ■jih si je nabral denarja, kakor vsak lufeoven, ki deluje med ljudmi, ki še mna "razsvetljeni".
Ženski policaji.
Ijss Angeles, Cal., 0. marca. V
Hičnjem letovišču Long Beach bodo iinali v lotošnjem poletju ženske po-lieaje. Tozadevni predlog so stavils •anioe znane Women's Christian CsnpsrAuee Union in je bil takoj sprejet.
Policaji v kikljah bodo kmaio odbrani. Ženske bodo patrulirale le ob sbrsF.j«, as pomolih in po vežah, ko ss stemni. Skrbele bodo pred vsem ea K da bode tnorala boljša, nego je bite- v preftajik eezooak.
tawr rs4i lUnuris«.
feevaaafc, Ga., 10. maroa. Mrs. Sal-Ms ^reMqr je astrelila W. P. Har-fedaega izmed najuglednejših itašarijuev v eoeatyja Dodge. Do ■mora f« priJKs vsled prepira radi HiwnasMw. tcwlc* ni hotela pla&ati « ks je| je Harrefl sapretil, da jo Wis p »sta vil mm aiico, j« nanj.dva-krtffc —lisliln Pegodila ga js v sree, tafea 4» im a* auata obležal mrtev.
Na razna sodnikova vprašanja, čemu je Konda tako nesramno dal pisati v svojem lističu, ni vedel kaj govoriti in je s tem takorekoč priznal hudodelstvo.
Ko je pokrajinski pravnik prečital angleške prestave nekterih spisov iz "Glasa Svobode", je izjavil, da je v tevojej praksi kot pravnik čital že mnogo umazanosti, da pa kaj tacega še ni Čital, kar je na svetu.
V petek in nekaj časa tudi v soboto, je Konda sedel v ječi, a potem je njegov odvetnik vložil priziv, na kar so ga pod $2000 jamčevine izpustili, dokler s© obravnava ne obnovi.
Ko smo svoječasno tudi mi v našem listu omenili gnojnico, ki se pretaka po predalih imenovanega lističa, so raazači v uredništvu imenovanega lista, ktere sedaj pravništvo tudi zasleduje, takoj z lažmi, hinavstvom in anarhistično škodoželjnostjo napadli nas in se pred vsem zaletavali v oso-bo predsednika našega lista, Frank Sakserja. Na one napade nismo reagirali, ker je to povsem nepotrebno, kajti podjetje imenovanega rojaka je radi poštenosti in r<? doljublja, dovolj znano, tako da mu ni treba odgovarjati na nikake napade, a po najmanj na anarhistične. Vedeli pa smo, da pride do temeljitega odgovora, toda
ne od naše strani, temveč od---
Konde in njegove toipe samega. In ta odgovor js t resnici, neposredno na one napade prišel, in sicer od chica-škega pokrajinskega sodišča ter se glasi, da je Martin Konda obsojen za leto dni t — galero.
Boljšega odgovora gotovo ni treba!
VESTI IZ RUSIJE.
Petrograd, 10. marca. Glasom pori »čil ruskih časnikov, je današnja ruska vojna mornarica zelo m ados.) ovi.-na. V Tihem oceanu se nahaja Jioko-i'ko malih povodnih ladij. V Baltiškem morju nahajati se samo dve vojni ladiji, Cesarevič in Slava. K tej t-skadri pripadata tudi dva stara, ne-uporaibljiva križarja in nekoliko malo-vredni'h ladij za mine. . V Kron-stadu Hta dve stari ladiji Pavel in Andrej Prvozvannyj. Sedaj gradijo dva nova križarja drugega razreda: Bajana in Pa ado, štiri torpedovke, nekoliko ladij za mine in več podvodnih ladij. Razi m tega gradijo v inozemstvu veliko kri žarko Rurik in Admiral Makarov tipa Bajana. V Črnem morju je osem vojnih 'ladij, šest od teh je zastarelih in samo dve sta u<»/i: Pantelejmon in Trija Svjatite-lja; gradijo pa še dva istega tipa. V takem sta-nju se nahaja danes ru--ka vojna mornarica.
Petrograd, 10. marca. Pri razpravi o umoru poslanca dume, Herzenstei-na, se je dognalo, da sta morilca člana "Zveze pravih ruskih ljudi", La-rižkin in Kasankov. Provzročitelj u-mora je baje voditelj bojne organizacije te zveze, Kraškovskij. Predsednik reakcijonarne zveze ruskih ljudi, zdravnik Dubobrin, je vedel za ta u-mor. Sodišče je sklenilo preložiti obravnavo na 15. marca. Dotlej naj pa gubemator v Viborgu morilce zapre.
Petrograd, 10. marca. "Rus" prinaša odkritje o velikih poneverjenjih državnega denarja za časa rusko-ja-ponske vojske. General Desino in nek ruski državni tajnik sta imela nalogo iz Shanghaja pošiljati municijo t oblegani Port Artur, Dobila sta za to od vlade baje 30 milijonov, računov imata pa komaj ea polovico tega zneska
Petrograd, 10. marca. Petrograj^ki brsojavni urad n-ajodloČnejše demen tira rest nekega inozemskega lis' je poročal, da so v Carsko jem sklenili takoj po konstituiranju dume dumi predložiti programatično izjavo La €ebi j« duma ne sprejeta, slednjo take j razpustiti ter uvesti za eelo Rusijo vojaško diktaturo pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja Nikolajevi!*. Ta Test je popolnoma izmišljena .Dfeeaem ta urad izjavlja, da M^Hftl » kakim aWsUta a* earjs
Filipini postanejo nevtralna država.
KER OTOČJE KOT KUFČIJSKI PREDMET NE PKDTESE DOBIČKA, POSTANE SAMOSTOJNO.
O tozadevnem načrtu m že Trše v vla-dinih krogih posvetovanja.
EVROPA ZADOVOLJNA.
Washington, 11. marca. Iz dobro poučenih krogov se poroča, da se pri vladi 4>aviio z načrtom, po kterem postanejo Filipini nevtralna samostojna država. Namen teh načrtov je, da se prepreči, da bi Filipini ne postali baza mednarodnih sporov in da se ZjecL državam istodobno ohranijo strjški, kteri bi t slučaju vojne radi Filipinov nastali.
Kot trgovišče so otoki za Zjed. države brez vsaeega pomena, kajti izvoz je bil 1. 1906 za 50 odstotkov manjši nego 1. 1899 in radi tega se žele ameriški kapitalisti otočja na lep način iznebiti.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bi vsa velika ljudstva sveta Filipine rada pridobila zase. Ako se podeli Filipinom samostojnost, bi si jih lahko potem vsakdo prilastil.
Evropske države nevtralizaciji Filipinov gotovo ne bodo nasprotovale.
Rusija in Anglija kot čevaja Perzije.
RUSIJA KAKOR T9DI ANGLIJA NAMERAVATA FULZUSKE-MU ŠAHU POMAGATI.
Glede »ventnelnega §ecv«tovanja sta se obe državi m (fegrrorili.
OBRAVNAV*.
London, 10. marca. Tukajšnje mi-nisterstvo inostranih aadev se kar najživahnejše zanima za ootrarije do-godibe v Perziji, dasiramo je glasom notranjih zatrjevanj taaaoSnji položaj zelo ugoden. Tukaj prevladuje mnenje, da Angliji in Rusiji v Perziji ne j de treba posredovati, vendar sta se pa Rudija in Anglija tudi glede tega že dogovorili.
Anglija je prepričaj*^ bode šah, ako pride do kritičnega položaja, iskal pomoči edinole v Rusiji, ki naj potem napravi mir in nS t Perziji. Rusija zamore potem Saftumm željam ustreči in Anglija fof (Krav gotovo ne bode ugovarjala. BNtija sme tudi, ako jo šah ne pozor«, apwu. ponuditi svojo pomoč in Anglija bode šahu celo sama svetovala, n^ji jasko pomoč saprejme. Anglija bo4e ▼ tem slučaju poslala svoje vojne tflfl^o v Perzijski zaliv in skrbela za vmit tujcev v južne j Perziji, ikar Rusija pri-■pozna.
;-o i—"M'
ROOSEVELT V 1M5W1 PREDSEDNIK.
Vesti, da bode laOMlt ▼ tretje kandidiral za praieeieika, se vedno bolj
Washington, 9. toaHUBL Dasiravno je predsednik Rooflsnii že večkrat izjavil, da v tretje n« bode kandidiral za predsedniško masla, trdijo razni senatorji, bi so zadnja 4ci obiskali Belo hišo, da so s« pqpniatt, da bode Mr. Roosevelt pod gotovimi po* gji še enkrat sprej«! aaiinacijo, po-HPV^ostal kandiiaf M takozvani i £*aaka^onar", kar M paHikomur ne bilo drago. Radi tega se vedno bolj v vteeh krogih zahteva, da postane Roosevelt Še enkrat prifc||j|
Do 19. marca
je iiiic n ainili kNi Mi it.
- Kitor	it Bi imo-
čen. saj do tja nam »rifte $L00 Im v jtasai dobi 6,lihft tag*
Vojaštvo v Boise, Idaho. Konjiča v glavno mesto.
V IDAHO SE NE GOVORI DRU-ZEGA, NEGO O IZIDU OBRAVNAVE PROTI ST. A D A M S U.
Razburjenost je velika; splošno se trdi, da je Adams nedolžen.
VSAKOVRSTNE VESTL
Wallace, IdaJio, 11. maroa. V tukajšnjem mestu se sedaj ne govori druzega, nego o izidu razprave proti Steve Adamtu.
Delavci skoraj jednoglasno obsojajo porotnike, kteri kljub dokazom o Adamsovej nedolžnosti niso hoteli spoznati obtoženca nedolžnim. Pod1 jetniki pa- tudi obsojajo one porotnike, kteri so glasovali za oprostitev obtoženca.
Istodobno se je tudi zvedelo, da je porotnik H. L. Wilson predstojnik nekega boardinghouse, ki je last naj večje rudniške družbe in da se je že pred začetkom obravnave s pravnikom county j a večkrat posvetoval. Naravno, da je Wilson glasoval za obsodbo Adamsa. Dva druga porotnika, ki sta tudi glasovala za obsodbo, sta George Curtis in A K. Gaird, dva profesijonelna skaba. Oba sta se večkrat izrazila, da bodeta glasovala proti "socijaliktienemu lopovu".
Porotnika Redding in John Fuerst, prvi grocer in drugi gostilničar, sta tudi glasovala proti Adamsu. Zato pa zahajajo sedaj v Fuerstovo gostilno lastniki rudnikov in druga prominen-ca. Ostali porotniki so bili rudarji.
Zvezina vlada je poslala polk konjiče v vojašnice v Boise in polki v Montani, Oregonu in Washingtonu so dobili povelja, da se takoj pripravijo na odhod v Idaho. Po vsej državi se govori, da se pripravlja revolucija delavcev in tudi med farmerji se agi-tira proti socijalistom in anarhistom.
Vsa'javna zborovanja v Walace so sedaj policijsko zabranjena, samo da se ne more protestirati radi zaprtih uradnikov organizacije Western Federation of Miners, Moyerja, Hay-wooda in Pettiboneja.
PROTI JAPONSKI PREDLOG SPREJET.
Californijski senat je sprejel predlog, ki zabranjuje Japoncem obisk šol.
San Francisco, Cal., 9. marca. Senat države Californije je po najhuj-šej debati letošnjega zasedanja sprejel takozvani protijaponski predlog, s kterim je vsak državljan zadovoljen.
Novi ziakon daje mestnim šolskim svetom pravico, ustanoviti za Japonce, Kitajce in Indijance posebne šole. Otrokom, ki so stari nad deset let in ki so Mongolci, bode vstop v redne šole sploh zabranjen.
Dnevna nesreča na železnici.
Grand Forks, N. D., 8. marca. Proti iztoku vozeči brzovlak Oriental Limited od Great Northern železnice, je devet milj zapadno od tukaj skočil raz tir. Lokomotiva je še ostala na tiru. Od tu so poslali na liee mesta pomožni vlak in zdravnike. Vež oeob je bilo ranjenih, toda nikdo ni ubit.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za % 20.45 ............ 100 krom.
xa f 40.80 ............ 800 kron,
za $ 203.60 ............ 1000 kron,
sa $1017.50 ............ 5000 kron.
Poštarina ja všteta pri to* vaotak. Doma m nakazane note popalnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Hala denarne poiiljat*a izplačaj« c. kr. poštni kianOsi arad ▼ 11. da 12. da*.
Denarje nam podli ja najpeflift-aaja da $25.00 v goiariai t »riporaše am aU rtgfcrtraranam
*a UmmHc p«^al Maarr
pa-.p'j.a	Dj^ft-
___ ____
199 mmmmmm Mnat . Iw VHk
__- _ - ___ . ■ ■ • ■
S25.000 ukradel. Bančni sel zginol.
SEL NACUONALNE PARK BANKE V NEW TORKU JE UŠEL.
Z njim je šla tudi imenovana svota denarja.
V CANADO?
•Sel newyorske nacijonalne Park-banke, na Broadway in Fulton St., William Glaslby, je neznano kam zginol in z njim tudi $25,000 v nakaznicah in gotovini.
Defrauriant, ki je star šele 23 let, je najbrže bežal v Canado, kjer je že preje enkrat bil. VNew York je prišel pretd šestimi meseci iz Cacade in •ko je prosi! v banki za službo, se je uradnikom tako dopadel, da so ga takoj sprejeli.
Stanoval je v hiši št. 103 iztočna 89. ulica. Njegovo delo je bilo, da je po mestu (koleiktoval note in'menice*, 'kterih je vsaki dan nabral za tisoče dolarjev. Pri tem je bil tako mar ljrv, da so ga v banki imeli dan za dnevom rajše. Nedavno je dospel njegov poluibrat iz St. Louisa, Mo., nakar sta se seznanila z dvema dekleti. Sedanj so vsi štirje bežali, ne da bi se poslovali.
VELIKA TATVINA V HOTELU.
V 40 minutah si je tat prisvojil za $5000 draguljev.
Kakor znano tudi v hotelih človek ni veš varen prred tatovi in newyor-ška policija sedaj išče tatove, kteri so v hotelu Seymour, 50 zap. 45. ulica gospej Juliji Roso ukradli za pet tisoč dolarjev draguljev. Dosedaj detektivi zaman iščejo tatove, dasiravno so že teden dni na delu. Včeraj so zamogli o tatvini le toliko izjaviti, da je tat ''izvršil dobro in hitro delo'* in da je najbrže kak uslužbenec imenovanega hotela. Imenovana gospa je ob 11:30 dopoludne ostaviLa svojo sobo. Ko se je popoludne vrnila, zapazila je, da so vsi njeni kovčeki nasilno odprti. Tat jej ni vzel obleke, temveč le dragulje. Gospa je bila le 40 minut odsotna iz svoje sobe in to je zadostovalo za izvršitev tatvine.
$100,000 škode.
Y Charlestonu, S. C., je zgorela tovarna Combacher Fertilizer Co. in škoda znaša $100,000. Tudi več bližnjih tovarn je bilo izdatno poškodovanih.
KRETANJE PARNIKOV.
Brandenburg 9. marca iz Bremena s
1488 potniki. La Savoie 9. marca iz Havre s 1048 pntaiti
Pretoria 10. anazta iz Hamburga z
2680 potniki. Carmania 10. marca iz Liverpooia. New York 10. marca iz Southamptona
Do«»««l imaju. Araadia is Hamburga. Smolensk iz Libave. Vaderiaad iz Antwerpana. Trave iz Bremena. Nieuw Amsterdam is Rotterdam«. Furnessia iz Glaagowa. Viotorian iz Liverpooia.
Kaiser Wilhelm II. 12. marca v Bremen.
Cheronea 12. marca v Hamburg. Smolensk 12. v Labavo. Armenian 12. marca v Liverpool. Baltic 13L marea v Liverpool. Travo 13. marca ▼ Bremen. V Potsdam 13. nam t Rotterdam. La Savoie 14 marea v Havre. Bmadedburg 14. marea v Bremen.
Vaflavlaad 10. mmrm r Antwerpen. ITaiilartlziiil 11 iimiiz nr Hmburg.
im
M.	— —	M	.	f
»■*» m —m t B—m.
Razne novosti
iz inozemstva.
POVODNJI OB DOLENJEJ DONA-VL — DVE LADIJI NA SEVERNEM MORJU STA SE POTOPILL
Povodom 501etoiice osvoboditve Rima bodo tamkaj zgradili moderno luko.
PROTI IZSELJEVANJU IZ ŠPANSKE.
-o-
Bukarešt, Rimmnskai 11. marca. — Led na dolenjej Donavi se hitro topi in reka je preplavila na tisoče oral obdelanega zemljišča. Prebivalci so sebe in "živino rešili z velikim naporom. Nevarnost postaja vedno večja.
•Berolin, U. marca. Na Severnem morju se je potopil parnik Georg Wettern in neka jadramka; 34 mornarjev je utonilo.
Rim, 10. marca. Leta 1911 se bode vršila 50ietnica, odkar je Garibaldi osvoibodil Rim od papeževega gospod-stva, nakar je postalo glavno mesto zjedinjene Italije. Tem povodom se bodo tu vršile velikanske slavnosti. V spomin osvobojenja Rima bodo zgradili veliko luko med Titbero in Porto d'Anzio, kamor bodo prihajale največje ladije. Od Inke do Rima 'bode potem le pol milje daleč.
London, 10. marca. Iz Madrida se javlja t-ukajšnjej "Morning Post", da namerava šipanska vlada storiti potrebne korake, da prepreči vedno •bolj naraščujoce izseljevanje iz Španske. V M al ago je dospel v četrtek parnik Heliopolis, da se nanj vkrca 70 rodlbin iz Andaluzije, ktere potujejo na Hawajsko otočje, da nadomestijo tamkaj zaposfene Japonce. Časopisje svetuje vladi, naj olajša izseljevanje v španske kolonije na otok Fernando Po in v Guinejo.
Tanger, Maroko, 9. marea. Čete. ktere so vsako noč na straži pred me-stom^ so ibi<e v sminolej noči nepričakovano alartnovane. Iz neke bližnje farme je ušlo neko tele in se je bli-žallo stražam, iktere mislec, da se bližajo čete pretendenta in Raisuija, so takoj pričele streljati. Po prvih strelih prijezdila je iz mesta konjiča in streljanje je dalj časa traja.o. Tele so kasneje našli nepoškodovano.
San Salvador, 10. marca. Da se osvetijo za zadnje hondurske zmage, so včeraj popoludne nicaraguajske Čete napadle hondursko konjico pri Taguare. Po 3urnem boju so pa morali Nicaraguajci bežati. Število ubitih je zelo ve.iko.
Carigrad. 10. marca. Med Bolgarijo in Turčijo se vršijo podrobnostma pogajanja zaradi obmejnih in zunanjih zadev. Program teh razprav je s.edeči: 1. Pravice in dolžnosti trgovskih agentov; 2. narodnostno štetje; 3. domovinska pravica; 4. oblast turških muftijev (duhovnikov) v Bolgariji; 5. definitivna ureditev meje; 6. izročitev zločincev; 7. pravna in sod-nijska pomoč; 8. zveza železnic.
Paris, 10. marca. Kakor znano, je francoska zbornica sprejela Briandov žakoneki načrt, naj se vršijo politični shodi brez objavljenja. Sedaj pa je komisija senatu, ki je drugaše še bolj radikalen ikot zbornica, od tega zakonskega načrta sprejela zgolj prvi odstavek ter tu pristavila, da se morajo oblasti javiti vsi politični shodi, ki trajajo preko pu.noči. Socialni rasdikalci sicer protestirajo proti te* mu odstavku, v resnici so pa sklepa senatove koimisije veseli, ter se je 9 tem pojavil nov spor, ki bi utegnil vreči sedanje "zmerno" minister-stvo.
Berolin, 10. marca. Cesar Viljem je pri sprejemu predsedstva državnega zbora obširno govoril o zadnjih volitvah. Volitve^, je rekel, so pokazale, da so socijaini demokrat je premagljivi, in mora to dejstvo tudi v inozemstvu napraviti dober vtisek. — Glede klerikalcev je cesar posebno povdarjai odiločno nasprotje med škofi in med klerikalno stranko ter dejal, da upa vtsled vpliva škofov, da pramene klerikalci svojo politiko.
Kisliaoeg]Gi|^
Hwaakt ta jrikMM ▼ Ameriko vzetL »MjBwjpjfi la aadaa cene na: FRANK MUH* W tNMVfcl St, M*w York, N. Y„ kar ta badej agpoito^Jn^najt»lje
WIHNET0U,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi K zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravništvs "Glas naroda"
109 Greenwich St., New Yerk.
Iz Avstro-Ogrske. Obravnava v Budimpešti.
OBRAVNAVE GLEDE NAGODBE MED AVSTRIJO IN OGRSKO SO PRELOŽILI V BU-DIMPEŠTO.
Avstrijski ministerski predsednik Beck potuje ta teden na Ogrsko.
POLJAKI PROTESTU.JEJO.
Dunaj, 10. marea. Obravnava jjlede nagodbe, ktere so se tukaj vršile med avstrijskim in ogrskim ministerskim predsednikom, so se začasno prenehale in ta teden potuje avstrijski ministerski predsednik Beck v Budimpešto, kjer bode s tozadevnimi posvetovanji z dr. Wekerlom nadaljeval. V kolikor je razvide t i iz dosedanjih u-spehov obravnav, ni upati, da se bodo zaključile uspešno.
Dunaj, 10. marca. Semkaj j« dospela deputacija profesorjev lvovske-ga vseučilišča, kjer so pred par tedni maloruski dijaki uprizorili velike izgrede. Deputacija je prišla, da pri ministerskem predsedniku protestuje, ker so Malorusi grešili proti poljskemu značaju Ivovskega vseučilišča. Profesorji izjavljajo, da bi bilo najbolje, ako se za Malorttse ustaziovi posebno malorusko .vseučilišče, ietero bi bilo prvi tak zavod m^d avstrijfsk:-mi in ruskimi Ukrajinci. Ministerski predsednik je de p a taci ji nedoločno rdgovoril.
Dunaj, 10. marca. Tukajšnji zastopnik Severonemškega Llovdj; naznanja, da je prišlo med ogrsko vlado in kontinentalnimi parobrodnimi .družbami do končnega sporazuma. Odrski miinster notranjih zadev, Acdra-sy, naznanja, da bode družbi Cunard Line nasvetoval, naj opusti bvoj par-niški promet med Reko in New torkom, na kar bodo isto službo opravljali parniki drugih družb.
Raznoterosti.
Dunaj, 11. marca. Obravnave glede nagodbe med Avstrijo in Ogrsko, ko-je so sedaj preložili v Budimpešto, izgledajo sedaj nekoliko ugodneje. Avstrijska vlada je prisiljena opustiti svoje pogoje glede ohranitve tako-zvanega daca. Ako se bode to zgodila, potem se bodo obravnave končno vendarle zaključile ugodneje.
Dunaj, 11. marca. Fran Jesip nastopi že večkrat preloženo potovanje v Prago v prvem tednu v aprilu. Na Češkem ostane dalj časa, ne«jo je prvotno nameraval. Medtem ko je prvotno nameraval ostati na Češkem tri ali osem dni, ostal bode sedaj tam deset dni. Njegovo bivanje v Prsagi bode mirno, kajti izrazil je željo, da se mu večje slavnosti ne prirejajo.
Praga, 11. marca. Lastniki revo v blizo Karlovih varov, kterim je uhajajoča voda, kojo jim mefsito ne pusti odstraniti, napravila velik« škode, so sedaj obtožili Karlove vare in zahtevajo petsto milijonov odškodnine.
Dunaj, 11. marca. General Edvard Pilsak, star 83 let, «e je ustrelil, ker je bil prestar.
Štrajk v ladjedelnicah pri velikih jezerih.
Cleveland, O., 10. marca. Ameriška ladjedelniška družba bode dala vse svoje ladjedelnice na velikih jezerih zapreti in je sklenila potrošiti dva milijona dolarjev, predno se uda zahtevam svojih delavcev. Predsednik imenovane družbe, Wallace, je sklenil, da se z delavci glede njihovih zahtev ne bode niti posvetoval. Ako pride do tega, nastal bode ob jecerih štrajk, kifcoišnjega že dolgo ni bilo. Več sto delavcev v ladjedelnici v Lorain u je že prenehalo % dalvm in jutri ee prične štrajk ttsdS v Detroit, Bay City in
| Prri atovcoeU inwrjir. y
^jedinjemk Tfcwrrafi Izhaja mik d«« mih^im
I
nf»d«l| wx praznikov.
yf	v .	....	, rt,,-
*
"GLAS NARODA"
LUt ftJoveosklh deltrcer ▼ AaertkL
Izdaj« slovensko tiskovno druitro
FRANK SAK-E^, predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
ta. velja list ra Ameriko . . . $3.00
" tk 1 leta............. 1.50
Za SnMpj, za vse leto.......4.50
" pol leta.......2.50
"	" četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve _Številki._
NARODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
:ssu«S »very dav, except Sundays and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the slc*b*ic publishing company
Inccrpcr ited under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
7\ <v;'ase do deset vrstic se plača 30 tnttr.
1) m" i brez podpisa in osobnosti se ne reStanejo.
i' ■ ; se blagovoli pošiljati po \!	: 'trier.
P i s >*-emembi kraja naročnikov i r-mo, da se nam tudi prejšnje bivali-4 "" i d:', hitreje najdemo aslov-r '<:•. Dopisom in pošiljatvam nare ite
«'G!ns Narodn"
101' (fcacnwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
Uvoz pogodbenih de= lavcev.
Zvezini generalni pravnik Bona-parH je. kak* t smo že poročali, izdal otiiuk z ozirum na naselniški zakon, kter«ri ~e je prvotno napačno tolmači a, Novi tajnik za trgovino in delo, kteri ima v svojem področju tudi na sel.jevanje je takoj po nastopu svoje ira urada izdal odlok, vsled kterega ne prepoved uvoza pog«xlbenih delavcev ne nanaša na i>«K*amezne države. Generalni pravnik Bonaparte je pa R><le tega dnizega mnenja. On trdi, da se prei*>ved nanaša tako na za sobnike in korporaeije, kakor tudi na p«»;amezne države. Zajedno pa izjavlja Bonaparte, da način, po kterem t*> do&edaj nektere južne države im-portiraie naseljence, ne nasprotuje propovedi proti uvozu pogodbenih delavcev.
Država South Carolina je n. pr. poslala svoje agente v Evropo, kjer so pridobivali Judi za izseljevanje. Izseljencem se je obljubilo delo, toda z rijimi ni nibče >kleni kake pogodbe glede dela. Bonaparte je prepričan, da v tem slučaju nima opraviti s po-goditeiiimi delavci.
Tekom zadnjih '.et so poslali na tisoče siii»makov iz Amerike nazaj v Evn»j*> |km1 pretvezo, da so pogod-beni delavci dasiravno pri njih o ka-kej 'p:gmlbi niti govora ni moglo biti, ba.š kak >r pri naseljencih, ki so dospeli v S..ntU Carolino. Nazaj v Evropo ]x>slali nasejence, kteri so pri zaslišanju na DUis Lslandu izja-
Naša samovlada.
■Kaši posta vodajalci store raje vse, nego da bi se česa naučili od kake druge dežele. Ako se gre pri njih za osobno korist, oziroma za last in dobiček, se oni prav gotovo nikdar ne ozirajo na splošno^t, kajti pred vsem oni gledajo na svoj lastni žep.
Še iz kolonijalne dobe imamo pri na^ napako, da si vlada ni nikdar oskrbo'-a za-se večja zemljišča, kajti tedaj slednja niso imela veliko vrednost. Tedaj je imelo Važnost le veliko izkoriščanje zemljišč, ktera pa nikdar niso osta a dolgo last jednega in istega človeka. Dandanašnji pa mora vlada počasi storiti ono, kar je preje zamudila. Tako kupujemo v mestih za drag denar pozidana zemljišča, da se potem spremene v parke in države ter zvezina vlada skušajo spremeniti ostanke svojih zemljišč v takozvame "rezervacije".
Pri tem pa pridejo oblasti do konflikta s starim roparskim sistemom zasebnikov, (kteri imajo pri postavo-dajali naravno svoje zastopnike. Nekoč je bil ta sistem naravno opravičen. Toda, kar je bilo nekdaj, v dobi pijonirjev, pravilno, moramo moramo dandanašnji naravno proglasiti ropom, kajti danes je treba obvarovati ono, kar še ni za vedno zgubljeno.
V ravnokar fliinolem kongresu smo lahko opazi i boj med starimi in novimi nazori. Postavodaja je namreč prepovedala administraciji ustvarjati nadaljne gozdne rezervacije. Naravno v prid zasebnemu ropu. Predsednik je podpisal predlog, toda potem, ko je hitro proglasil vse za rezervacije, kar je nameraval počasi proglasiti kot gozdne rezervacije.
To je zanimiva pojava v našej samovladi. Mi volimo ljudi,, iki rabijo svoj mandat v prid svojih koristi na račun volileev. In pri tem mi opazujemo vse to mirno, kako se bode konča.o — naravno v škodo sploš-n ost i.
Druga duma.

V eni svojih zadnjih številk komentirajo "Sankt - Peterburgskija Vjedomosti" volitve flducijarjev in prihajajo na podlagi istih misli v 'jf avuem do malone istih zaključkov. —
Slika volitev za drugo dumo — pravi omenjeni list — se v maločem razlikuje od volilne sike prve dume: Ista pretežnost desnih elementov nad levimi v prvem stadiju volitev in isto ravnovesje obeh sil v drugem stadiju. Alio bode to soglasje nadaljevailo, se bode <lruga duma l'.e v detajlih razlikovala od prve. Že sedaj se more predvidjati, da bode druga duma opo-zicijouialna in je bi a vlada menda c <;>timie»tična, ko je svečano obljubila lilcem, da druge dume ne razpusti. Vprašanje je pa, ali se bode res ravnala v srnini u te Obljube...?
Kar se pa tiče dume more se reči, Ja bode razsodneja in zmerneja od
n
i« pošljejo nazaj.
Ako bode Bonapartejev odlok za-bra; i na-elniškim obla tim pošiljati ljudi, r»i niso pogodbeni delavci, nazaj v Evropo, moraiuo to le z veseljem pozdraviti.
prve: da ne bode izgubljala svojega vili, da jim innle kak tu živeč sorod- . časa na pretresovanju odgovora na nik ali prijatelj našel delo. Med vladino adreso, ne bode zahteva a temi nesrečniki ni bi.o ni jednega po- j splošne amnestije in takojšnjega od-godbenega delavca, kajti take običaj- stopa kabineta. — Ali na eni od prvih i
sej bode z ve iko večino zanikala vsako izvendumsko delavnost vlade in jKKsebno glede odrejanja preke sodbe, jdede skree vanja volilnih pravic in zakonodarstva, glede kterega po zakonu ni potreibno soglasje dume. Lahko se pri tem zgodi, da dobi kabinet nezaupnico. Ali v tem slučajo se zjedi-nijo vse desne stranke proti '.evim in <to ne radi tega), da bi branile Stoly-pina, anroak v obrambo monarhiške-principa pred revolucionarnimi napadi. V takem slučaju si stojita nasproti dve si.i: revolucijonarna in evol-ukt-ivna in zdi se, da bode zmaga te poslednje: ker se vse progresivne stranke dume ločijo od radikalno-re-volucijonarnih. Ali s tem končajo menda zmage vlade, za ktero bode uadaljni razvoj dmme zelo neugoden. —
Prvi neaporazumki navistanejo na razpravljanju o proračunu in o zako-iih. ki so se izdali po raapusbu prve Urrne; in v tem oziru bode položaj ' lruge dume mnogo ugodnejši in trajnejši od onega prve: ker bode imela »bi mega xuaterijala za kritiko. Ne '*rde treba izmišljati raznih predlogov v s vrbo, da se na podlagi istih more izraziti ministerstvu nezaupanje ; zadostno bode, ako iste ne da svoje soglasje tam, kjer je isto potrebno. V tem oziru ima torej duma na razpolago vso silo zakonitih in korektnih pretvez proti vladi, ki ima iroti istim le eno orožje: duimo samo : n nje heterogeno sestavo, ki tej xie love* juje porabiti vse sroje sile proti vladi — posebno ob vprašanju proračuna. Tri četrtinke poslancev ne bo-b menda znali razlikovati debat od kredita, indirektniii doklad od operacij za državno banko, komisije od .-misije in druge potankosti finančne stroke. Vsled tega navstane zmešnjava, v kteri bodo roonarhisti delali ; prilog anarhistom, a oktobristi kadetom. Vsafca otatffca pmraiana bo
Nečnovesko ravnanje.
Ti al i j an ski list 4' Abruzza radicale" poroča iz Akvile v Abrucah v Italiji nečnveno vest o nečlovešlkefn ravnanju z otroki v tarnanjem dek i.3iem kon-viktu od strani "ui=miljenk" vzgojiteljic, ktere s>> se tam nastanile s Fraiwoske^a. lvapitan Forti je imel v zavodu svojo hčerko, a sedaj mu leži duma bolna vsled "usmiljenega ravnanja" usmi.jenih častnih sestra-redovnic. Kapitanova hčerka more povedati o nečloveških činih "usimi-Ijenk". Redovuiee so slekle deklice, (itare j ■ dem ležale z obrazom na zemlji in z rokami na hrbtu. V takem stanju bile izipostavljene mrazu. Hčerka kapitanova je tako ležal:: dve uri. 8ogojenke kapitanove hčerke so se pri pogledu na malo mučen ice trese od groze, a redovnice so ^e z večjim vese jem peklensko mučile otroka. Deiklica pripoveduje o gn rnih in sramotnih stvareh. Kapitan je dal hčerko zdravniško pre-i^aAi. Zdravnik je izjavil, da je deklica bolna na pljučih. "Usmiljen-ke" je kapitan izročil sodniji. Po tem se je ravnal tudi neki občinski svetnik, ki je imel hčerko v zavodu. Poizvedovanje še traja. Mnogo sta-rišev je vzelo svoje hčerke doanov. To je pač žalosten pojav toli priporočane in toli hvalisane vzgoje po sa-mo<«t&nib. Neverjetno^ da je mogoč tak dogodi j a j v 20. veku. Seveda, saimaUni so pod kuratelo in inšpekcijo škofov. — Dobro bi pač bilo irraogo .pozornosti zavodom usmiljenk in take sličue zalege, pa naj bode kjer hože.
izzivala dvojno, reakcijo: s oziram na njeno faktiSno potrebo in z oziram na njeno razmerje k posamičnim strankam. N. pr. vse leve stranke se
bodo protivile troškom za vzdrževanje policije, a desne stranke *e utegnejo proti vit i stroškom za splošno omiko in za odku pzemlje v evropej-ski Rusiji. In to bode raziog krista-lizaciji strank v dqmi, kar bode morda iigodno za vladaj ali ue za ekonomsko stran. Kajti ni pričakovati, da bi se pregledal ves proračun: pregledajo se le posamični stavki in na. glasovanju o istih dokaže duma jasno svojo opozicijonalno naravo, ker se bodo tudi ob teh prilikah strinjale tudi nasprotne si stranke, kakor "oktobristi" in "kadeti".
Sploh se zdi, da ne bode v dumi tiste nepomirljivosti med konstituci-jonalnimi strankami, ki se pokazuje sedaj v volilnem času. Tako postanejo kadeti v drugi dumi bolj prijazni vladi, dočim se oktobristi oddaljijo od iste. To je tudi logično. Ko je namreč duma že jasno izrazila svo jopozicijonalni značaj, poisebno ob vprašanju proračuna, odpade po sebi vsajki razlog za obstajanje posamičnih si ionih si strank, in bo v glavnem razlikovale tri stranke: socijalistično-revolucijonarno, konstitucijonalno in absolutistično.
Duga duma bode torej opozicijonal-na; ampak s tem ni rečeno, da bode v isti nemogoče vsako delovanje. Seveda bodo leve in dober del srednjih strank zahtevale svoje žrtve in jih bodo tudi imele. LaMco se zgodi, da bode ta žrtva ministerstvo in pride morda do tega, da Stolvpin odstopi svoje mesto Šipovu, Hajdenu, aii kakemu drugemu liberalcu iz ilevih strank. Ali to bode razlok zjedinje-nju strank: vse male odpadejo in ostanejo le tri gori omenjene.
la to je tudi umevno. Ker v drugi dumi ne bodo sogašale socijalistične stranke s (kadeti; ker med njimi ne obstoj i jo le politične razlike v nji hovih programih, ampak tudi socijal-na razlika raznih stanov. Da so se začasno strinja i, to je bila posledica danih razmer: s tem, da so socijalne stranke 'bojkotirale prvo dumo, pomagale so kadetom; a ti so deloma iz hvaležnosti in deloma iz taktičnih razlogov podpiraj!i v dumi socijaliste. To se pa odslej ne bode moglo več goditi. Kajti v slučaju, da se sedanji kaibinet in morda tudi sedanji sistem ne bi mogel vzdržati, nastane obupna in nespravljiva borba med socijalnimi in buržoazijskLmd strankami. In v tej borbi mine mine stoletje.
Navstane pa v istem času še drug boj — boj za politiški princip. Iskrena zveza, ki spaja sedaj oktobriste z absolutisti, mora pasti prej ali pozneje; in tudi ni možno, da bi dve stranki s tako različnimi načeli mogli več časa združeno živeti na podlagi kompromisov. In na ta način se zbližajo oktobristi in kadeti in vse druge politične stranke, kterima z ene strani žuga proletarsko stremljenje po nadvlad ju, z druge pa birokratska samovolja,
'Seveda ne navdane ta sprememba že v drugi dumi. Ista navstane še le pozneje, ko se pomiri ouvstvo nasprot-nosti proti vladi in sedanjemm seste-mu; a to se dobrim deom zgodi že v druge j dumi.
Maj te *arik dobrifc česo*.
Maritaigne — tako piSe neki sotnc-nik pariškega list* "Temps" — je kakor originalen človek, ki je bil vedno smatral kopanje zdravim ter je gragal »svoje eovmstnike, ki se niso nikdar kopali. Posebno velika je bila nesnažnost v 16. in 17. stoletju. Ko se je n. pr. Ludovik XTV. kakega dne pojavil v galeriji zrcal svoje krasne palače, oblečen kakor polubog in pokrit z neštevilnimi diamanti, je ni onega jutra niti umil. V bajno lepem Verzalju, kjer je bilo mnogokrat zbra-niih do 10,000 osob, sta bili milo in goba neznani stvari. Umivalniki, ako so sploh bili, gotovo niso bili večji kakor navadni kozarci za vodo. Dvorišča so bila polna nesnage in smeti. Nekega dne so nesli prestolonaslednika preko dvorišča, kar nakrat je z nekega nadstropja p rile te. a neka "tekočina", ki se je razlila na no-silnico, k sreči pa ni bil zadet prestolonaslednik, pač pa dva gospoda iz njegovega spremstva, ki sta morala takoj preobleči svojo obleko radi neprijetnega vonj ar ki sta ga razširjala. Tudi v sami (kraljevi palači je bilo, izlasti na hodnikih, po.no prahu, smeti itd. Princi in pricezinje in še neke druge odlične osobe so imele celo pravico, da so v njih stanovanje prihajale krave, koze in ovce, da so pile kar gorko mleko teh živali.
Šeststoletnica vilic.
Tega leta je 600 let, od kadar so prvikrat rabljene pri jedi vilice. Bilo je to leta 1307, ko se je kralj Jean, vojvoda bretanjski, prvikrat poslužii vi lieu Ko so poskušali jesti meso z vilicami, so bili v nepriliki kakor Epropejci, ko poskušajo jesti riž s paličicami kakor Kitajei. Vilice so si •pa medtem čim dalje bolj odpirale pot v široke sloje in danes jih rabijo členi dvora, kakor tudi kmetje in delavci.
Bikoborbe na Španskem.
Nedavno se je poročil sloveči španski boril ee z bilki Machaquito z ameriško milijonarko. Pri terj priliki pišejo španski časopisi, da za Macha-quita ni to nenavadna partija, kr je v zadnjih treh letih zaslužil po 1V2 milijona lir na leto. Potemtakem še bikoiboiba vedno cvete. Leta 1906 je biio na Španskem 46 'borb z biki. Biki, ki so bili pri tem pobiti in ranjeni, da so jih morali zaklati, so bili vredni nad 2,800,000 pezet, konji pa S80,000. Drugi stroški so znašali 1 milijon 760 tisoč, & dohodki teh krvavih iger so znašaJli nad 12 milijonov.
ZAHVALA.
Za zgradbo nove cerkve v Šmihelu
Neumit profesor. *
Veliko začudenja in smeha je zbudila te dni izjava italijanskega profesorja Frederiga Cerbonija. da kopanje ni le nezdravo, temveč naravnost nevarno in da si on vseh 76 svojega življenja ni nikoli umival telesa. Po njegovem mnenju je narava človeško kožo ustvari la tako, da fie potrebuje umivanja. Voda in milo je nenaravno čistilo, ki odstranjuje naravne^ maščobo s kože. ki tvori glavno obrambo proti preblajenju. Svoje dokazovanje opira na zgodovino. Vsi narodi, ki so se privadili kopanju, so poginili. Stari Egipčani, ki so bili vsled kopanja omehkuiženi, so podlegli krepkim in neumitim Grkom. Ko so se tudi Grki začeli kopati, podlegli so do takrat nemmitim Rimljanom." Kma-lo pa so Rim j an i glede kopanja prekosili vse narode ter so skoraj pol življenja preležali v vodi. in to je bil njihov pogin. Do 19. stoletja so bili Angleži kulturni narod, odkar pa se vsak dan kopljejo, so fizično in telesno nazadovali. Enako je pri Američanih. Ako bi ne prihajale neuinite rase iz Evrope, bi bil njihov obstoj že zapečaten — po nazorih neumitega profesorja Cerbonija.
Drag strel.
Najstarejši sin francoskega kralja Ludovika XV. je rad hodil na lov, toda je bil zelo nevaren svojim lovskim tovarišem. Leta 1735 je zgrešil jelena, ■ zadel pa je vojvodo della Brissiere de Chaznbois.. Kralj je dal vdovi in naslednikom letn pokojnino 6000 frankov. In to pokojnino je prevzela tudi republika ter je plačevala mokim in zonAim ptomcem .do leta 1903, bo je umrfa zadnja potomka iz rodu ustreljenega vojvode. Francosko državo je tabo nespretni strel valim! 1 lOft nnn
pri Žužemlberku so darovali: $5.00: Dominik Škufca.
$2.00: Alojzij Kozlevčar.
Po $1.00: Vine. Anži ovar, Josip Miglič, Fran Kenig, Ivan Borštnar, Anton Urbas, Fran Koprive«,-Štefan Rusin, Ivan Hribar. Nace Anžlovar, Fran Mestnik, .Josip Jaklič, Josip Anžlovar, Anton Jaklič, Anton Tiš-leq. Ign. Peče.
Po 50c: Fran Dejak, Ivan Urbas. Josip Perovšek, Josip Praznik, Ivan Mig.ič, Andrej Janežič, Anton Ka-stelic.
Skupno $26.00.
Prisrčua zahvala vsem dobrotnikom! Bog jim povrni! Na sv. Grego rij a dan se bode darovala sv. masa za vse dobrotnike.
Pmihel pri Žužemberku, 21. febru-varija 1907.
Hvaležni
Janez Zupančič, župnik.
ZAHVALA.
• V Ohisholmu, Minn., so darovali sledeči rojaki za cerkev na Gori pri Sodražici:
Po $2.50: Fran Krže in Katarina Kerže.
Po $2.00: Štefan Zgonc in Mihael Samsa.
$1.20: Josip Mihelič.
Po $1.00: Ivan Turk, Fran Tram-pus, Peter Knaus, Fran Levstek, Ma tija Vesel, Josip Samsa, Mat. Knaus Fran Klun, Ivan Kerže, Fran K.un. Pavel Mihelič, Ivan Gornik, Peter Kerže, Jernej Joraik.
80c: Ivan Mremar.
Po 50c: Ivan Bavee, Josip OženiČ, Peier Žagar, Iva-n Sknil, Val. Čampa Ivan Krašovee, Anton Čaaapip, Anton Knaus, Fran Samsa, Fran Vesel, Afl. Sarnjsa, Katarina Noč. Hilbeng Gar-zira, Ivan Perko, Anton Štrukelj, Peter BLstola, Anton Levstek, Fr. Kerže, Alojzij Košir, Josip Samsa Fran Vese». Anton Papež, Andrej Mlekar. Fran iKerže, Štefan Gersich, Anton Rus, Uršula Oswald.
Po 25c: Ivan Orinic Štefan Toma-žič, Alojzij Vo/i, Louis Kordiš, Štefan Tepodnik, Blaž Mauihar, Alojzij Košir, Gregor Prija/telj, Matija Ko-Iš&r, 'Jjudvik Kordiš, Fran Baraga, Matija Geišič, Luka Teiblen, Josip Kočevar, Fran Sitničar, Peter Ter-hlen, Jakob Mrak, Ivan Lipa v i«. Andrej Skeri, Anton Debelak, Fr. Lav-rič, Jakob Mlekar, L Zadotrtik, Fran Debelak, Jakob Arh, Mikulo Tandfar, Nik. Droženovec, Kaiio Bodetšč, 6. Merb aniž, Ivan Vele, Ivan LavriČ, JMčob Sega, Anton šteikj. Ivan Hribar, Jakob Dobavee, Ivan Zal«r, Jo-
■ef Skul, Anton lindar, Edvard Sktal, Iv«n Pddlogar, Martin Beoko, Marija Magavee, Anton Strugar, M. Vrauš, Fran Sedeljšek, Roža Dregar, Ivan Podbregar, Anton Košmrij, Matija Ul«h And. Martinčič, Alojzij Prebil, Ivan Malnar, Josip Launek, Ivan Lustek, Fran Vintar, Gregor Zevnik, Fran Pajk, Ivan Perico, Marko Maurin, Ivan Korališ, Josip An-zanc, Marija Arko, Alojzij Korajž, Alojzij Bavee, Josipina Baritn, Rudolf Arko, Anton Baveq. Ivan Šile, Anton Sr.e, Matevž Privec, Štefan Brmueir.
Po 20c: Joiee Laurič, Ivan Laurič, l»vrenc Dragičevič, Tone Menarič, Anton Plea.
15c: Josip Medved.
Po 10c: Marija Medved, Josip Trinko, Štefan Medved, Fran Sraj, Fran Mari.iovič, Lufka Antončič.
5c: Jakob Kevar.
Srčna hvala vsem darovalcem in da-rovalkam!
Ohisholm, Minn.
Fran Kerže in Miha Samsa, nabiralca.
Opomba uredništva. Zgoraj navedena imena niso vseskozi pravilna, ker smo jih prejeJi tako slabo zapisana. da jih tretjino ni bilo mogoče čitati. Prosimo Vas in vse druge, da nam imena pišete s slovenskim pravopisom in pa natančno, ker je drugače vsaka objava brez 9 miši a.
Konečno prosimo vse pošiljalce darovalcev, da nam jih sporoče tako, kot vidijo v "Glasu Naroda", ker je to veliko bolj razvidno za po^unezne darovalce in za skupni znesek.
^lovensk j katoliška
CL
podp. društvo
u
r£
svete Barbari
M Zlotllnjene države Severne Amerika
Sedež: Forest City, Pa.
»MJsMOllrtreno drw av lanuarla I902 v driavi panu^^-^,.,;.
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAIi ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box G07, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRXAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZAHVALA.
Za ponesrečenega rojaka Jakoba Izlaikar v Yale, Kansas, so darovali sledeči člani Avstrijskega slovenskega bolniškega podpornega društva, spadajoče v Frontenac, Kans.:
$2.00: Ivan Dolovc.
75c: Ivan Sajovic, Anton Ulaga.
50c: Vin«. Štravs, Ivan Sray. Iv. Šmon, Ivan Polenšek, Ivan Žagovc.
35c: Josip Cvet.
25c: H. Langegar, Ivan Hrovat. Jakob Štrukelj, Josip Papež Fran Šulc, J. Rejniš, Peter Gegler, Al. Remov-šek, Ivan Režen. Fran Gardner, Fran Mole, Vin. Izgoršek, Val. Briznik, Mat. Južnik^ Ivan S vab, Mat. Koes-tenlbauer, Fran Pestotnik, Ivan Mar-kovič, Luka Marinšek.
20e: Gasper Šetina.
15c: Anton Žagar.
-Sknpaj $11.45.
Ponesrečene« Jakob Izlakar se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem dobrosrčnim darovalcem).
Roj at i. naročaj t* m na "Glas Ma
roda", največji in najceneje dnf^U
Iščerm brata IVAN REJMAR. Doma je iz Vipave, Planina, Notranjsko. Pred nedolgo bila sva skupaj v Ros.ynu, "Wash. Vljudno prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov sedanji naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Anthony Rejraar, 501 Globe St., South Lorain. Ohio.
(S-13—3)	T
Iščem prijatelja ANDREJA JANKO-VIČ in MATUA ZUPANA, oba-dva doma iz Smarjete, Dolenjsko. Za njun naslov bi rad zvedel: Jacob Fabianeič, 1529 N. 10th St.. Sheboygan, Wis.	(9-11—3)
Kje je moj brat ANTON MALO VIČ? Pred 14. meseci bival je nekje v Ohio in sedaj je nekje v Pennsylva-niji. Prosim cenjene *ojake. če je komu znan njegov naslov, da tra mi blagovoli naznaniti. Mary Malovič, 705 Wanman St., Indianapolis, Ind.
(8-11—3
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor Želi poskušnjo naj pošlje 10c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Z^ golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in
lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500.
Jakob Wahcic,
229 SOUTH FRONT STREET,
STEELTON, PA.
Iščem IVANA PETEK, doma iz Čre-šnovea, fare Semič. Bil je svoje-časno pri meni na hrani. Dne 6. julija 1905 ga je noč vzela brez da bi poravnal dolg na brani $22.45. Svarim rojake, da se čuvajo ter ob-jednem prosim, če (k-do ve za njegov nas.ov, da mi ga blagovoli naznaniti. — Ste<pken Jakšev 4620 Humlboldt St., Denver, Colo.
(9-11—3)
Kje je JOSIP VENIŠNIK1 Doma je iz Rečice v Savirski dolini. Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Xuckols, TV. Va., in Old-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če '.vdo ve za njegov naslov, naj £a naznani: Mary Ste rnat. Box llSt Renton, Wash.
(9-23—3)	1
I	f D£ WAIKIUTH |
BOLNIKOM NA ZNANJE.:
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor eamo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po navodili naših
zdravili kov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime iri naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi" zdravila.
g* Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I Ji* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že ved kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu, ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.
Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?	-
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in ml Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
drnri xdravnik Van nemore take garavije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi i Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošli te jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tretinje, povrtdti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se ▼ pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili Eavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ noma ozdraviti morejo.
♦ • • ZOPE r NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE l • • •
Samo 6e kratek čaB in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolnik?, najdli vse mo4 go če bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da se v«človeku razširi in kako da človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen, zdravnika povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Xnjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer te knjigft bode Vsakemu od Tolike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnog« zahvalna pisma aH prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi ▼ staro domovino zdravila in smo o: dr a vili samo t mesecu Novembru % sto 54 uradnikov, ofioirjov, učitelje In trgovcev kakor tudi mnogo v.d.1 druzega stanu iz stare domovine In to je dober dokaz, da so paši zdravili neprekoslivi in da so prispel, do največjega človeškega znanja. tVsett kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena. idEEB NA SLOVENSKI ODDELEK:	|
f AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus j^e^Ne* York. .
Mail po celeai svetu 1 slavni profesorji.
ti:--* ji'' - -J
-'Vt.' ■/.<■■
— ->•'	- £ • v - »■ ■ - !■- -- -	■'.'
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNi KI:
Predsednik: MIHAEL. SUNIČ, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. ho.- 57, Braddock, Pa. Oiavfii tajnik: JT7RIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomoiai tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibb&g, Minn.
Blagajnik: IVAN G0VŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI ; -FRAN ME DOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Fwine Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, 641, Ereleth, Min« IV A K KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZARPKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^:24 Blackberry St., PittBburg, Pa.
MIIIAEI. KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calomel, Mick.
JOSIP PEZD1RC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni adravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. C&neago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRESTOPILL
Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianaspolisu, Ind.. Ik društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu. Ohio, 17. febr.: Ivan Žerovnik cert. št. 5065 I. razred, rojen 1S78. Prvo društvo šteje 70 udov, drugo pa 116.
Od društva sv. Martina št. 44 v Bafbertonu, Ohio, k društvu sv. Jožefa št. 67 v Yale, Kansas, 20. febr.: Josip Smuk cert. št. 2496 I. razred, rojen 1S78. Prvo društvo šteje 47, drugo pa 22 udov.
Od društva sv. Martina št. 44 v Bari>ertonu|. O., k društvu sv. Alojzija v South Lorainu, Ohio, 17. febr.: Fran Mažek cert. 2493 L razred rojen 1S59. Prvo društvo šteje 47, drugo pa 64 udov.
Od društva sv. Jožefa št. 45 v Indianapolisu, Ind., k društvu sv. Janeza Ivrstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 17. febr.: Marija Žerovnik cert. 5067 rojena 1374. Prvo društvo šteje 29, drugo pa 76 Slanic.
NAZNANILO.	—
Društvo sv. Janeza Krstnika v Collinwoodu, Ohio, sprejeto v Jugoslovansko Jednoto dne 22. febr. 1907 pod št. 71.
JURIJ L. T liOŽIČ, glavni tajnik.
OftOB40Sn
KRANJSKE NOVICE.
Neprijetna družba. Ko se je 20. februarja zveier peljal s sanmi po Dolenjski cesti v Ljubljano posestnice sin Ivan Ahlin, so med potjo skočili k njemu štirje obrtni pomočniki. Ker so bili pa "pretežki", se jih je hotel blizu "Zelenega hriba" odkrižati. Ti pa niso bili s tem zadovoljni in so zabeli voznika klofutati in šele, ko so mu iztrg-ali havelok in urno verižico, bo se odstranili. Pozneje jih je policija izsledila in djaia pod ključ.
S strehe je padel 2. febr. dopoldne na poslopju "Ljudske kuhinje" zaposleni krovski vajenec Ernest Mak-lus in se tako poškodoval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico.
Obstrelil se je 20. febr. 3 sobno puško desetnik ijubljanskega'gorskega topničarskega oddelka, Pavi Schwarz-Zadel se je v čelo in se tako poškodoval, da so ga morali oddati v garni-zijsko bolnišnico. Je-li bila to nesreča ali poskusen samomor, se ne ve.
Načrt prezidave južnega kolodvora v Ljubljani je že dogotovljen in predložen železniškemu minLsterstvu. Komisijski ogled se vrši najbrž še to pomlad, ko bo končano sporazumljenje med Južno železnico in mestno občino ljubljansko.
Predkoncesijo za normalnotirno lokalno železnico od Idrije do goriške meje je podelilo železniško minister-stvo z razpisom ?7t. 2282-2 z dne 22. februarja županu Ivanu Hribarju v Ljubljani; predkoncesijo za i s tot ako Železnieo od kranjske meje do Sv. Lucij** pa g<rr:.<&erou deželnemu odboru. Sedaj odda konzorcij pod načelstvom župana Hribarja takoj izdelavo splošnih načrtov. Istotako je pričakovati tudi od g»»rišk**ga deželnega odbora. Ker so splošni načrti za progo Vrh-nika-Idrija že dodelani in minister-stvu predloženi, .stopi vprašanje realizacija železnične zveze med ljubljeno, Idrijo in Sv. Lucijo morebiti že letin v odločilni stadij. To je sad ti-hetra, a vztrajnega dela konsorcija za vrbniško-idrijsko železnico, kajti tudi zanimanje deželnega odbora gori-" ■Skega za to želessnično zvezo je vzbudil ta konsorcij.
Influenca je po no^omeSki okolici zadnji čas Jako razširjena. Najraje se opri jemlje mladih oseb.
Požar na Hrušid Dne 18. febr. je izbruhnil na Hrušici pri Jesenicah požar v lesenem skladišču tvrdke Gro«.s et Comp. škode je 10,000 kron
Divjega mrjaaca lepe velikosti je ustrelil etekrbnik barona Liahtenberga — Riedl v Rašici blizu Skarnčne.
PRIMORSKE NOVICE.
Na cesti je umrl v Trstu 661etni Iv. Skočir. Zadela ga je kap.
Pred poroto v Trstu je sedel 341etni A. Kuret, ki je 17. oktobra v Trstu zabodel z nožem svojo ženo, ki je tri dni pozneje umrla. Razprava se je od-godila, da preišče dunajska medicinska fakulteta obtoženca ter se izreče o njegovem duševnem stanju.
Ker je vabil k sebi mlade deklice v protinravnostne svrhe, je bil aretovan neki 451etni Kodermac iz Gorice.
Izpred sodnije v Gorici. Šest tednov v ječo je bil obsojen 201etni Alojz Vončina i zSolkana radi težke telesne poškodbe, storjene Fr. Kanclerju. — Radi tatvine je bil obsojen 241etni Cezar Gobbo iz Vidma, mizar, v ječo na tri nnesece: ukradel je razne reči svojemu bivšemu gospodarju Al. Pod-beršieu.
Nesreča na železnici. Med postajama Prosek-Opčina pripetila se je na Južni železnici sreča v nesreči. Voznik je peljal z dvema voloma debelo kamenje čez progo Južne železnice. Voz je bil težak, zaradi tega nista mogla vola izpeljati. Med tem pri vozi z Opčin proti Proseku brzovlak, kteri pride navadno ob 9. uri zjutraj v Trst, zaleti se v polno naloženi voz ter ga vleče seboj po progi. Vola je le enega poškodovalo, zlomilo mu je nogo in odbilo rog. Velika sreča, da ni skočil stroj s tira. Potniki so takoj opazili, v kaki nevarnosti so bili. Stroj pri vlaku je popolnoma pokvarjen, ostal je v Proseku, vlak je vozil pomožni stroj dalje proti Trstu. Zamude je bilo nad eno uro.
iTAJISiU NOVICE.
Samomor gospodične. Gospodična Jeni Potočnik, hči bivšega mestnega občinskega in hranilničnega tajnika ▼ Brežieah, gospoda Josipa Potočnika, si je pred par tedni zalbodla bodalce v prsi, hoteč ee zadeti v srce. Toda slučaj je hotel, da se je zadela le v želodec. Bila je takoj operirana, toda brezuspešno, dne 11. febr. je po hudih bolečinah umrla.
Samomor llletnega dečka. V Št. Ilj pod Turjakom se je pred blizu enim letom priselila ruska rodbina iz Kavkaza. Na pustni torek letos so se o-troei igrali prav veselo celo popoldne. Starši so imeli obisk, lllefcni deček je prišel v sobo in skušal streti jajce v roki. Ko se mu to ni pofeTečilo, poskusi še njegov mlajši brat. Pri tem jima pade iajce na tla in mati ju pokara. Deček zapreti z roko, češ: "Le počakajte!" in odide v eumnato, kjer se obesi na kljuko od vrat. Ničeven vzrok sicer, toda treba je bilo poznati mladega dečka naj nčnejc. Bil j? za svoja let« nenavadno velik in zelo nadarjen, a vedno zamišljen Poznali so
ga ikot zelo rahločj : t Poleg tega s • je zelo zanimal za burne dogodke
v Rusiji in rad čital časopise 6 tistima strahovitimi popi-', umorov, samomorov itd. Ni dvomiti, da je to upl-valo tako silovito na mlado dušo, da se je v takem trenotnem razpoloženju odločil na ta korak.
Nesreča. Dne 19. febr. sta posestnik Anton Marošek in njegova hči v Novi cerkvi pri Celju podirala drevje-Pri tem je eno drevo tako nesrečno udarilo deklico, da je bila pri priči mrtva.
BALKANSKE NOVICE.
Črna gora. Knez Nikola je dokazal,
da je to, za kar je veljal in velja še danes po vsej Evropi: zagrizen absolutist in nasprotnik vsake ustavnosti. RaduloviČevo ministerstvo je moralo odstopiti, ker mu je knez delal pasivno resistenco ter ni hotel podpisati nobene naredibe, ktero je vlada v spo-razumljenju z narodno skupščino hotela izdati. Ko se je Radulovič o tem prepričal, je podal svojo ostavko. V svoji prošnji je pa navedel vse slučaje, v kterih mu je knez ali naravnost odbil podpis, ali je pa stvar, čeprav je bila nujna, odlagal od dne do dne ter tako onemogočil izvrševanje vlade. S svojim postopanjem je hotel knez parlamentarno vlado pred narodom •spraviti v slabo ime. No, naj se le varuje, da narod ne spregleda njegove namere in se odločno ne upre njegovemu absolutizmu. Dela je mnogo. Razmere med Srbijo in Črno goro so skrajno slabe in vendar bi bilo neobhodno potrebno, da se ti dve srbski državi sporazumeti glede stavbe prek-balkanske železnice, ktera bi zvezala Srbijo in Bolgarsko z Jadranskim morjem. Za vse to pa nima gospodar Nikola ne časa ne smisla.
Viharna seja srbske skupščine. Belgrad, 24. febr. V skupščini so bili včeraj veliki škandali. Bivši trgovinski minister Draškovič je zahteval od* vlade pojasnilo, kakšno je razmerje med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Rekel je, da je Srbija sedajppač neodvisna od 'Avsfero-Ogrske, tembolj odvisna pa je od Turčije in Italije. Vkljub temu pa je Avstro-Ogrska najboljši trg z>a Srbijo. Radikalee Petrovič je zaklical Draškoviču: "Tebe je Avstrija podkupila!" Po teh 'besedah je nastal nepopisen vihar. Opozicija je klieala Petroviču: Govedo! Potepuh! Ven ga vrzimo! Predsednik je moral sejo prekiniti. — Ko se je seja zopet otvorila, je povzel besedo minister dr. Paču. Na Draškovičevo vprašanje, ali sklene Srbija z Avstrijo trgovinsko pogodbo, je izjavil, da ni mogoče odgovarjati, ker se še vrše pogajanja ter se še vedno pričakuje odgovor na zadnjo srbsko noto. Vsa javnost ve, da si Srbija želi trgovinske pogodbe s sosednjo državo; ali pa si tudi v Avstriji žele kaj takega, tega ni mogoče vedeti. Srbija želi okleniti s sosednjo državo trgovinsko pogodbo, toda le pod varstvom svoje časti, kot enakovreden kontra-hent. — Z zatvoritvijo meje je hotela Avstro-Ogrska prepričati Srbijo, da ne more ničesar storiti brez Avstrije. Naše mnenje je nasprotno. V gospodarskem oziru ni nobene popolnoma neodvisne države. Srbija stoji kljub zaprtim mejam dobro, srbski papirji se adržujejo na vifiočini. Avstro-Ogrska je nameravala Srbijo ločiti od zapada, dočim si Srbija prizadeva, da bi si odprla pota na zapad. In za-padne velesile gredo pri tem Srbiji na roko.
RAZNOTEROSTI
Roparski napad v železniškem vagona. V vlaku Berolin-Hau.burg je bil napaden 231etni tehnik Lange. Napadalec mu je vzel listnico z 200 markami in vse njegove papirje.
Dvoboj. Zaradi nekega prepira v kavarni sta se dvobojevala s sabljami v Požunu 'kadetni častniški namestnik Tatschila in slušatelj prava Ror sza. Tatschila je Rosza sedemkrat nevarno ranil.
Koliko vojakov je na vsej zemlji? Neki francoski Časnik piše, da je na vsej zemlji 5,250,000 vojakov v času tniru. Ce bi izbruhnila vojna, bi se v nekaj dneh lahko poslalo na vseh zemljah 44 in pol milijona vojakov v boj.
Dve smrtni obsodbi. V Marmaros
Szigetu so sodili 20. febr. tiste, ki so oropali svoj čas petrovaradinsko pošto. Dva, Abraham Hus in Janez Mi-halko, sta obsojena v smrt na vislicah. Drugi so dobili kazni za prisilno delo od pet do deset let.
Preprečena dobrohotnost. Za osirotelo osobje cirkusa Wulfa so se hoteli žrtvovati razni Častniki tudi iz višjih krogov. Njihova predstojništva pa so to prepovedala. Torej častniki ne bodo nastopili pri raznih cirkuških igrah.
Italijanski kamevaL Italijanska vročekrvnost in divje veselje do življenje stopa še vedno na dan zlasti v predpustnem času. Nekaterniki ga izrabljajo še vedno v svoje svrhe. Letos je izginilo na ta način v Turinu dvoje deklic. Do deset mladik fantov je ušlo vojaški službi in jo popihalo ob tem primernem času preko mej. Razni tatovi in vlomilci so tudi vršili svoj posel s podvojeno pridnostjo.
VoHtov učitelja. Bremen Ao uči-teljstvo se trudi dobiti pravico, da sme učiteljstvo vsake šole voliti svojega naduČitelja. Štreberstvu bi se takim načinom zaprla pot.
Cela obitelj zgorela. V Morgentha-lu pri Arbonu ob Bodenskem jezeru je zgorelo neko poslopje s prebivalci vred. To Bo bili oče, mati in njunih petero otrok. Ljudje so našli na pogorišča samo še obžgane ostanke kosti.
Cela vat se je odločno odpovedala alkoholu v Foltseku na Ogrskem. Vsi vaščani so župniku v cerkvi slovesno obljubili, da popolnoma opuste v bodoče uživanje alkoholnih pijač. Spoznali so namreč, kako jih spravlja alkohol v duševno in telesno propast.
Varšavski Sherlock Holmes. Nedavno so ustrelii poljski revolucionarji agenta tajne policije v Varšavi V. I. Grina, ki je bil znan pod imenom ruskega Sherlocka HoLmesa. Proti njemu je bila osnovana najbrž cela zarota. 12 moških ga je napadlo in ustrelilo. Grin ima ket agent tajne policije velike zasluge.
Petkraten morilec. Radi umora v Poznanju zaprti delavec Kosicki je priznal svoje ubojstvo in istočasno izjavil, da je že prej izvršil štiri u-more. Kosickega pomočnika, Poraw-skega so tudi zaprli.
Na Francoskem sklepajo župniki pridno pogodbe glede uporabe cerkve, kakor zahteva vlada. To navzlic temu, da kardinal Richard protestuje proti pogojem vlade. Kjer župniki ne bi sklenili take pogodbe, se porabi cerkev v druge namene.
Veliko slovesnost napravijo v Italiji v proslavo 501etniee, odkar je italijanski narod iztrgal papežu Rim iz rok. V Rimu se je osnoval odbor, ki poskrbi prireditev.
TELEPHONE i 1370 RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
POZO* SLOVENCI IN HRVATI.
Podpisani priporočam vsejn potuj<»-&ia rojakom v Chicagi, lil., in okolici svoj dobro urejeni
—: SAIL O ON. :— Na razpolago imam tudi lepo keg Ijišša. Točim vedno oveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna.
Prodajen tudi in preskrbujem paro-brodna listke za vae p reko morske črte po icvinuh cenah Poiiljam denarje v otaro domovino zanesljivim potom po daevaeot korzau V svezr sem a banko Frank Sakaer v New Torku.
Svoji k tvojim!
Z veleopo&to van jem
JOSIP KOMPAS* 8808 GreenVay Ave., So. Chicago. HI
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primemo nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 dr $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m ie od $45 do $80.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Florjana štev. 152 N. H. Z. v "Willodku, Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 17. soš-ca letošnje glavno zborovanje. Vsaki član je naprošen, da se gotovo udeleži, ker bodo jako važne stvari na dnevnem redu. Postopalo se bode brezizjemno po pravilih.
Jakob Miklavčič, tajnik.
(6-9—3)
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4Z odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vioge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in faupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
®109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
■
Najboljše sredstvo proti prehlaje-nju in vsled tega nastalem trganju je RICHTERJEV SIDRO PAIN EXPELLEE. V lekarnah, steklenice po 25c in 50e.
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Hal položi dar domu na oltar 1	(v d)
Rojaki, nakoCajte k* n* •GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJOF/N »* J Al ON EVNTT K *
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
P«in čraa viae po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobre bele viae od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. lzvrataa tnparlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj aego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na« zocaiki dopoSliejo den^r, oziroma Money Oraer. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
m Vena not St, Saa Fi*adsc«,CaL
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in. Hrvatom, kteri potujejo čez Dnluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN IT, DUIiUTH, MINN.,
kteri ima evoj
SALOON
prav bliža kolodvora. Vsak rojak j« pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarja v staro domovino najceneje in najhitreje po maiam posredovanja. Zastopa nas v vseh poslih; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam niftvredne-žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK 8AKSSX CO.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zadavilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-
nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena	-------
družina ne pogreša. Cena za 3 steklenice $1.80, za U ttekl. 75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODELNO MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo prona^lo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpa danje las pospešuje ra>t, ohrani čisto kožo, ter ilaje prijeten hlad. 1 skatulja $1.50, 3skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za la^e ra/jKtšilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Samo
IOO iztisov
je ie na raspolago AMKRIKANSKO-SLO VENSKEGA KOLEDARJA sa to Isto. .Kdor rojakov ga io nima, naj aaia p« njem, Aeklor ga je kaj
UpravniMve "ttteaa Naroda".
lajaM, aaratajto m m "CHaa Xa rada", Mjvaifl to hMM ismft.
KOLIKO JE URA?
To Tam Elgin ali Wat ham ure vedno najtočnejže ?jo ! Veliki cenik, opremljen z Teč sto slikami teh
nr in drnge različne_e po naj-
nižlh cenah se dobi brezplačno in paStwine prosto od
"SLAVIA" Watch & Jewelry Co.
27 THAMES STREET, NEW YORK, N. Y.
Pišita takoj p« aj«fa!
VfeH^fe V II I	pošiljajo ro-
■	■■■■■■■■I jaki radt svojim ^LM ■	■ ■ ■■ ■ ^ sorodnikom, pri-
■	■ ■ wKM H jateljem ali znan-
■	■■■■■■■■ cem v staro do. I III I B I I	movino in to se-
JBtJl A^V Jl HJBltf veda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi
FfRAINIC SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica s 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio,
Čemu J>i drugam segali, ako Vam VaS rojak najboljSe postreže ? Sedaj poSiljam
100 kron avst. velj. za $20.45
« poitntno vrad.
Katol. Jednota.
"Winnetou, rdeči gentleman".
i > ' * 1
Spiral Karl May. Priredil za "Glae Naroda" B.
(Nadaljevanje.)
"On ni bil tepec, ampak pameten in pogumen -rojnik. Otroci Ogellal-lah ao bili gori pri Broad Forfcu; Si «o po skalpe lovcev, kteri ao lovili bobre na naši zemlji. Pri lovcih j« bil neki bel mož, kterega bo smatrali za neumnega. Iskal je namreč saraio rože in hrošče ter je prišel samo ogledovat savano. Toda v njegovi glavi je prebivala modrost, v njegovih rofcak vami. Njegova polka ni nikdar »grešila, njegov nož se ni bal sivega medveda. Hotel jih je pametno podučiti; toda smejali so so m Zato pa m adaj vsi pobiti; njihove kože krase wigwame ogellallokuke. Ni zapustil svojih belih bratov in je pomoril mnogo rdečih mož. Toda teh je bilo toliko, da so ga pobili na tla, dasi j« stal kot hrast. Popadialo je vse, kar je prišlo v njegovo bližino, dokler ni onemogel nazadnje tudi sam. Tj«]i «no ga in odpeljali v vasi ogellalliahške. Toda nismo ga umorili, ker je bil pogumen vojnik; marsiktera rdeča deklica bi bila postala rada njegova squaw. Ma-ti-ru. največji glavar Ogellallahcxv, mu je dal na izbero, da vzame njegovo hči ali pa da umre. Toda on ni maral cvetke prerijske. Tw* je glavarjevega konja, pobral svoje orožje, pobil več vojnikov in ušel.' "Kako dolgo je od teg&l"
"SoLrwe je premagalo od tedaj že štiri zime." "In kako mu je imef"
"Njegova roka je kot medvedova taca; z golo pestjo je razbil, glave v«*' rd**i»im, a tudi belim možem. Zato ao ga imenovali beli lovci Old Shatterhaad."
Res je to jeden izmed Številnih dogodkov, kar pripoveduje Ka-wo-mien. Zdaj tra šele poznam kakor tudi poleg sedečega Ma-ti-ru, kteri me fe bil vjeL Pripovedovalec je poročal resnico. Ugovarjam pa mu nafciho-tiia glede prelaskave sodbe.
"Old Shatterhand?. Tega pa poznam!" pravi beli. "On je bil svoje-ča^iio v Hide spotu (westmanski Lzraz za naravno skrivališče) Old Fire-handta. Tedaj sem ga jaz napadel z nekolikimi krepkimi možmi, da bi pobrali njegovo zalogo kož. Jaz sem tedaj ušel z dvemi možmi in si samo želim, da dobim lopova v svoje roke. Jaz bi mu povrnil glavnico z velikimi obrestmi I"
Zdaj ga spoznam tudi jaz. Bil je vodja tistih lopovov, kteri so nas
napadli pri južnem Saskaeavanu. Vzprejeli smo jih tako, da so saimo trije ušli. On je j eden izmed tistih prerijskih roparjev, kterih se je treba bolj bati kot najdivjejših Indijancev, ker imiajo samo slabe lastnosti obeh plemen.
Ma-ti-ru, kteri je molčal do zdaj, dvigne <*vojo roko: "Gorje mu, če pride v roke rdečih mož. Privezali bi ga na mučeniški kol; Ma-ti-ru bi mu sam izrezal vsako mišico od kostij. Pobil je vojnike ogellallahške, ukral glavarju najboljšega konja in zavrgel srce najlepše
hčerke «avanske!"
Ko bi ti trije vedeli, da je samo tri varde oddaljen od njih tisti, kte-
reum tako pre te!
"Rdeči -možje ga ne bodo videli nikdar več, ker je šel daleč čez vodo v dežele,kjer greje solnce kot ogenj, kjer je pesek večji kot savana, kjer rjovi lev in kjer smejo imeti moški po vec žensk."
V	nekaj taboriščih sem omenil, da pojdem v Saharo. Tako sem tudi ■toril; zdaj pa zvem v moje veliko presenečenje, da že Indijanci vedo o tem. Na zapadu se postane z volovskim nožem bolj slaven, kot gori v domovini • peresom.
"On se vrne," pravi Ma-ti-ru. "Kdor je enkrat usrkaval prerijski ■rak, ta si ga želi, dokler mu da veliki duh življenje."
V	tem ima prav. C« pridejo stanovalci goratih krajev v doline, si žele naraj, da skoraj zbole od hrepenenja; mornar se ne more ločiti od morja. Jednako upliva tudi prerija na vsakega, kdor je bil enkrat v nji. Tudi to j« uplivalo, da sem se vrnil.
7ydaj pokaže Ka-wo-mien na zvezde.
"Naj pogleda moj beli brat na nebo! Ca* je, da gremo do nasipa og-ajeaag« konja. Ali so dovolj močne železne roke, ktere so pobrali moji voj-mki služabniku ognjenega konja, da se razdere cesta T"
To vprašanje mi pove, kdo je bil mrtvec. Vsekakor kak železniški »lužbenec, kteri je imel razno orodje i» j« pregledaval tire. "T« so močne za dvajset rok rdečih vojnikov," odvrne beli. "Ali jiii zna uporabljati moj bratf"
"Da. Naj mi slede rdeči možje! V jedni nri pride vlak. Toda pomislijo naj že jed en k rat. moji bratje, da pripade vse zlato in srebro menil" "Ma-ti-ru ne laž^ nikdar!" zagotavlja ponosno glavar in ustane. "Zlato je tvojo, vse drugo * skalpi vred pa pripada vojnikom ogellallah-
Jfci™"
"Vi ni i da*te mule, ktere mi prenesejo zlato in vojnike, kteri me bodo
varovali po poti v Canadian."
"Vae zgodi tako; dobiš mule in spremstvo mojih vojnikov vseskozi do Aztlana (Mehika). Če bode imel ognjeni konj dosti stvari j, ktere bodo ugajale Ka-wo-mienu in Ma-ti-ru, pojdejo a teboj še dalje do velikega mest« Aztlan, kjer te čaka sin, kot si rekel."
Govoru ik raki ire; takoj se dvignejo vsi Indijanci. Jaz se obrnem. Nedaleč od mesta, kjer sem jaz ležal, zasliši m polahen šum, kot bi se bilka drgnil a ob klobuk. "Sam."
Jaz sem besedo bolj dihnil kot zgovoril; vendar ae nekaj korakov od «w»ne dvigne mala oseba mojega spremljevalca. "Charlie!" Splezam k njemn. "Kaj ste videli?" ga vprašam. "Ne dosti; Indijance, kot vi!" "In slišali?"
"Prav nre, niti jedne besed«. In vi T"
"Zelo dosti. Toda pojdiva! Zdaj so odpravljajo proti aapadu; morava hiteti, da prideva do najinih konj."
Jaz se plazim naprej, on pa za menoj. Prideva do nasipa in preko
proge na ono stran. Tam se ustaviva.	^
"Sam, pojdite h konjem in jahajte pol milje ob progi ter me Sakajte tem. Jaz bi ne šel rad prej od rdečnikov, dokler ne poizvem vse."
"Ali bi no prevzel tega jaz? Jaz sem do zdaj toliko poizvedel, da m^
|a rea sram, ker nimam kaj povedati."
"Vi ne smete, Sam t Moj mustang vas uboga, vaša Tony bi se mi pa
Pjf JP rekafT
Zdravnik -je mogoče daleč od Vas, toda ako imate don^a staro in vredno nemško domače zdravilo
Pr. R1CHTERJEV Sidro Paii Expeller.
zamorete se vedno boriti tudi profi hudim napadom reumatizma, neu-je, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima 35letni . ■ . rekord svojega vspeha. ki A Brez varnostne "sidro" ni pravo. 25 in 50 centov.
# P. AD. RICHTER & Co.
M13 Pearl Su	New York.
BB20PAKNIKI
fraaeeake drvite, aamakega Lloyda ia Hamburg - ameriška črte, kteri v kmim »lajajo ia New Torka v Evropo, im aicer:
T KAVKE:
LA SAVOIE odpluje dne 14. marca ob 19. ari dopoludne.
V	BREMEN:
KAISER "WTLHELM DER GROSSE odpluje dne 2. aprila ob 10. ari do-poludne.
V	HAMBURG:
DEUTSCHLAND odpluje dne 16. marca ob 7. nri
zjutraj-
—■■■ O" 1 ■ Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišiti pravočaano na FRANK SAKSEB CO., 109 Greenwich Street, New York, N. Y., kteri vam bode točno odgovoril
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahSko poslužijo parnikov Auetro-Amerieana-črte, kteri plujejo direktno is New Yorka v Trst in Reko ka-icor dedi:
ParaJki Auetro-Američana črte:
SOFIA HOHENBEBG
o^hyi dne 27. marca opoludne.
FRANCESCA odpira dne 13." aprila opoludne.
Krami poštni parmiki raznovrstnih \hrt odpluje jo is New Torka:
? ANTWEKFEN:
VADERLAND tifljiaji 16. marca ob 7. uri zjutraj.
FINLAND dne 25. marca opoludne.
V	BKEMEV:
CASSEL 28. marca ob 10. ari dopol.
GROSSER EURFUERST odpira 4. aprila ob 10. nri dopol.
V HAMBURG:
PRETORIA odkupe dne 16. marca ob 6:30 zjutraj.
AMERIKA odpise dne 21. marca ob 10. uri dop
Wtaš (aasnani svoj prihod, po kteri telaaatai ta kdaj dospe ▼ New York, 1> i fWi a j« fa nai aalužbenee na postaji, 4a ve de k nam v pisarno in »premi aa parni k brezplačno. Ako pa dospe«« v New York, ne da bi sam Val pealMt a—ninilij nasi lahko ia poetaja telefonirat« pa šUvilki 1279 Baetar la takoj po obvestila poiljtuw adhpi aalulbeaee po Vaa.
t« aa ta način ae je možno rejakom, ki Mfea možni anflelkaga jezika, iz-eipM eflaruhov in Slaparjev ▼ Naw
Vafcpa liatka aa navedene panike po isti seai, kakor v fiav-njfa gtaaraah parobrodnih druik.
■INK SAKSEB CJOM W0 O— a lih AL, New York. V. T.
otam •S'"' $IS*W
etaen 26«.
len, daprm, «1ata »fciaaa, «Lfi.
efereea, |LM, Rajski akamrrt, platno, Mala nima,
(ličsn f>lrtvwA-), 49«. Reini
veaeu, platno, aiaAe «%ma
$1.06.
Vrtec nebeški, platno 70a. 31ata šola, zlata obrača, fl.99.
PXSXL
t\ Prešeren: Peeaije. Broairaoo, 50c. v ojanov-K. Majeter: Poenje. 00c.
POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin ■ čarobno cvetlice, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Treak, 20c. Belcrajaki Wear, 15c. Benefta vedelo valka, 26e. Berač, 15c.
Bojtek, t drevo vpreženi vitea, 10e. Božični darovi, 10c. Baraka vojaka, 30c. Cerkvica na akali, 10c. Cesar Frn Josip, 20e. Cesarica Elitaketa, 10c. Ciganova eevsta, 20c, Cvetina Borograjska, 20a. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20e. črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnoforka, 20c. Doma in na tajom, 20c. Draga, umorjena srbdca kraljica, 15c. Dve čndopolni pravljici 20a. Erazem Predjamaki, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. General TjNnrioa, 26a. George Stepheoaoa, oAs ftsieasae. 40a. Golobček in kaaarčsk, 15c. Gozdovnik, 2 zveoka, Aap^j 7ta. Grof Radecki, 20c. Hedvika, baoditova n ■ i aatM, lAa. Hildegarda, 20c. Hirlaada, 20c. Ivan Reanieoljnk, 20a. Taanamt, mala Japoeka, Mm. Izdajalca demeviae, 29a. Izgubljena veča, 20s. Izidor, pobeini kaaai, 20«. Jaromil, 20c. Kako ja izginil gasi, 29«. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20s. Krvna oevota, 15ol Lažnjivi kljukec, 20c. Maksisulijaa saawr aAflriMti, 20c.
Mali vitez, 3 zvoki, dkwyay «UI.
Marija, hči polko va, 20a. Marjetica, 50c Materina irtev, 50«. Mati Boaja a Bleda, 16«. Mirko PočUnjakovič, Ma. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Jaaea, 40a. Mrtvi gostač, 20o. Na indijskih otodk, 2k. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedka^ • mM pa Ma
Nassljsaei, 20c.
Naselnikova hči. 20«.
Nai dom. Zbirka powd. S0e.
20e.	^ * i m
Neagoda na Palama^ Ma.
Nikola] ZrinJrid, 20«. Ob tihih večsatfc, 79«. Ob zori, 50c. Oče nai. 50e. Odkritje Amar&M, 40a. Pavliha, 20«.
Pod toilkim janasm. Ml Poslednji Motiiknea, 20«. Pravljic* (Majar), 20a Pred nevihte, 20«. Princ Evgaa, 20«. Prtpovadk«, 3 svssftd p« Ma Pri Vrbovčevsm Srtgf. 90a. Prst boijt, 15c. Kepofitsv, 20c. Robinsn Oiaa 49a. .Rodbinska mCa. 40a. Rodbina Polaaafldk I wi4< «LM Senilis, 15e.
jUOo Mel dobro postrežb«
i Metom in groeerijo,
tako se obrni aa
Martin Oerdiča,
fOc-303 B. Northern Ave., Pueblo, Colo.
(odi naznanjam, da »bimi 9 nalogi vsakovrstno suho mm, namreč:
ftMaoe, rebra, Jezike, Sunke itd.
Ooiu»lm v vseh slonawkili ZjšLEL. T^SfSiiS, M SB i obisk.
•evtMshi	2 siuOh« p« 20e.
»i ii m h
•vete w*. 1tT** ^
20e.
00 mH psvsstij, 20e. tajtvi Jaka, 20*. fttiri pevsaU, 20c. Tsgrthef, slarvoi admiral, 20*. Tirna t*j in Pilemena, 20«. Thm Ling, morski razbojnik, 20e. T Mi ie ssiMsv, 20«. Teaeek fcipsvsafct, 20*. T go* Asm asketjn, 20e. V*j*a na Tvriksm, 30c. Trtesurev prsta«, 20c. T zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c.
Znamenje štirih, zanimiva povest,
12 centov. Žalost ia vsseljs, 40c. Ž*niaova skrivnost, 20e.
UČNE KNJIGE.
Ia aaglsifed jssik:
Akasv n«siško-angl*ski tolmač, 50*. Angleščina krss učitelja, 40*. Bočni angleako-alovsnski in dovanake-
aaglsski slovar, 30c. Hrratsks snglsiki rsag«v«ri, rmm
50c., broširano 40c. Žepni hrvatske-snglsiki raaceveci, 40c., broširano 30c.
Ba nfmaki jaaik:
Gruadriaa der slovoniscksn Spraska,
vezan fl.25. Dimnik: Besednjak alovsnekega Ia
nsnaiksga jezika, vsaan 90*. Bočni nemško-slovenski slew, J«ne-
žič-Bartel, nova izdaja, vesae 03.00. Bočai alovensko-aemiki slovar, 40c. Slovarček priučiti ss nsmščins trsa
učitelja, 40e.
Druge:
Četrte berilo, 40e. Druga nsmika alovaica, 40*. Evaagslij, vezan 50c. Katakfaam, veliki, 30*. Prva nemška vadnica, 35*. Spiaj*. 15*.
Zgodb* sv. pisma stars in nove some,
*C»dW sv. pisma sa ni^fe sasasda ljnMdk šol. 30*.
razne dbuge knjiob.
Domači zdravnik po Knsippa, vnaaa
75a.
Domači zdravnik ps Knoipps, mt«-
caa 50«. Hitri racanar, vezan 40*. Kako postanemo stari, 25e. Mala peanarica^ 30c. Mali vacsnalec, 20*. Navodilo za spisovaajs m«sfh ptasw 75c.
Poduk Slovencem, ki ss ksčsjs nsas-
liti v Ameriki. 30«. Pravila dostojnosti, 20*. Pregovori, prilike, raki, SOc. Bovsnska kuharica, Bleiweia, il^ml
no vezana 01.80. Slovenski šaljivoc, 20«. Spretna kuharica, taoftrovano 89*. Stotetna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 xvezka. vwk Ma. ftaljivi Slovenec, 75c. Voičilni listi, 20«.
Zbirka ljubavnfh In nubOnfk |1—,
- SOc.
Zbirka domačih idravil 50*.
EESCL-'E VIDI: Avstro-Ogrska, veliki 25«., mali 10«. Evropa, 25c. Krsnjska dsiela, 20*. Eaako-jsponsks vojska, Vk. Zemlja. 25c.
BemJjevid avstroosnrik« cbrfto*« 00«. Zjadinjca* driavs, 25«.
RAZGIiEDNlCX:
Ljubljansko, newjocak«, s erOUand, šaljiv* ia rasne droge po Za, ducat 30a
padska, komad Oa.
Mari|a. 19«.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LBIS YP1VO
ktero je varjeno is naj bol j lega importiranega čcSktga hncla. kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist avoje družine, svojih prijateljev ia drugih.
L«l«y pivo j« aajboli priljubljeno ter te dobi v vseh boljiih gostilnah. Vse podrobnosti sveste pri Ose. Trsvsttsrfls «M2 SL Clak Avs. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojssm.
THE ISAAC LUST BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

T«i«fon 2034.
Frank PetkoTsek
214-21$ Market Street Waakegas, 111.
priporoča rojakom svoj • *
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina Im vrhiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALN1CI ima vedno sveže grocery® po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in cene- v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
AVSTBO-AMEBICiN LISE
Regularni potni parnlkl	T:
"Eugenia" odplnje 19. marca.	0
"Sofia Hohenberg" odpluje 27. marca.
volijo med New Yorkom, Trstom In Reko.
^ajpnpravnejSa in najcenejša parobrodna črta v	J
Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljnb-	j
ljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik ko	$
od doma gredo.	g
Phelps Bros. C& Co., General Agents, |
3 Washington St., Now York.
i I IME
F»ARIMIKI PLUJEJO iVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM,
PARNI HI IMAJO JAKO OBSEŽEN rOIRTT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TMTJJEGA 11 tZREDA.
P 11* T f 11 i cdi ]vie >>,fr
r/fMf'i jv,:;.1""-
OiBPATEli«:^
ITLTONI A. SLATOMi in PANN'ONIA so parni k i na tira vijaka. Ti parniki so iinprnv jeni po niijn »v«ji«m kroj i in zel«« p ihhidni za tretji razred. JEDILA ho dobra in potnikom trikrat ua (ln pri
mizi postrež na.
Vo5^i e listke prodajajo pooblaščeni a :entjs in
Bfl Ciari Steaiasliij Co., LB.,
BOSTON s	All IV TV t/Kl^:	l h R/C G>
Stats St. Guaranty E u l?c frj. C Z I u it ( irtt. 31-24 STATE ST., NEW "V ORK.
Compagnie Generale Transailanlipe.
(Francoska parobrodni družba.)
____
m

DIREKTNA ČRKA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, UMOSTA IN LJUBLJANE.
Poatni parniki aoi
<4La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči'
"La. Sayoie" ,, ,, ,, .................18,000	„	25,000 „
*'La Lorraine" „ ,, ,, .................12,000	„	25,OM)
"La Touraine" „ „ „ ................ 10,000	„	12,0(Mi
"L'Aquit ine" „ ,, „ .................10,000	„	12,000
"La Bretagne".............................. 8,000	„	P,000
"La Champagne" ........................... »,000	„	y,000
"La Gascogne" .............................. 8,000	,,	9,000 „ M
Slavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cheaebroc^fc Building.
Parniki od plujejo od sedaj aaprej vrdie »1 četrtkih ob 10. ari dopol a d ne iz pristanišča št Herth River, »b Morton St., N. T. •LA SAVOIE	14. marea 1907. La Tli ik|ii	6. apr. 1967.
•LA TOUBAINE U marca 1997. *LA BAV«f£	11. apr. 1907.
La Gkeeogae	S3, aoazea 1907. *LA 1MUTKE 18. apr. 1907.
•LA PROVENCE ML nazea, 1907. La (1 mil mm	20. apr. 1997.
•LA LORRAINE 4. apr. 1907. *LA fVflTOCE! 25. apr. 1907. Pamlka s rvezdo xainanovanl la^f« ps dva v^'aka.
M. W. KozminskL ^■aaeelnt agent za zapad.
11 OeafcaiM St., Chicago, lift.
^ffiMaaB^^laM »
■ "TA?	. .. - .. .	..
r..vf' n.-i -i* Č	JHHHF. - VBW I9Mm< •
^ii^^r im 1 ^^"lunT
ajaeae, «a >e M	te abe-
Mae aaš aaa^iaik
Mt. JOiV KOTAM, 1999 W. 9« Ml, Xmn SHr, Mm
Ftaak Sakaer Oa.
rjumi SHAUPB,
U Tik Mnat, Mna, MUk.,
M p^dynT
"Pprarvaiafcva "Ska FarWa".