__— 1 ■ —: . ■ -------— ■--—— ■ .— ^/ w « GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V rmrAnn 5TEV (No.) 47. _ CHICAGO, ILL.. PETEK, 21. MARCA — FRIDAY, MARCH, 21, 1924. ---LETO (Vol.) X Počasi bodo spoznali važnost farmarstva. razne vesti. BIVŠI TAJNIK ZA AGRARSTVO OPOZARJA AMERIŠKE BANKIRJE NA RESNE POSLEDICE, AKO SE NE BO FARMARJEM POMAGALO PRAVOČASNO. Chicago. — Te dni zborujejo v Chicagi na hotelu La Salle bankirji iz 16. različnih drav. Nekako okrog 1000 bankirjev je na zborovanju, ki proučujejo razne gospodarske načrte za povzdigo ame-rike industrije in sploh vsega blagostanja države. Važna je ta konferenca, ker se vrši ravno pred predsedniškimi volitvami in najbrže od te konference zavisi v veliki meri napredek cele Unije. Bankirji, ki so industrijam in vsem pro-izvajočim krogom na razpolago z denarjem, delajo že načrte za drugo leto, ako pride do kake spremembe v vladi. Medtem razmotrivanjem se je javil zbornici bivši tajnik za agrarstvo E. T. Meredith, ki so mu dovolili govoriti pred zbornico. Mr Meredith, kot poznavatelj ameriškega farmarstva je izvajal pred zbornico, da je dandanes ena izmed glavnih potreb za našo Unijo, da se uredi in pravično reši farmarsko vprašanje. "Vi, ki ste gospodarji denarnega prometa, nosite veliko odgovornost za vsak napredek, ali polom ameriških farmarjev," je povdaril Meredith. Danes pride na vsakih 275 akrov obdelane zemlje ena trgovina. Trgovine izborno u-spevajo z barantanjem tistega blaga, ki ga proizvaja farmar. Te trgovine ne čutijo pomanjkanja denarja ne virov, odkoder ga dobivajo. Farmar pa danes ne pozna nikakih o-lajševalnih virov, od katerih bi laTVko dobil posojila za vzdrževanje. A zahteva pa se od njega visoke davke in zato se mu ne nudi nobenih posebnih ugodnosti za napredek njegovega poklica. Farmarji propadajo, trgovina raste in cvete. Slabih posledic se za enkrat seveda v veliki meri še ne opazi. A prihajajo sigurno in opazil! jih bomo v naj-bližnji bodočnosti. Ljubezen do obdeiu»^nja zemlje zginja iz src i«.rmar-jev. To iz vzroka, ker farmar kljub vsemu svojemu trpljenju ne more nikamor naprej. Medtem pa vidi vsako drugo obrt napredovati in naravno je, da se začne čutiti nesrečnega. In kateri farmar pride do takega prepričanja, ta ne ostane dolgo na farmi. Da se to zlo odpravi je treba predvsem, da zato odgovorni faktorji poskrbe za farmarje ugodnosti, ki bodo enake, kakoršnih so deležni trgovci, ki doslej izborno napredujejo. Treba jih je organizirati v ko-operativna društva, na razpolago jim je treba dati denarnih sredstev, pa se bodo farmarji opomogli in bodo zo-p«t postali glavni temeljni steber cele Unije. Med drugim je povdaril sredi th tudi to le: Najbolj letno je čakati s far- small koketira z delavskimi organizacijami. Kljub vsem zaprekam upa na ponovno izvolitev. — Nekatere delavske organizacije so ga odobrile. Chicago. — Nikdar niso po-litikarji in kandidati tako prijazni, kakor v času volitev. U-bogega delavca, ki ga drugače nihče ne vidi, politikarji pomilujejo v času volitev. Prej, ko so bili saloni, so politikarji delavce klicali na kozarec piva in s tem kupili njegov glas. Danes se nastavlja vsakovrstne limanice, samo, da bi ulovili volilne glasove za svoje kandidate. Po volitvah pa se izvoljeni zapro v svoje urade in delavec lahko čaka na obljube do prihodnjih volitev. Tak spreten politik je Small. Njegova preteklost pripoveduje marsikaj. Wauke-ganska obravnava še vedno zvoni po ušesih illinoičanov. Toda sedaj prihajajo volitve in Smairu se vidi potrebno, da napne vse svoje sile, da pridobi javnost za se. Kakor razvidno zadnje čase, se dobri-ka delavskim organizacijam. Kot glavno dejstvo navaja svojo opozicijo proti -raznim injunctionom. S tem je baje pridobil eksekutivni odbor Delavske Federacije v Illi-noisu, da ga je odobril kot kandidata na republikanski listi- V splošnem pa je javno mnenje proti Smallu. Žurna-listi prerokujejo, da ima ja-ko slabo priložnost biti ponovno izvoljen. Republikanska stranka sama bo podpirala Essingtona proti Smallu. Ker ne more dobiti opore v lastni stranki, jo išče drugje. Pri tej borbi se bo republikanska stranka kolikor toliko razcepila. To pa bo, kakor nalašč ugodna prilika za demokratsko stranko, da prodre in zasede vlado države Illinois. Cas je že, da bi, ker v državnem kapitalu je . silno potreba dobre nove metle. -o- Senat potrdil novega mornariškega tajnika. Washington. —-- Od predsednika Coolidga imenovani novi mornariški tajnik Mr. Curtis D. Wilbur je bil včeraj od senata potrjen. Poleg mornariškega tajnika so potrdili še več drugih imenovanih oseb, ki jih je Coolidge tedanje čase imenoval za razne urade. marskim vprašanjem. Kolikor dalj se bo čakalo, toliko težje bo to vprašanje za rešiti. Zato na pomoč farmarjem, da nas zle posledice ne prehite. — V državi North Dakoti je dobil zadnji torek pri po-izkusnih primarnih volitvah Coolidge ogromno večino za predsedniškega kandidata-Johnson in »La FollettJ oba skupaj sta dobila komaj nekaj nad 10 tisoč glasov. Coolidge pa je dobil sam 14.271 glasov. — Roosevelt pomožni mornariški tajnik se pripravlja, da prevzame administracijo oljnih polj, ako bo najvišje sodišče preklicalo in razveljavilo oljno najemninsko pogodbo. — Za vojaški bonus je volilo v kongresu 355 kongres-nikov, nasproti pa je volilo 54 kongresnikov. Ako je še senat sprejme z tri četrtinsko večino, bo predloga postala postava neglede, če jo predsednik odobri ali ne. — V mestu Chicago vladajo velika zanimanja za volilne kampanje. V tem letu bodo volili tudi okrajnega rekorderja. Sedanji rekorder Joseph F. Haas je izvrsten re-^ korder, kakoršnega naš okraj še ni imel. Tako bodo volili tudi mrtvaškega oglednika. Dosedaj je upravljal ta urad Mr. Oscar Wolff, ki je bil i-] menovan začasno na izpraz-neno mesto Peter Hoffmana. — Španski diktator general Rivero je dal vreči ameriškega časnikarskega poročevalca Chicaške Tribune v ječo. Ob-dolžen je, da je poročal laž-njive poročila, katerih namen je bil škodovati španski valuti. Tribuna je že brzojavno obvestila špansko vlado, da nai poročevalca spusti na svobodo in če je res, kar se ga dolži bo odpuščen iz službe- — Iz Odese z Ruskega se poroča, da se nahaja 87 ruskih vasi v veliki bedi, katerim primanjkuje živeža. Pomanjkanje se čuti tudi že v večih mestih. Prizadeti prosijo pomoči. — Angleški premier Mac-Donald dela na vso moč za mir med angleškimi delavci, ki silijo na razne stavke. Sedaj vidi MacDonald, kako lahko je voditi državne posle, kadar postanejo ljudje nezadovoljni v državi. — J. P. Morgan znani a-meriški multimilijonar hvali Francijo, ker je sprejela valutno diktatorstvo in s tem rešila francosko valuto. Morgan že ve kaj dela. On niti ne zine ne zastonj. Tako za kakih sto milijonov se pa že koga pohvali. — Iz Sazbo z Japonskega poročajo, da je kakih 10 milj iz pristanišča zadela velika bojna ladja Tatsuta v japonski submarin, ki se je vsled poškodbe takoj potopil. Na krovu se je nahajalo 44 mornarjev. — Iz Seattle, Wash, poročajo, da so Klani pri tamkajš-nih municipalnih volitvah temeljito pogoreli. Županski kandidat. Alfred Lundin, katerega so podpirali Klani je propadel in sedanji župan Brown, ki je velik nasprotnik Klanov je zmagal z veliko večino. Voditelji maskiran- ameriški vojaki poslani y honduras. Uporniki ogrožajo glavno mesto centralno ameriške dr- žave. Iz neodrešene domovine. PREGANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA SE NADALJUJE NA VSE MOGOČE NAČINE. — DRUGE VESTI. Washington. — V glavnem mestu Hondurasa Tegucigalpa vladajo veliki neredi. U-porniki, ki obvladujejo do malega že vse glavne točke v državi, oblegajo glavno mesto. V mestu samem, pa se upirajo vladni vojaki, ki se potepajo v tolpah, kradejo in napadajo ljudi. Legacije tuje-zemskih držav so v nevarnosti, ker pijani vojaki streljajo tjavendan po mestu in par poslopij so že zažgali. Da se zavaruje proti takemu pustošenju je washington- Sv. Gora po Božji volji Božja pot Slovenska. Rana, ki so jo vsekali našemu vernemu ljudstvu z iz-gnanjem priljubljenih slovenskih očetov kapucinov, še vedno krvavi in že se pripravlja preganjanje drugih naših slovenskih redovnikov v Križu, na Kostanjevici in na Sv. Gori. V našem ljudstvu vre, ker je prepričano, da se to godi proti volji sv. očeta ter izhaja iz drugih visokih cerkv. krogov, ki imajo skrbeti za širjenje vere med vsemi narodi, ne pa za širjenje svojega jezika na škodo drugih, ki i- ska vlada zapovedala križa.-, ™ fnake ju Milwaukee, ki se je doslej nahajal v Amapalu, da naj nemudoma odpluje s svojo posadko v Tegucigalpo in tam izkrca svojo posadko v varstvo ameriških in drugih podanikov. -o- Kompromis med monarhisti in republikanci na Grškem. Atene. — Monarhisti so na . 01 , «• u , , .;se pravi Slovence odbijati od ljubo republikancem- kateri cer£v t ■ so bili v premoči odjenjali. S e,_Ne'. tem je odločeno, da Grška po- ToraJ gospodje v Rimu, ne stane republika. Republikanci pa so dovolili monarhistom na zahtevo, da bo država plačevala penzijo kraljevi družini. Kitajska odklonila ratificiranje ruske pogodbe. ....Peking- — Člani kabineta so enostavno odklonili odobritev ruske pogodbe, ki je bila sklenjena pred kratkim med ruskimi in kitajskimi delega- tega ozlovoljena in zna priti do kakih konfliktov v Mandžuriji in Sibiriji. -o- Ameriška nadškofa pri papežu. Rim. — Včeraj sta ameriška nadškofa Mundelein in Hayes osebno obiskala sv. Očeta Pi-ja XI. in sta se mu zahvalila za tako visoko odlikovanje s^ kardinalsko častjo. Omenila sta, da se ne zahvaljujeta radi sebe, pač pa radi svojih vernikov, ki se čutijo s tem počaščene radi svoje agilno-sti za velike dobrodelne akcije, ki jih je vodila sv. Stolica med vojno in po vojni. Sv. O-če jih je z velikim vzradošče-njem sprejel. -o- Inauguraci ja - predsednika spremenjena. Washington. — Senat je včeraj s 63 glasovi . proti 7 spremenil inauguraciio predsednika Združenih držav. Doslej se je vedno vršila 4. marca v prihodnjem letu po volitvah. Senat je spoznal stari način inauguriranja za nepraktičnega, zato je odobril spremembo za inauguraci j o. Torej kdor bo izvoljen prihodnjo jesen, bo nastopil predsedniški urad tretji pondeljek v mesecu januarju 1925. pru; g. Boškin dosedaj sodnik v Tolminu na tribunal v Trst; g. Rakušček dosedaj sodnik v Bovcu, na tribunal v Trstu in dr. Šeštan dosedaj sodnik v Krminu na preturo v Tržiču. -o- I dr »ko. Kakor čujemo, nameravajo našo' občino vkiniti in jo priklopiti h Kobaridu. Pravijo, da je naša občina premajhna, da bi sama živela in se upravljala in da se ji bo v zvezi s Kobaridom veliko boljše godilo. Tudi baje določa zakon, da morajo biti majhne občine odpravljene. Mi se bojimo, da nam tudi ta novota-rija kakor že mnogo drugih ne bo prinesla nič dobrega. -o- Zapotok. V petek dne 8. m .m. je u-mrl v Miščeku pri Zapotoku po dolgi bolezni 81-letni Valentin Gerbič, oče soproge g. MavrfČa, trgovca v Gorici. -o Nova pokrajina. Ustanovila • se bo nova "Kvarnerska pokrajina," ki bo obsegala Reko in ozemlje, ki je po sporazumu pripadlo igrajte z ognjem, ne motite Italiji in razen tega še Opati- ^^ _ * _ 1 " 1 i • v • • * _ • _ _ _ _ pravice. Ali ti cerkv. dostojan stveniki nič ne vedo, da so pregnali vse slovenske vernike iz kapucinske cerkve, ki je — prej v mestu najbolj obiskovana — sedaj vedno prazna ? Motijo se, če pričakujejo, da bo zahajalo naše ljudstvo k laški službi božji, kakor mora hoditi v urade in v šole, iz katerih so mu pregnali materin jezik ?4 Ne gospodje! To našega ljudstva v izvrševanju verskih dolžnosti, ne podite ljudi iz cerkve! Vaš stan vam nalaga pač nasprotne dolžnosti. Osobito ne dotikajte se naše Sv. Gore! Mati božja se je prikazala slovenski deklici na slovenski Skalnici, rekoč: "Reci ljudstvu, naj mi tukaj sezida hišo in prosi milosti!" Mati božja je ukazala torej slo- ti. Sovjetska vlada je vsled -venskemu ljudstvu na sloven- skih tleh postaviti Ji svetišče. Ali ni tedaj jasno kot beli dan, da je Mati božja izvolila svetogorsko svetišče za slovensko ljudstvo s službo božjo v tistem jeziku, v katerem je sama govorila slovenski pasteri-ci. Ali se ne pravi torej to, kar nameravajo gospodje v Rimu, upirati se volji božji ? Zato kliče naše ljudstvo v daljni Rim: Pustite nam pravico do svetogorske božje poti! -o ja-Volosko, ki je dosedaj pripadalo istrski pokrajini. Samo občini Podgrad in Materija ostaneta pod koprsko pokrajino, ki bo izvrševal posle prefekta. Potemtakem je primorska dežela razdeljena na štiri pokrajine; furlansko, tržaško, istrsko in kvarnersko. Seveda ni ta razdelitev najboljša in bo povzročila primorskemu prebivalstvu velike denarne stroške. Požar v Orleku pri Sežani. Te dni je izbruhnil požar v hiši posestnika Josipa Hu-sa iz Orleka pri Sežani, ki je kljub takojšnemu gasilskemu delu uničil celo poslopje. DENARNE POŠDJATVE cev so baje silno poparjeni vsled te zmage njih nasprotnikov. Preganjanje slovenskega jezika na sodnijah se nadaljuje. Slovenski jezik hočejo kljub sporazumu z Jugoslavijo povsem izgnati iz sodni j. Naj prvo so prepovedali rabo slovenščine, potem so odpustili celo vrsto slovenskih sodnikov in sodnijskih uradnikov sedaj so pa še skoro vse ostale sodnike premestili iz naših krajev na mestaVkjer slovenski jezik ne pride v poštev. Naš materinski jezik na sodnijah je pregnan in se mora preprečiti tudi prilika, da bi ga kdo rabil, to je načelo. Če je to pošteno in pravično, naj sodi kulturni svet ?! Sodni svetnik Komavec, dosedaj član civilnega senata na Goriškem tribunalu je premeščen na preturo v Vipiteno (Južno Tirolsko); g. Mogo-rovič, dasedaj dodeljen goriškemu tribunalu kot preiskovalni sodnik, na tribunal v Ko- V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVST1US itd. Nela tenka ima rraja lutaa ma ■ §m ite tal sanealjlTlnl bankami ▼ itarmn In nai« poiiljatre wm dostavljene na dem ali na sadnje poito tečne tn r ta kava edbitka. Neie cene aa poiiljke t dinarjlk In lirah m kile TferaJ sledeče: Skapne a peitalne i 500 — Din......... $ 6-90 1,000 — Din.........$ 13.45 2;500 — Din.........$ 33.50 5,000 — Din.........$ 66,50 10,000 — Din.........$132.00 100 — Lir......... $ 5.10 200 — Lir.........$ 9.85 500 — Lir.........$ 23.75 1.000 — Lir.........$ 46.25 Pri peiiljatrak nad 1I.IM Mm. bm mmd 1»H# Lir peeekea w«t Ker ae cena denwje lertefciat Je Zate r dna, I MUBJI POŠILJAM* MI TUDI V II flMLifUO IN SICKB PO P#ftTI KAKOB AVWO. • M — 8L91 T — tth A KO/- OST" EDINOST (UNITY) Ishsja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday. — Published by: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, III _Telephone: Canal 0098._ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ...............$4.00 Za Zedinjene države za pot leta ................$2.00 Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2 50 SUBSCRIPTION: For United States per j*ar ..................$4.00 For United States per hatf year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _''__For Chicago. Canada and Europe per hall year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi številki. moraio biti doooslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsai dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj va& NOVI naslov in poleg tega tudi vaS STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela._ Entered as second clas matter October 11th 191Q. at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd TR70. Pozdravljeni Barbertonski Slovenci! se vzdignimo proti našim modernim janičarjem rama oh rami, srce ob srcu in na delo za končno zmago! Naprej! Naprej! Bog je z nami, kdo bo zoper nas? Zato živel slovenski katoliški Barberton! živeli in pozdravljeni vsi katoliški Slovenci zbrani na tem shodu! Živeli vsi gostje iz Clevelanda in okolice! ži- , veli vsi skupaj! Mi smo z Vami in kličemo obilni bož- j ji blagoslov na Vas vse! Sedaj pa, katera naselbina bo prva za Barber-tonom ? Živela, katera bo! In zdaj prihajaš tudi ti, ljubi Barberton. Tudi ti si se prebudil in prihajaš v našo vrsto, v vrsto navdušenih delavcev in boriteljev za vzvišene katoliške ideje in načela, za ideale naših očetov, za katere so prelivali stoletja svojo kri, da so nam jih ohranili. Bodi pozdravljen ! Bog te blagoslovi! Mi smo te veseli in srce nam igra veselja, ko te gledamo, kako krepko stopaš na piano, kako neustrašeno prijemlješ za zastavo pravice in resnice, za zastavo svetega križa, v katerem je edino srečno in dobro življenje mogoče. Da, z veseljem in radostjo pozdravljamo katoliške Slovence v Barbertonu, ki se boste zbrali v nedeljo na svojem katoliškem shodu, da se navdušite za krepko sodelovanje za naš skupni slovenski katoliški napredek med ameriškimi Slovenci. Z veseljem in navdušenjem gledamo to malo vendar tako krepko in navdušeno naselbino, kjer je veliko naših starih in navdušenih pijonirjev, bojevnikov za pravdo, za križ in za pravico. Veliko bojev ste prešli. Veliko še ne zace-ljenih ran ste sprejeli v svojem boju, da ste vzdržali med vami kviško zastavo sv. Križa. Marsikak boj, marsikako grenko, marsikako težavo, marsikako preganjanje ste morali prestati, ko ste večkrat skoraj že obupovali, če bo mogoče ustaviti divje navale vaših modernih rdečehlačnih Turkov, naših slovenskih po-turic, ki so sramotno zapustili zastavo svojih očetov, zastavo svojega Boga, na katero so prisegali. Da v duhu gledamo danes nazaj v vsa ta dolga in težka leta vaših bojev in Vašega trpljenja. V duhu čitamo vsa pisma, katera ste pisali, proseč pomoči proseč Sodelovanja. v katerih ste nam tožili svoje gorje in svoje nadloge. V duhu gledamo vse strašne in barbarske napade, katerim ste bili izpostavljeni vsa ta dolga leta, zato, ker ste se borili za pravico in resnico. S studom se spominjamo, kako ste bili podlo napadani. Pa Vi ste vstrajali. Vi ste vedeli, da samo vstrajen in odločen boj, doseže zmago. Vi ste vedeli, da je pravica in resnica nepremagljiva, da je mogoče za nekoliko časa slepiti tudi našega slovenskega delavca, mu sipati pesek v oči in ga izkoriščati. Vendar slednjič mora zmagati križ in z njim ideali, katere predstavlja. Gotovo danes tudi Vi vsi gledate nazaj na to! Vendar zmaga je Vaša! Heureka! Živio katoliški Barberton! Zmagal si in zmagoval boš še nadalje, ako boš šel po tej poti. Možje prvoborilci v Barbertonu, ali Vam je danes žal, da ste vstrajali, da ste trpeli in krvaveli, da ste bili preganjani? Gotovo ne! Tako sijajna zmaga, tako krasni vspehi, tako krasni dan, kakoršne: ga boste imeli v nedeljo Vam mora biti v največje veselje in v največje zadoščenje. Rane so skelele. Srce Vas je bolelo. Težko je bilo trpljenje. Vendar toliko slajša je zmaga, toliko večje veselje vživate sedaj. Da Barbertonski Slovenci, katoliški Slovenci cele Amerike so v nedeljo z Vami. Mislite si, da je z Vami v duhu združenih tisoče vernih slovenskih src, ki se z Vami vesele, kakor so z Vami trpeli. Pa skupaj z Vami pritrjujemo krasnim govorom, katere boste čuli, da skupaj z Vami kličemo slava in živio govornikom. Pred vsem pa mislite, da kličemo tudi Vam ti-sočkratni živio Vam samim, tako odločnim, t^ako vs-trajnim in tako junaškim borilcem za naše skupne ideale. Da Slovenci, krepko naprej! Čast našemu predsedniku Mr. Grdini, ki jie kakor Makabejski Matatija pri Judovskem narodu krepko in visoko povzdignil zastavo sv. Križa in ga je sedaj prinesel tudi med Vas Barbertonski Slovenci. Živela naša katoliška Jednpta, ka-koršna si danes! Da, danes si naša slovenska mati, danes nastopaš v vsej svoji moči in lepoti! Danes smo s teboj in danes nam bije srce za te. Katoliški Slovenci, kot en mož, kot eno srce, kot en duh, kot ene prsi vsi za našimi sedanjimi voditelji! Kot križarska vojska 0 Cleveland-Newburg, O. "Oh, jemenasta," je rekla Komarjeva Speva, "kam bom pa sva zdej v post. Sedaj se "negepira" vkol laufat'/. No Speva ima prav, V postu je najbolje, da smo pri miru. Vendar pa je razlika kam gre, tisti, ki hoče iti tudi v postu. Na maškarade se ne-spodobi, na plese tudi ne. Na kak krasen koncert, to pa ja. Tudi na kakšno dostojno i-gro, tudi to je orajt. Na oboje boste lohka šli. Koncert priredi Zlatko Balokovič v nedeljo 23. marca v Masonic Hall. Balokovič je rodom Hrvat, je Jugoslovan in svetovno že skoraj znan. Vendar če ravno ni še tako poznan, kakor so nekateri drugi godbeniki, strokovnjaki, bo pa lahko, ako mu bomo malo priskočili na pomoč. Ko pa on enkrat pride prav na vrh sveta, tam kjer ga bo vsak lahko videl po celem svetu, to se pravi, ko on enkrat pokaže svetu, kak perfektni igralec na violino je, pa ga bo svet spoštoval in govoril o njemu in tako bo svet govoril tudi o Jugoslovanih, in čast bo šla na vse Jugoslovane po Balo-koviču, kakor gre dandanes po Kubeliku na vse Čehe. To-raj udeležimo se koncerta na 23. marca zvečer ob 8. uri. Pride nam pa na vrsto tudi prilika videti tudi lepo igro "Mati," katero priredi Dr. Zvon v koVist Narodnega Doma v domači dvorani. Igra je lepa in ker je samo igra in nobenega plesa po igri, in se i-gra prične šele po cerkvenem opravilu. Priporočamo ljudem, da se udeležijo. Društvo Zvon, pa vabimo, ker je večina Članov spadajočih k cerkvi sv. Lovrenca, da nam v tem letu pridejo na pomoč tudi. pri cerkvi, da priredijo enkrat! nekaj za novo cerkev med i tem letom. Tako vabimo vsa i druga društva, da se Dotrudf-jo za to potrebno podjetje. Letos naj druge stvari malo o-stanejo od zadaj. Prvo naj bo, da zgradimo, če ne cele cerkve, vsaj toliko kolikor je nam mogoče. Vsi delajmo zato, ker je to v vsih korist, brez izjeme. Spominjam se, da so rekli v časih stari ljudje,»kadar je bilo treba prijeti trdo za kako delo, "bo treba j v roke pljunit." Tudi nam bo I treba zgrabiti dobro za to ve-j liko delo, da ga častno in do-I bro dovršimo. V slogi je moč! J. J. O. -o- šel v nedeljo v cerkveno dvorano igro pogledati. Ta igra je za stare in mlade. Je nova igra, ki je šele lansko leto dospela na ameriške slovenske gledališke odre." — "Če je pa to res, kakor govoriš potem bom pa šel na to igro, če še tudi na nobeni nisem bil." — "Kaj praviš, da še na nobeni nisi bil ?" — "Seveda ne, ker mi ni doslej še nihče dobro te stvari pojasnil, kaj je igra. Sedaj, ko si mi pa ti pojasnil bom šel pogledat na igro, da vidim, če so igre res dobro zdravilo proti otožnosti in da človeka narede veselega." — "You bet! Da narede veselega vsakogar, je resnica. Boš videl, ko bo prišel na oder nazadnje "Mutast Muzikant." Prmej zeks, če se ne boš smejal stavim svojo glavo. Torej pridi gotovo! — "Bom, ker razvedrila sem potreben, kakor lačen človek skorje kruha. Torej na svidenje v nedeljo popoldne in zvečer v cerkveni dvorani! Več se pomeniva, ko se sni-deva na igri. Prijatelja iz 22. bvld. Kastru 1137, v Dalmaciji 1111, v južni Srbiji 1008, v Črni gori 1006. Edino Bosna in Hercegovina sta tako "nesrečni," da je tam manj žensk nego moških. Na 1000 moških odpade tam samo 957 žensk, tako da je 43 moških od tisoč obsojenih na devištvo. o- Pazljiv in zmožen kandidat za ponoyno zvolitev. CORONER WOLF MORA BITI PONOVNO IZVOLJEN RADI NJEGOVEGA IZBORNEGA REKORDA. En izmed najvažnejših u-radov, za katerega se bo volilo prihodnjega novembra je urad mrtvaškega oglednika. Pri izbiranju kandidatov za Kitajska demonstracija z mrtveci. Sanghaj. - Kakor je bilo | urad morajo biti volilci ze- I n nonift/im in si . « « . J • že poročano, je v tem mestu izbruhnil požar v tovarnah za svilo in nekaj nad petdeset delavcev je zgorelo. Ker je pa v Sanghaju zelo slab vodovod, niso ognjegasci mogli gasiti, kakor bi radi in bi mogli. To je delavce tako raztogotilo, da so trupla, ki so jih dobili obžgane izpod razvalin spravili v krste in jih nosili več ur v posebnih demonstrativnih paradah, proti mestni administraciji, ki je kriva, da i-ima mesto tako slab vodovod. Končno so mrtvece položili pred mestni vodovod in se razšli. -o- Križ, Marija, Papež. Pred petdesetimi leti je prišel po\ dolgi dobi 300 let na Japon^o zopet katoliški misijonar in sicer misijonski škof Petit-Jean. Radoveden je bil pri svojem prihodu ali je ostalo še kaj sledov izza časa sv, Frančiška Ksaverija. In res! Kmalu se oglasi neko raznoterosti. lo previdni in morajo soditi človeka po njegovih zmožnostih. Oscar Wolf sedanji ko-roner iskajoč renominacijo na republikanski listi pri primarnih volitvah 8. aprila 1924 je poznan po nas in od vseh drugih, kf tfa poznajo kot človek, ki ima za ta urad vse potrebne kvalifikacije. V tem uradu je on deloval z velikim kreditom za njega samega in za dobiček ljudstva mesta Chicago tekom minulih dveh let. Mr. Wolf je bil rojen v Chi-cagi leta 1875 od prav revnih staršev in je živel na 10611 Avenue H. So. Chicago, kjer je bival vse njegovo življenje. On je v real estate biznesu in je bil 7. let komisar pri odboru za lokalno izboljšanje, kjer je predsedoval kot predsednik odbora na najbolj važnih odsekih odbora, bil je načelnik odbora za ulice in alleye, kjer je prihranil mestu Chi-cpgu nad $200,000. v presod-kih in pri drugih dohodkih. Ko je bil imenovan po odboru noč pri njem precej mož. Po- , _ ... kažejo mu križ in ga vpraša- ! komisarjev, v izpraznen urad Chicago, "III. — "Tko je pusto na svet, da bi se mi skoraj še živeti ne ljubilo, ko bi ne moral." — "Ah, ped no v luft. boš Ti men prav, da ni nič več luštnega na svetu. Le mal poglej okrog sebe, pa boš vidu same fletne in luštne stvari na svetu l — "Kje pa so in kakšne so tiste stvari?" — "Poglej, v nedeljo bodo chicaški igralci priredili v cerkveni dvorani za dr. sv. Alojzija štev. 47. K. S. K. J. dve krasne gledališki igri, ka-korsnih v Chicagi še nismo videli. Posebno igra "Užitkar-ji," je tako velikega pomena, da bi jo ne smel daleč naokrog noben Slovpnec in Slovenka zgrešiti, da bi ne pri- Napoleon in dijaki. Napoleon Veliki je v začetku svojega vladanja odlikoval nekega pesnika, ne »baš prve vrste, po imenu Lemer-' cier. Njegova drama "Come-die" je pa že naslednjega dne pri prvi vprizoritvi popolnoma pogorela in bila zato iz-žvižgana. Ko je Napoleon izvedel o nevspehu, se je zelo ujezil in je naročil, naj dramo ponove naslednji večer, kar se je tudi zgodilo. Toda vspeh je bil isti. žvižgali so posebno dijaki. Napoleon je razsrjen ukazal zopetno ponovitev s pristavkom, da se bo vprizo-ritve osebno udeležil. Ko so to dijaki izvedeli, so skrivnostno švigali okrog, obiskujoč svoje znance. Zvečer je bilo gledališče polno, vsi sedeži so bili zasedeni. Predstava se je vršila čisto mirno brez vsa-lega motenja, kar je Napoleona zelo veselilo, češ, da je nemirneže ukrotil. Ko se je pa pri tretjem dejanju prepričal, da drama res ni za nič, se je čudil nad grobno tišino, vs-led česar je pogledal po gledališču. Kako se je pa začudil, ko je videl, da dijaki spijo in da imajo nočne kučme potegnjene globoko čez ^-ušesa. Pogled na speče dijake je bil tako smešen, da se je Napoleon na ves glas zasmejal in odšel. Tako so vendar dijaki zmagali. -o- Koliko žensk ima Jugoslavija. Skorov vseh današnjih jugoslovanskih pokrajinah je bilo pred svetovno vojno več moških nego žensk. Danes pa imajo ženske večino. V celi Jugoslaviji pride povprečno na 1000 moških 1022 žensk. V posameznih pokrajinah je razmerje sledeče: Na 1000 moških odpade v Medjimurju 1021 žensk, v Banatu 1041, v Bački in Baranju 1050, na Hrvaškem in v Sloveniji 1053, v severni Srbiji 1085, v Sloveniji 1097, na otoku Krku in io, če veruje v Kristusa, Sina božjega. "Kajpada," jim odgovori misijonar. Nato mu pokažejo sliko Matere božje in ga vprašajo, če ljubi in Časti Mariio. "Gotovo da," se j?la-si odgovpr misijonarjev. Nato pa še vprašajo, če priznava v verskih stvareh, katere oznanja, kakega poglavarja, ki stanuje v daljnem Rimu. Ko jim misijonar da tudi na to vprašanje povoljen odgovor, tedaj jim zaiskri oko veselja. Zakaj spoznali so, da imajo po 300 letih zopet katoliškega duhovnika v svoji sredi. Vsi srečni mu ponudijo svojci roke v pozdrav in kličejo radostni: "S teboj smo in hočemo ostati enega duha in enegra srca." Peter M. Hoffmana, je bil izvoljen lanskega novembra, da ostane v uradu toliko časa, da poteče termin. -0- Največja pekama na svetu. V New Yorku je velepekar-na Ward pokupila vse večje pekarne ter jih združila v e-no samo podjetje, ki speče in speča letno 300 milijonov hlebov kruha. Wardova velepe-karna je torej največje podjetje U vrste na svetu. OSCAR WOLF. Odkar je v uradu Mr. Wolf kot mrtvaški oglednik, je naredil velik rekord za sebe. Medtem, ko naš okraj stalno narašča s prebivalstvom, so okrajni sodniki še znižali njegovo os