Slovenski glasnik.
125
„Ogenj sem prišel metat na zemljo, in kaj hočem, razun da se užge?" Luk. 12. 49. Wolfovo Sv. pismo V. 225 pa ima: „Ogenj sem prišel na zemljo prinest, in kaj hočem, kakor da se vname?" Ne tajimo, da je tu in tam prestavljalec bolje pogodil pomen iz Bvulgate", kot pa Wolfovo Sv. pismo, a bolje bo menda, ako se v tiskanih zdelkih držimo jednega prevoda.
(Konec prihodnjič.)
Književno naznanilo. V kratkem izide „Lira in Cvetje", zbirka lirinnih pesnij, balad in dramatično delce v verzih „Ljudmela in Privina", ali pokristi-janjenje koroških Slovencev. Delce je spisal gosp. Fr. Zakrajšek, učitelj v Gorici; založita in izdasta je Ivan Dolinar in Avgust Bromic v Trstu. Cena knjižici je 55 kr. z vračunjeno poštnino. Naročnina naj se blagovoli poslati g. pisatelju v Gorico, Via Cocaria 22, ali pa na uredništvo „Jurija", Farneto 323. Trst.
Gramaticke zakladv jazvka slovinskeho. Sepsal Fr. Vvmazal, v BrnS 1885, 8°, 126 str. Cena 70 kr. To je slovenska slovnica, namenjena češkemu narodu! Knjiga je posvečena prečestitemu gospodu dru. Gregorju Kreku, profesorju na graškem vseučilišči, ki je pregledal in popravil uvod. V uvodu g. pisatelj podaje Čehom kratke črtice iz književnosti slovenske; potem v 20. §§. tolmači ter z obilo vzgledi pojasnuje vso slovniško tvarino novoslovensko. Vzgledi so zajeti iz „Kresa", „Ljubljanskega Zvona'*, Novega zakona, Miklošičevega berila in iz Sketove slovnice. Slovnici je pridejano berilo, v katerem čitamo spet sestavke iz „Kresa"j („Mirko Vogrin"), „Ljubljanskega Zvona" (Trdinovo „Vinsko modrost") Jenkov „Naprej", Kopitarjev, Prešimov, Slomškov in Krekov životopis, več krajših člankov in zlasti mnogo pesmij Preširnovih, med njimi tudi „Krst pri Savici.". Knjiga ima lep namen, seznaniti Čehe z našim jezikom, s katerem mislijo „že je nejtežšim nafečim slovanskem".  Bog daj, da bi ga dosegla!
Književnost hrvaška. — Kakor pri nas, tako se tudi pri Hrvatih perijo-dični listi ali časopisi množe bolj, nego treba. Akopram se ne da tajiti, da peri-jodična literatura jako budi narodno zavest, vendar je tudi res, da ona pri malih narodih zavira pravi književni razvoj, ako se preveč pomnoži, kajti delavne moči se preveč drobe; ni ga, ki bi spisoval dobrih knjig; občinstvo čita skoraj same časopise, iz katerih se le površno izobražuje, in ta površnost se potem prav rada poprime tudi značaja čitateljevega. A da jezik v časopisih, zlasti v dnevnikih, ne more vsegdar biti tako oglajen, kakor v knjigah, o tem se pazljivi čitatelj lahko vsak dan sam prepriča. Hrvati imajo že tri šolske časopise, a mesca avgusta jim je profesor G. Fleišer v Belovaru jel izdavati četrtega. Ta „Tumač" za učitelje srednjih in ljudskih šol izhaja 1. in 15. vsacega meseca in stoji na pol leta 2 gld. Hrvaški listi so kar odločno rekli, da tega lista ni bilo treba, če tudi gospod urednik trdi, da takšnega lista Hrvati dosle še niso imeli, kajti dosleden svojemu imenu bode „Tumač" učiteljem samo tolmačil. — V Zadru jel je z geslom „Bogu i Hrvatskoj" izhajati zabavno-poučni list „Hrvatska" po dvakrat na mesec. Stoji na leto 4 gld., a ureduje ga J. Prodan. — „Narod" v Spletu je začel donašati prilogo „Split" namenjeno preprostemu hrvaškemu ljudstvu v Spletu. — „Šumarski list" v Zagrebu od novega leta namesto po šestkrat na leto izhaja vsak mesec.
Izmed plodov, ki jih je obrodila „lepa knjiga", nam je na prvem mestu omeniti „Nove pjesme" od dra. Stef. Ilijaševiča. Ilijaševiceve pesme so se zmeraj odlikovale po dovršeni svoji obliki, a ne da bi s tem hoteli kratiti vrednost vsebini. Niti ,,nove pjesme" ne zaostajajo mnogo za starejšimi  svojimi sestrami,   akopram
126
Slovenski glasnik.
jih je pisalo pero sedemdesetletnega starčka. Na 217 straneh vrste se ode, himne in didaktično-opisovalne pesme. — Mlad Dalmatinec Kazimir Ostoič je izdal v Zagrebu prve svoje pesme „Poletarke", v katerih je pokazal lepe darove ter dosti izvirnih mislij. Cena 1 gld. — Varjačič je izdal „Proljetno cvieče", pesme za mladino. Cena 50 nov. — M. Cvietoljuba je izdala v Senji „Cvieče i ljubav" šopek izbranih liričnih pesmij s tolmačenjem pesniškega pomena raznih cvetlic. — Robert Hauk je izdal v Vukovaru svojo pripovedko „Z ar učni ca". — V Zagrebu je prišlo na svetlo tretje izdanje ..Robinzona" in tretje izdanje obljubljenih pesmij „Ružice". — Znani bosenski pisatelj Fra Grga Martič je zložil pesem o svojem „Putovanju iz Kreševau Dubrovnik leta 1882", v katerem je mnogo rodoljubnoga navdušenja in historičnih spominov. V Zagrebu cena 40 nov. — Franjo Gjurgjina v Varaždinu je pohrvatil pobožno dramo „Sveta Jelena na K al v ariji" od Metastazija. — V. Šalinovič v Zadru je prestavil „Enok A r d e n a" od Tennvsona. — Dva bosenska duhovnika sta pohrvatila mično pripovedko ,,Rodriguez O. Alfonso". — Kaj zanimiva in poučna je knjižica ,,Split i rimski spomenici Dalmacije", ki jo je spisal arhitekt Hauser, a pohrvatil Bulic v Spletu, kajti kakor je znano čuva Dalmacija več rimskih starin, nego katera koli druga dežela našega cesarstva, a vse hvale vredno je, da se te prevredne starine zdaj znanstveno preiskujejo, a nekatere tudi popravljajo, kakor n. pr. stolna cerkev v Splitu. — Da bi vzbudil ponos v mladih svojih rojakih, napisal je Bošnjak oče Anton Kneževič ,,kratko povest bosenskih kraljev" ki je ne davno prišla na svetlo v Dubrovniku. Cena 40 novih. Ti lepi knjižici očitajo le to, da je pisatelj opisal samo slavne kralje. — Ravno tako je Janko Tomic hrvaški mladini namenil „Prip oviedke iz obče poviesti", katerim je ,,Hrv. Matica" dosodila nagrado iz Draškovičeve ustanove. Ker ima ta knjiga samo pripovedke iz starega veka, bilo bi želeti, da bi pisatelj prav kmalu izdal tudi II. in in III. knjigo.
Akademija znanosti v Zagrebu je izdala zopet dva zvezka svojega glasila ,,Rada". V LXIX. knjigi sta dva prirodoslovna članka: ,,Flora okolice b a-karske" od Drag. Hirca; in „prvo izvješče potresnoga odbora za god. 1883" od dra. Hišpatica. V pojasnilo poslednjega članka naj povemo, da se je v Zagrebu osnoval poseben osrednji odbor za opazovanje potresov po vseh hrvaških krajih, po katerih je imenovano potrebno število opazovalcev. LXXI. knjiga „Rada" ima filološko-historično vsebino. Najprej priobčuje akademik dr. Matkovič ,,pu-tovanje A. Vrančiča u Carigrad 1553" kot nadaljevanje potopisov po balkanskem polotoku v šestnajstem stoletji. Potem čitamo „nov prilog za isto-rijce akcentuacije hrvatske ili srbske od dra. Maretiča; „Gradju za poznavanje eroikomične dubrovačke pjesme" od L. Zoreta; in na zadnje „prinos k naglasu u (novoj) slovenštini" od M. Valjavca.
Za čuvanje človeškega zdravja je v Zagrebu prišla na svetlo knjiga „Vrač" od dra. Šojtorija (cena 1 for. 20 nov.), v Dubrovniku pa francoska knjižica ,,Hi-gijena i odgajanje diece u prvo doba života" u hrvaškem prevodu (cena 20. nov.). — Pravoslovnih spisov je četvero ugledalo svet, namreč novo izdanje „kuč-noga pravoslovca" od rajnkega A. Uhernika; „Stečajni red" od dra. Hinkoviča, „o pravnom postupanjusa tudjinci" prvaški prevod od dra. Vlad. Pappafave, in ,,Mjenbeni zakon" od dra. F. Vrbaniča. — Družtvo sv. J er o ni m a je podalo svojim udom za leto 1884. četvero knjig: Koledar „Danica" s poučnim in zabavnim berilom, „Domača perad ili živ a d" od A. Hajdinjaka,
Slovenski glasnik.
127
,,Vočarstvo" za puk od Frana Kuralta in „Supruga prava krščanka" od J. Pauliča. Udov šteje to društvo 6242, a temeljne glavnice ima 84.389 for. „Danice" se tiska 25.000 iztisov, ki se v dveh ali treh mesecih vsi razpečajo. — Nove šolske knjige so te-le prišle na svetlo : ,,Historija rimske književnosti8 od dra. Maixnera, „Počela geometrije" II. dio od Nenina, „Tielovježba u pučkoj školi" od Hochmana, „Nauk o umnom gospodar enj u" II. dio, za školsku porabu od Vichodila, „Obredo slovi ca" od Rickera, ,,hrvatska čitanka za II. i III. razred srednjih učilišta, „hrvatska čitanka'' za V. razr. više dekliške šole od Vitanovida, „Slike iz obče po vi es ti" za dekl. šole od Hoiča, „latinske vježbe" zali. raz. od Divkoviča, „Poviest franceske književnosti" od Oreškoviča, „Njemačka vježbenica" III. dio od Lipeža, „Ciceronov govor za Archiju" od Smita. — Tem dodajemo še knjige: „Kako se goji duhan" od Biankinija in ,,Rukovodnik o gospodarstvu" od Novaka, ki ste obe tiskani v Zadru. — K starim koledarjem pridružila sta se letos dva nova „učiteljski koledar" za školsku godinu 1884/5 od Ti-čaka in „gospodarski koledar" za god. 1885 od Russija. — A kdor bi hotel na tanko zvedeti za vse knjigej, ki so zadnja leta prišla na svetlo, temu priporočamo ,,popis hrvatskih knjiga i muz ikalij a", ki ga je izdala akademijska knjigarna v Zagrebu.
Novi grobovi. — Po hudih bolečinah je dovršil konec lanskega leta svoje življenje jako nadarjen pisatelj ruski, Bo les lav Mihailovič Markevič. Razven premnogih drobnejših člankov, razprav in novel, katere so raztresene po najrazličnejših „tolstih" zbornikih in ilustrovanih novinah, spisal je znamenito povest „Cetvertb veka nazadb", v kateri je slikano rusko življenje pred štiridesetemi leti. Za nadaljevanje tega pripovednega dela smemo zmatrati romana „Perelom" in „Bezdna"; tu vidimo zares originalnega pisatelja in izbornega opazovalca narodnega življenja ruskega zadnjih tridesetih let. — Poljakom je pokosila smrt sredi januvarija meseca jednega njih najstarejših pisateljev, ki je bil svoje dni veren drug in prijatelj Mickiewicza, in do zadnjega jedini še živi privrženec klasično -romantične šole — ta mož je bil Antoni Edward Odvniec. Pisal je s prva posebno balade, romance in legende Se bolj pa se je bavil s prelogami na poljski jezik: preložil je glavna dela novodobne literature angleške in nemške, posebno Bvrona, Thom. Moora, Walter Scotta, Schillerja in Burgerja. Oblika in vere njegovih izvirnih in preloženih stvarij sta dovršena in klasično lepa. Za časa prepira med klasike in romantike je ustanovil v Varšavi list „M elite le", ki je mnogo vplival na obe bojujoči se stranki. Pozneje je deloval tudi na dramatičnem polji. Samo-stalnega, originalnega pesnika kaže se nam v drami BFelicya", kjer nam riše stanje prvih kristijanov in njih mučeništvo — ne samo telesno, ampak tudi dušno mučeništvo. Po svoji obliki pa ta igra ni sposobna za predstavo na odru. Ravno taka „drama v knjigi' (Biicherdrama) je tudi druga njegova igra „Barbara Radzi-willowna", katero pisatelj sam imenuje „poemat dramatyczny". Vendar sta te dve igri polni nenavadnih lepot in se prištevata najboljšim jednakim plodom poljske književnosti.                                                                                                             —j.
Popravek. Na strani 18. v 10. vrsti zdolaj čitaj „samo jedno in pol ure hoda," namesto „sam6 pol ure hoda". O ti priliki riaj popravimo še to, da je kardinal Mihajlovič Fernkornovo podobo sv. Jurija podaril jugoslovanski akademiji in da se je ista na stroške zagrebškega mesta prenesla iz Maksimira na Zrinjski trg blizu akad. palače, in to potem, ko je bilo „IX. pismo iz Zagreba" že v Ljubljani.