S.B¥. Z61._v Ljubljani, t torek, H. novembra 1911.	leto XXXIX.
-t—■— Inseratl: —
Enostolpna petltvrstn(73 aa): sa enkrat . , . . p« u v nn dvakrat . . . , ,11, sa trikrat . • . . „ 10 _ sa večkrat primaren popoC
Poslano ln rekL notice:
enoatolpn« petltvrsta (lin) 30 vlnnrjov.
'11 ■■ ■1 Izhaja:mamam
vsak dan, Urvsemil mM]« I« prasniko, ob ft. nrl popoldne.
aa velja po pošti: sa
Za oelo leto naprej. K 28'— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 8'50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oelpletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24*— za £ol leta „ . „ 12'— za četrt lota „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi projcman mcsoCno K l-SO
par Uredništvo le v Kopitarjevi nliol štev. 6/m. Rokopisi se nc večajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 1 Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ograko poštno bran. račnn št 28.511. — Opravniikega teleiona it 188.
ceno nočejo tam, kjer tvorijo večino, in da to, kar tam zavračajo kot nemoralno in neznosno, kjer so manjšina, z veliko slastjo prakticirajo tam, kjer se nahajajo v večini! Tu usiljujejo svojo voljo narodni manjšini. Jaz bi vprašal gospoda načelnika nemške narodne zveze : Ali to kar ste rekli, velja samo za Češko in Moravsko, ali velja tudi za Šlezijo, štajersko in Koroško? Pa jaz od njega ne zahtevam nobenega odgovora, jaz namreč dobro vem kako kako se ta odgovor glasi, in mi vsi to dobro vemo ! Da, gospodje moji, narodni program se ne da na ta način obdelovati, kakor to delajo gospodje od nemške nacionalne zveze, namreč pravo manjšine in narodna avtonomija tam, kjer so manjšina, toda brezobzirno narodno zatiranje tam, kjer tvorijo večino ! To ni noben avstrijski program, in če hočete tak program izvesti, potem lahko od naše strani računate z naj-ostrejšim odporom!"
Te besede so lapidarne in odkrivajo nemško hinavščino do nagega. Zakaj v resnici je le hinavščina in laž, če je dr. Gross proglasil tiste besede za narodni program Nemcev! On je sam zase lahko v dobri veri — to smo že rekli — nemškonacionalno zastopstvo nemškega naroda v Avstriji pa ne more takih besed v usta vzeti, da ne bi obenem veliko politično laž izreklo. In to je nemški radikalee dr. Pacher v svoji radikalni poštenosti tudi čutil in sc je zato v tiste besede o narodnem sporazumu, kakor jih je Gross izrekel, v svojem govoru v bud-getni debati takoj obregnil. Na Češkem, tam bi pač Nemci radi narodnosten sporazum na podlagi popolne enakopravnosti, na Koroškem in Štajerskem pa bogobvari! Tu stoje nemška načela o enakopravnosti ravno narobe. Če se Nemci izgovarjajo, da so na jugu .,drugačne razmere'-, ve vsak pošten človek, da je to hinavščina kakor, če si Lahi za svoj tripoliški rop izmišljujejo ,,ci-vilizatorične zahteve.'4 Sicer pa so nem-škoradikalna glasila žc davnej povedala, da se gre Nemcem na jugu le za osvojitev, za sirovo silo, za ekspanzijo v smislu vsenemške morale na podlagi edine moči, za pot od Belta do Adrije. Zato se seveda na jugu ne sme ustvariti noben narodni modus vivendi, da bi bili Slovenci nemški nasilnosti izpostavljeni brez vsakega orožja in brez varstva, oprti le na svojo lastno na-turno žilavost, ki jo pa Nemci z bogatimi sredstvi, ki so jim na razpolago, in s pomočjo vsakokratnih vlad upajo polagoma streti.
Narodni boj med Nemci in Slovenci bo seveda trajal dalje, tudi če se kdaj kak narodnostni sporazum doseže in se razmere v Avstriji korenito izpre-menijo. Treba je le gledati, en 1. ni noben narod v tem boju drugemu izročen takorekoč na milost in nemilost in 2. cla se ne prekoračijo meje, ki jih je treba varovati, ako hočemo ohraniti državo. Nemci so pa v tem in onem oziru grešili in hočejo še dalje po tej poti. Prvič bi oni radi, da bi jim stali Slovenci zvezanih rok in nog nasproti kakor n. pr. na Koroškem, kjer jim niti ene šole ne dovolijo in ker je od zadnjega biriča do šefa deželne uprave vse proti Slovencem v zaroti, drugič pa je nemška krivičnost v zasledovanju vsenemških ciljev državo spravila na rob prepada. Nikamor ne moremo v Avstriji naprej, zaigrali smo že skorej vse, vedno menj velja naša beseda in ko se okoli nas odigravajo svotovno-važni dogodki, sc v domovini med seboj m-f šarimo Cesto za prazen nič — vse zato, ker Nemec brani, da bi na podlagi ravn: oravnosti bili vsi avstrijski narodi čeležni vlade, ampak hoče vse le zase. Na ta način bo Avstrija kmalu godna le za — vazalno državico, ne pa za velesilo v Evropi. In če se Nemci ne izpametujejo bo v doglcdnem času res tako daleč prišlo. Besede dr. Šu-steršiča so bile zadosti jasne. Naj jih dobro premišljajo tisti, ki imajo v rokah vodstvo države!
Krvavi ples v Tripolis«.
Kako krvava in huda je vojska v Tripolisu. potrja zdaj tudi o f i c i j e 1 n o poročilo generala Ganeva o bojih dne 23. in 26. oktobra.
General Caneva poroča obširno o teh bojih, česar ne bomo ponavljali in z vojaško poštenostjo svoje poročilo končuje takole:
..Vedenje naših čet, to ponavljam z velikim in resnim dopadajenjem, je bilo v resnici vredno hvale v vsakem oziru, tako dne 23. kakor 26. oktobra In zato nisem smatral samo za opor-tunno, ampak tudi za svojo dolžnost da sem jih pohvalil s posebnim dnevnim ukazom. V obeli bitkah so se vse čete brez razlike vedle z občudovanja vredno vnemo in zgledno hrabrostjo, odbivši napad sovražnika, močnega po številu, mojstra v vojni prevari in na* ravnost blazno predrznega, navajenega vporabljati vse ugodnosti terena. Žrtve zato niso bile majhne, toda materialni in moralni vspeli je bil velik."
** Današtiia številka obsega 6 strani.
Nemci in mi.
7. t. m. je načelnik nemške nacionalne zveze poslanec dr. Gross v bud-getni debati dejal sledeče:
„Mi smo vsi edini v tem. da je treba to državo ohraniti, in če smo edini tudi v tem, da hočemo ohraniti parlament, potem moramo biti popolnoma edini tudi glede tega, da ni vseeno, katera vlada vodi državo; mi zastopniki avstrijskih narodov hočemo imeti primeren vpliv na to državo in če smo glede tega. cilja medseboj edini, potem so moramo zjediniti tudi glede pota, ki k temu cilju vodi. Zjedinjenje pa brez stvarne podlage ni mogoče. Mi imamo že slabe izkušnje v tem oziru. Prepričali smo se, da ne gre, da par ljudi glave skupaj stakne in reče: mi smo zdaj večina! Treba je, da se stranke medseboj res sporazumejo; pa ni samo zadosti, da se stranke zjedi-tiijo medseboj in z vlado, ampak tudi narodi se morajo medseboj sporazumeti in sicer gotovo le na podlagi popolne enakopravnosti, kakor je poudarjal g. poslanec Ma3aryk.
Gotovo je, da se narodnostnih bojev v Avstriji ne da odpraviti. Trajali bodo še nadalje na gospodarskem in kulturnem polju, v prvi vrsti pa v šolstvu. Bila bi po mojem mnenju za narode celo nesreča, ako bi medsebojna konkurenca na kulturnem in gospodarskem polju popolnoma ponehala. Toda boj za našo narodno posest, za naše prvenstvo v gospodarskem in kulturnem oziru mora in sme zavzeti druge oblike. Poiskati moramo v tem boju neki modus vivendi. Ni sedaj čas in v nekem oziru tudi ne pravi kraj. da bi ugotovil pogoje, po katerih se pride do sporazuma Označiti hočem samo glavne smeri, po katerih bi prišli do vse dele zadovoljujočega sporazuma. Pred vsem mora priti v deželni in avtonomni upravi do najširše ločitve in omejitve, v kolikor se to da izvesti brez oškodovanja pametne uprave. Oba dela morata lahko nemoteno zasledovati svoje kulturne in gospodarske težnje, ne da bi ogrožavala posest drugega. V jezikovno mešanih deželah ne sme noben del vladati in drugemu vsiljevati svojo voljo. Tega ne prenese noben narod."
Tako je, pomislite, govoril načelnik nemške nacionalne zveze! 'Misli, ki jih sme in mora vsak avstrijski domoljub le odobravati, misli, ki smo
LISTEK.
Por dni] no Mm
(Dalje.)
Iz Moskve v Kijev,
Čisto zunaj mesta stoji mal na pol lesen Bojanski kolodvor. Od tam gre vlak proti Kijevu. Iz Ruskega Rima v ruski Jeruzalem. Iz mesta, kjer se car krona, kjer so zidali iz dragocenega kamenja in marmorja hram Krista Spasitelja, najlepšo moderno cerkev daleč na jug doli med Maloruse, odkoder so dobili sv. evangelje iu sv. krst.
Ob osmi uri zvečer odrine brzec, ki ii naš brzec, iz Moskve in se ustavi v Kijevu šele drug dan popoludne po 5. uri- Vsa dolga vožnja v II. razredu velja- 15 rubljev. Čudna vožnja to, som tnlad gozd, tu in tam mala njiva, velika. njiva, dolgo časa sama brezmejna ravnina. šele ko se peljemo po Maloru-
je včasih železnica urezana v nizke holme, ki nam za malo časa pogled Opirajo.
Štirje sedimo v vagonu, dama, ki le rtu sin a, ampak za. vsako uslugo teče: merci; bradat mož, ki jo pobožen, "lozofira in govori o visokih problemih: ko se vlak pomakne sc lepo po-
jili mi Slovenci vedno poudarjali. Sicer ni vprašanje narodne autonomije, vprašanje omejitve in ločitve območja, do kam in kako daleč ima segati vpliv enega in drugega naroda v jezikovno mešanih deželah, tako lahko, vendar je načelo, ki ga je izrazil dr. Gross, da v jezikovno mešanih deželah ne sme noben del vladati nad drugim in mu vsiljevati svojo voljo, edino pravilno in temeljno. To načelo mora biti podlaga vsaki parlamentarni večini in vsaki vladi v Avstriji, naj bo sicer kakršnekoli smeri in barve, naj obsega večina te ali one stranke, naj bo konservativna ali demokratična, svobodomiselna ali krščanskosocialna ali,,nevtralna" ali kakorkoli.
Vprašanje pa je v tem slučaju čisto drugo: Kaj naj te besede pomenijo v ustih načelnika nemške nacionalne zveze? Da jih je dr. Gross za svojo osebo tudi, v kolikor izražajo splošen princip, tako razumel, kakor jih je povedal, o tem nočemo kot lojalni nasprotniki dvomiti, toda ta dvom pač lahko upravičeno izrazimo, so li dejanski izraz tega, kar mislijo vsi Nemci, čc vštejemo tudi tiste, ki ne sedijo v narodni zvezi? Ali se more nadalje Nemcem zaupati, da bodo ta narodni program res izvrševali povsod enako? Ali je po sedanjih skušnjah verjetno, da so dr. Grossove besede kaj več kakor samo lepa fraza? Ali morda niso lc eno tistih gesel, ki jih časi kakšne stranke zapišejo na svoj prapor, da bi lažje kak svoj strankarski cilj dosegle, nc mislijo pa nikdar resno na to, da bi jih. dejansko in odkrito izpolnile?
To vprašanje je stavil na načelnika nemške narodne zveze v budgetni debati 10. t. m. naš načelnik dr. Šu-šteršič. Njegove besede zadenejo stvar tako v živo, da jih moramo še enkrat zabeležiti. Dejal je:
„Načelnik nemške nacionalne zveze je, kar se načina reševanja nacionalnih vprašanj tiče, v svojem zadnjem govoru v zbornici, postavil pozitivno in negativno načelo. Negativno s tem, da je dejal, da ne sme v nobeni mesano-jezični deželi večina manjšini vsiliti svojo voljo, lzborno, gospodje! In potem pozitivno: Na vseh poljih avtonomne in državne uprave se mora izvesti narodna ločitev in obmejitev. To se iz ust načelnika nemške nacionalne zveze zelo lepo sliši. Jaz bi ga le vprašal: Ali to velja povsodi? Glejte, gospodje to je tista velika neresničnost v politiki. da ti gospodje tega, kar hočejo tam, kjer so v manjšini, za nobeno
križa; tretji je bil oficir, ki se pelje iz dopusta v garnizijo v Orenburg. Tako prijaznega oficirja se. težko najde. Pravil je, kako težko jc življenje v tako divjih oddaljenih krajih, kako drago da morajo vse plačevati, ponujal je vsem čaja, slodniič sc je ojunačil in ga. dal ludi meni, četudi sem imel okolu vrata kolar. Radevolje razdelil jc tudi slaščice. Pred Kijevom zagledamo široko vodo, sveti Dnjepr. Lena voda teče počasi, nevidno, nima nobene prave strugo; kedar jc velika, vse preplavi, odnese kupe peska, in ga drugod nanese; čeznj vede dolgi železniški most, inženirji so morali globoko položiti kamenje, da stoji v tem mehkem pesku most toliko trdno, cla si upa vlak čezenj prav počasi in previdno.
Dama in oba Rusa podado mi pred izstopom prijazno roko, oficir me objame, ločili smo se, teh dobrih priprosiih src, teh poštenih slovanskih src. ne bom viclel več na svetu.
Kijev, sveto rusko mesto, ima 300 tisoč prebivalcev, glavno, gosposko življenje se koncentruje na eni cesti Ivrc-ščatik. Povsod drugod se vidi, da jc doma trpljenje, beda. Duhoven lehko svojo jx>božnost opravi in mašuje v lepi, veliki poljski cerkvi sv. Aleksandra, kjer posnemajo rusko navado, imajo svete nodobe. pred kterimi core
lučice. Mesto nc leži v ravnini, ampak nekaj ga je ob hribu, kar dela čudovito romantičen utis. En del mesta je v nasprotji z Moskvo in Peterburgom odločen judom, ki so velika nesreča za južno Rusijo.
Zakaj je Rusom Kijev sveto mesto? Zakaj Dnjepr sveta voda? Zgodovina kat. cerkve za srednje šole pravi: Vladimir apostolski se poroči 088 z Ano, sestro grškega cesarja in sc da krstiti. Po njegovem zgledu sc je moralo ravnati ljudstvo. Sprejemalo jo v velikih množicah sv. krst. V Kijevu jc bil postavljen metropolit.
Kijev je sveto mesto, ker so bili pred 1000 leti tam prvi Rusi krščeni, Dnjepr jc sveta voda, ker jih je Vladimir vanjo poslal in so jih duhovni ž njo trumoma krščovali,
V javnem parku, od koder je lep pogled na spodaj tekoči Dnjepr in na brezmejno ravan, stoji spomenik vladarja. Vladimirja. Doli gleda na Dnjepr in planjavo: edini okraski mogočnega spomenika so raznovrstni križi. Celo vrtnar je napravil iz živih rdečih cvel-lic same lepe križe okolu spomenika. — Vladimirju na čast so sezidali blizu umazano rdeče barvane univerzo lepo mogočno cerkev z mnogimi mozaiki in svetimi slikami modernih mojstrov.
No bom ^opisoval samostanov in i
cerkva, ki so neprijetno temne. Omejim se na najvažnejše. V cerkvi in samostanu sv. Mihaela jo grob sv. Barbare, katero Rusi močno čas tč. Po dveh, treh slopnjicah sc gre do njenega groba, ka-terega vsak Rus spoštljivo in pobožno poljubi. Kot je grob iz zlata in masivnega. srebra, tako tudi streha nad njim. Menihi prodajajo podobe sv. Barbare, katero si vsak Rus kupi, cla jo postavi doma v hiši.
Drugo svetišče, ki je drago Rusom in nam, je v baročnem slogu postavljena cerkev sv. Andreja. Cerkev jc na najvišjem delu mesta in proti Dnjepru pada skala vrtikalno navzdol. Lep je razgled od tu doli, in Rusi pravijo, apostol Andrej je tu zasadil v zemljo sv. križ, ko je prišel sv. evangelij oznanjat na Rusko.
Na loj skali bi človek stal ure iu ure, se zamislil v davne čase in sc ne mogel nagledati lepote Dnjepra, ki sa zgubi daleč daleč na obzorju v nejasno meglo.
Tretje rusko svetišče je Lavra, kievo-pečerskaja lavra. Zunaj mesta, tam kjer se začne kijevska trdnjava in je povsod postavljen vojak za stražo visoko gori nad Dnjoprom stoji samostan, kamor roma, vsako leto na sto tisoč romarjev iz cele Rusije. Lavra j« obzidana, na dvorišču se vidijo ua obeK
V tem poročilu je general Caneva — mož mora biti res poštena duša (če izvzamemo nepotrebne grozovitosti proti domačinom) — pohvalil pravzaprav bolj sovražnika kakor lastne vojake. Iz obširnega poročila generala Caneva se razvidi, da so Turki 11. polk bersaglierev 23. pret. meseca naravnost uničili, tako da so se vojaki na vse strani razpršili; 82. polk pa sploh ni mogel na pomoč, ker sc je imel boriti 7 vstajo za hrbtom. Dne 26. oktobra so pa Turki, kakor sam Caneva odkrito poroča, Lah« vrgli iz njihovih pozicij, se polasili hiše Djamil beja in potolkli eno kompanijo 84. polka, ki je bila tam postavljena; Arabci so bili tako predrzni, da so prišli 30 metrov pred baterijo Kruppl Da ni prišel oddelkom okoli Djamil-bejeve utrdbe na pomoč 82. polk, bi bili Lahi izgubljeni, zlasti se je odlikovala laška kavalerija, seveda z velikimi žrtvami. Boj se Je vršil od ranega Jutra do trde noči, tako, da so zlasti topničarji neznansko trpeli.
Tako general Caneva. O turških ln arabskih izgubah pravi vedno, da so bile ..znatne", o laških, da so bile tudi velike, števila pa Še danes no pove natanko. Da Turki prevelikih izgub niso imeli, pa dokazuje to, da od 26. pret. meseca dalje pa do danes skoro vsak dan Lahe neprestano napadajo; po oficielnih vesteh 11. in 12. t. m. so se vršili novi napadi pri Sidi Messri, pri katerih je bilo ranjenih več laških grenadirjev. Povsod mrgoli Turkov, oficielno se tudi poroča, da baje Arabci iz Fezzana že dohajajo v turški tabor. Po vsem je sklepati, da se Turki pripravljajo resno na odločiven napad ua Tripolis. Lahi svojih starih pozicij še sedaj niso zavzeli, kljub temu, da so se njihove čete pomnožile.
Ne da se tajiti, Lahom sc godi ne lc slabo, ampak zelo slabo! Ni čuda, da bi zdaj z okupacijo otoka Lemnosa in bombardiranjem Soluna radi vojsko hitro končali. Najbrže pa se bodo s tem še bolj urezali, kajti od vseh strani se čuje, da je ta laška namera napravila pri vseh velevlasteh najslabši vtis, posebno pa je jako, jako dvomljivo, ako bo Avstrija mogla kar tako mirno gledati, da se Italijani pojavijo pred Solunom. Mi sodimo, da se niso Lahi še nikoli v tako nevarno podjetje spustili kakor zdaj. Mi se bojimo za posledice in komur je mar za evropski mir, more le želeti, da se Italija v zadnjem hipu premisli.
Ljubezen do uradništva v Mestni hranilnici
Liberalci kaj radi vpijejo o svoji ljubezni do slovenskih uradnikov. Kako ta ljubezen izgleda, nam svedočijo razmere pri Mestni hranilnici ljubljanski. V tem zavodu je umrl pred kratkim uradnik C.olnar. Treba jc bilo izgubo umrlega nadomestiti z novo uradniško močjo. Dasi so poslovne razmere nujno zahtevale moško uradniško moč, vendar je ravnateljstvo čutilo potrebo najeti nepotrebno strojepisalko, ker je bilo treba spraviti pod streho neko so-rodnico pisarničnega ravnatelja. S tem se je sicer izjednačilo prejšnje število uradništva, zvalilo pa se je delo umrlega uradnika na že itak preobložene starejše uradnike. A šc več! Uradnice začetnice so dobivale dosedaj mesečno Ie po 60 kron. Ravnateljevi sorodnici pa se je — dasi strojepisa šc niti ne zna — priznala takoj mesečna plača 80 kron — torej za dve kroni manj, nego dobivajo uradnice, ki služijo že po pol-tretje leto in ki morajo opravljati razna težavna in odgovorna moška dela. Kje
je tu pravica? —• Hranilnična »dolo. čila« predpisujejo, da sc mora uradniško mesto, ki se hoče nanovo zasesti, razpisati in javno razglasiti. Ravnateljstvo za to določbo dobro v6 in vendar je brez razpisa službe imenovalo za asistenta extra statum nekega volon-terja, ki službuje v Mestni hranilnici šele od meseca februarja letos. S tem je preteriralo praktikanta P. in Z., ki službujeta pri Mestni hranilnici že nacl dve leti. Kakor povsod, imajo tudi po »določilih« tega zavoda pri imenovanju na višje mesto praktikanti prednost pred volonterji. Ako je tedaj kako irtie-novanje že potrebno, bi se moralo pri tem v prvi vrsti ozirati na omenjena praktikanta, ki sta po svoji izvežba^-nosti v uradniškem poslovanju za asistenta gotovo bolj sposobna kakor dotični volonter. To pa sc ni zgodilo, ker so gospodje »Pri roži« sklenili drugače. Da se jim ta krivična nakana vendar ni posrečila, zahvaliti se je magistrat-nemu upravitelju g. Laschanu, ki je v svoji nepristranosti dotični predlog hranilničnega ravnateljstva zavrnil kot protipostaven in neutemeljen ter zahteval, da se asistentsko mesto razpiše in se o imenovanju nanovo sklepa. — Pred poldrugim letom se je uvedla v nek oddelek te hranilnice kartotečna naprava. Ko so po končanem delu dotični uradniki prosili ravnateljstvo za primerno nagrado za njihov trud, se jih jc, da bi se jim odtegnila vsaka nagrada, osumilo podkupljivosti in sc uvedla proti njim tajna preiskava. Šele ko so uradniki proti takemu nizkotnemu postopanju ravnateljstva odločno nastopili ter zažugali spraviti krivično početje ravnateljstva pred upravni odbor, je ravnateljstvo s svojimi per-sekucijami odnehalo. Nagrada pa, ki se je dala dotičnim uradnikom za njihovo sedemmesečno čezurno delo, večinoma pri luči, pa je bila res kavalirška miloščina za zavod, ki se po vseh voglih in plotih ponaša s svojimi milijoni. Dobili so namreč približno po 27 vinarjev od ure. Pri tem moramo omeniti. da. je ravno to ravnateljstvo že večkrat nagradilo gotove uradnike za manj težavna in manj obsežna čezuraa in redna dela z zneski po 150 K do 500 kron ali po 1 K 90 vin. do 3 krone od ure. Toda ti izvoljenci so bolj politični agitatorji, kakor hranilnični uradniki. — Tako je s pravičnostjo, nepristra-nostjo in ljubeznijo do uradništva pri zavodu, kjer imata besedo voditelja liberalne stranke, dr. Tavčar in dr. Triller! Tudi je menda to ediivl zavod, kjer obstoji že več let ravnateljski sklep, ki uradništvu strogo prepoveduje vlagati skupne prošnje za zboljšanje njihovih razmer. Ta odredba se je vpeljala edino z namenom, da more ravnateljstvo pri podeljevanju podpor in nagrad lažje »postopati«. Taka je v resnici tista ljubezen do uradništva. ki jo liberalna stranka sicer na papirju tako gorko prodaja!
Nov list za obrtnike.
— Ustanovitev obrtnega časopisa v Ljubljani. Od zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem se nam poroča sledeče: Ze ob ustanovitvi zavoda za pospeševanje obrti izvolil se je poseben odsek iz članov zavodovega kuratorija, ki naj bi se pečal z ustanovitvijo obrtnega časopisa. Zadeva je med tem toliko dozorela, da je sklical zavod na soboto 11. t. m. skupno sejo, h kateri je povabil vse obrtne zadruge na Kranjskem. Odsekove seje so se udeležtili člani kuratorija gg.: I. Kregar, dr. F. Windischer, A. Rojina, inž. V. Remec in so sc odzvali vabilu po svojih zastopnikih zadruga ključavničarjev, g.
F.	Jakopič, zadruga krojfačev, krojačic itd., g. F. Jeločnik, deželna zadruga brivcev, g. M. Valentič — v Ljubljani ter obrtna zadruga za blejsko okolico in Bohinj, g. L. Lebar, obrtna zadruga v Cerknici, g. I. Turšič, prva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu, g. A. Kregar, čevljarska zadruga v Tržiču, g. F. Pretnar, zadruga združenih čevljarjev v Zirih, g. I. Zajec, slamnikarska zadruga v Mengšu, g. F. Kompare. Sejo je otvoril g. I. Kregar ob četrt na štiri popoldne s pozdravom na vse udeležence.
G.	Kregar poroča, da so že ocl več straui dohajali glasovi in želje po ustanovitvi obrtnega lista, ki naj bi bil skupno glasilo obrtnikom. V tem smislu zavzel sc je kuratorij zavoda za ustanovitev obrtnega časopisa, ki naj bi bil obenem nekako oficielno glasilo zavoda. Zavod bi zato prispeval k vzdrževanju časopisa tudi sam in je postavil tako postavko tudi že v svoj proračun za prihodnje leto. Da pa more izhajati obrtni časopis, ki bi zastopal stanovske interese obrtnikov, treba bi bilo seveda, da bi se izdajal sporazumno z vsemi zastopniki obrtnega stanu. To je bil povod, da se je. k današnji se.fi vabilo tudi vse obrtne zadruge na Kranjskem, da se izjavijo v koliko bi bile pripravljene sodelovati in podpirati obrtni časopis. Prebere nato dopise več zadrug, ki niso mogle poslati svojih zastopnikov in ki v večini pozdravljajo ustanovitev lista in zagotavljajo svojo pomoč in sodelovanje in povdarjajo potrebo stroge objektivnosti prih. lista, ki naj bi se kolikor mogoče izognil političnemu boju. Več drugih zadrug izjavi, da se strinjajo z izjavami zveznih načelnikov. G. Kregar pozove nato ravnatelja zavoda g. inž. V. Remcea, ki so se mu naročile predpriprave za list, da poroča, kako se misli tehnična ureditev lista. G. inž. V. Remec pojasnuje, da naj bi bil obrtni časopis strokovno in stanovsko glasilo za obrtnike, ki naj bi prinašalo v ofi-cijelnem delu poročila o delovanju zavoda, objave glecle prireditev itd., dočim naj bi bil ves drugi del lista odprt vsem obrtnikom za svobodno dopisovanje o svojih težnjah in izmenjavanje svojih nazorov. Kakor se bo držal oficijelni del vedno le strokovnih in stanovskih interesov obrtnikov, tako naj bi se tudi vsi dopisniki držali tega načela, tudi kjer sc pojavljajo na-sprotstva iz enega ali drugega vzroka, naj bi bil list sredstvo za ublažitev na-sprotstva na podlagi složnega sodelovanja. Upoštevajoč ta namen časopisa, naj bi dopisniki tudi takrat, kedar so v svojem besedilu ojstri, držali se takih mej, cla nikoli ne žalijo. Svoje izvajanje zaključi s pozivom na navzoče zastopnike zadrug, da poročajo o mnenju svojih tovarišev. K besedi se oglasijo zaporedno vsi navzoči zastopniki zadrug, ki sc v splošnem strinjajo v tem, da naj se ustanovi obrtni časopis, ki naj bi bil obvezen za vse člane, ali pa naj bi posamezne zadruge prevzele naročanje lista za svoje člane. V splošnem pa za sedaj ne morejo podati obvezne izjave in priporočajo, da naj se skliče seja črez nekaj časa, ko se bodo med tem druge zadruge lahko iz javile o ustanovitvi časopisa, in na kak način bi bile pripravljene prispevati k vzdrževanju. K tej seji vabilo se bode tudi zastopnike zvez obrtnih zadrug z ozurom na izjave učlanjenih zadrug, da pooblaščajo v ta namen svoje načelni ke. Oglasi se k besedi g. dr. Windi-scher, ki kratko resumira rezultat debate, ki je ta, da se želi vsestransko ustanovitev obrtnega časopisa. Glecle oblike časopisa se priporoča, da naj bi obstojal iz oficijelnega dela, odmerjenega Obrtno-pospeševalnemu zavodu in splošnega dela za obrtnike. Priporo-
ča, da naj bi zavod vodil tudi kores-pondenčno rubriko, kjer bi odgovarjal na stavljena vprašanja, ki bodo gotovo splošno zanimala obrtniške kroge. Priporoča, da se vabijo tudi zastopniki obrtnih zvez in da se poizve od zadružnega inštruktorja, ali bi bilo mogoče, da zadruge naročajo za svoje člane obrtni list. Razvije se še pogovor o imenu lista, obliki, številu izdaj itd., ko-nečno določanje o tem pa so preloži na prihodnji sestanek, cla bodo mogle zadruge, ki še niso zastopane, slaviti svoje predloge .Ivonečno oglasi se k besedi še načelnik zadruge za blejsko okolico in Bohinj, ki porabi to priliko, da izreka kuratoriju zahvalo za knjigovodski tečaj na Bledu, ki ga je omogočil Zavod za pospeševanje obrti. Predsednik kuratorija g. Iv. Kregar pripomni, cla izvršuje kuratorij s sodelovanjem pri teča-ju le del. svojega programa in naloge. Zagotavlja, da se bo ustreglo vsem že-jam izrečenim pri današnjem posvetovanju, tako da se bo lahko pri prihod* njem sestanku konečno odločilo o ustanovitvi lista. Zahvali sc vsem navzočim in zaključi sejo ob pol peli uri popoldne.
SevClKov kvartet.
v
V spremstvu Smetanovih, Ilozasto-vili. Brahmsovili ter Bachovih melodij je bilo lepe umetnosti izredno dosti v Ljubljani -- prišel sem v dvorano »Mestnega doma«, kjer sc jc še polcgal smrad iz veselice prejšnjega dne kot primeren milje za komorni večer. Na podiju štirje bori stoli, pred njimi rav no taki pulti — nič poezije v aranžmaju prinesli so jo šele i umetniki na ocler. Pa to vam je bila razkošna poezi ja. Njih piano je bil kot da se ti bliža rahlih korakov čista, bela devica v baj nem gradu o polnoči in te obdari iz srca, polnega najsvetejše ljubavi. Njih forie je bil tako energičen, imperativen cla si nehote mislil na železno voljo te četvorice. ki jih je pripeljala do lepega cilja. In koliko krasnega, temperamenta v prednašanju. —■ Začeli so z mojstrom Dvofakom, končali z Glazunovem sredi pa, dali prostora Beelhovenu k je v borbi. proti prvima dvema skoro podlegel. Ob bogati harmoniki in poli foniji Dvofaka in Glazunova zdel se je Beethoven, ta proslavljeni nemšk" glasbeni Veleum kar prazen, dolgoča sen. Če je Dvorak čudovito radodarer v melodiki, genijalen v strukturi kai tako na lahko preliva je harmonične barve, je Glazunov potenciran Dvorak Težko bi sc odločil za ta ali oni stavek, kajti vsebinske diference se menjavajo, Manj metodike več harmonične razno ličnosti, ostrejša ritmika in narobe, Najbogatejši v harmoniji, pa najdrznejši je seveda moderni Glazunov. Naj slajši v melodiji je več ali manj nad jonalni Dvorak, najsolidnejši v sestav otec Beethoven. Lento assai slednjegi adagio Dvofakov in scherzo Glazuno-va so bile prelestno blesteče točke ve čera. Pizzicato je zvenel kot harfa in staccato prve violine je bšl naravnos popoln, neobičeno sočen je bil ton viol« in violončela, vredno sta se jima družili violini. Poanta, vesela poanta j< bila v tem obilem obisku, kljub temu, cla so igrala vga tri gledišča in slovenskih vsako noviteto. To je menda prvi zasedeni komorni večer pri nas in zato vesel pojav, zbujajoč up na boljšo bodočnost, tembolj vesel, ker je bilo videti mnogo ljudi izven proslule »inteligence«, četudi ni bilo vse Slovenec, kai je bilo v dvorani. Prisostvoval je g. del predsednik baron Schwai'z. A. S.
Koroške novice.
straneh nizka stanovanja menihov in kipi visoko v zrak mogočen zvonik, ki reprozentira uže zase veliko hišo. Nato stopiš v katedralo Marijinega vnebovzetja; cerkev jc natlačeno polna vernikov, spredaj na ograjenih odrih pred velikim oltarjem stoje pevci in menihi, začela se jc slovesna služba božja z vedno se ponavljajočim refrenom: Gospod in, pomiluj. Pri vhodu in na drugih krajih svetišča menihi prodajajo svečire vernikom in še v druge namene sprejemajo denar. Spomnil sem so ob teh prizorih na evangeljsko do-godho: Jezus očisti tempelj.
Par dragocenih zlatih in srebrnih grobov je ob stenah starih ruskih me-nihjjfv, katero ljudje pobožno poljubljajo in se križajo prod njimi. Mene katoliškega duhovnika niso prav nič ovi-'•■ili: nobeden se ni niti zmenil zame.
Tako resni ^o možki in ženske v cerkvi, tako odkrita pobožnost se jim kaže iz oči, da mora nas ganiti, ki se ob visoki naši kulturi ne vedemo tako dostojno kot verniki v kijevski lavri. Vse se vrši mirno, tiho, zunaj cerkve in notri, kot da so samiHristokrati.
Naprej od katedrale imajo menihi
prodajalne devocijonalij. Pa ne samo tc, nego prodajajo tudi liturgične potrebščine za službo božjo, šemintja kaj tako lepo izvršenega, da bi si želel kaj takega doma imeti.
Roj na levo doli vedejo dolge lesene pokrite stopnice vedno globlje in globlje, dokler ne nehajo na malem dvorišču. Iz tega dvorišča je vhod skozi cerkev v jame, katakombe sv. Antona. Obiskovalec si kupi pri menihu svcčico za 20 kopejk in hoče iti sam v katakombe. Ko.j je drug prijazen menih za njim in ga varno vodi po zamotanih podzemskih hodnikih. Hodniki so ozki in nizki, da komaj človek skozi pride; zrak je zatohel. Tu in tam sedi zamišljen menih in straži, da sc ne zgodi kaka nečast. Mala oljnata lučica gori zra ven njega pred podobo Kristusa, Bogo-rodice ali svetnika. V teh podzemskih hodnikih, oziroma malih v pesek in ilo izkopanih duplinah so živeli menihi, puščavniki, asceti. Moj spremljevalec menih mi je povedal, kateri menih je v tej, kateri v drugi krsti pokopan. Pokopan ni pravi izraz. Ob hodniku je duplina, v njej krsta, v kateri leže v rdečo svilo zavite kosti menihov; po-
krov je prislonjen. Mene je najbolj zanimalo, ko pridemo clo krste, pri kateri se ustavi spremljevalec, rekoč: mošči prepodobnava Nestorja. Slavni ruski kronist je tu pokopan. V enem malo razširjenem, vendar docela nezadostnem rovu prišli so puščavniki k skupnemu obedu. Nekaj je bilo takih, ki so se hoteli še hujše pokoriti, dali so se zazidati in dobivali so hrane skozi malo odprtino. Eden se je baje dal do sredi prs v zemljo zakopati, tako je živel dolgo let, mnogo sto let zdaj po smrti še tako stoji. Videl sem res iz zemlje moleti podobnega gornjemu delu človeka; dotaknil se nisem v svilo ovitega trupla, niti mogel kaj preiskati. Mogoče cla v suhem pesku mrtveci mumificirajo.
Podzemsko življenje starih pu-ščavnikov jc moralo biti nekaj hudega, tako da je obiskovalec, hvaležen, ko mu prijazni menih pove, da je glavne stvari pokazal, da pa lahko še natančneje razlaga, če želi. Iz srca mu reče: Nčt. Dosti je, in gre venkaj na solnce in zrak.
(Dalje prihodnjič.)
k Poroka. V soboto dne 11. novent; bra se je poročil v celovški stolni cerkvi gospod Ladko Bavdek, uradnik celovške podružnice Ljubljanske kreditne banke i gdč. Karlo KUltner. Mnogo sreče!
k Duhovniška vest. Dne 13. t. m. j< bil inštaliran na župnijo Djekše, č. g. Antor B ene tek, štajerski rojak iz Griž pri Celju Iskreno častitamo!	<
k Ženski shod. Slov. kršč. soc. zvezi za Koroško priredi dne 19. novembra 1 dvorani hotela Trabesinger popoldne ol treh prvi veliki ženski shod z zanimivi« sporedom.
k Slovenski organistl na Korošker so si ustanovili svoje društvo.
k Vseučiliškl profesor. Dr. Prime Lessiak, germanist na vseučilišču v Fre burgu v Švici je imenovan za rednega p« fesorja na nemško vseučilišče v Pragi. D Lessiak je sin kostanjskega nadučitelja Le siaka. Pisal je tudi mnogo o slovenski krajevnih imenih na Koroškem, njegoi trditve je prerešetal in deloma pobil Lul Pintar v Lj. Zv.
k Sodniki pri »Sttdmarki«. Iz B rovelj se nam piše: Ko je bil sodnik Lo ber osem dni v Borovljah, so ga izvo že v odbor boroveljske podružnice društ »Stidmark". Ta sodnik bo sodi! slovensl
RoŽane! Drugi sodnik, g. Grimschitz, je zaupnik nemškega koroškega Volksratha.
k Iz Grafenauerjevega volilnega okraja. V Pl berku je aodnik Czerny pre povedal zastopniku dr. Gosaku informirati se med obravnavo pri stranki, g. veleposestniku Krautu iz Bistrice pri Šmihelu, v slovenskem jeziku ter dal zastopniku ukor. Go^p. Kraut se je radi tega pritožil pri koroškem sod lijskem predsedstvu. G podpredsednik Fotiorek je zagotovil, da bo zadevo preiskal in rešil pritožbo pismenim potom. Sistem Hochenburger!
k Osebna vest. Stavbni svetnik gosp. J. Ehrlich je prestavljen iz Špitala v Celovec.
k Borovlje so dobile popolno poskuše valnico pušk, edino in prvo v celi Avstriji.
k Profesorski izpit iz francoščine je napravil v Gradcu dr. Janko Kotnik.
lialijansKo-Ma vojska.
V Egejskem Morju.
Jenni Gazetta" beleži govorico, da je laško brodovje že pričelo bombardirati mesto Mytilene na otoku Lesbos. „Avanti" objavlja iz Benetk brzojavko, ki poroča, da je glede na akcijo laškega brodovja v Egejskem Morju sledeče ukazano: Abruški vojvoda se nahaja z dvema bojnima ladjama in štirimi torpedovkami med otokoma Cerigo in Kreta, admiral Aubry pa z desetimi bojnimi ladjami in tremi podmorskimi čolni na višini Lemnosa. Tretja divizija je odplula iz Benetk proti Lemnosu. Lahi namerajo izkrcati svoje vojake iz Padove, Benetk in Milana na otokih Mytilene, Chios in Rodos. ,Frankfurter Zeitung" se poroča iz Soluna: Vojni minister je ukazal, da naj se skrbi za to, da bodo mine pravilno funkcionirale. Solunski poveljnik je dobil povelje, da mora v slučaju napada energično nastopiti. Štiri težke baterije so dovedli v Karaburnu. Dve turški križarici sta pripluli v Solun. Trgovske ladje bo vodil remorkver skozi odprto morje iz solunskega pristanišča. Turško časopisje piše zelo obširno o nameravani laški akciji v Egejskem Morju in sodi, da nima Turčija ničesar izgubiti, če Lahi zasedejo v Arhipelu otoke, marveč Turkom le koristi nadaljevanje vojske. Turški ministrski svet, ki je zboroval 12. t. m., je sklenil obvestiti velevlasti, da če Lahi napadejo turške otoke ali pa turško pomorsko obrežje, Turčija takoj izžene vse Lahe iz Turčije.
Boji pred Tripolisem.
Čez Rim se 12. t. in. poroča iz Tripolisa, da so zapustili atašeji 11. t. m. zvečer Tripolis. Ob sprejemu povodom rojstnega dne laškega kralja je govoril v imenu svojih tovarišev angleški ataše, ki je rekel, da mu sicer nevtralnost prepoveduje želeti zmago Lahom, a da laško želi tak mir, ki bo časten ea laško orožje. ..Agenzia Štefani" poroča, da je 12. t. m. rano zjutraj bataljon turških rednih vojakov ojačen i artiljerijo napadel južno laško fronto ln bumelijanski vodnjak. Napadalci so bili prisiljeni ustaviti se 600 m pred laškimi pozicijami. Sovražnik je pustil na bojišču 5 mrličev in je vzel seboj veliko ranjencev. Lahi so imeli 2 ranjenca. Popoldne ob 2. so Lahi zopet odbili sovražnikov napad. „Avanti« poroča, da laški vojaki v Tripolisu radi deževja in vlažnega mraza ponoči veliko trpe. Drže se pa kljub temu dobro in se bolj boje kolere kakor sovražnika- Iz Nizze se pa poroča, da dohaja v Nizzo vedno več laških vojaških beguncev. In beže večinoma v Južno Ameriko iz strahu pred vojsko. Na Tirolsko je pa pobegnilo od 6. novembra 200 laških clezerterjev. JPerse-veranza' poroča, da je laška vlada naročila postopati z večjo strogostjo nasproti žurnalistom v Tripolisu. Iz Carigrada je odpotovalo 12. t. m. zopet več turških časnikov v Tripolitanijo, med njimi tudi v Nemčiji izurjen zrako-plovec. Turčija namerava odposlali na vojno pozorišče eroplane. Sarajevski mohamedanci so nabrali .'10.000 kron Ka tripoliške begunce.
Dnevne novice.
+ Zmaga S, L. S. Na Koroški Boli to odslej župan pristaš S. L. S. Pr i ob-Slnskih volitvah na Koroški Beli je nnagala S. L. S.! Izvoljenih je 11 pristašev S. L. S., šest soc. demokratov in "n liberalec. — Pri volltvi v cestni »kraj postonjski jc zmagala S. L. S.! Izvoljenih je pet pristašev S. L. S. in on liberalec. Žreb je izločil enega naših.
4- V Metliki je bil v nedeljo sijajen »hod ,Kmečke zveze." Dasi je bil shod razglašen šele v četrtek, se je zbralo okrog «0 mož iz mesta in okolice. Shod je vodil gosp. Koren, o političnem položaju pa Poročal državni poslanec Jarc. V živo je «del zlasti, ko je razkrinkal sredstva, katerih «e poslužujejo belokranjski liberalci pri obeskih volitvah. Zlasti igrata žalostno vlogo 3°» okrožna zdravnika. Deželni odbor Ima aokaze v rokah, kako dr. Malerič. ki si jc
obrusil pete pri zadnjih občinskih volitvah v Črnomlju, vrši svoj poklic kot zdravnik. Dr. Weibl pa po km tih farba volilce, da bo speljal železnico po drugi progi — čez Krvavčji vrh itd. Takim stvarem bo treba na primeren n Čin napraviti konec. Možje so po govoru državnega poslanca z navduše njem njemu in S. L. S. izrekli zaupnico. Shod je dokazal, da gre tudi v Metliki naša misel krepko naprej. Upajmo, da bo sledila pri občinskih volitvah Črnomlju tudi Metlika ! To bo najboljši odgovor na liberalni terorizem!
f Knezoškof dr. Jeglič in škof dr. Karlin pri prestolonasledniku. V nedeljo 12. t. m. je bil Prevzv. G. knezoškof A. B. Jeglič, dne 13 t. m. pa tržaško ko-perski škof dr. Andr. Karlin v avdijend pri prestolonasledniku.
—	j NIC čudna reč ni, da ,,Slovenski Narod'1 z govorom dr. šušteršiča v državnem zboru ni zadovoljen. To jo tako naravno, da je pravzaprav čisto odveč „Narodovo" pisarenje zabeleže-vati, neglede na to, da nima ..Narodovo" mnenje prav nobenega pomena. Le silno zabavno je, da se je ,,Narod" v svoji piškavi polemiki tako grozovito blamiral, ker namreč dr. šuštor-šiču podtika, da ni o tem govoril, o čemer je pa dejansko res govoril! ..Narod" namreč pravi, da se dr. Sušter-šič ni upal Nemcev niti dotakniti dočim je ravno dr. šusteršič nemško nacionalno zvezo tako ostro prijel kakor je v celi budgetni debati sploh ni noben nenemški govornik! Ker smo govor dr. šušteršiča itak že objavili in se z njegovimi izvajanji, ki so naperjena zoper nemško-nacionalno zvezo, v današnjem listu posebič bavimo, nam ni treba o tem še več govoriti. Tudi to nas nič ni presenetilo, da „Narod" našega načelnika sumniči, da se je v svojem govoru vladi „ponujal." Liberalci morajo pač imeti.veliko spretnost v ponujanju, sicer ne bi vedno na to reč nazaj prišli. Mi jim to radi prepuščamo; vsak pošten človek, ki je dr. Šušteršičev govor bral in pozna parlamentarno delovanje naše stranke, ve,' da naša stranka nastopa vselej z odprtim vizirjem. Lažnjivost in hi-liavščina je le lastnost liberalne politike, za kar je najsijajnejši dokaz utajeni podpis Iv. Hribarja na slovensko nemški pogodbi. O odkritosti in poštenosti naj torej liberalni politiki le molčijo. Kaj je o .,Narodovi" kritiki dr. Šu-steršičevega govora misliti, o tem je sodba čisto lahka, če pomislimo, da se z ,,Narodom" vred v našega načelnika zaletavajo vsi — nemški listi. Zato je
0	tej stvari čisto odveč še kakšno besedo izgubljati.
-f- Umrl je v Otačcu bivši poslanec hrvaške stranke prava Jerko Pave-
1	i č. Zastopal je v hrvaškem saboru Liko. Pokoj mu!
Prezentlran je za župnijo Dobr-niče č. g. Tomaž Rožnik, župnik v Sel-cah; za župnijo Hinje pa č. g. Ivan Pele, ekspozit na Zdihovem.
—	Iz Motnika. Državni poslanec dr. Korošec je imel dne 5. novembra zjutraj v Motniku krasen političen shod v nabito polnih prostorih cerkvene hiše. Shoda so se udeležili tudi Štajerci, ki spadajo v župnijo št. Gotard. Poslanec jc naslikal položaj v državni zbornici in zlasti pokazal .s praktičnimi zgledi velik ugled Hrvatsko-slovenske-ga kluba v parlamentu. Volilci so mu potožili velike krivice, prizadete jim od vran škili liberalcev, ki se še vedno na vse načine skušajo maščevati, ker so tako sramotno pogoreli pri državno-zborskih volitvah. Poslanec je obljubil primerne korake proti strastnim mogočnežem. — Dne 5. novembra jc tucli priredil dekliški odsek našega izobraževalnega društva šaloigro »Pri gospodi« s petjem in deklamacijo.
—	Poslanec Mandič je vložil interpelacijo na ministra za notranje posle, ali bi ne hotel na Dunaju napraviti na državno stroške sa na torij za siromake, ki trpe na revmatizrmi enakih boleznih.
-- Dr. Lorkovič obsojen. Sabor »k i poslanec lirv. - srbske koalicije dr. Lorkovič je svoj čas v vorifikacijskem odseku vložil protest proti volitvi dr. Neumana v Osjeku. V razpravi jo dr. Lorkovič priznal, da jc protest po brzojavnem nalogu Neumanovega protikandidata Bogdana Penjic sam vložil in Penjiča tucli sam podpisal. Vslcil tega je državni pravdnik proti njemu vložtil tožbo radi potvarjanja listin in 11. t. m. je bil pred zagrebškim sodiščem obsojen na 3 mesece ječe. Med razpravo so bile demonstracije pred sodno dvorano. Dr. Lorkovič je vložil ničnostno pritožbo.
-- Streli skozi okno. Minulo sredo je v Depali vasi streljal nek neznanec skozi, okno na Valentina Čolnarja, ko je ta ravno večerjal. Krogi ja mu jc fr-
: Mariftite .Slmm"^
čala mimo senca in k sreči ni zadela, Ko je Čolnar hotel za zločincem, je ta že pobegnil. Tekel je baje proti Domžalam.
—	Obstrukcijski govor v občinski seji mošenjskega odbora je trajal dobri dve uri. Imel ga je najstarejši odbornik Stroj iz Dvorske vasi. Govoril je zoper naklado na špiritovo žganje, in to dovolj glasno, da se je sam slišal, ne pa toliko, da bi bil potrpežljivi odbor kaj zmotil. Vmes se je sprejelo več važnih predlogov; celo naklada se ie vmes odpravila; pa je prezrl to; zato je še dalje govoril zoper njo do konca seje. — V tej seji je odbor na predlog Ambro-žičev soglasno naročil gospodu županu, naj urgira postopanje za ločitev občine.
—	Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je dobila od neznanega dobrotnika 5000 K. Kedaj bo »Slovenska Straža« dobila kak tak dar?
—	Umrl je v Dolenjih Lošuijah pri Kočevju posestnik in trgovec Franc Jaklič.
—■ Stavka tržaških voznikov. Vsled mezdnih diferenc so stopili včeraj z u-traj vozniki tržaških transportnih in spedicijskih tvrdk v stavko.
—	Nov hrvaški vladni list je izšel v Zagrebu pod naslovom »Političke Novosti«; služiti ima vladi ob volitvah.
—	Organizacija starčevičanske aka-demične mladine v Zagrebu je izbrala zu zimski semester iy 11 —1912 sledeči od bor: predsednik, Nikola Zadro filozof; podpredsednik Tuna Brajkovič, pravnik; tajnik, Ziatko Prt beg, pravnik; blagajnik, Viktor Ramov, pravnik; odbornika: Mile N Budak, pravnik in Grga h<čino> ič, filozof. Revizorja sta: Bariša Smoljan in Ante Jurjevič, oba pravnika,
—	Nesreča s flobert puško. V soboto zvečer je nekdo v Zagrebu za zabavo streljal iz flobert puške. En strel je zadel hčerko nekega posestnika v glavo in jo težko ranil.
—	Tripolis na peronu jeseniškega kolodvora. V torek pred odhodom večernega osebnega vlaka se je dogodil zanimiv prizor. Živahen razgovor se je namreč vršil med neknterimi korajžnimi Gorenjci in nekaterimi Lahi. Ti so sc namreč bahali s svojimi zmagami v Tripolisu. Ko-renjaški Gorenjci pa so, sklicevaje se na časniška poročila, uporekali, ter trdili, da jih Lahi od Turkov veCkrat dobe po hrbtu. Konec prepira je bil, da so se malce spoprijeli — in bili Lahi — zopet premagani. Drugega hudega se ni zgodilo.
—	Nesreča na avstrijski torpedovki. Iz Pulja se nam piše: V ponedeljek zjutraj se je zgodila na torpedovki .Anaconda" velika nesreča, katera je zahtevala dvoja mladih človeških življenj. Na torpedovki je razgnalo eno parno cev. Dva mornarja kurjača sta bila pri tem na mestu ubita, en podčastnik pa na glavi in rokah precej težko poškodovan. Oba ubita kakor tudi ranjeni podčastnik so Ogri. Podčastnika so prepeljali v mornarično bolnišnico, trupli pri tej grozni nesreči ubitih mornarjev pa v mrtvašnico imenovane bolnišnice. Torpe-dovka „Anaconda" je velikega tipa, ima 200 ton in 3000 konjskih sil in se nahaja sedaj v eškadri.
—	Svojo ženo napadel z nožem in sebi prerezal vrat. Amerikanski listi poročajo: Ivan Kalcič iz Šmihela na Dolenjskem je dne 24. oktobra v E. Heleni, Mont., napadel svojo ženo s kuhinjskim nožem in jej prizadejal 6 sunkov, potem pa je prerezal sebi vrat. Oba so odpeljali v bolnišnico. Žena bo morda ozdravela, mož pa bode na prizadejani si rani umrl.
—	Slovenca povozil v Ameriki vlak. V Eorest Cuv, Pa., se je dne 23. oktobra težko ponesrečil rojak Ivan Gerdin, star 34 let, neoženjen ter rojen v župniji Št. Lorenc ob Temenici na Dolenjskem. Povozila ga je namreč železnica ter strašno raz-mesarila.
—	Nepravi posestnik. Letošnjo spomlad jc poslal neki Anton Strupi, ki se je izdajal za. posestnika v Cerkljah, lesni trgovini v Primskovem za 173 K lipovega in orehovega lesa. Obenem si je izprosil 50 Iv predujema, ki ga je tudi dobil. Od tega časa pa. ni bilo o njem nič več slišati. Sedaj se je pa dognalo, cla je ta Strupi nek delavec, ki dela sedaj nekje na Gorenjskem.
—	Stariši pazite na otroke! Koncem pretečenega tedna dne 9. t. m. se jo sežgal na Gorenjih Gribljah pri Gradacu otrok posestnika Janeza Brinca z ime-uom Matija Brine. Deček je bil star komaj tri in pol leta. Dne 9. t. m. je paslo na bližnjem pašniku domače dekle, sestra ponesrečenega otroka, Marija Brine, živino. Pred odhodom na pašnik jo Marija Brine prosila mater, naj ji da par žvepljenk, da si bode na pašniku, ker ji je bilo hladno, zakurila. Mati ji jo dala ros par žvepljenk, nakar je delile živino na pašo odgnalo. Na pašniku je Marija Brine zakurila. Nato je prilezel za njo njen bratec, ponesrečeni Matija Brine. Ta se je vsedel preveč blizo ognja in sicer tako, da jo švigal plamen ob njem. Enajstletna, pastarica Marija Brine je šla nato vračat živino.
na otroku pa je začela goreti obleka. Bolečin in smrti ga je hotela rešiti neka Marija Muc, ki sc jo nahajala takrat
v	bližini, pa je bilo prepozno; obleka na otroku je že preveč gorela. Otrok se jo po glavi in životu tako opekel, da je bil od opeklin skoraj ves ranjen ter je v toku dveh ur umrl. — Stariši pazite na otroke!
— Zgradbe naših vojnih ladij. Na3
prvi drcadnought »Viribus unitis« hitro izpopolnjujejo. Sodijo, da bo ladja sposobna za službo sredi septembra. 1912. Naš drugi dreadnought, bojna ladja IV., bo izpuščena v morje spomladi 1912. Dreadnought V. prično v kratkem graditi. A ne dela se zgolj v »Sta-bilimento tecnico«, marveč zelo živahno tucli v oglejski ladjedelnici. Križa-rico »G« izpuste v morje prvo polovico leta 1912. Križarica »G« pripada tipu rapidne križaricc »Admiral Spaun«. Z Reke so poroča, cla prično v Danubije-
vi	ladjedelnici graditi naš četrti dreadnought (bojna ladja VI.) najkasneje v prvi polovici leta 1912. Križarico »H« bodo izpustili na Reki v morje v drugi polovici lota 1912, V filialki Danubij-sko ladjedelnice v Kraljeviči se zgrade torpedovke I. "do VI. Torpedovke I. do III. so žo pričeli graditi, torpedovke IV. do VI. prično graditi v najkrajšem času.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Ali jo ljubezen proč? »Slovenski Narod« je izrekel v soboto v svojem »Dijaškem Vestniku« kruto sodbo o duševnih produktih ljudi, ki so zbrani okolu »Jutra«. »Narod« piše da »ljubljansko »Jutro« porabljajo nedostojni ljudje — pa naj bodo žo »Jutrovi« uredniki ali n c — kot k 1 o a k o za svoje duševne odpadke«. »S temi ljudmi j e t roba govoriti vedno mit d i o II a n d , ali pravzaprav s pestmi, kajti za besede so žo neob-čutni.« O »Jutrovcih« »pisateljih pam-fletov«, pravi »Narod«, »da so ljudje c i g a n s k i h političnih nazorov«, končno želi, naj se »spravi pod kap gnoj, ki ne spada med spodobne ljudi«. Tako liberalci časih sami sebe spoznavajo in ni jih sram drug drugega »Kloaka« in »gnoj« — to je sodba o listu. ki je prvi priporočal in proglašal A d o 1 f a R i b n i k a r j a , katerega je volilo c. kr. slovensko liberalno urad-»ištvo!
Grozen štefetov greh. V pomanjka* nju gradiva se liberalno časopisje navadno zaganja v Štefeta. Te dni je pri liberalnem časopisju vsekakor suša, ker se na vsaki strani krega s Štefe-toni. Ne samo, da. je Štefe celo »kriv uboja na Skaručni«, krivda njegova je šo večja, »Pobil je župana Hribarja« in razkrinkal s svojimi poročili v avstrijskem časopisju liberalizem slovenskih liberalcev, da so njihove družbe vsak-do sramuje. Radi toga se včeraj »Jutro« prav resno jezi, mi pa smo pri tem postali tako dobro volje, da smo odgovoi dali pod rubriko »Za smeh in kratek čas«. »Jutro« vpije, cla je bil Štefe ljubljanski informator korespondence Her-zog. Tega se štefetu ni treba prav nič sramovati, lemmanj, ker so njegova poročila vedno tiskali najuglednejši li. sti, ne samo nemški. Če so se ta poroči-la. o liberalcih slabo glasila, so krivi li-beralci, glavno je, cla so bila resnična. Nobeno Štefetovo poročtilo ni bilo de-mentirano. Slovenski liberalci pa so bili, ki so hoteli o naši stranki in naših možeh po isti korespondenci polagati v javnost kukavična jajca, pa so bild vsakokrat blamirani. Še sedaj pokajo jezo. Pa naj nam to ne bo za. smeh in kratek čas? Kar se pa tiče tistega poročila o cesarjevem rojstnem dnevu, ga pa v Ljubljani takrat nenavzočni Štefe, ni mogel telefonirati, vsekakor pa je bilo dotično poročilo le resnično, ker je trdilo, da so slovenski liberalci klicali »Živela Srbija« — imena njihova so znana in jih ni mogoče prikriti. Nikar so torej gg. liberalci ne razburjajte radi tega, kar sami odobrujete in kar ste posebno glasno večkrat izražali — o tem šo'nismo poročali — na svojem izletu v Srbijo. Štefe bo pa poročal daljo kadar, komur in kolikor so bo njemu ljubilo! Zadnji čas n. pr. ni poročal nikamor o škandaloznostih liberalnega gospodarstva, ki ga razkriva obravnava »Agro Mercurja«, pa. bo z ozirom na napad, zamujeno še popravil. Kar pa brizgajo »kloake« za to se nihče ne zmeni. Med »kloake« noben pameten človek ne gre. Izvostnemu »Jutrovcu« pa bi priporočali, naj bi namestu o Štefetu raje pisal o Mariji Sladičevi in usodi njeno hranilnične knjižice. Morda, čc ne bo miru, mi to stvar povemo. Kako je že nekdo nazval urednika »Grazer Tagblatta?« Na to jo »Jutro« radovedno. Morda dobi odgovor. To bi bilo zopet nekaj za smeh in kratek čas.
Heeiite le vliiaiice: n0 unst rtniita SliTeieea**
Ljudski oder.
»DImež«, strah kranjske dežele, narodna igra s petiem v šestih slikah. Spisal A. C. Danilo.
V našii publiki tiči še veliko zanimanja za rokovnjaške čase in romantične razbojnike, ki so se potikali po naši deželi in straliovali naše ljudstvo. To zanimanje ne poteka sicer iz umetniških instinktov, ampak da eksistira, to nam priča dejstvo, da delajo nekateri knjigotržfci z romani te vrste, velike kupčije. To zanimanje je tudi zadnjo nedeljo gledališko dvorano Ljudskega odra do zadnjega kota napolnilo. Prepričani smo, da pisatelj te igre sam gotovo ne pričakuje, da bi njegovo igro merili s strogo umetniškega ali pa literarnega stališča. Nabral je par epizod iz življenja gorenjskega razbojnika in jih postavil na oder; to kar smo videli zadnjo nedeljo na Ljudskem odru, je par slik iz Dimeževe biografije, nikakor pa ne ustreza tlelo zahtevani, katere stavi dramatična umetnost. Tgri manjka zaokrožene celote, posamezne slike nimajo med seboj nobene zveze, manjka tudi stopnjevanega dejanja, tucli dialog je silno priprost in vsakdanji. Di-mež je pač Dimcž; iz razbojnika ustvariti dramatičnega junaka je pač težka reč. Ampak če bi pisatelj posegel nekoliko globlje v Dimeževo dušo, bi vendar našel par misli, idej, motivov. Saj je tudi Selviller pisal »Razbojnike«, Jurčič »Rokovnjače« in ne moremo i'e-Či, da se jima stvar ni posrečila. Danilov »Dimcž« je pa preplitev, prepovršen in brez misli.
Izvajanje igre je pa bilo precej dobro; seveda je veliko pripisovati okoliščini, da so te uloge jako priproste in da ni treba zanje posebno velike umetnosti. Samo pelje je bilo nekoliko preveč rokovnjaško. Če bo pa »Dimež« uplival na naše občinstvo v vzgojno-umetniškem smislu Ljudskega odra, je pa jako dvomljivo.
Štajerske novice.
Janez Gert. V Framu pri Mariboru ■t v nedeljo 12. t. m. ob pol 9 uri zvečer umrl g. Janez Gert, starosta slovenskih županov v mariborskem okraju. Rajni je bil »tar 80 let. Bil je zaveden in odločen narodnjak ter veren mož. Vselej in povsod e Oert zastopal odločno narodno stališče. Še letos ob priliki volitev v okrajni zastop ,e vrli mož, dasiravno zelo bolehav prišel, podpiran od svojih prijateljev volit in je s tem pokazal, v lepi luči marsikateremu mlademu možu kako se mora ob času volitev .lastopati. Vrlega narodnega veterana so pokopali danes torek dne 14. nov. popoldne. Blagi starček, počivaj mirno v žemljici slovenski 1
š Naši shodi. V nedeljo je imela naša organizacija sledeče večje prireditve: V Dramljah politični shod, govorila poslanca dr. Korošec in Pišek; v Šmartinu pri Vur-oergu, ustanovitev Dekliške zveze, govoril dr. Hohnjec; v Lepi njivi pri Mozirju politično gospodarski shod, govorila poslanec dr. Verstovšek in Žebot.
š Požar v Maribora. V nedeljo 12. i. m. zvečer je izbruhnil požar v kolarski delavnici mojstra Perglerja v Mlinski ulici. Biizo polnoči so ognjegasci ogenj pogasili. Škode je do 4000 K.
š Ženin, ki ni hotel dati nevesti roke ln se nato ustrelil. Iz Ptuja poročajo: Pretečeno nedeljo je prišel v slovensko župno cerkev k poroki neki Ribič Franc. Ko bi moral dati nevesti roko, ni hotel. Ker sta se oba smejala, in je bilo videti, kakor da sta zmenjena in se hočeta iz vsega norčevati, ju je pustil gospod Župnik neporočena. Dne 9. t. m. pa so že prinesli nemški listi iz Gradca vest, da se je isti v V. okraju v Gradcu ustrelil. Prej pa je še zapravil 600 K, ki mu jih je dala mati — menda za doto. Cel dogodek jasno kaže, kam pripelje človeka rdeča fnternacionala.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Mesto Čefu je prestopilo k vstažem, fz Pekina se poroča, da je kitajski dvor pobegnil in da nihče ne zna, kje da se nahaja. Juanšikaj je došel z 2000 možmi v Pekin. Rusko zunanje ministrstvo poroča, da vlada v Pekinu zadnja dva dni strašna panika in da beži prebivalstvo iz mesta.
NEVOLJNI PORTUGALSKI MONARHISTI.
Iz Londona se poroča, da je monar-histična revolucija na Portugalskem prenehala, ker je rojalistom zmanjkalo denarja. Monarhistični so zelo vznevoljeni na kralja Manuela, ker nihče ne zna, kaj da je storil z ogromnimi vsotami, ki so mu jih dali na razpolago osobito brazilski monarhisti. Ro-ialisti so zelo nevoljni na Manuela.
RUSKI ULTIMAT PERZIJI.
Ruska vlada je vložila v Teheranu ultimat, ker sta bila po perzijskih orožnikih vžaljena dva uradnika ruskega glavnega
konzulata v Teheranu. Regent in perzijsko ministrstvo je vsled ruskega ultimata odstopilo. Glede na ruski ultimat odpošljejo Angleži vojake v Ahvaz.
ANGLEŠKI KRALJ IN KRALJICA V INDIJI.
Angleški kralj in kraljic^ sta odpotovala 11. t. m. v Porthsmouth, kjer se vkrcata na ladjo, ki ju prepelje v Indijo.
BALFOURJEV NASLEDNIK.
Mr. Bonar La\v, ki je po Balfour-jevem odstopu prevzel vodstvo angleških torijev, je rojen Amerikanec, rojen 1858. leta v Nevv Bruns\vicku, bivši tvorničar. Bonar La\v je prišel na površje, ker je posredoval vedno med Balfourjevimi in Chamberlainovimi pristaši. Balfourju je bil vedno zvest pristaš.
Ljubljanske novice.
lj Danes ob pol 8. uri zvečer v „Ljudskem Domu" javno predavanje g. prof. K. Demastia o „Albaniji in Albancih1-.
lj Ljubljanske občinske volitve bodo pred upravnim sodiščem 22. t. m.
lj Na oklicih so: Vincenc Vabič, trgovec v Žalcu, z gdč. Angelo Hafner, kontoristinjo; Karel Jurman, optik, z gdč. Emilijo Papež, hčerko dr. Papeža; Jakob Kozjek, asistent agrarne operacije. z gdč. Josipino Ivrapš, učiteljico; Karel šturm, dež. stavbni komisar, z gdč. Lcopoldino Škerlj; Anton Krošelj, knjigovodja, z gdč. Hedvigo Drinovec.
lj Prva ljubljanska higijenična mlekarna. Danes se je otvorilav Lingar-jevi ulici štev. 1 (palača meščanske imovine) „Prvaljubljanska higijenična mlekarna" v kateri se bode dobivalo vsak čas zajamčeno pristno mleko in vsi mlečni izdelki. Glej oglas!
lj Umrli so v Ljubljani: Martin Šterk, mestni jetnlčar v pokoju in hišni posestnik, 81 let. — Frančiška Preveč, hči tovarniškega delavca, 3 leta. — Franc Kotar, delavec, 67 let. — Andrej Maček, poljski dninar, 64 let. — Janez Brolih, hlapec. 30 let.
lj Zastavo na zvoniku cerkve sv. Jakoba, katero je nesel na vrh zvonika pogumni tesar g. Martin S u š n i k , je v petek popoldne zopet odstranil. G. Skubic je res izredno pogumen in spreten plezalec!
lj Zaradi prepovedanega povratka je bila v soboto na Dunajski cesti aretovana 201etna slaboglasna Marija Jekoččeva iz kranjskega okraja. Policija jo je oddala sodišču.
Navihani vajenec. Janez Stare, 16 let stari mesarski vajenec pri Andreju Pa-ternostru v Vevčah, je dobil od svojega mojstra nalog, da pripelje z vprego od vinskega trgovca po domače Mostarja iz Pečenika sod vina, za kar je fantu izročil 120 K. Zvečer okoli 6 ure se je fant vrnil z vprego domu, nakar je mojstrovi ženi pripovedoval, da je bil od treh neznanih moških napaden, kateri so mu /lenar vzeli. To zadevo je Paternoster naznanil orožnikom, kateri so po kratkem času dognali, da si je ta napad Stare v ta namen izmislil, da si je denar prilastil, kajti fant je potem kmalu izginil, popustivši svojo delavsko knjižico. Dognalo se je tudi da je Stare pri mojstru prekajeno meso in klobase kradel, ker se je sam trikrat proti svojemu sovajencu izrazil, da je doma nekaj izmaknil. Fanta zasledujejo.
Razne stvori.
Kolera v Italiji. Od 22. do 28. oktobra je obolelo v Italiji na koleri 170 oseb, umrlo jih je pa 77. Uradno se poroča, da so obolele v provinci Neapelj za kolero 4 (umrli 2) osebe; Genova 3 (2), Palermo 10 (2), Catama 3 (2), Rim 6 (0), Avellino 1 (0), Bari 11 (2), Bergamo 2 (1), Cagliari 14 (3), Caltamsetta 61 (34). Catanzaro 1 (0), Foggia 7 (7), Forli 1 (0), Gvigenti 33 (19), Rovigo 4 (0), Salerno t (0), Sassari 2 (2), Sirakuza 11 (5), Benetke 2 (p). Od začetka epidemije od 1. junija do 28. oktobra je obolelo v Italiji na koleri 15.459 oseb, med katerimi jih je umrlo 5757.
Napad z nožem na nadškofa. Z Peterburga se poroča, da je napadel med mašo v semeniški kapeli neki odslovljeni seminarist nolihuškega Škota Antona. Navzoči so pograbili napadalca, ki je z nožem zamoge) vs'ed tega zgoij oplaziti nadškofovo roko.
Stavka cestnih pometačev v New Yorku. Krvavi boji. Nevarnost oku-ženja. V New Vorku stavkajo cestni po-metači. Stavka je silno resna. Policija ne more uspešno braniti stavkolomcev. Bilo je že več bojev, v katerih je bilo usmrčenih več oseb. Po newyorških cestah leži nad 400.000 ton smeti, vsled česar se boje nalezljivih bolezni.
Dvakraten umor na Dunnju, Dne | 13. t. m. sta bila ubita in uropana v sieve-rinškem kamnolomu dva delavca. Morilci so delavca slekli, ju popolnoma oropali in vrgli v jamo, ki so io zasuli s kamni.
Končana stavka tekstilnega delav> stva. Po tritedenski stavki se je v ponedeljek končala stavka 5500 tekstilnih delavcev \ Kraljevem dvoru. Delavstvo je doseglo 5 do 10 odstotno zvišanje plače.
1700 km v zrakoplovu. Iz Rige poročajo: V Altsauckenu se je spustil v nedeljo na tla francoski zrakoplov »Piccardie« z zrakoplovcema Rumpel-mayer in Biendime. Balon se je dvignil v nedeljo v Compiegni ter plul proti Peterburgu v višini 1600 m. Vsled močnega viharja je plul zrakoplov z več kot 100 km brzine na uro. Opoldne je priplul nad Swinemunde ter nato plul v smeri proti Kurlandiji. Skupno je preplul 1700 km v 16'Vi urah ter tako dosegel svetovni rekord.
Zdravilni vrelci na posestvu Jana Kubelika pri Kolinu. Iz Prage poročajo, da so konstatirali, da so, vrelci, ki jih je odkrila na posestvu Bychov pri Kolinu soproga milionarja Tuikoeryja, zdravilni. Posestvo je last slavnega violinista Jana Kubelika, ki sedaj potuje iz Amerike nazaj v Evropo. Kube-lik namerava novoodkrite vrelce, pet po številu, izrabiti ter napraviti zdravilišče.
Za hrvatski jezik v Dalmaciji. Ker
se po dalmatinskih mestih od hrvaške strani mnogo italijančari in s tem daje hrvaškim krajem tuje obeležje, se je v Zaclru ustanovilo društvo »Branioci materinske rieči«, ki si je slavilo nalogo, da iztrebi italijansko govorico med Hrvati.
Za premeščenje srbske pravoslavne bogoslovnlce v Sarajevo se*je izrekla skupščina tam. pravoslavne cerkvene občine. Semenišče, ki se sedaj nahaja v Reljevu, bi se namestilo pri sarajevski stari pravoslavni cerkvi.
10 milijonov dinarjev srbski akademiji v Belgradu je zapustil nedavno umrli Luka Tiljevič, po rojstvu Herce-govec.
Ženn mu je ukradel. Kmet Ivan Tomašič iz Mačkovca v novogradiškem okraju se je spoznal z delavcem Adamom Liscem, ki je delal v Novi Gra-rliški. Kmalu so postali prijatelji in Lisec jo postal stalen gost pri Tomaši-čevih, kjer je rad dajal za pijačo. Dne 18. 1. ni. zvečer ie Lisec pripeljal sabo tudi kmeta Josipoviča; vsi skupaj so se dobro imeli, zlasti pa so skrbeli za 1o, da je imel Tomašič vedno polno čašo. S časom je postal popolnoma pijan ter je trdo zaspal. N" ato »o čakali; hitro so začeli nositi na Josipovičev voz vse stvari mlade Tonmšičeve žene,
—	ki je seveda pridno pomagala, končno posade na voz še njo in njenega otroka — pa hajd v črno noč. Ko se je drugo jutro Tomašič prebudil in iz vseh okoliščin razbral, kaj se je zgodilo, je hitel v Novo Gradiško k policiji, kjer je vse povedal. Policija mu ni odrekla pomoči in zasekli so begunca še o pravem času na kolodvoru. Odslej bo Tomašič pač bolj previden pri sklepanju prijateljstva.
Telefonska in brzojavno poročili.
VELIKANSK VIHAR PROTI VLADI.
Dunaj, 14. novembra. Začetkom današnje seje je predsednik dr. Sylve-ster obžaloval škandal, ki sc je bil iz-vršul ob spopadu med Malikom in Hummrom. Dejal je, cla je treba reforme poslovnika. Obrnil se je proti tistim, ki iz takih osamljenih dogodkov kujejo kapital proti ljudski zbornici sploh. Končno je pozval vse stranke na plodonosno delo. Poslanec Fresl: »To poj te pravit nemški nacionalni zvezi!«
—	Poslanec Zahradnik: »Za kaj takega oni gospodje nimajo časa; oni morajo vpiti »Heil Hochenzollern!«
Dunaj, li. novembra. Danes je zbornica začela razpravljati o draginj-skih predlogih. Najprej sta govorila poročevalca Erb in Jerzabek, nato pa manjšinska poročevalca Renner ter Lazowskij. Mecl splošno pozornostjo se je nato dvignil ministrski predsednik grof Stiirgkh in izjavil, da stoji glede vprašanja uvoza mesa na istem stališču kakor vlada grofa Gautscha in ako bo zbornica nasprotno sklenila, vlada no bo vstanu takega zborničnega sklepa izpolniti. Nato je nastal v zbornici velikansk vihar. Hcilinger vpije: »To jc zločinec!« Schuhmeier: »Tega si ne bomo pustili dopasti!« Drugi so kričali: »Mi nismo rekruti!« »Fej Stiirgkh!« — »Doli z vlado!« — »Vi snažite črcvlje v Belvederu!« — »Vi hočete imeti brambno reformo?« — »Častni član ogrske zbornice!« itd. itd. — Ko se je nemir polegel, je govoril agrarec Danim. V imenu Ilrvaško-slovenskega kluba bo v draginjski debati govoril dr. K rek.
NOVI DAVKI.
Dunaj, 14. novembra. Finančni minister dr. Meyer je predložil nove davčne predloge in sicer: 1. Izprememba določb glede davka na žganje, 2. izprememba določb glede davka na nivo, 3. nova ureditev od-
mere dohodkov iz državnih davščin m deželne fonde, 4. znižanje stalnih davkov 5. pristojbine od brezplačnih prenosov pri moženj. 6. davek na peneča vina, 7. na av tomobile.
braf poljedeljski minister.
Dunaj, 14. novembra. Profesoi Brat' bo že v prihodnjih dneh imeno novan za poljedelskega ministra. Vest da hočejo Poljaki zase finančno mi nistrstvo, se dementira, gotovo pa j< da zbornica s finančnim ministron dr. Meyerjem splošno ni zadovoljna ker vsako tudi najmanjšo zahtevo po slancev v korist njihovih volivcev kon sekventno odklanja.
»vaterland«preneha.
Dunaj, 14. novembra. „Vaterland" pre neha z novim letom izhajati.
avtomobilska nesreča.
Dunaj, 14. novembra. Včeraj je avfo mobil, v katerem sta sedeli vojvodina Parm ska s svojo hčerjo princeso Frančiško, za del skupaj z nerazsvetljenim tovornim vlakom Obe dami sta nekoliko pobiti, pa ne hudo
henrik sienkiewicz obstre-ljen.
Varšava, 14. novembra. Pesnik Hen rik Sienkievvicz je bil na lovu na fazam po nesreči obstreljen. Dobil je en strel \ koleno, drugi ga je zadel v glavo. Ram so nevarne in je pesnikovo stanje opasno
POLOŽAJ V TRIPOLISU.
Tripolis, 14. novembra. »Giornah d' Italia« poroča, cla sc turške in arabske čete koncentrujejo okoli Tripolisa Garian, Homs in Ain-Zara so zapuščeni. Vsa sovražna moč vre proti mestu V mestu samem se domačini zelo sovražno vedejo in je treba največje pre-vidnosti. Ponoči se v oazi opazujejo signali. O gibanju Turkov ni mogoče sltorej nič izvedeti. Zrakoplovi vsled neugodnega vremena ne morejo v zrak, vsakega vohuna pa Turki takoj spoznajo in obesijo. Lahi se niso niti za eno ped naprej zganili. Napadi se vrše vsak dan; očividno lrfiče sovražnik Lahe utruditi. Ladja »Carlo Alberto« je zo-pet Ain-Zaro bombardirala, zdi še pa, da ni v vasi nobenega človeka. V Tripolisu se je začelo deževje, vsled česar na kakšno prodiranje sploh ne morejo misliti.
Rim, 14. novembra. V zadnjem tre-notku je postalo zopet zelo negotovo, se li Italija res odloči za akcijo v ligejskem morju. Sicer se dementira, da bi bile Avstrija in Nemčija zoper to akcijo protestirale, dejstvo pa je, da se laška vlada nekaj obotavlja.
ITALIJA JE MORALA NAZAJ!
Frankobrod, 14. novembra. „Frank-furter Zeituns;" poroča, da se je Italijan, sko brodovje iz egejskega morja uma> knilo zopet v sredozemsko.
NESREČA VOJAŠKEGA ZRAKOPLOVA.
Kolin, 14. novembra. Vojaški zrakoplov M 1., ki se je moral vsled neugodnjh atmosferičmh razmer izpustiti prezgodaj na zemljo, se je pri tem hudo poškodoval. Od pasažirjev ni nobeden nič ranjen.
ZANIMIV DUF.L.
Berolin, 14. novembra. Tukaj se govori, da j c vodja pruskih konservativcev poslanec Heydebfand von der Lasu pozval državnega kancelarja von Bethmann-IIollvvega na dvoboj, ker je slednji ob priliki maroške debate v parlamentu Heydebrandu očital narodno demagogijo.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „ Slovenske Straže!" Naročajo se v pisarni Slovenske Straže" v Ljubljani.
I času dobivanja zob.
Otroci, ki v prvih mesecih življenja veselo napreduejo, postanejo v času dobivanja zob pogo-stoma sitni, nič ne rastejo in tedaj se govori, da zobčki težko prodirajo. Da se za mater in otroka odstranijo taka neprijetna tno- . i«m tenja in da se zagotovi malim c,isco!t-ovcE» napredujoč razvoj, se priporoča m"a"i'1' redno zavživanje
Scottove emulzije
in sicer je najboljše že pred časom dobivanji zob. Starši bodo potem kmalu opazili kak* lahko bode prestal njihov maliček sicer hud čas dobivanja zob in kmalu dobil vrsto, lepih belih zobčkov.
Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-oy( emulzijo. — Znamka „Scott", ki je že nad 35 lt vpeljana, jamči za dobroto in uCinek. — Cena iz virni steklenici K 2 50. — Dobi sc v vseh lekarna!
Ljubezen gre skozi želodec, zato kuliaite, pelite in pražite samo z iedilno mastlo ,Ceres\
Navodilo, doseči najbolje tajno surovo maslo: Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti „Ceres;l (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Oboje skupaj se raztopi, pri tem se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato sc priden© nekaj surovo smetane, v sili zudostuje tudi surovo mleko (no, '/„ kg masti Geresi; pride litra smetane) Medtem ko se post&vi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko časa meša, da postane mast zopet trda. Voda, ki jo mleko vsebuje, se izloči, jedilna mast „Ceres" pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega, masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še veliko zboljša. Po tem navodila pripravljeno »čajno surovo maslo« se sme glasom veljavnih zakonskih določb samo za domačo potrebo rabiti.	3139
Vodilne osebe nemškega državnega zboro.
1. Bassermann (Natlib.) — 2. Bebel (Soc. de^n.) — 3. Brnhn (Reform.) — 4. Wiemer (Lib.) — 5. Podpredsednik Schulze (Drž. str.) — 6. Bethmann-Hollweg, drž. kancler. — 7. Dr. pl. Heydeband (Konsevativec.) — 8. Baron pl. Herrling (Centrum.) — 9. Grttber (Centrum). — 10. Rlcklln (iz Elzasa). — 11. Lattmann.
Resnica o uboju pri »oveni turnu.
Slika, ki nam jo nudijo letošnje občinske volitve, je naravnost gnusna. Liberalci delajo letos po vsej deželi samo v znamenju šnopsa. Liberalci dobro vedo, da je šnops največja ovira in zapreka našega napredka in da so krivi vse surovosti in podivjanosti v naši deželi šnopsarski frakeljni. Pa namesto, da bi se za odpravo te kuge zavzeli, pa agitirajo zoper naklado na šnops in pošiljajo v boj za občinske volitve notorične šnopsarje in pijance, samo da je več kravala in žganjarskega vpitja. Če pa pride pri tem ravsu in kavsu kak človek ob življenje, pa hinavsko rohnijo in vale krivdo takih obžalovanja vrednih slučajev na našo izobraževalno organizacijo. Namesto, da se liberalci iz protialkoholnega gibanja norčujejo in naša društva, ki so že za odpravo podivjanosti in surovosti veliko storila, blatijo, naj sami med svojimi ljudmi, treznost širijo, pa ne bodo imeli več vzroka nad poboji jadi-kovati in oči zavijati. Statistika pobojev priča, cla so naša. društva silno omejila poboje, ki so bili prej na dnevnem redu. Toliko v odgovor na eno stran, o uboju pri Šinkovem turnu pa smo prejeli še naslednje podatke: Uboj ranjkega Andreja Podgorška iz Ujske-ga pri Skaručini ie dal povod raznim lažnjivim dopisom v »Narodu« in »Jutru«. Uboj so slika tu kot političen dogodek, kar je popolnoma neresnično. Saj vsa občina ve, da ubijalec Anton Špenko ni imel namena Podgorška ubiti, ker ga je zadel po glavi le slučajno v trenutku, ko se je mož naenkrat zaobrnil. Hotel pa. je udariti le po plečih od zadaj. Ko je videl Podgorška skoraj mrtvega na tleh, mu je bilo žal in ga. ie skušal oživiti. Sponko je udaril ranjkega, kor so jo hotel maščevati zaradi nekih brc, ki jih je dobil od Podgorška prod nekaj meseci. Seveda odločno obsojamo tako maščevanje in za,-htevamo. do izobraževalno društvo Jake in podobno ljudi o pravom času izključi iz števila članov. Izobraževalno
društvo šinkovtuAsko nima telovadcev, torej Anton Špenko ni mogel biti »čuk«, kakor ga »Jutro« zmerja. Pohvalno moramo omenjati, da. so drugi člani svarili v saboto Špcnkota, a ker niso vedeli za njegov zločin, ga niso mogli takoj izključiti. Liberalni časopisi pišejo o ranjkem, da jc bil miroljuben, vzdržen in dober gospodar. Nasprotno je res. Vsa občina ga pozna kot mogočnega in bahatega zabavljača žo veliko let. Na dan svoje smrti sc. je prepiral z domačim skaruškim duhovnikom; tik prod smrtjo jc v gostilni izzival fante in iz gostilne domov grede ljudi zmerjal s »tolovaji«. Vzdržen menda tudi ni bil posebno ,če. je samo v saboto i. novembra popival po štirih gostilnah in prej večkrat popolnoma omamljen vračal se domov. Bil jc morda dober oče otrokom, a ni bil zanje dober gospodar, saj jc zapustil posestvo v najvišji meri zadolženo. Poudarjamo še enkrat, da uboj Andreja Podgorška ni bil iz političnih vzrokov, ampak osebna zadeva med obema, ki se je pri njuni znani vročekrvnosti tako žalostno končala. Liberalci hoče jo vso odgovornost na S. L. S. zvalili, a mi za danes rečemo samo to: Za ta. žalostni dogodek, ki je povzročil dvema družinama neizmerno žalost, niso v zadnji vrsti odgovorni oni narobe naprednjaki, ki so poslali agitirat tudi k nam moža, o katerem so vedeli, da mnogo pije in mnogo zabavlja in jo bil vsled tega že leta 1007 v neki tuji občini v nevarnosti, da ga prelepo!
Ljubljanska okolica.
-f Kmečka zveza za ljubljansko okolico je imela v nedeljo v Ljudskem domu občni zbor, na. katerem je govoril g. dr. Šusteršič, številno navzoči so mu burno pritrjevali. Za načelnika Kmečke zveze jc zopet izvoljen g. deželni poslanec M. Dimnik in ves stari odbor.
— Od Device Marije v Polju nam piše hišni posestnik g. Fran Mandelj, da je brez svoje vednosti prišel na liberalno kandidatno listo, da je bil in bo pristaš S. L. S., ki za ljudstva resnično kaj stori.
( — Z Viča. Za izid občinskih volitev na Brezovici sc je silno interesiral tukajšnji orožnik g. D. Popoldne istega dne pribiti k telefonu v železniški čuvajnici in zvedavo vpraša brezoviške-ga postajenačelnika: »Kako je z volitvami?« In v svoje veliko presenečenje je dobil odgovor: »Slabo je izpadlo. Na vsej črti so zmagali klerikalci.« In g. D. zaihti:: »škoda!« K tem razgovoru ni treba komentara. Vsi dobromisleči Avstrijci smo toga mnenja, da morajo biti te vrste gospodje nad strankami, in vendar ni tako. Zdaj nam je še-le jasno, da so zvečer ob izvolitvi občinskega starešinstva na Viču naprednjaki v objemu s sociji tako huronsko, nemoteno razgrajali, da so jih celo v Ljubljano slišali in da ni nobene preiskave. Kdo jim je dovolil na glavni cesti tudi čez polnočno uro streljati in ljudi strašiti in vznemirjati? Lo tako naprej! Mi pa pravimo: Svaka sila do vremena!
* »Mentor« 1911/12. IV. letnik, zvezek Vsebina: V lisičji šoli. (Prof. Fr. Pengov.) —- Teofil. (Slika.) (Domen Oti-lijev.) — Svetovne uganke. (M. Štular.) (Dalje.) — Paberki iz kemije. (Profesor Fr. Pengov.) — Radivoj Mlakar. (Rasti-slav.) — Navod za šahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) — Drobiž::: Uganka za lazninarje. — Rešitev uganke v 1. štev. »Mentorja«. — Uganka. — Kdor hoče zastonj. — Dr. M. Vidmar. — Lira. — Katoliški verouk. — Romarica. — Ri-hard Kralik. — Vrednost knjig. — Sodba japonskega vseučiiiškega profesorja o katoliški cerkvi in njenih ustanovah. — Kemija in narodno gospodarstvo. — Med.
* Ako še niste, sv I J pošljite naročnino! J
Išče se samostojen, v rezanju dobro izurjen
krojač
3375
keleri bi delal obleke za trgovino in pod mero ter imel lahko tri pomočnike. Delavnica v hiši. Koser, Kolodvorska nlica 30.
Posušene gobe
kupi v vsaki množini izvozna tvrdka S. Lederer, Neumark bel Taus. 3401 Ponudbe z vzorci in navedbo množine.
se dn odstraniti brez Joda s sredstvom, ki je .i« izumil ozdravljene v, četudi so bila brez vspeh vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpi slatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt
^ Kemični lakmterii Paracete stemni!, Morava. . . > _ -
Stanooanje
za februar-termin. zelo primerno za kako stranko brez otrok, se odda na lepem delu mesta v Ljubljani. Naslov pove upravništvo 3398	Slovenca".
Mizarski pomočnik
se sprejme takoj v trajno delo. Kje, pove uprava tega lista pod šifro:	4309
..Mizar"
ladenlč
v starosti 28—29 let s primerno šolsko izobrazbo, ter slov. trgov, zadružno šolo v Ljubljani želi stopiti v službo pri kakem zavodu ali podjetju kot tajnik ali praktikant pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava „Slovenea" pod ,.Tajnik". 3366
3)rva za kurjavo
suha, trda in mehka, odpadki od stavbenega lesa se dobe
v tovarni V. Scagnettlja
cesta na Rudolfovo želežnico 16. za drž. kolodvorom. 3407
Mesto posebnega naznanila.
3104
Raj ko Mlejnik, c. kr. davčni oficijal v Kranju, ter Mara Polak~ova iz Kranja, naznanjata s tem svojo poroko.
V Kranju,	Na Viču,
. dne 12. listopada 1911.
JECLJAVCI!
Z novo metodo korenitega zdravljenja se lahko popolnoma ozdravi vsak pogrešek v izgovarjanju. To zdravljenje odstranjuje vsako boječnost govorjenja, katero najdemo pri jecljajočih, tako, da ti govorijo, kakor zdrave osebe. Zdravi se lahko, ne da bi se prekinilo učenje ali pa poklic.
Moj sin Dušan jc jecljal več let. Podpisana potrjujem, da ga je zavod profesorja Neu-manna od te napake ozdravil, za kar mu izrekam svojo zahvalo in ga toplo priporočam.
Trst, dne 6. marca 1911.	Zinka Rijbaf, adv. soproga.
Na tukajšnjem zdravilnem tečaju se sprejme Se nekaj obiskovalcev. Tozadevne prijave se sprejemajo najkasneje do 17. novembra vsak dan od 10. do 1. ure pri »Slonu« v Ljubljani.
Prof. Neuntann»ov zdravilni zavod za čisto izgovarjavo Iz Oradca.
ZA NAŠE OTROKE.
Sveti Miklavž in božični čas se že bliža. Zopet bo treba našim malim preskrbeti za primerna darila. Igrače se kmalu polomijo in so vrhu tega vedno dražje; otroci pa do moder-nih igrač nimajo niti pranega veselja, ker so pi-eveč komplicirane. Vse kaj :lrugega pa so knjige. Te imajo res trajen izobraževalen pomen, otroci jih imajo najrajši in izkušnja uči, da tudi dolgo zdrže, ker jih otroci shranijo in nanje pazijo.
»Katoliška Bukvama« v Ljubljani je založila več slovenskih mladinskih knjig s podobami, si ko po ceni, imajo lepe, ža otroški okus prirejene slike, zraven pa kratko besedilo, oziroma povestice, ki so najskrbneje ocl veščakov, poznavalcev otroške duše, sestavljene, mične, lahko umljive in poučne. Kdor hoče torej svoje otroke razveseliti, naj za tnal denar nabavi raznovrstne knjige ža otroke, ki so vrhu tega tudi trpežne.
Posebno so priporočljive:
Našim malim. Nazorne slike iz svetega pisma. To je knjiga, ki jo krasi lepa naslovna podoba in mnogo drugih barvanih in nebarvanih med kratkim besedilom, iz življenja Jezusovega, prijatelja deco. Kako blažilno morejo te slike in ljubeznivo pisane pripovedke vplivati na nežna otročja srca! Tu imajo otroci nazorni in besedni pouk o čudovitem rojstvu, treh kraljih, pridnem Jezusu v Nazaretu, angeljčkih itd. itd. Tudi podobe bodo ostale otrokom dolgo, dolgo v spominu, zgodbe pa bodo napolnjevale njihovo dušo s plemenitimi mislimi. Cena DO vin.
V zverinjaku. V tej knjigi je naslikanih mnogo divjih živali, zraven vsake kratko pojasnilo v obliki pesmice, ki ostane otroku z lahkoto v spominu. Z nobeno rečjo dece tako ne razveseliš kakor s podobami živali, ki jih imajo tako radi. Podobe v pričujoči knjižici se odlikujejo po naravnosti, živih barvah in velikosti, da čim bolj živo stopijo pred otroško fantazijo. Cena 90 vin., na karton nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 Iv 50 vin.
Robinzon starši. Znano lepo povest o Robinzonu nudi ta knjiga v lepih slikah, ki so prikrojene za otroški razum in bodo tucli odraslega zanimale. Okrajšano besedilo iz povesti pojasnjujejo lepo izvršene slike. Cena 1 K 40 vinarjev, na kartonu nalepljene slike trdo vezane v knjigo 1 K 90 vin.
Slovenski ABC v podobah. To pa je za. naše male. ki se vadijo brati. Ta knjižica jim bo v ta namen nabolje služila. Tu imate vse črke alfabeta, veliko in razločno, a zraven vsake črke pesmico s štirimi kiticami, ki opisuje predmet, kateri se z dotično črko alfabeta začenja. Pleg tega je pri vsaki črki podoba dotičnega predmeta. Podobice so silno ljubke, raznovrstne in po-učljive, da se bodo otrokom na prvi mah priljubile. Cena 80 vin., trdo vezan 1 K 20 vin.
Hitra vožnja. Ta knjižica pa ima mnogo podob in prizorov na železnici! Vsaka ima seveda kaj primerno besedilo. Tu vidijo otroci naslikan vlak, stroj, vozove, progo, mostove, skozi katere vlak hiti, potnike, živali in blago, ki se na železniške vozove nalaga, pošto itd. Kakor znano, se otroci poleg živali najbolj za vlak zanima jo. Zato je ta knjiga s podobami gotovo ena najprimernejših daril za otroke. Cena 1 K 60 vin.
*	Angeljček. To je list, ki izhaja vsak mesec enkrat in je namenjen prav za otroke, ki so se že naučili brati. »Angeljček« prinaša, kratke lepe pesmi, ki se jih otroci lahko na pamet uče, povesti, popise, pravljice, lepe nauke, kratkočasnice, uganjke, šaljiva vprašanja in male računske naloge, zraven pa tudi vedno čedne slike. Ne bi smelo biti krščanske družine z otroci, kjer ne bi imeli v veselje pridni deci »Angelj-čka«, tega prijatelja, svetovalca in raz-veseljevalca otrok. Naročajte »Angelj-čka«, ki neizmerno olajša vzgojo njihovih otrok! Dosedanji letniki »Angelj-čka« se dobe vsak zase vezan v knjigo po zelo nizki ceni 1 K za vezano knjigo. Če daruješ otroku eden ali več letnikov. mu boš podaril knjigo velike koristi. Dobi se že 17 različnih letnikov po 1 krono.
*	Za naše matere, žene in dekleta. Smisel za umno gospodinjstvo se vedno bolj širi med Slovenci. Kolikor bolj napreduje naš narod, tem živahneje se mora razvijati gospodinjstvo, ker brez njega ne more biti uspešnega napredka v domači hiši.
Prospeh vsakega naroda je odvisen od žene, matere in gospodinje, kajti cela družina se suče v prvi vrsti lc okrog matere. Blagor narodu, ki ima dobre, skrbne, varčne gospodinje, ki res po starem pregovoru podpirajo tri ogle pri hiši. Družina in hiša, ki ima slabo, potratljivo in neveščo gospodinjo,
mora propasti. Onemogočen Je pa tudi gmoten in kulturni napredek naroda, ki nima dobrih gospodinj, kajti gospodinjstvo je osnoven steber, na katerem sloni sreča, blagostanje in moč posamezne družine, pa tudi celega naroda.
Skrbna gospodinja, verna in razumna mati je prva in prava vzgojiteljica ljudstva; le narodi tedaj, ki skrbe za vzgojo spretnih gospodinj in dobrih mater, morejo duševno ter telesno pro-spevati in z jasnim, brezskrbnim očesom zreti v bodočnost, kajti napredek jim je gotov.
Živo potrebo po gospodinjskih šolali so pravočasno umevali tudi važni faktorji med Slovenci, kajti c. kr. kmetijska družba je že pred 12 leti ustanovila gospodinjsko šolo v ljubljanskem Marijanišču in deželni odbor kranjski prireja leto za letom več gospodinjskih tečajev.
Ker pa ni vsaki gospodinji mogoče pohajati gospodinjsko šolo in obiskovati tečaje, kajti večini manjka potrebnega časa in časih tudi denarja, ,bila je prepotrebna strokovna knjiga, ki bi služila šolskemu pouku, objednem pa bila tudi gospodinjam, ki nc morejo v šolo, pravi svetovalec.
Veselje mora tedaj navdati vsako slovensko gospodinjo in mater, kajti taka knjiga, in sicer v vseh ozirih kar najpopolnejša, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. — Knjiga ima naslov: »Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. L i d v i n a P u r -gaj, prednica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani.«
Knjiga je sestavljena na podlagi najzanesljivejših teoretičnih in praktičnih izkušenj, kajti izšla je iz krogov, ki so vzor veščega gospodinjstva. Pisateljica, dolgoletna upraviteljica velikega zavoda z obsežno ekonomijo in istočasno učiteljica in voditeljica gospodinjske šole, ima za sabo preobilo teoretičnih in praktičnih Izkušenj, ki jo skozi in skozi usposabljajo za sestavo te prepotrebne strokovne knjige.
Knjiga obravnava izključno vse panoge, kjer mora biti dobra gospodinja doma, kakor n. pr. živinorejo, sadjarstvo, mlekarstvo, vzgojo otrok, šivanje in urezovanje oblek, vrtnarstvo, j perutninarstvo itd. ter je opremljena | tudi z mnogimi nazornimi slikami. ' Knjiga ima tudi dodatek, ki se tiče zdravilstva in postrežbe bolnikov; ta dodatek je spisal dr. Fran Dolšak, praktični zdravnik v Ljubljani.
Knjiga jc vsestransko tako dovršena, da si dobre, v vsakem oziru izvedene gospodinje brez nje kar misliti ne moremo, kajti na podlagi dolgoletnih izkušenj napisana navodila bodo slovensko gospodinjo rešila iz vsake zadrege in knjiga ji bo ob kočljivih ter važnih prilikah pomagala kot izkušen, zaupen svetovalec.
Pred natisom se jc knjiga predložila deželnemu odboru in pregledali so jo najveščejši strokovnjaki, ki so podpirali pisateljico s svojimi izkušnjami in nasveti in jo vzpodbujali k vztrajnemu delu.
Deželni odbor je dovolil za izdajo te knjige tudi izdatno podporo ter na ta način omogočil, da je založništvo nastavilo obširni knjigi zelo nizko ceno, ki znaša samo 2 K 20 vin. za broširan in 2 K 80 vin. za vezan izvod. Po pošti velja knjiga 30 vinarjev več. Knjiga je opremljena z mnogimi lepo izvršenimi slikami, med njimi so one, ki predoču-jejo notranjost človeškega telesa, večbarvne. — To dragoceno knjigo naj si za mal denar nabavijo vse naše gospodinje, matere, žene in dekleta. Knjiga je izšla v zalogi »Katoliške B u k -varne« v Ljub 1 j a n i.
Slovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih ^Slovenske Straže".
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo
« 3247 sppejme takoj	::
Friderik Gimi v Celovcu Ne zamndite ugodne prilike!
Iz proste roke se Proda Da mirnem kraju ležeča, lc '/i ure od središča Ljubljane nahajajoča novozidana
visoko pritlična hiša
7. velikim vrtom in obsežnim dvoriščem na lepem solnčnem prostoru tik postajo elektr. cestne žel z-nice. Pr pravna tudi za kakega vpokoj nca. Plnčilni pogoji zelo ugodni. Naslov pove uprava lista. 3374
Za slabokrvne in orebolele
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino •najboljše sredstvo 2501 f 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOVAKOVIC, Ljubljana.
ffm
in občinski tajnik
oženjen z dobrimi izpričevali išče službe. — Prevzame lahko pouk v orkestru in godbi. Nastop takoj. Ponudbe sprejmeuprava lista pod šifro Marljivost 60; 3296 5-1
JJrgovcl in trgovski pomočniki pozor!
V prijaznem in prometnem tr.u na naj. lepšem prostoru v sredi trga se odda dobro idoča In več let obstoječa	> •
Zeleznato Kina nino
lekarja Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vrednosti. To dokazuje več kemičuih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradcu leta 1910.
Železnato vino lekarja Piccolija ojaei slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
1/2 literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6'00, poštnina in poštni zavoj franko.
Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: t prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro z lepo verižico za samo K 2-20, iter 31et-niru pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 6-—, 5 kos. K 9-—. Pošilja proti povzetju
prusko-šlezijska izvozna tvrdka
<4
Za neugajajoče denar nazai.
v najem pod zelo ugodnimi pogoji. — L« resne dopise na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Lepa bodočnost".	3.163
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnlno, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2s2t
zo vozove
pokrivala za komate iti odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822 ......... in ' ■" "■
■FAKTURNA TRGOVINA
STARI TRG ŠT. 1
JE*ENSKE Hi ZIMSKE
X
s
Trta Ivi Mid nas!.
najboljše kakovosti zdrav in brezhiben. debeli ter srednje debelosti, vedna zaloga, oddaja v vsaki množini od 200 kg dalje tndi cele vagone po prav solidni nizki ceni. Točna postrežba._mr
i9i, Ilirije freije cssta. =
se le efrorifa
Št. 14.560
i !Wi olici štev. i (palača msšdansho ime).
Zajamčeno polno mleko in mlečni izdelki.
Prodajalna v najem.
3376
V poslopju meščanske imovine v Ljubljani oddati je za rok 1. avgu* sta 1912 eno v pritličju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu ležečo prodajalno s kletjo vred v najem.
Pismene ponudbe sprejema do vštetega
30. novembra 1911
mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventuelna pojasnila.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 3. novembra 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Naznanilo preselitve.
Vsem častitim damam vljudno naznanjam, da sem preselila svoj
modni atelije
iz Pred škofije št. 21 v Selenburgovo ulico št. 6 (prej Mm. Stuzzi). Zahvaljujem se za dosedanja naročila ter upam tudi v bodoče cenjenim damam zadovoljiti s točno in vestno postrežbo
3348
Z najodličncj.šim spoštovanjem se priporočam
Terezija Pogačnik.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha MoSkero.