Št. 43 (16.388) leto LV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini ' kani n.;. iizqnski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul. Monter, ' Tel. 040 7786300, fdx(X~ -GORICA	:.faxv .
C-OAD V k-	,	, 731190________
Internet: hi‘p,	'xsid.it/ e^nail: redakcija@primorski.it
m
OLICH S.R.L
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
1500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
«	Spedizione in abbonamento postale 45%
0,77 EVRA	Art2.comma20,b,legge66296-RlialediTrieste
NEDEUA, 21. FEBRUARJA 1999
Izdv
m
levo
sredino
Sandor Tence
Z včerajšnjim v bistvu le formalnim pristopom Antonia Di Pietra je Romano Prodi dokončno °blikoval svoje gibanje ali stranko, s katero bo nastopil na junijskih evropskih volitvah. Po Potresu, ki ga je povzročil padec prve vlade Olj-*e, je leva sredina tako dobila novo komponen-to> italijanska politična Scena pa novega dejavnika, ki, kot kaže, ne no igral postranske vlo-§e. Kakšna bo pravzaprav ta vloga bomo vsekakor jasno ugotovili na v°litvah.
Prodijeva poteza je dodatno zamajala levo Bredino, potem ko sta ^austo Bertinotti in rrancesco Cossiga vsak Po svoje spravila v hudo krizo Oljko. Za tem so Prišle na dan stare za-
*’ ki so se prej °ojektivnimi te Rezani na voliln a in na bližnjo : Predsednika rej . rislo je do tako mstitucionalneg ka, ki je res ner
nepredvidljiva
ska politika pa ji stala hujše in za se preizkušnje.
Pivši ministrs sednik je s svoj
»efektu Coss 8°vori in raz
Perspektivah ]
de. Zato misli rodijeva volil ev blagodejni na celoten di tabr
* uuma le vladni več ®tn v konflikt -p ponekod :° Predstai evarnost, sa da bratomo
i l<tKo Levi
^ot Prodijev ke- Seveda i
ftčije, ki s
Jntranje vo Regala tuc
te
te'
Sdi kame
°?iroma •
te
sta leve lusc,
5ni in
Valter >
KOSOVO / MRZLIČNO DELO MEDNARODNE DIPLOMACIJE
Korak naprej v pogajanjih, ultimat odložen do torka
Obe strani naj bi sprejeli politični del mirovnega projekta, Srbi nočejo enot Noto
RAMBOUILLET (FRANCIJA) - Kontaktna skupina je oddložila za 75 ur ultimat za Kosovo. Tako so odločili zunanji ministri kontaktne skupine včeraj na gradu Rambouillet pri Parizu, potem ko so s celodnevnimi pogajanji dosegli znatno zbližanje stališč med srbsko in albansko stranjo. Največja ovira za dogovor je nepopustljivost srbske vlade, ki nikakor noče sprejeti enot Nata na Kosovu, da bi nadzorovale uresničevanje mirovnega načrta. Obe strani pa sta pristali na veliko avtonomijo in novo ustavo za Kosovo. Na 21. strani
OCALAN / MEDTEM KO SE V TURČIJI PRIPRAVLJA PROCES PROTI VODITELJU PKK
Kurdski protest se močno širi Napeto v Rimu, Milanu in Benetkah
RIM, ANKARA - Po vsej Evropi se širi val demonstracij zaradi aretacije voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana. Ena najodmevnejših je včeraj bila v Rimu. Med njo je skupina demonstrantov napadla sedež turške letalske družbe na Trgu Republike ter vanj odvrgla molotovko. Protestnega shoda so se udeležili tudi nekateri vidni predstavniki italijanskega javnega življenja. Napeto je bilo tudi na demoknstracijah v Milanu (sežig turške zastave) in v Benetkah (petarde proti policiji).
Podobne demonstracije so se včeraj zvrstile v Parizu, v Berlinu in v drugih nemških mestih,
toda Kurdi se upirajo tudi v državah, v katerih so zgodovinsko prisotni, še zlasti v Iranu, pa tudi v Iraku in v Turčiji, kjer je Ocalan zaprt.
Neki turški dnevnik je včeraj zapisal, da se bo verjetno javni proces proti voditelju PKK pričel aprila in da bo razsodba najbrž znana že maja. Nekateri predstavniki turške vlade so napovedali, da bo proces razkril mednarodno kritje, ki so ga deležni »kurdski teroristi«. Pozvali so Evropsko unijo, naj v tem smislu kliče na odgovor svojo članico Grčijo, namesto da napada Turčijo zaradi »domnevnih kršenj človekovih pravic«.
Na 21. strani
Ogenj spet ogrozil palačo v Caserti
CASERTA - V kraljevi palači v Caserti, ki je eden od najlepših spomenikov italijanske kulturne dediščine, je včeraj spet izbruhnil požar. Hiter poseg gasilcev in kadetov podoficirske šole pa je preprečil hujše posledice. V desetih minutah so ukrotili zublje, ogenj je »požrl« samo nekaj žimnic in okadil hodnik podstrešja.
Včerajšnji požar je na las podoben onemu, ki je izbruhnil lanskega 4. novembra, samo škoda je bila tokrat znatno manjša. Zaskrblja vsekakor dejstvo, da je tak kidtur-ni spomenik, kot kraljeva poalača v caseti, tako izpostavljen nevarnosti požarov.
V Trstu so odprli Ludoteko narodov
TRST - Pri Sv. Vidu v Trstu so včeraj slovesno odprli Ludoteko narodov. Ta »prostor igre« bo na razpolago vsem, še posebej pa otrokom.Poi-menovali pa so jo ludoteka »narodov«, ker v njej nameravajo ob igri vzgajati k prijateljskemu sožitju med narodi v smislu »večkulturnosti«.
Ludoteko je ustanovilo združenje Arciragazzi v sodelovaju s tržaško občinsko upravo. Slednja je dala zanjo na razpolago prostore rekreacijskega centra De Amicis, ki so bili sicer že dalj časa zapuščeni.
Na 2. strani
NiC več imunitete za novogoriške voznike
GORICA - Novogoriški avtomobilisti, ki se izne-verjajo plačilu glob za prometne prekrške tostran meje, že dolgo razburjajo goriškega občinskega odbornika za mestno policijo Luigija Coano. Doslej so se požvižgali celo na odvzem vozniškega dovoljenja, saj so doma prijavljali, da so ga izgubili in z lahkoto dobili novega. Coana je zato stopil v stik z novogoriškimi oblastmi in se dogovoril o izmenjavi informacij, ki bo preprečila nečedno početje. Uspeh ga je opogumil in že razmišlja, da bi v mešani komisiji za Videmske sporazume to rešitev razširili na ves obmejni pas.
Na 7. strani
Brezvetrje prekinilo prelet z balonoma
TRST - Vsak s svojim balonom sta bila iz Benetk namenjena v Ljubljano, vendar ju je brezvetrje prisililo k pristanku.
Na 3. strani
ITALIJA / POLITIKA
Prodi in Di Pietro sedaj tudi formalno skupaj
RIM - Gibanje »Italija vrednot »Antonia Di Pietra je tudi formalno pristopilo v volilno listo, ki jo nekdanji sodnik snuje z Romanom Prodijem in z nekaterimi levosredinskimi župani. Na včerajšnji skupščini je imel uvodni govor VViller Bordon, ki danes velja za enega najtesnejših sodelavcev Di Pietra.
Bordon je rekel, da Prodi in somišljeniki nočejo uničiti Oljke, kot jim očitajo nekateri, ampaj jo hočejo oživeti in okrepiti. Ministrskega predsednika Massi-ma D’Alemo je opozoril, naj se otrese starih
in preživelih političnih kalupov. V večinskem volilnem sistemu - je podčrtal Prodi - je nujno združevanje sil, zato ne razume tistih, ki se bojijo razdiralnih ali celo uničevalnih učinkov volilnega referenduma. IS.aprila. Po evropskih volitvah bo morala leva sredina vsekakor spet sesti za isto mizo.
V to je prepričan tudi voditelj Levih demokratov VValter Veltroni, ki pa ne razume Prodija, Di Pietra in županov v njihovi stalni polemiki do strank, potem ko sami ustanavljajo novo stranko.
Na 21 .strani
GORICA / KULTURNI DOM
Jutri nova premiera SSG
GORICA - Jutri zvečer bo Slovensko stalno gledališče v goriškem Kulturnem domu premierno uprizorilo dramo Vsi moji sinovi Arthurja Millerja (f. KROMA). V Gorici bodo delo, ki ga je režiral Zvone Šedlbauer, ponovili še v torek, medtem ko se bodo tržaške predstave zvrstile od 8. do 13. marca v gledališču Cristallo. V tržaškem Kulturnem domu potekajo, kot je znano, obnovitvena dela, zato SSG gostuje po drugih dvoranah. Danes popoldne bo v Prešernovem gledališču v Boljuncu zadnja ponovitev predstave Ni tako slabo kot zgleda, s katero gostuje Primorsko dramsko gledališče.
TRST / NA POBUDO ZDRUŽENJA ARCIRAGAZZI
PREDMESTJE / RAJONSKA SKUPŠČINA
Pri Sv. Vidu odpili Ludoleko narodov
Skušala bo ovrednotiti tudi slovensko prisotnost
Skedenj: krušarce razdvajajo svet
Resolucija svetovalca Liste Castella Skupno stališče Radovinija in Petarosa
V Ul. Colautti 3 pri Sv. Vidu v Trstu so vCeraj odprli Ludoteko narodov. Kot pove že samo ime, gre za »prostor igre«, ki bo odprt vsem, še posebej pa otrokom. Ludoteko je ustanovilo združenje Ar-ciragazzi v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, pristavili pa so ji vzdevek »narodov« zato, ker v njej nameravajo ob igri vzgajati k razumevanju med narodi v smislu »večkulturnosti«.
Včerajšnje otvoritvene slovesnosti so se udeležili voditelji tržaške veje združenja Arciragazzi s koordinatorko Tiziano Roncarati na Čelu, prisotna pa je bila tudi tržaška občinska odbornica za šolstvo in mladinsko problematiko Maria Teresa Bassa Poropat, ki je tudi odkrila manjšo naslovno plošCo ob vhodnih vratih.
Ni slučajno, da je ludoteko ustanovilo združenje Arciragazzi. Le-to namreč vodi večino ludotek po Italiji. 2e dalj Časa si je prizadevalo, da bi jo odprlo tudi v Trstu, toda veC let ni moglo najti primernih prostorov. In prav tu je bistveno priskočila na pomoC tržaška občinska uprava. Na razpolago je dala prostore tržaškega občinskega rekreacijskega središča Edmondo De Amicis pri Sv. Vidu, ki so bili dejansko že dalj Časa zapuščeni.
To se je konkretno zgodilo lani spomladi. Prostovoljci tržaške veje Arciragazzi so se tedaj vrgli na delo in v nekaj mesecih v zapuščenih proto-rih uredili prijeten »prostor za igre«. Seveda so
Opremljeni prostori nove ludoteke (foto KROMA)
se za popravilo vodne in stopila rock skupina Trdo električne napeljave ipd. skojo. Poleg tega so vCeraj poslužili storitev specia- odprli razstavo »Mir! liziranih podjetij, toda v Obrazi, besede in zname-najvecji možni meri so nja otrok iz bivše Jugosla-izkoristili udarniško delo. vije«, ki bo na ogled do Ludoteka zdaj obsega vr- 10. marca. Marsikaj zani-sto specializiranih sob, mivega se obeta v bližnji med temi gledališki ateli- prihodnosti. Računajo tu-er, »mehko« sobo za otro- di na sodelovanje s šola-ke, prostor za mlade, mi. umetniški laboratorij, fo- Omenimo naj, da sta tografski laboratorij in še med animatorji tudi dve kaj. Projekjt je izdelala in Slovenki, in sicer Martina ga dejansko vodi anima- Pettirosso ter Tanja Colja, torka Silvia Anichini. Sploh bo ludoteka skuša-Marsikaj bo treba še ure- la upoštevati slovensko diti.	prisotnost v Trstu. Ome-
Ludoteka bo na razpo- nimo naj, da bo 16. marca lago obiskovalcem za veCer s folklorno skupino prosto igranje oziroma za Stu ledi, da bo 17. marca rekreacijo, toda v njej se nastopila Miranda Caha-bo odvijale tudi progra- rij a z otroško predstavo, mirane dejavnosti. Tako da bo maja imel koncert so že na včerajšnjem Komorni ženski zbor otvoritvenem dnevu ste- Glasbene matice itd. Siki e igre z barvami, pra- cer pa bodo v Ludoteki vljice, srečanje z Bufalom narodov sodelovali tudi Billom, lutkovna predsta- pripadniki drugih naro-va, ples, zvečer pa je na- dov.
V škedenjskem rajonskem svetu si prizadevajo, da bi manjši trg ob Ul.Pane Bianco pred etnografskim muzejem poimenovali po tamkajšnjih krušarcah, ki so svojCas s kruhom zalagale generacije Tržačanov. Predlog ni nov (že pred Časom so se za to zavzeli nekateri domačini), sedaj pa ga je povzel rajonski svetovalec Liste za Trst Giovanni Castello, po katerem bi morali tam postaviti tudi tablo v spomin na delo ter na vsakdanji trud krušarc.
Hvalevredna pobuda, lepo pa bi bilo, da bi se truda škedenjskih žensk spomnili s tablo v italijanščini (pancogole) in v slovenščini (krušarce). Dvojezični napis zahte-
POLITIKA / KONGRES
Deželni odbornik Franzutti novi pokrajinski tajnik Fl
Deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti je novi pokrajinski koordinator (ali tajnik) Forza Italia. Izvolili so ga na včerajšnjem kongresu, potem ko je do zadnjega kazalo, da bo za tajnika potrjen senator Giulio Camber. Slednji je bil imenovan za namestnika koordinatorja Berlusconijeve stranke za severovzhodno Italijo.
Camber je prepustil mesto svojemu zelo tesnemu sodelavcu še iz časov Liste za Trst, ki je podružnica FI ali pa obratno. Dejstvo je, da Camber politično vodi tako melonarsko stranko, kot Berlusconijevo. Kongresa se je udeležil tudi poslanec Gualberto Niccolini, ki pa ni govoril, ker je že dalj časa v sporu s Camberjem, kateremu očita, da duši samostojno rast Forza Italia. Franzutti je vsekakor napovedal, da bo skušal zgladiti spore med Camberjem in Nicoli-nijem.
Skupščine v hotelu Savoia se je udeležil tudi predsednik Dežele Roberto Antonione. Čeprav je to že nekajkrat zanikal bo Antonione verjetno kandidiral za Strasbourg, a le, če se bo za to zavzel Silvio Berlusconi.
vata svetovalca Sergij Petaros (Slovenska skupnost) in Alessandro Radovim (SKP-na sliki), njuna zahteva pa je zmešala štrene desnosredinski koaliciji, ki je v Skednju večinska in v kateri vsi ne ravno soglašajo s predlogom svetovalca Castella. Zadeva je bila na dnevnem redu pred-sinoCnje seje, sklep pa so zaradi sumljive odsotnosti nekaterih svetovalcev odložili na kasnejši datum.
Kot nam je povedal Radovini, ki nas je včeraj obiskal v uredništvu, sta skupno s Petarosom svojCas tudi predlagala, da bi v akcijo poimenovanja trga vključili ške-denjski muzej, lokalno župnijo in kulturno društvo Ivan Grbec. Nekateri zastopniki te stvarnosti so tudi prišli na sejo rajonskega sosveta in mislijo tudi vnaprej, kot doslej, spremljati to zadevo. Na sestanek so prišli tudi nekateri pristaši Nacionalnega zavezništva, medtem ko ni bilo bolnega Petarosa, ki mu voščimo Čimprejšnje okrevanje.
Radovini je po narodnosti Italijan, ki se uci slovenščine (lani je obiskal tečaj za tujce v Por-totožu) in ki je zelo dovzeten za problematiko slovenske manjšine ter jezika. Med krajšim pogovorom nam je povedal, da zelo dobro sodeluje s Petarosom ter z domačimi slovenskimi društvi. Dejal je tudi, da se predsednik rajonskega sveta Davide Fermo (-Pol svoboščin) še ni izjasnil o predlogu svetovalca Cas tellija in tudi ne o
zahtevi po postavitvi dvojezične table v spomin na krušarce. Predsednikovo stališče, če ga bo sploh javno iznesel, bo najbrž odločilno vplivalo na razvoj dogajanj.
Skedenjski rajonski svet, ki zajema veliko in gosto naseljeno območje Sv. Ane, Kolonkovca in Naselja Sv.Sergija, je od vedno upravno telo, kjer se vCasih tudi ostro in polemično krešejo mnenja o sožitju in o manjšinskih pravicah. Spomnimo se samo dolgoletnega boja svetovalca prej KPI in nato SKP Igorja Pavletiča za javno rabo slovenščine, ki jo župana Giulio Staffieri in njegov naslednik Franco Richetti nista hotela na noben način priznati-Pavleticevo dediščino je nato prevzel Petaros, ki ima v Radoviniju sedaj dobrega zaveznika.
NOVICE
Dirigent Daniel Oren gosi judovskega muzeja
Izraelski glasbenik Daniel Oren bo jutri, ob 18. uri obiskal Muzej judovske skupnosti Carlo in Vera VVagner v Ul. del Monte 5 v Trstu, kjer se bo kot Častni gost udeležil zaključnega srečanja iz niza prireditev Shalom Trst. Na njem bodo vrteh posnetke njegovih vaj z orkestrom za izvajanje skladbe Kol Nitrei.
Večera se bo udeležil tudi tržaški podžupan Roberto Damiani, ki bo gostu poklonil žig mesta Trsta iz 14. stoletja.
Prvi električni avtobus na magnetno atrakcijo
Tržaško konzorcijsko podjetje za prevoze (ACT) bo kot prvo na svetu uvedlo električno vozilo na magnetno atrakcijo Stream, ki ga izdeluje italijanska družba Ansaldo trasporti. Zadevno progo bodo napeljali po Ul. Mazzini. Slovesnost odprtja gradbišča bo v sredo, ob 11. uri na križišču med Ul. Mazzini in Nabrežjem 3. novembra. Po slovesnosti bo vodstvo ACT priredilo novinarsko konferenco v bližnji kavami Tommaseo.
Openski tramvaj prihodnji teden ustavljen
Openski tramvaj (proga št. 2 Trst-OpCine) ne bo vozil od jutri, 22., do petka, 26. t.m. Delavci TržaS ga konorcijskega podjetja za prevoze (ACT) bodo namreč zamenjali vleCno vrv. V tem Času bo delo-vala nadomestna avtobusna služba, ki bo povezovala Trst z Opčinami, poleg tega pa bodo tudi podaljšali progo št. 3 na gornji del Ul. Commerciale. Posestniki tramvajskega abonmaja se bodo v tem Času lahko posluževali prog št. 3, 4,14 in 28, seveda za potovanje na območju proge št. 2.
ŽENSKO OROPALA IN RANILA
Mlada roparja že za zapahi
Ženska je bila iz Umaga - Zaplenili so jima tudi motorno kolo
Zenski je strgal torbico, pri Čemer je tudi utrpela telesne poškodbe, zdraviti se bo morala štiri dni. Napadalec pa sicer skromnega plena ni dolgo užival, tako njega kot pajdaša je policija od Sv. Sobote kmalu zasačila in aretirala. Do ropa je prišlo predsinočnjim na Drevoredu DAnnunzio: nekaj po 18. uri je mladenič nizke rasti, dolgih temnih las, oblečen v usnjen jopič, iztrgal torbico 59-le-tni Cesarini Santin iz Umaga. Na tamkajšnjem področju je bila tedaj izvidnica v civilu s komisariata od Sv. Sobote, ki je na podlagi obvestila operativnega centra kvesture takoj pregledala sosednje ulice in v Ul. Salem opazila dva mladeniča, eden je odgovarjal opisu, in sicer 25-letni Alex Mistaro iz Ul. Mayer 1. Skupaj z njim je bil 24-letni Giorgio Giovanelli iz Ul. Valmaura 77, oba sta že imela opravka s polici-
jo. Pri sebi sta imela nekaj hrvaških kun, last Santi-none. Priznala sta svojo odgovornost in Giovanelli je pojasnil, da je z motornim kolesom Čakal na prijatelja, ki je nedaleč stran oropal žensko. Policija je kmalu zatem našla tudi torbico z dokumenti in jo vrnila lastnici, nepridiprava pa so zaprli, obtožena sta ropa in povzročitve telesnih poškodb. Zaplenili so jima tudi motorno kolo!
V koronejskem zaporu bodo tudi otroške jasli
V koronejskem zaporu bodo še letos znova odprli ženski oddelek, v katerem bodo tudi otroške jasli, ki bodo odgovarjale vsem standardom, ki so predvideni za tako strukturo. Kot je povedal direktor zapora Enrico Sbri-glia, bodo v roku šestih mesecev dokončali obnovo nekaterih prostorov: to obnovo je uprava zapora naročila ministrstvu za ja-
vna dela v okviru restru-kturacije, ki se je pričela konec leta 1992. Gre za celice, ambulanto in območja za razne dejavnosti (igre, vzgoja, profesionalno usposabljanje), ki jih bodo dali na razpolago zapornikom. Slednji so trenutno zaradi prenatrpanosti nastanjeni v prostorih, katere so načrtovali tudi v predvidevanju ženske prisotnosti. S premestitvijo zapornikov bodo dejansko sprostili celo nadstropje, kjer bodo lahko namestili od 20 do 25 žensk. Otroške jasli bodo posebej, v njih bodo lahko otroci do 3. leta starosti, ki jih bodo zapornice želele imeti ob sebi.
Zenski oddelek v Trstu so z ministrskim dekretom zaprli pred približno petimi leti. Odtlej so zapornice iz vse dežele vozili v Videm in Tolmeč. Jutri bo koronejske zapore obiskala delegacija komisije za enake možnosti pri Občini Trst.
SDGZ: Pahorjeva študija je na razpolago članom na vseh podružnicah
Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse člane, da je na razpolago na sedežih v Trstu in Čedadu ter na podružnicah v Dolini, na Opčinah in v Nabrežini knjiga Milana Pahorja »Lastno gospodarstvo -Jamstvo za obstoj«, ki jo je organizacija pripravila izdala v počastitev 50-letnice svojega obstoja.
Člani, ki niso dobili knjige na ponedeljkovi slovesni predstavitvi v bivšem Narodnem domu, jo lahko dvignejo v naštetih sedežih ob uradnih urah, s tem, da oddajo potrebni kupon. Knjiga vsebuje obsežno dokumentarno gradivo, ki sega v same začetke slovenskeg3 organiziranega gospodarstva in zadružnega gibanja n3 Primorskem, v drugo polovico prejšnjega stoletja.
Denis Novato in Egon Taučer danes v Prosvetnem domu
Danes, ob 17. uri bosta v Prosvetnem domu n3 Opčinah svetoivni prvak v diatonični harmoniki Denis Novato in italijanski prvak Egon TauCer zabaval3 opensko publiko z izborom domačih in ljudskih m°' tivov. Sodelovali bodo še Martin Andolšek - bariton in Gorna Kocman - kitara ter dobro znani izolski hu morist Til j o Frtacin. Naj dodamo, da se je Denis No vato prav pred kratkim vrnil z enomesečne uspešn6 turneje po daljnji Avstraliji.
Nova Zelandija v sliki in besedi v torek na Opčinah
V torek, ob 20.30 bo novinar Lojze Abram z bese in sliko predstavil naravne lepote Nove ZelandU Abram je dobro poznan kot svetovni popotnik, z kega potovanja pa je znal izluščiti veliko zanimivo in ji prikazati poslušalcem z nazorno fotografijo pre sem pa s preprosto govorico, ki je vsem dojemljiva,-
POLITIKA / DEŽELNI PREDLOG_
Preosnova uprav: kritike vodstva SSk
Pomisleki nod metropolitansko enoto Nasprotovanje ukinitvi gorskih skupnosti
PRELET BENETKE - LJUBLJANA / Z BALONOM
Brezvetrje prisililo pilota k pristanku
Eden se je ustavil v Miljah, drugi v Portorožu Pismo župana Cacciarijaza Vito Potočnik
al potere«, i. Bruce VVillis, Denzel VVashington.
NAZIONALE 4 - 15.45, 18.45, 21.45 »Vi presento Joe Black«, i. Brad Pitt, Anfhony Hopkins.
MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Paura e delirio a Las Vegas«, r. Terry Gil-liam, i. Johnny Depp, Ellen Barkin.
CAPITOL - 17.40, 19.50, 22.10 »Losi in space«, i. Gary Oldman, VVilliam Hmt.
ALCIONE - 15.30, 18.30, 20.15, 22.00 »Character - Ba-stardo eccellente«, r. Mike Van Diem.
Deželno tajništvo SL venske skupnosti odli Cn° nasprotuje novem
or odpravila gorsJ skupnosti, izraža pa tu °dlocno nasprotovan J^žnji, da bi z reforn krajevnih uprav deja sko prisilili manjše, toi tudi pretežno slovens' °bcine, da še utopijo Širših t.i. metropolita skih območjih.
Zakonski osnutek, j Se v tiskovnem sporoči |Sk, ki ga je predstavi deželna vlada, prina sicer nekaj zanimiv Novosti, saj poudar evropsko sprejeto nače subsidiarnosti, po kat rem pripadajo nižji upravam vse pristojn sti, ki jih zakon izreci pridružuje višjii Vendar istočasno predi
ga tako centralizacijo oblasti, da bi, recimo, v občinah in pokrajinah kar tako črtali odbore in bi ostala edina organa svet in župan oziroma pokrajinski predsednik.
Člen št. 20 zakonskega predloga deželne vlade Roberta Antonioneja izrecno govori o varstvu manjšin v občinskih, in pokrajinskih statutih, člen št. 65 pa o možni dvojezični toponomasti-ki. Po mnenju SSk pa vendar ni jasno, kam meri poudarek, da je italijanski jezik "uraden" in da mora stroške sama kriti krajevna uprava, saj že vrsto let deželna uprava FJK prispeva za stroške, ki jih imajo krajevne uprave z izvajanjem dvojezičnosti.
Najbolj nevarna pa je
vsebina - piše nadalje v izjavi SSk - ki izrecno predvideva ukinitev gorskih skupnosti in pa z vsemi mogočnimi programi ter prispevki dejansko izsiljuje manjše občine, da bi se povezale v metropolitanska območja oziroma da bi se združevale. »To bi lahko bilo v hudo škodo slovenskega prebivalstva, kar bi bilo v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Italije, saj sedmi člen Posebnega statuta, priloženega Londonskemu memorandumu, izrecno prepoveduje spremembe meja osnovnih upravnih enot z namenom, da bi ogrozili narodnostno sestavo omenjenih enot«, menijo še pri deželnem tajništvu Slovenske skupnosti.
PODLONJER / LJUDSKI DOM
Fotografski natečaj o pustu
Na pobudo skupine »I ...popotami« in krožka Zvezda
Tudi letošnji pr že za za nami, saj si že pokopali in sl Vsakdo se je v teh že Pripravil na ve IIlanj sivo vsakda P0Pustnega oz. pos Casa- Na letošnji pr tjas - kot velja za ru8 prijeten dogo Se vezejo spomini : |0grafije, s katerimi U(ri letos ovekov ^jzabavnejše m; alegoricne vozove e naibolj nore pripetlj Nekako tako so n lali tudi pri reko skupini »I... po 1<( in kulturnem
žku »Zvezda« iz Podlo-njerja, ki sta razpisala bolj ali manj zabaven fotografski natečaj na temo »Pustni vozovi in maske 1999«. Natečaj je razdeljen v dve tekmovalni kategoriji, ki zadevata čr-nobele oz. barvne fotografije. Vsak udeleženec lahko predstavi največ štiri fotografije v formatu od 13x18 centimetrov do največ 30x40. Na hrbtni strani fotografije morajo biti navedeni podatki o avtorju in naslov dela, medtem ko vpisnina znaša pettisoč lir za vsako kategorijo, ne glede
na število predstavljenih fotografij.
Fotografije sprejemajo v podlonjerskem Ljudskem domu v Ul. Masac-cio 24 vsak dan od 16. do 20. ure, in sicer do petka, 26. februarja. V soboto, 13. marca ob 18. uri bo žirija v Ljudskem domu razglasila rezultate natečaja in nagradila za vsako od dveh kategorij prve tri najlepše fotografije, predvidena pa so tudi posebna priznanja. Vsa prijavljena dela bodo nato v Podlonjerju razstavljena do konca marca, (igb)
Nekaj po 13. uri so balon opazili nad območjem novega pristanišča, natančneje nad VII. pomolom (fotot KROMA), pristaniško poveljstvo je z edinim članom posadke takoj vzpostavilo radijsko zvezo. Kasneje, nekaj minut po 15. uri, pa je bil balon zaradi brezvetrja prisiljen k pristanku, v koordinaciji z operativno centralo pristaniškega poveljstva se je spustil na ploščad pri Sv. Roku v Miljah, kamor so prišli tudi karabinjerji in osebje finančne straže. Tako se je žal izjalovil prvi poskus preleta od Benetk do Ljubljane: drugi balon je namreč pristal na slovenski strani, v Portorožu.
Z letališča »Nicelli« na beneškem Lidu sta včeraj zjutraj vsak na svojem balonu vzletela slovenski pilot Grega Trček in njegov italijanski kolega Ser-gio Maron, s sabo sta imela tudi pismo, ki ga je župan iz Benetk Massimo Cacciari naslovil ljubljanski županji Viti Potočnik. V pismu je med drugim poudaril »simbolični pomen preleta.«
Prelet (prvi take vrste preko Jadranskega morja) je bila načrtovan že za petek, vendar so ga morali zaradi brezvetrja odložiti. Včeraj je bil veter v začetku ugoden, kasneje je pilotoma sreča obrnila hrbet, dalj časa sta zaman čakala, da ju spet požene proti Ljubljani, nakar sta se odločila za pristanek. Kot je povedal Maron, ki je doma iz Vicenze in je po poklicu pilot Alitalie, ga je brezvetrje zajelo nekje nad Miljami, pristanek pa ni bil enostaven,
V Kobljeglavi slovo od Milka Grgiča
y Četrtek so v kraško ze-i 1° na kobjeglavskem po-cpaliscu spustili žaro Mil-Grgiča. Njegova življenj-a pot se je nepričakova-r°g Potrgala v 73. letu sta-Q- Takole so o njegovem Q i')en ju spregovorili ob j. P^crn grobu: »Dragi Mil-■jJ’ Prijatelj in soborec. , °in življenjska pot se je l926^a decembra leta ,5 v skromni delavski na Padričah. V dru-si k-,Ste ddi štirje otroci, ti
TTojaJ°j:
je , mau h je umrla, ko ti pQ J 0 samo 18 mesecev. s6 ■ ncani osnovni šoli si , lzUčil za poklic vodovo-rjae8a inštalaterja in klepa-
ttiliri e-napo1 odraslega fas' erUCa 50 te italijanske ^ 'JdCne oblasti nasilno m. .zbale 30. marca leta sei 111 v italijanskem po-do l!6111 bataljonu si ostal Usn fPdulcije. Tedaj si se ko v Vnil,i z zlomljeno ro-koi n SV°i domači kraj. Ta-y, p0 Prihodu si se organi-tnj ,° aktivno vključil v ril OP11?0 s^uPino v °kvi-ngj0 ’ ^ je imela posebne sanipf za zbiranje orožja in etnega materiala. Iste-
ga leta si se vključil v enoto južnoprimorskega odreda. Ker si bil po naravi biser, preudaren in odgovoren si v enotah imel vidne in odgovorne funkcije. Za hrabrost in zasluge si prijel več državnih odlikovanj in dosegel čin rezervnega kapitana prvega razreda. Po končani vojni si se zaposlil v Ljubljani. V letu 1980 si se vpokojil in se preselil sem v Bobjegavo. Po naravi in značaju si bil izredno vsestranko delaven in aktiven, poln delovne energije. Hvležni smo za vse, kar si dobrega napravil in tega je bilo veliko.«
Matejka Grgič
Pustni nastop malih gojencev šole GM
Najlepši trenutki življenja vsakega izmed nas lahko postanejo res nepozabni, če jih doživimo ob spremljavi prijetne glasbe. V to so prepričani pedagogi šole »M. Kogoj«, ki med šolskim letom pripravljajo najmlajše na razne nastope. Tudi pust je bil prava priložnost za mlade glasbenike, ki so sooblikovali nastop v maskah«.
Gallusova dvorana je v petek gostila veselo vrsto pustnih šem, ki pa so se resno potrudile, da bi njihov nastop čim boljše uspel. Angelčki, čarovnice, Pika nogavička, Zoro in še mnogi drugi so poskrbeli za prijetne, razposajene skladbice, s katerimi so ustvarili vedro vzdušje. Mladi gojenci do dvanajstega leta starosti iz razredov klavirja, violončela, kitare in harmonike so predstavili izbor duhovitih skladb od starega menueta do narodne pesmi in sodobnejšega bluesa. Ameriški ritmi so še posebej pritegnili številne poslu-
šalce, ki so z aplavzom nagradili vse nastopajoče.
Starejši gojenci Glasbene matice pa se pripravljajo na tradicionalno prireditev »Glasbeniki ob prazniku kulture«, ki bo na vrsti v četrtek, 25. februarja. Nastopila bosta tudi Otroški zbor in Šolski orkester, prireditev pa bo povezoval Danijel Malalan.
ROP
Šola: Sv. Jakob za zamiznitev reforme
Področni svet didaktičnega ravnateljstva pri sv. Jakobu, zbran na seji dne, 18.2.1999, je podrobno analiziral načrt pokrajinske programske konference o reorganizaciji slovenske Šolske mreže na Tržaškem. Po kratki diskusiji, so člani soglasno sprejeli predlog, da se začasno zavrne katerokoli preureditev manjšinskega šolstva, ker ne temeljina javnih zakonskih osnovah.
IZLETI
spustiti se je moral tik mimo nekaterih struktur. Zatem je balon razstavil in ga naložil na dostavno vozilo, s katerim so ga spremljali po kopnem. Oprema bo služila pri naslednjih poskusih: Maron in Trček sta namreč napovedala, da bosta julija preletela Severni tečaj, z velikim zadovoljstvom sta tudi oba pilota ocenila svoje sicer delno neuspeli poskus, saj sta navsezadnje le preletela Jadransko morje. Maron pa se je s svojimi spremljevalci že včeraj odpravil proti Ljubljani, kjer bo izročil sporočilo Massima Cac-ciarija.
KINO
Nobelovec Cronin jutri v Mlramaru
Jutri bo gost Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru ameriški nobelovec James IV. Cronin. Visoko priznanje je prejel leta 1980 skupno z Val L Flichem za odkritje primerov nespoštovanja osnovnih principov simetrije v fiziki najmanjših delcev. Jutri bo v Miramaru vodil seminar na temo »Visokoenergetsko kozmično sevanje«.
0 metanizaciji na Vzhodnem Krasu
V torek, 23. t.m., se bo ob 20. uri zbral vzhod-nokraški rajonski svet na redni seji na svojem sedežu v Doberdobski ul. 20/3 na Opčinah. Na njej bo v glavnem tekla beseda o napeljavi plina in o ureditvi kanalizacije po vaseh Vzhodnega Krasa. Seje se bodo kot gostje udeležili tržaški občinski odbornik Uberto Fortuna Drossi s svojimi sodelavci ter predstavniki podjetja ACEGAS, ki bodo izdelali načrte na metanizacijo in kanalizacijo. Seja bo kot običano odprta javnosti.
ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.20 »Bači e abbrac-ci«, r. Paolo Virzi, i. France-sco Paolantoni.
EXCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »La sottile linea rossa«, r. Terrence Malick, i. George Clooney, Sean Penn.
ENCELSIOR AZZURRA
-	16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ballando a Lughanasa«, r. P. 0’Connor, i. Meryl Streep.
AMBASCIATORI
15.30,	15.10, 18.50, 20.30, 22.15 »A bug's life«, prod. Walt Disney.
GIOTTO MULTISALA 1
(Ulica Giotto 8) - 15.20,
17.00,	18.45, 20.30, 22.20 »Svitati«, i. Mel Brooks, Ezio Greggio.
GIOTTO MULTISALA 2
-	16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gloria«, i. Sharon Stone.
NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Nemi-che amiche«, r. C. Colum-bus, i. J, Roberts, S. Saran-don.
NAZIONALE 2-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Bagnomaria«, r.-i. Giorgio Panariello.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Attacco
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vršil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 14. marca izlet na MONTE ELMO. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 od 19.30 do 20.30.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH prireja JUBILEJNO ROMANJE V JORDANIJO, NA SINAJ IN V EGIPT od 13. do 20. marca 1999. Poudarek bo na bibličnih krajih in razlagi svetopisemskega ozadja krajev, ki jih bodo romarji obiskali. Za program in vse informacije kličite na tel. št. 040-211276 (na tel. tajnici pustite vaše ime in tel. številko).
KD KRAŠKI DOM obvešča, da je še nekaj prostih mest za velikonočni izlet v Rim, Pompei in Capri. Za podrobnejše informacije lahko kličete na tel. 040-327124.
"klub UPOKOJENIH KMETOV prireja petdnevni avtobusni izlet v Berlin, od 5. do 10. aprila t.L. Za vse informacije kličite na tel. št. 040-631494 ali ob sredah popoldne na 040-251196.
CjeC
Škofije
tel. 0038666 - 549588
VELIKONOČNI in PRVOMAJSKI paketi v TOPLICE
kjer je že pomlad
MADRID, PARIZ, BARCELONA...
1. majski paketi: &uj{28. 4.-2.5.)
n, KORČULI
Z letalom iz Ljubljane, pikniki, folklorne prireditve, plesi, igre, Dalmatinske klape...
SUPER ANIMACIJA
Križarjenje po Nilu, Hurgada, Sicilija, Rim, Grška tura...
		■			
BARI	26	39	12	75	42
CAGLIARI	4	63	16	25	33
FIRENCE	59	82	90	24	18
GENOVA	58	79	31	10	8
MILANO	69	49	16	66	41
NEAPELJ	4	56	83	43	79
PALERMO	63	12	55	87	11
RIM	74	44	15	22	59
TURIN	48	87	57	42	76
BENETKE	86	74	87	4	27
	
Nagradni sklad	27.722.642.165-lir
Brez dobitnika s 6 točk. - Jackpot	21.604.875.482 - lir
Brez dobitnika s 5+1 - Jackpot	5.544.528.433 - lir
61 dobitnikov s 5 točkami	90.893.900-lir
5.831 dobitnikov s 4 točkami	950.800 - lir
244.726 dobitnikov s 3 točkami	22.600 - lir
Pekarna	MATO/01 BAR
Slaščičarna
| Mogdo
Bazovica - Ul. Igo Gruden, 64
SLADOLEDI
TOGNETTI PAOLO


BmtLM© ©[LEE)^[L[IS©E
Gostovanje PDG - Nova Gorica Peter Barnes
NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA
Režija Jaša Jamnik
danes,	21. t. m. ob 16.00	RED C
v gledališču F. PREŠEREN v ROLJUNCU
Zaradi oddaljenosti gledališča F. Prešeren je SSG poskrbelo za AVTOBUSE, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Peljali bodo z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in TRGA OBER-DAN ob 19.30, iz BOUUNCA nazaj do OPČIN in TRGA OBERDAN pa ob 23. uri, z istih lokacij pa ob 15. uri, z odhodom iz Boljunca ob 18.30.
KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA OBČINSKA KNJIŽNICA - ŠK KRAS
vabijo na
Prešernovo proslavo
danes, 21. februarja 1999 ob 17. uri v društvenih prostorih v Saležu
Predstavitev prevoda Prešernovih poezij v italijanščino ob prisotnosti prevajalca GlORGIA DEPANGHERJA
Nastopali bodo:
recitatorja GORAZD MILIC in VERUSKA KUK GORAN OBAD - klavir
SKD PRIMORCC iz Trebč
prirejo ob dnevu slovenske kulture srečanje z avtorjem raznih publikacij RLDOM RUPLOM
danes, 21. februarja, ob 17. uri
v Ljudskem domu
Avtorja bo predstavilo BOGOMILA KRAVOS Glasbeni vložek: MARTINA FCRI IN PAOLO BCMBI Še vedno je no ogled fotografska razstava Maria Maganje Od Štivana do Barkovelj.	Toplo vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev fotomonografije Milan Grego in Živa Gruden
BENEŠKA SLOVENIJA
v ponedeljek, 22. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, v Donizettijevi ul. 3 -----------Vljudno vabljeni!----
Sl@¥EMSGC®)
Gostuje LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana
Jan VVilkovvski: TRDOGL AVC E K
Režija: Matija Milčinski V nedeljo, 28. t.m., ob 11. uri
v FinZgarjevem domu na Opčinah = OTROŠKA MATINEJA! =====
MoPZ Vasilij Mirk - SDD Jaka Štoka prirejata
PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE
Življenje je večen boj...
danes, 21. februarja 1999, ob 17. uri
v Kulturnem domu na Proseku
Sodelujejo mladi člani SKD Tabor z Opčin in MoPZ Vasilij Mirk
scena: Magda TavCar režija: Olga Luping
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca
priredi v petek, 26. februarja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren predavanje
ZAŠČITNI ZAKON
MED STVARNOSTJO IN PRIČAKOVANJI
gosta veCera bosta Rudi Pavšič - predsednik SKGZ in Sergij Pahor - predsednik SSO
--------Vabljeni!-------
VCERAJ-DANES
Danes, NEDELJA,
21.	februarja 1999
PETER
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.39 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 9.56 in zatone ob 23.55
Jutri, PONEDELJEK,
22.	februarja 1999
MARJETA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,5 stopinje, zraCni tlak 1019 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 80-od-stotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 6,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Umrli so: 83-letna An-na Ukmar, 79-letna Remi-gia Petronio, 76-letni Ser-gio Borri, 53-letni Giorgio Ralza, 96-letna Olivia Prodan, 56-letni Ermene-gildo Stopar, 97-letna Do-menica Manzin, 102-letna Carla Apollonio, 89-letna Agnese Cossutta, 77-letna Rosalia Serli, 74-letni Antonio Smilovich, 64-letna Maria Cester, 92-letni Giuseppe leranko, 78-let-na Anna Marsich, 80-letni Saverio Marmori, 88-Ietna Angela Furlan, 86-letni Antonio Gnezda, 65-letna Romana Bressan, 97-letna Anna Coverlizza, 69-letni Angelo Tauro.
I :	LEKARNE
Nedelja, 21. februarja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Istrska ulica 33, UL
Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči (tel. 040 212733). Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Istrska ulica 33 (tel. 040 638453), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253).
Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavije - Ul. Flavia 89.
Fernetiči (tel. 040 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Giotti 1 (tel. 040 635264).
Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. februarja 1999
Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Ul. Bernini 4 (tel. 040 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 040 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 040 274998).
OpCine - Proseška 3 (tel. 040 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od
19.30	do 20.30
Via Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Milje - Lungomare Venezia 3.
OpCine - Proseška 3 (tel. 040 215170) - s
predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Largo Piave 2 (tel. 040 361655)
118: hitra pomoC in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do
20.	ure in praznična od 8. do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita.
Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111.
Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040	3995053 in 040
3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14. di 17. ure.
Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
'M PRIREDITVE
SKD VIGRED IN OS »S. GRUDEN« vabita na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v petek, 26. t.m., ob 20.30 v prostorih OS »S. Gruden« v Sempo-laju. Nastopajo osnovnošolski otroci in KD Rovte-Kolonkovec z igro »Al s puško al s solato branili bomo našo zemljo zlato«. Vabljeni!
SKD PRIMOREC IZ TREBČ prireja ob DNEVU SLOVENSKE KULTURE v Ljudskem domu, danes,
21.	februarja 1999, ob 17. uri srečanje z avtorjem raznih publikacij ALDOM RUPLOM, katerega bo predstavila Bogomila Kravos. Srečanje bosta glasbeno popestrila Martina Feri in Paolo Bembi. Vabljeni!
KD VESNA gostuje ob dnevu slovenske kulture beneško gledališče z igro BENEŠKI PETROL. Vabljeni v dom Alberta Sirka, danes, 21. februarja, ob 18. uri.
MoPZ VASILIJ MIRK -SDD JAKA STOKA prirejata proslavo dneva slovenske	kulture
ŽIVLJENJE JE VEČEN BOJ.., danes, 21. februarja 1999, ob 17. uri, v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo mladi elani SKD Tabor z Opčin in MoPZ Vasilij Mirk. Scena Magda Tavčar, režija Olga Lupine.
KD IVAN GRBEC obvešča, da zaradi bolezni v ansamblu, ODPADE pred-
stavitev lepljenke MI SMO Z ROUT DOMA.
KD RDEČA ZVEZDA, OBČINSKA KNJIŽNICA in SK KRAS vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 21. februarja 1999 ob 17. uri v društvenih prostorih v Saležu. Nastopali bodo prevajalec Giorgio Depangher, recitatorja Gorazd Milic in Veruška Kuk, ob klavirju Goran Obad.
SKD TABOR - OPCINE - Prosvetni dom - danes, 21. t. m. z začetkom ob
17.	uri MEH IN SMEH ZA DOBRO VOLJO VSEH z glasbo diatonične harmonike in vižami iz naših klancev in uoštarij. Sodelujejo TRIO NO V ATO in EGON TAUCER ter humorist iz Montecukole TILJO FRTACIN. Ne zamudite te izredne zabavne priložnosti!
GLASBENA MATICA -Sola M. Kogoj vabi na vsakoletno Prešernovo proslavo »Mladi glasbeniki ob dnevu kulture«, v Četrtek, 25. februarja, ob
18.	uri v Gallusovo dvorano, ul. Manna 29. Nastopili bodo šolski godalni orkester, OPZ, komorne skpine, posamezni učenci in različnih razredov in recitator Daniel Malalan. Vabljeni!
KLUB PRIJATELJSTVA vabi v četrtek, 25. februarja, ob 16. uri, v dvorano v UL Donizetti 3, elane in prijatelje na srečanje s klavirskim nastopom in proslavo našega najveCjega pesnika. Sledila bo zakuska.
VAŠKA DRUŠTVA IZ BAZOVICE vabijo v soboto 27.2.99, ob 20. uri, v župnijsko kinodvorano na Proslavo MLADI OB PREŠERNOVEM DNEVU. Sodelujejo: vaška godba iz Komna in solisti, otroški zbor A.M. Slomšek, dijaki DTTZG Z. Zois. Vabljeni!
PD KOLONKOVEC, KD IVAN GRBEC, DOM JAKOB UKMAR vas vljudno vabijo na DAN SLOVENSKE KULTURE, v nedeljo, 28. februarja 1999, ob 16. uri v dvorani Doma Jakob Ukmar (Ul. Soncini). Priložnostni govor: Erika Jazbar. Nastopajo: Iztok Cergol - violina, MePZ Kolonkovec, ZPZ Ivan Grbec, skupina Istrski kantaduri.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vabi na otroško gledališko predstavo v nedeljo, 28. februarja, ob 16. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Predstavo Vida Pečjaka »Pobegli robot« bo v režiji Emila Aberška izvedel Amaterski mladinski oder iz Nove Gorice. Zgodba o robo-
KD VESNA_________________________
ob dnevu slovenske kulture gostuje
beneško gledališče
BENEŠKI PETROL
Vabljeni v dom Alberta Sirka
danes, 21. februarja, ob 18. uri
Vabimo Vas na odprtje razstave	KRT
Silvij Pečarič - Pecchiari	
Hvalnice	
Umetnika bo predstavila Loredana Bogliun	
V sredo, 24. februarja, ob 18.30	
v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20	
KD IVAN GRBEC		GODBENO
obvešča,		DRUŠTVO
da zaradi bolezni		
v ansamblu		NABREŽINA
ODPADE		še iskreno zahvaljuje
predstavitev lepljenke		vsem vaščanom
MI SMO		za lep sprejem
Z ROUT DOMA		ob priliki Pusta.
tu, ki so mu profesorji pozabili vgraditi srce, bo gotovo očarala najmlajše. Pričakujemo vas!
KD SKALA IZ GROPA-DE priredi v soboto, 6. marca 1999 PRAZNIK ZENA. Zabaval vas bo Zamejski kvintet. Rezervacije na tel. št. 040-226631 ali 040-226802, v večernih urah. Vabljeni!
3 OBVESTILA
PODPORNO DRUŠTVO TRŽAŠKA MATICA
sklicuje 2. redni občni zbor jutri, v ponedeljek,
22.	februarja 1999, ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 19.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11. Vabljeni elani.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi jutri, v ponedeljek, 22. februarja, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev fotomonografije BENEŠKA SLOVENIJA.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja jutri, v ponedeljek, 22. februarja, z začetkom ob
18.30,	četrti kongres krožka v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Vabljeni elani in prebivalstvo.
ODBOR ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mlade na prva srečanja misijona za mlade v stolnici sv. Justa. Jutri, v ponedeljek, 22. februarja, ob
20.30,	v torek, 23. februarja od 14. do 15. ure molitvena ura, ob 20.30 bo škof vodil spokorno bogoslužje in slovo od misijonskega križa.
VZPI-ANPI občinska sekcija Devin-Nabrežina prireja v torek, 23. februarja tradicionalno večerjo in družabnost, ki se bo letos odvijala v gostilni Suban v Trnovci z začetkom ob 18. uri. Informacije in prijave pri poverjenikih.
SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom - V torek,
23.	februarja, ob 20.30 bo Lojze Abram z besedo in sliko predstavil naravne lepote NOVE ZELANDIJE - AOTEAROA za domorodce. Pridite!
ODBOR SKD TABOR OPCINE sklicuje redni občni zbor v Četrtek, 25. t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Člani toplo vabljeni!
SKD F. PREŠEREN iz Boljunca priredi v petek, 26. februarja, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren predavanje ZAŠČITNI ZAKON MED STVARNO-
STJO IN PRIČAKOVANJI. Gosta večera bosta Rudi Pavšič - predsednik SKGZ in Sergij Pahor - predsednik SSO. Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA ob-vešCa, da bodo tečaji HACCP (nove določbe za higijensko zdravstveno samonadzorovanje nad hrano) od 18. do 21. ure ob sledečih datumih: 23,-26. 2. 1999 Zgonik, telovadnica - osmice, vinogradniki; 2.-5. 3. 1999 Nabrežina, knjižnica - vinogradniki, osmice, zelenjava; 8.-10. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - vinogradniki; 9.-12. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - osmice; 15.-17. 3. 1999 Opčine, dvorana Zadružne kraške banke - osmice; 16.-19. 3. 1999 Boljunec, gledališče Prešeren - vinogradniki, zelenjava in ostali.
ODBOR SKD PRIMORSKO sklicuje redni občni zbor v četrtek, 25. februarja 1999, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vsi člani ste toplo vabljeni!
KMEČKA ZVEZA prireja v četrtek, 25. t. m. ob 18. uri v prostorih razstavne dvorane Zadružne kraške banke na Opčinah predavanje na temo: izdelava, sušenje in zorenje klobas, salam in pršutov. Predaval bo dr. Stane Renčelj, avtor knjige »Suhe mesnine - narodne posebnosti«. Vabljeni!
KRUT obvešča, da se bodo 1. marca začele tedenske plavalne ure v termalnih bazenih. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicero-ne 8, od ponedeljka, 22. t.m. dalje, v uradnih urah. Tel. 040-360072.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. marca praznovanja dneva žena v gostilni Al Carso v Mavhinjah. Za informacije lahko kličete na tel. št. 040-291078 in 040-2916110, od 19.30 do 20.30, od ponedeljka do petka.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL in KOORDINACIJSKI ODBOR ŽENA organizirata kosilo ob priliki 8. marca - dneva žena - v gostilni Leban v Bazovici, ul. Gruden 53 (avtobus št. 39). Praznik bo razveselila harmonika. Prijave do 26. februarja na tel. št. 040-214222 (Opčine - v ponedeljek od 15. do 18. ure, v sredo in petek, od 9. do 12. ure) in 040-220710 (Sv. Križ - v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure. Vabljene žene in sorodniki!
SKLAD MITJA CUK
obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopol-
nilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov. (Tel. 040-212289, med 9. in 15. uro).
KROŽEK YOGA & OMC »AMANDITA« iz
Briščkov št. 2, prireja jutranje tečaje yoge, in sicer ob torkih in petkih, od 9.00 do 10.30. Za vpisovanje in informacije - tei-
st. 040-327488 ali 040-200916.
KUD	MAGNET
pričenja nov sklop tečajev, ki bodo potekali v prostorih srednje šole Iga Grudna v Nabrežini-
Informacije po tel. 040-220202, 040-364211, 040-220680.
Naš dolgoletni kapelnik in prijatelj
Stanko Mislej
je prejel visoko priznanje predsednika Republike in postal vitez.
Z njim se veselimo in mu iz srca Čestitamo
vsi pri godbenemu društvu Nabrežina
Za visoko priznanje viteza Republike Čestitajo
Stanku Misleju
družina Perini in sorodniki
	
H	ČESTITKE
V	LakotišCu NASA TETA 70 let ima. Da bi še veliko let plesala makareno in čačača, ji vsi voščimo iz srca.
V	LakoSCah je BOJAN KURET postal 14-letni fant. Da bi vedno bil zdrav in vesel ter igral na kitaro, mu Želita E. in M. - teta in stric.
21. februar, 4. ura zjutraj, -20 stopinj C., barja 100 in veC km na uro: brez pomoči babice se je tisto jutro rodila MI" RANDA. Ob njeni 70-let-nici ji iz srca voščijo in želijo, da bi še mnogo let živela zdrava in vesela, mož Miljo ter vsa vesela klapa.
H
Kam
po
bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Largo Piave
Drevored Čampi Elisi 59
Largo Sonnino 10
Trg Sansovino 6
Milje - Trg caduti libertž 2
Sesljan - drž.c. 14
SHELL
Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 1 Istrska ulica 212
ESSO
Largo Roiano 3/5
Ul. Giulia 2 (pri ljudskem
vrtu)
Opčine - cesta 202 (križišče)
IP
Riva O. Avgusta 2
ERG
Ul. Piccardi 46
API
Ul. F. Severo 2/5 Ul. Baiamonti 48
TAMOIL
Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24
AGIP	.
Devin (sever) - avtoces Devin (jug) - avtocesta ^
MALI OGLASI
----tel. 040 7786333
NA PROSEKU bo plesni tečaj latinsko-ameriških ple-sov v parih, primeren za vse starosti. Pohitite s prijavami, tel. 040-225657.
V RUPI prodam hišo s centralno kurjavo in vrtom. Tel. 0481-784019.
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna v dobrem stanju, 70 kv. m, z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. 040-412549 v večernih urah.
y SREDIŠČU OPČIN prodamo, skupaj z opremo,
nobro vpeljano trgovino jestvin in suhomesnin izdelkov.
Sodniška cenitev: 108.500.000.- Lir Za informacije telefonirati na 040/762046 od 13. do 14. ure. Pisne ponudbe: dott. Claudio MAIER, Via Vecellio 8 -34129 TRST (do 30 dni od dneva objave)
OBČINA TRST
Področje zo teritorialno načrtovanje
Ravnatelj službe za mestno načrtovanje
,	obvešča
“o namerava naslovna ustanova poveriti nalog v obliki znanstveno-tehničnega sveto-v™ia pri izdelavi podrobnega občinskega regulacijskega načrta za tržaško zgodovinsko jedro.
Poverjeni nalog temelji na podpori uradom upravne službe pri izdelavi navede-ne9o načrta in še posebno pri ugotavljanju potrebnih analiz, metodologij in tehnik Za njegovo izvedbo, določitvi vodilnih smernic za načrtovalno fazo, organizaciji dela v >>urodu za načrt«, določitvi navodil glede uresničitvenih oblik raznih faz za izdelavo načrta.
.. Profesionist, ki ga zanima sodelovanje pri selekciji za prevzem omenjene funk-c|io, lahko predloži ustrezno prijavnico na kolkovanem papirju, naslovljeno na zain-'Otesirano ustanovo.
Prošnje v kuverti s pripisom na zunanji strani »Incarico professionale per la con-solenza scientifica per la redazione del P.R.P.C. del Centro Storico di Trieste« morajo 0'ji naslovljene na Občino Trst - Comune di Trieste - Area Pianificazione Territoriale in Prispeti v občinski urad Ufficio Accettazioni Atti del Comune, soba št. 22, mezanin, v občinski palači na trgu Unita št. 4 do 12.30 dne 6. marca 1999.
Občina si ne prevzame nikakršne odgovornosti zaradi morebitnih zamud pri dostavi ali zaradi odpošiljanja v različen urad od navedenega. Odlagoditve niso dovoljene.
Prijavnico lahko dostavijo osebki s sledečimi izpolnjenimi pogoji:
1 • univerzitetna diploma v arhitekturi ali inženirstvu ali urbanistiki ter zadevne habi-litacije za opravljanje poklica.
k- Trajna in večletna izkušnja na področju mestnega načrtovanja v vsedržavnem obsegu, ki na primer vključuje:
izdelavo splošnih regulacijskih načrtov, ki se nanašajo na celotno občinsko ozemlje;
izdelavo izvršitvenih načrtov za zgodovinska jedra. obvestilo je objavljeno na obdnski oglasni deski od 20. februarja do 9- marca tl
° morebi,ne informacije tel. 040-6754733 slu2ben| RAVNATEU Prot. 99-4757/45/98/2	(Arh. Marina Cassin)
ALI SO TVOJI SOSEDJE ZELO GLASNI? ^
Sl ZNAŠ ZAGOTOVITI MIREN POČITEK?
2 UPORABO POSEBNIH MATERIALOV LAHKO IZOLIRAŠ STENE IN SE ZAVARUJEŠ PRED HRUPOM IZ SOSEDNJIH STANOVANJ
PLUTA - STEKLENA VOLNA - MAVČNE KARTONSKE OBLOGE - POLISTIROL - POLIURETAN ' KLOBUČEVINA - MELAMINSKA SMOLA - SVINEC
s° nekateri izolacijski materiali, ki jih lahko uporabiš.
l^LEFONIRAJ TAKOJ!
SKUPAJ bomo rešili tvoje probleme
Poleg tega imamo na zalogi velik izbor
Žarov - talnih oblog - vodnjakov - miz
- VAZ - PECI - KAMINOV - VRTNE OPREME
blaičicU pM$QM\Uoti
TRST - na Rocolu Drž. cesta 202 - III. km Tel. 040 910806
Urnik: 7.30 - 12.00 In 13.00 - 18.00: -~^SOBOTAH ZAPRTO e-mail:angmarsi tln.it
ENODRUŽINSKO,
opremljeno hišo z vrtom na Opčinah ali v neposredni okolici, išče za dobo 15 mesecev zakonski par z nemškim državljanstvom. Tel. 040-211016 v veCemih urah.
CVETLIČARNA ANGELA iz Boljunca obvešCa svoje cenjene odjemalce, da bo ponovno odprta 26. februarja z običajnim umikom.
DAJEM V NAJEM opremljeno enosobno stanovanje s tuSem in WC za 550.000 lir. Tel. 040-416132.
PRODAM fiat tempra SW 1600, oktober 1995, opremljen s klimatsko napravo, abs in airbag, 40.000 prevoženih km. Tel. 0481/82487 in 0481/597228.
NA KRASU dajemo v najem dobro vpeljano trgovino jestvinskih in nejestvin-skih artiklov (bivši tabeli X in XIV. Za informacije tel. št. 040-212114, od 8.30 do 9.30.
PRODAMO celotno opremo (police, hladilnik, prodajni pult, itd.) supermarketa z jestvinami (120 kv.m.). Klicati od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure na tel. 0338-3689660.
IŠČEMO stajico za 5-me-seCnega dojenčka. Kdor nam bi jo lahko daroval, je na-prošen, da kliče na tel. št. 040-635265 v večernih urah.
PRODAM avto alfa 75 v zelo dobrem stanju, star 10 let, z novimi gumami in komaj opravljeno revizijo. Cena po domeni. Tel. 040-251039, v večernih urah.
PRODAM FIAT SCUDO 1.9 D EL v dobrem stanju, letnik '96, s tremi sedeži, cena 18 milijonov lir ali po dogovoru. Tel. 040-281257 ali 0330-462560.
NA PUSTNO SOBOTO na
Opčinah je nekega pustarja močno zeblo, tako da mu je prišel prav sivi usnjeni plašč. Ce ga ne rabi več je naproSen, da ga prinese v Prosvetni dom na Opčine.
PRODAM Opel Tigra, 1400 kubikov, letnik november ’95, Ml optional, 65.000 km, v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. St. 0338-2811416.
PRODAM Passat Variant GL 1.8 bele barve (letnik 1991) s komaj opravljeno revizijo motorja. Tel. št. 040-251139.
OSMICO je v Lonjerju odprl FABIO RUZZIER. Toči belo in črno vino. Poskrbljeno za prigrizek.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči črno in belo vino. Vabljeni!
OSMICO sta odprla v Borštu Jordan in Diko Žerjal.
OSMICO je odprl Srečko Štolfa, Salež 46. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21.
OSMICO je odprl Josip Berdon, P ulje pri Domju, št. 123.
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini St. 8.
KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253.
KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouska, Zagradec, 1. Ob četrtkih zaprto.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, ob torkih in sredah zaprto, tel. 040-200898.
V	MEDJEVASI je osmica pri Borisu.
KRZNARSTVO
FRANCETICH
Kolekcije 98-99 krzna in novosti Ženske in moške pletenine -100% kašmir
Nerc - samec	od	3.300.000 lir
N ere - samica	od	3.900.000 lir
Kanadski svizec	od	1.350.000 lir
Lisica	od	1.750.000 lir
Tričetrtinski plašči iz P^i krov lake n (notranjost zajec)	od	440.000 lir
TAX - FREE
TRST, ul. Mazzini 22 - Tel 040/639259
ZAHVALA
SVOJCI
Milka Grgiča
se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Kobjeglava, Padriče, Sežana, Ljubljana,
21. februarja 1999
ZAHVALA
Pino
Prezzi
Ob izgubi našega dragega, se iskreno zahvaljujemo g. Milanu Ne-macu za poslovilne besede, vsem prisotnim bivšim kolegom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
SVOJCI
Sv. Ivan,
21. februarja 1999
ZAHVALA
Antonia Bukavec vd. Emili
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnjo pot.
SVOJCI
Prosek, Trst,
21. februarja 1999
ZAHVALA
Vsem, ki so počastili spomin naše drage
Dore Cenčič vd. Zuppin
nam izrazili sočustvovanje in jo pospremili na zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo.
SVOJCI
Milje,
21. februarja 1999
ZAHVALA
SVOJCI
Marije Samec vd. Ota
se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali.
Kroglje,
21. februarja 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin nase drage
Ane Hrvatič vd. Coretti
Posebna zahvala dr. Kos in gospodu župniku.
SVOJCI
Log.
21. februarja 1999
t
Zapustila nas je naša predraga mama in nona
Ivanka Danev vd. Lenisa
Žalostno vest sporočamo vsem, ki so jo spoštovali in imeli radi sinova David in Franko, hči Valentina ter ljubljena vnuka Erik in Danijel
Pogreb bo v torek, 23. februarja, ob 12.30. Uro prej bo draga mama ležala v domači cerkvi na Opčinah.
2e vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki jo bodo počastili in pospremili na zadnji poti.
Opčine,
21. februarja 1999
(Pogrebno podjetje - Ul. Torrebianca 34)
Mamica moja, ljubezen moja, oči se mi solzijo, srce mi krvavi, vedno te bom ljubila, kjerkoli si!
Tvoja Valentina
Mama, hvala za vse, kar si nam dala in za tvojo neizmerno ljubezen do nas.
Tvoji otroci
Ob bridki izgubi drage mame Ivanke izreka sinu Davidu in svojcem iskreno sožalje
cerkveni pevski zbor Sv. Jernej z OpCin
Ob nenadni izgubi drage mame Ivanke izrekajo Davidu Lenisi in svojcem iskreno sožalje
upravni in nadzorni odbor, ravnateljstvo in uslužbenci Zadružne kraške banke
Ob izgubi drage mame Ivanke izrekamo iskreno sožalje Valentini, Davidu in Franku
Suzana, Beti, Tatjana, Elena
Uslužbenci in odbor društvene prodajalne na Opčinah izrekajo iskreno sožalje Valentini Lenisa ob težki izgubi drage mame.
t
Dne 18. februarja nas je nepričakovano zapustila naSa draga žena in mama
Marija Košuta por. Cattonar
Žalostno vest sporočata mož Francko in sin Paolo, sestri z družinama ter ostalo sorodstvo
Pogreb bo v torek, 23. februarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v UL Costa-lunga v nabrežinsko cerkev.
Sv. Križ, Nabrežina,
21. februarja 1999 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Draga sestra Marija, za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi se te bomo spominjali po tvoji dobroti in skrbi za najbližje. Nikoli te ne bomo pozabili.
Sestra Cvetka z možem Dušanom, neCak Giorgio z ženo Nevenko ter otroka Katja in Sandi
Ob nenadni izgubi drage žene in matere Marice Cattonar izreka iskreno sožalje svojemu predsedniku Francu in tajniku Paolu
SD Vesna
Ob prerani izgubi drage žene in mame izreka občuteno sožalje predsedniku SD Vesna Francu Cattonarju in sinu Paolu
KD Vesna
Ob izgubi drage žene Marije izreka globoko sožalje Francu Cattonarju in družini
FC Primorje
Ob izgubi drage žene Marije izreka iskreno sožalje predsedniku SD Vesna Francu Cattonarju in družini
NK Kras
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin dragega
Borisa
Sardoča
Posebna zahvala g. župniku Francu Svari za ganljive besede, Sempo-lajskemu cerkvenemu pevskemu zboru, pevskemu zboru Fantje izpod Grmade, vaščanom, upravi in kolegom Magesta Spa, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Sempolaj,
21. februarja 1999
t
18. t.m. nas je zapustila naša draga mama in nona
Adalgisa Busetti vd. Sullini
(Cisa)
Žalostno vest sporočajo hči Ada z možem,
vnukinja Iris z Mikijem in drugo sorodstvo
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 22. februarja, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev.
Križ, 21. februarja 1999
t
V 83. letu starosti je zapustila svoje drage
Milena Furlan vd. Caharija
Žalostno vest sporočajo sin in sestri ter vsi sorodniki
Pogreb bo v torek, 23. februarja, ob 10.30 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v nabrežinsko cerkev, kjer bo ob 11. uri sv. maša.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, Nabrežina,
21. februarja 1999 (Pogrebno podjetje F. Preschern)
20. 2. 1998	20. 2. 1999
Ob prvi obletnici smrti naše drage
Anice Petaros por. Krmec
se jo spominjajo
mož Riccardo, sin Boris z družino in sestra Marija
Dolina, BorSt, 21. februarja 1999
ZAHVALA
Gino Brišček -Brissi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in se poklonili njegovemu spominu.
SVOJCI
S. Bonifacio (Verona), Barkovlje,
21. februarja 1999
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin drage
Ivanke Kralj vd. Vižintin
Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Stuparich v Sesljanu.
SVOJCI
Sesljan, Kontovel,
21. februarja 1999
NOVICE
Poštni uradi odprti popoldne
Združenje za zaščito potrošnikov ADOC je te dni poseglo pri ravnatelju poštne službe, da bi zadnji teden pred iztekom roka za plačilo takse za posest avtomobila, omogočili poravnavo obveznosti tudi v popoldanskem Času. Poštni uradi v Gradežu, Ronkah, Gorici (glavna pošta), Tržiču, Gradišču in Krminu bodo tako v prihodnjem tednu odprti od 8.30 do 18. ure. V soboto bodo uradi zaradi zaključevanja računov odprti le do 12. ure. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo v večjih poštnih uradih posebno okence namenili samo za plačila tekočih računov oziroma avtomobilskih taks.
GORICA / SREČANJE NA POKRAJINI
Obisk delegacije Italijanov iz Pirana
Pobudnik je bil časopis Soča/lsonzo Poudarek čezmejnemu sodelovanju
GLEDALIŠČE / KC L. BRATUŽA^
Niz veseloiger Iskrivi smeh na ustih vseh
Start danes z Odrom 90
Matineja vokalnih solistov
Matineja vokalnih solistov, bi lahko poimenovali današnji koncert, ki ga v avditoriju prireja društvo Lipizer. Ob 11. uri bosta nastopila mezzosopranistka Clara Giangaspero ter basist/baritonist Eugenio Leggiadri Gallani, ob spremljavi pianistke Sabine Arru. Izvajala bosta odlomke iz znanih del Mozarta, Rossinija in Thomasa.
Občni zbor Pro Logo
Na sedeZu v Mazzinijevi ulici 7 bo jutri ob IS.uri občni zbor združenja Pro Logo. Razpravljati bodo o dejavnosti v lanskem letu, o programu za leto 1999, o obračunu in proračunu. Člani, ki so v zamudi, lahko poravnajo članarino pred občnim zborom.
Kongres SKR za Ronke in Poljan
Krožka SKP iz Ronk in Poljana prirejata danes ob 10.30 na sedežu na Trgu Oberdan v Ronkah skupni kongres. Po razpravi in glasovanju o kongresnih dokumentih bodo -izvolili 6 delegatov za pokrajinski kongres, ki bo 26. in 27. februarja v Gorici in obnovili vodstvo, ki bo izvolilo tajnika obeh krožkov.
Otroško popoldne v Štmavru
V Stmavru prirejajo danes otroško popoldne z Janezom Bitencem. Ob 14.30 bodo zaigrali igrico Čarodejni klobuček, nastopil bo otroški pevski zbor iz Stmavra pod vodstvom Nadje Kovic. Prireditev bo v nekdanji šoti na pobudo KD Sabotin. V šoli je še na ogled razstava Življenje v frontnem zaledju.
Makedonca za zapahi
Policija je v Četrtek na letališču v Ronkah priprla dva makedonska državljana, A.R. Rojnica in A. Ja-nevskega. Z ukradeno bankomat kartico sta iz bankomata Goriške hranilnice dvignila dva milijona lir. Kartico sta malo pred tem ukradla nekemu uslužbencu. Sicer pa je policija prebrskala tudi avtomobil, v katerem sta se "turista” pripeljala in našla nekaj osebnih dokumentov za katere domnevajo, da so bili ukradeni, ter drag radijski sprejemnik.
■

1
V Gorici se je v petek mudila delegacija italijanske skupnosti "Giuseppe Tartini” iz Pirana. Delegacijo je sprejel predsednik Giorgio Brandolin, ki je poudaril pomen utrjevanja iskrenega prijateljstva in razvijanja sodelovanja na vseh ravneh. Sodelovanje v obmejnem prostoru se je začelo že pred desetletji in to v bistveno drugačnih in težjih pogojih, je poudaril predsednik Pokrajine ter ob tem naglasil nova prizadevanja, ki jih skušajo uskladiti in uresničiti preko Čezmejnega pakta o sodelovanju. Pri utrjevanju takih odnosov imajo pomembno vlogo tudi mediji, je naglasil Brandolin. Tudi do obiska je prišlo po posredovanju časopisa Soca/Ison-zo. Pred Časom je namreč uredništvo SoCe v Piranu predstavilo Časopis in ob tej priložnosti se je začelo dogovarjanje za obisk.
Delegacija iz Pirana, v kateri je bil tudi najvišji predstavnik občine, si je na gradu ogledala tudi razstavo »1918 - leto zmage« ter imela nato v konferenčni dvorani še srečanje, kjer so predstavili zbornika »II Trillo« in »Lasa pur dir«. Srečanja sta se udeležila tudi župana Gorice in Nove Gorice. (Foto Bumbaca)
V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža se danes pričenja niz gledaliških prireditev s skupnim naslovom Iskrivi smeh na ustih vseh v organizaciji Bratuževega centra in Zveze slovenske katoliške prosvete. Niz veseloiger ljubiteljskih odrov, ki naj bi ga odslej prirejali vsako leto, bodo začeli Člani skupine Oder 90 s premiero Mrtvi ne plačujejo davkov, ki jo bodo uprizorili danes ob 17. uri v veliki dvorani KC. Revija se bo nadaljevala do 11. marca.
Glavno breme pri ure-
Slovenski kulturni praznik v Tržiču
»Prišel je trenutek za ... slovensko kulturo«. Tako so poimenovali prireditev, ki bo jutri ob 20.30 na pobudo slovenskega društva TržiC in tržiške občine v počastitev praznika slovenske kulture. V občinskem gledališču v Tržiču bodo nastopili otroški pevski zbor Veseljaki iz Doberdoba, Miro Božic in Blaž Pucikar na orglicah in klavirju, recital Prešernovih pesmi bo izvajala igralka Ničla Panizon, zapeli bodo Fantje izpod Grmade in elani komornega zbora Glasbene matice, priložnostni nagovor pa bo imela Milena Vittori. Celoten potek prireditve bo dvojezičen.
Društvo TržiC si tudi z jutrišnjim večerom, Čeprav med številnimi organizacijskimi in drugimi težavami, uspešno utira pot med rojaki v Laškem in posebej v Tržiču. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela go-riška pokrajinska uprava.
Pravljica Trump v Feiglovi knjižnici
Kot je že v navadi, bo tudi ta mesec v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici pravljična urica. Tokrat bo Barbara Rustja pripovedovala pravljico Trump. V gozdu se zadnje Čase dogajajo Čudne stvari. Prišla je nova skrivnostna žival. Po podrasti pa grozeče odmeva: »trump, trump, trump...«. Kdo bi bil dovolj pogumen, da ne bi zbežal?... Na tleh so zagledali ogromne stopinje. Vodile so mimo velikih dreves in prek blatnega rečnega korita...
Če vas zanima, kako se pravljica konca, se pridružite drugim otrokom jutri, 22. februarja, ob 17. uri v mladinski sobi Feiglove knjižnice.
snicitvi niza gledaliških predstav so prevzeli elani dramske skupine PD Standrež, ki bodo zaigrali dve od petih predstav. Program revije amaterskih odrov je naslednji; po današnji predstavi Odra 90 bo v Četrtek, 25. t.m., ob 20.30 nastopil3 dramska skupina PD Standrež s komedijo Zares čuden par; v nedeljo-28. t.m., ob 17. uri bo nastop dramske skupin6 KPD Franc Zgonik iz Branika z delom Glavni dobitek. Sledili bosta 56 dve predstavi v komorni dvorani: 4. marca JaZ sem Berto, v izvedbi dramske skupine PD Standrež in 11. marca Urica s klepetuljam3 Vanko in Tonco.
»Naš namen je, da bi revija postala del redn® dejavnosti v okvira KC»Lojze Bratuž«in prepričani smo, da bo odziv amaterskih odrov, tako iz zamejstva kakor iz sosednjega območja v Sloveniji, prihodnje leto večji«, pravi predsednik ZSKP Damjan Paulin.
moška
oblačila
F
^	GORICA
ul. Carducci 24 tel. 0481 /537561
NAČRTOVANJE NOTRANJIH PROSTOROV • POHIŠTVO IN POHIŠTVENI DODATKI • DIZAJN • TKANINE • PREPROGE • SVETILA FORM srl - KRMIN, Ul. Vino della Pace 36/B (ind. cona) • Tel.: 0481/630257, faks: 0481/630337 • ob sobotah odprto non stop
JHiOMET / DOGOVOR O GLOBAH
PRISELJENCI / LJUDSKA STRANKA
KINO
S	IZLETI
VCERAJ-DANES
Novogoriški vozniki bodo morali plačati
Stanje ni alarmantno
Odgovor na pobudo Lige V petek obisk Violanteja
Občinski odbornik za mestno policijo Luigi Coa-na (NZ) se veseli dogovo-ra> ki so ga dosegli v Novi Gprici na srečanju z načelnikoma UNZ Ceferinom in operativne centrale Lebanom, županom Špacapanom in načelnikom upravne note Nova Gorica Maf-fijem (Coano sta spremlja-m poveljnik mestnih redarjev Stacul in kapetan ^aesini), da bi novogoriške avtomobiliste prisilili k plačevanju glob za prometne prekrške tostran meje. doslej se je dogajalo, da so Voznikom sicer zadržali Vozniško dovoljenje, ven-nar zaman: namesto da bi plačali globo in dobili na-Zaj vozniško, so doma Prijavljali izgubo dokumenta in dobili novega. Odslej to ne bo mogoče, Saj bodo iz Gorice javljali novogoriški policiji imena krsilcev. kdor bo skušal kljub temu dobiti duplikat dokumenta, bo tvegal ka-Zenski postopek zaradi Jažnih izjav, vozniško pa no dobil nazaj v Gorici le P° plačilu globe.
Coana je zelo vesel
uvedbe tega represivnega čezmejnega sodelovanja, in je prepričan, da bo prispevalo k bistvenemu izboljšanju danes kaotičnih prometnih razmer. Ukrep zadeva le voznike z novogoriškega območja, odbornik pa že razmišlja, da bi v okviru mešane komisije za maloobmejni promet uvedli pregon tudi voznikov iz drugih krajev in tudi, ko ni zaseženo vozniško dovoljenje.
Na sedežu ljudske stranke (PPI) je bilo vCeraj solidarnostno srečanje o beguncih ter pogovor o delu v ustanovah in organizacijah, ki skušajo tem osebam pomagati. Srečanje, kjer sta spregovorila pokrajinski tajnik stranke Franco Brussa in predsednik združenja ANOLF Lucio Gregoretti, so pripravili kot odgovor na pobudo Severne Lige, ki je včeraj začela zbirati
podpise za referendum za odpravo zakona Ture o -Napolitano o priseljevanju.
Pobudo Lige sta označila kot poskus demagoške-ga ustrahovanja oseb, ki prihajajo iz drugih okolij in ki so se v FJK dobro integrirale v skupnost, tudi zahvaljujoč vlogi in pobudam humanitarnih ustanov in združenj. Navedla sta nekaj zelo zanimivih podatkov, ki spodbijajo trditve, ki jih v določenih krogih širijo z jasnim namenom zavajanja in ustrahovanja. V vsej FJK je okrog 3.500 priseljencev, ki so se znali vključiti v okolje in ki v glavnem opravljajo najbolj umazana in slabo plačana dela.
Gregoretti je posebej opozoril, da je Dežela zanemarila naloge, ki so v njeni pristojnosti pa tudi ni znala uporabiti finančne sredstva, ki jih daje država (samo lani 1,2 milijarde lir). O teh vprašanjih bo spet govor v petek, 26. t.m., ob obisku predsednika poslanske zbornice Violanteja.
RONKE / VCERAJ NEKAJ PO 24. URI
Smrtna nesreča
No avtocesti umrl 27-letni avtomobilist
Smrtna prometna nesreča se je zgodila vCeraj ponoči na avtocesti A 4 na območju občine Ronke. Življenje je izgubil 27-letni delavec Luca Mosso, doma v Tricesimu.
Po ugotovitvah prometne policije je Mosso vozil mercedes 200 E v smeri MošCenice - Vileš. V avtomobilu je bil sam. Avtomobil je zaneslo s ceste, v desno, kjer je silovito trčil v sklanati rob ter se zatem nekajkrat prevrnil. Razbito vozilo se je ustavilo šele kakih 200 metrov od kraja, kjer je zavozilo s ceste. Nesreča se je zgodila okrog 0.30 ponoči. Preiskavo vodi prometna policija iz Palmanove.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
ISKRIVI SMEH,
NA USTIH VSEH
Niz veseloiger ljubiteljskih odrov od 21. februarja do 11. marca 1999
KULTURNI CENTER LOIZE BRATUŽ - VELIKA DVORANA:
Nicola Manzari: MRTVI NE PLAČUJEJO DAVKOV, SKPD M. Filej-Oder 90, danes, 21. februarja 1999, ob 17. uri;
Neil Simon: ZARES ČUDEN PAR, Dramski odsek PD Štandrež, četrtek, 25. februarja 1999, ob 20.30;

Fran Lipah: GLAVNI DOBITEK, Dramska skupina KPD Franc Zgonik Branik, nedelja, 28. februarja 1999, ob 17. uri.
KULTURNI CENTER LOIZE BRATUŽ KOMORNA DVORANA:
P.cbert Anderson: JAZ SEM BERTO, Dramski odsek PD Štandrež,
četrtek, 4. marca 1999, ob 20.30.
Urica s klepetuljama
Niz VeSeLoIgEr^ VANKO IN TONGO, četrtek,
MuBjTeLjSkIM °dRoV
11. marca 1999, ob 20.30.
DRUŠTVO TRŽIČ v sodelovanju z ObtlHO TRŽIČ
pod pokroviteljstvom POKRAJINE GORICA
Prišel je trenutek ...
za slovensko kulturo Govorila bo MILENA VITTORI
Jutri, 22. februarja 1999, ob 20.30 OBČINSKO GLEDALIŠČE V TR2ICU VSTOP PROST
Stum/iiiMsiK©
Arthur Miller
VSI MOJI SINOVI
Režija Zvone Šedlbauer
I.	PREMIERA
Jutri, 22. t. m., ob 20.30
ABONMA RED A
II.	PREMIERA
V torek, 23. t. m., ob 20.30
ABONMA RED B
V Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20)
Za ponedeljkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu
GORICA
VnTORIA 1 15.30-18.40-21.40 »La sottile linea ros-sa«. L Sean Penn, George Clooney, Nick Nolte.
VTITORIA 3 15.00-16.50-18.40-20.30-22.20 »Bug’s li-fe«. Walt Disney.
CORSO RdeCa dvorana:
16.00-	18.00-20.00-22.15 »Svitati«. E. Greggio in M. Brooks.
Modra dvorana: 15.15-17.30-19.45-22.00 »Nemiche amiche«. I. S. Sarandon in J. Roberts.
Rumena dvorana: 15.00-17.15-19.45-22.00 »Gloria«.
I.	Sharon Stone.
TRZIC
EKCELSIOR 15.00-16.50-18.40-20.30-22.20 »Bug’s Life«. Walt Disney.
COMUNALE 16.00-
18.00-	20.00-22.00 »Bači e abbracci«. Rež. Paolo Virzi.
ČEDAD
RISTORI 18.00-21.00 »Vi presento Joe Black«.
a PRIREDITVE
SPDG priredi v Četrtek, 25. t.m., ob 20.30 društveni veCer v predavalnici knjižnice v Križni ulici 3. Zdenko Vogrič bo predvajal filmski zapis o vrhovskem pustu ter še nekaj drugih filmov.
PD RUPA/PEC vabi 27. t.m. ob 20.30 na dan slovenske kulture. VeCer bo popestrila predstavitev zbirk Zore Saksida Goska brez noska in Prav zares, ki sta izšli pri Pastirčku. Priložnostna misel: Janez Povše. Nastopili bodo tudi recitatorji ter mešani in otroški zbor Rupa/PeC.
KD OTON ZUPANČIČ priredi 6. marca v gostilni Turri družabnost ob dnevu žensk. Prijave in informacije pri Marti tel. 0481/21407.
n RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU V GORIG je do 28. februarja postavljena razstava Zarek ustvarjalnega duha - skupinski poklon umetnikov v spomin na Avgusta Černigoja. Ogled ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
GALERIJA ARS vabi v sodelovanju z ZSKP na ogled razstave treh mladih ustvarjalcev: Dimitrija Brajnika, Ivana Zottija in Ivana Žerjala, ki je postavljena v Kato-liški knjigami.
□ ČESTITKE
V soboto, 12. fetmiarja, je bilo na Krvavcu državno tekmovanje slovenskih bank v smučanju. LIVIO ROŽIC, uslužbenec Kmečke banke Gorica, je osvojil 1. mesto. Čestitajo mu vsi prijatelji smučarji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja ob 8. marcu tradicionalni izlet v Čedad in družabnost v Gaglia-nu. V programu je voden ogled mesta, sprejem pri županu, skupno kosilo in družabnost v gostišču Al Fogolar. Prijave na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. marca.
PD in PEVSKI ZBOR RUPA/PEC prirejata od 25. do 29. avgusta tradicionalni izlet v Amalfi in Capri. Informacije pri Tanji Kovic tel. 0481/882285.
PRISPEVKI
V	počastitev spomina Slavka Lupina daruje brat Vilko z ženo Hildo 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža in 100 tisoč lir za pevski zbor Oton Zupančič.
V	počastitev spomina Slavka Lupina daruje žena Ema z družino 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža.
V	počastitev spomina moža Slavka Lupina daruje žena Ema 100 tisoč lir za KD Oton Zupančič.
Namesto cvetja na grob Nina Dibarbore darujeta Anka in Mila-din 100 tisoč lir za Dijaški dom Gorica.
Marica Ciglič iz Pod-gore je za Društvo slovenskih upokojencev darovala 50 tisoč lir.
pg ČRPALKE
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste
IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul. Matteotti
ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Bolto FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti v Marjan RONKE
ERG - Ul. Aquileia
POLJAN
AGIP - Ul. Redipu-glia
Podatki iz matičnega tirada goriške občine od 13. do 19. februarja:
RODILI SO SE: Giulia Cargnel, Paolo Cossi, Ales-sia Giacomini, Elisa Tosel-
li.
UMRLI SO: 75-letna Giannina Bardus, 69-letna Maria Marchi, 71-letni Orlando Pagaggi, 35-letna Ivana Nadalutti, 91-letni Achille Gon, 84-letni Angelo Custode, 74-letna Silvia Rietti, 94-letna Regina Lui-sa, 86-letna Nives Buzzin, 74-letni Giovanni Battista Dibarbora, 88-letna Maria Bremec, 58-letni Sergio La-bartino, 84-letna Ludmilla Gomiscek, 90-letna Arma Paulin, 69-letna Pavla Obljubek, 88-letna Antonia Miniussi, 82-letni Oliviero Obizzi, 97-letna Ines della Zotta, 65-letna Lorenza Gabbana.
OKLICI: uslužbenec Maurizio Dal Bo in brezposelna Mariagrazia Benu-to, profesor Alessandro Quinzi in študentka Daria Pavio.
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340.
POGREBI
JUTRI, iz Gorice: 10.30, Francesca Fornasari iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.45, Ines Cecchet vd. Cecchet iz bolnišnice Janeza od Boga v Poljan.
Iz Tržiča: 9.45, Giovanni Tognan iz splošne bolnišnice; 10.40, Nerina Franco vd. Soigo iz splošne bolnišnice.
ZAHVALA
Ob smrti dragega
Slavka Lupina
se zahvaljujemo g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so sočustvovali z nami.
Žena Ema z družino
Štandrež,
21. februarja 1999
GASOUO SU JELA
:■
VOLVO S80 D
NOVI VOOU MODEL TUtBODIZUV
Na platnu občudujemo dizajn, čar, prestiž. Na cesti pa zmogljivosti novega turbodizla z neposrednim vbrizgom: 2460 ccm, 140 KM (103 kW). Kjerkoli je, vsekakor, boste pri novem S80 D občudovali udobnost. Udobnost avtomobila visokega razreda Volvo.
VOLVO
V soboto 20. in nedeljo 21. februarja vas vabimo na uradno predstavitev.
Crali
GORICA - ul. III Armata 180 - Tel. 0481.21073
TRST / V PETEK V GLEDALIŠČU VERDI
ZAGREB / SABOR O ODNOSIH $ SLOVENIJO
Z listino podprli projekt »Brez meja«
Dokument ki podpira kandidaturo tromeje, je prebral Antonione
Stališča pravašev niso dobila podpore
Po posegu Dapiča so predstavniki drugih strank podprli politiko ministra Graniča
TRST - V petek smo v tržaškem občinskem gledališču »G. Verdi« doživeli nevsakdanji večer (£ KROMA). Dežela FJK je izbrala slovesen in simboličen prostor za predstavitev dokumenta, ki vsebuje cilje in predloge mednarodnega projekta »Brez meja« (njegovo vsebino objavljamo posebej). j
Program je povezovala še vedno prikupna televizijska napovedovalka Maria Giovanna Elmi, sicer žena trbiškega podjetnika Ga-brieleja Massarutta, ki si je prvi zamislil ta velikopotezni mednarodni projekt. Dokument so s svojim podpisom podprle že neštete vidne osebnosti. Na oder je stopil predsednik deželnega odbora FJK Roberto Antonione, ki je poudaril, da je manifestacija že konkreten korak v smeri mirovnega procesa. Pridružil se mu je slovenski podtajnik za zunanje zadeve Ernest Petrič, ki je spregovoril v slovenščini: povedal je, da se je ideja o skupni olimpijski kandidaturi za 1. 2006 istočasno razširila v treh deželah in da ocenjuje dokument kot nekaj edinstvenega. Ne samo športniki, vsi bi namreč sodelovali in ojačili vezi med Trstom, Ljubljano in Celovcem ter odpravili sence, ki so v preteklosti ovirale prijateljske stike. Dokument je bil na OZN lepo sprejet, zato gleda tudi Petrič zelo optimistično v bodočnost. Tudi celovški župan Harald Scheucher je navdušen nad pobudo, ki oživlja prvotni olimpijski duh De Coubertina; poudaril je tudi dejstvo, da ima kandidatura
naših dežel »čiste roke« in želi olimpijskemu gibanju vrniti izgubljeno nedolžnost. Tržaški podžupan Roberto Damiani je poudaril, da je kultura izhodišče in cilj, ki naj Trstu odpre predolgo zaprte meje.
Maria Giovanna Elmi je na oder povabila še številne osebnosti, ki so se kakorkoli vključile v pobudo (trbiški župan Baritussio, dež. odbornik za šport Dressi, dež. preds. olimpijskega odbora Ferluga, itd...). Vsakdo je izrazil kratko misel, med drugimi tudi podpredsednik deželnega sveta FJK "Miloš Budin, ki je menil, da so meje le prehodna ovira, ki jo sedaj vendarle odpravljamo. Lepo je bilo slišati generala Romaninija, poveljnika vojaških sil v FJK, ki je dejal, da je z vojsko dolga leta stražil meje, a je sedaj zelo vesel, če jih več ne bo.
Koroška dežela je zasta-
vonoša olimpijske kandidature in si še najbolj konkretno prizadeva za uspeh; Avstrijci so že sestavili himno »Ohne Grenze - Brez meja - Senza confini«. Predstavili so lep dokumentarec, ki si ga je Mednarodni olimpijski odbor že ogledal; organizatorji so v njem prikazali naravne lepote in športne objekte, ki bi ZOI nudili lep in primeren okvir.
Nato se je gledališče spremenilo v »disco«, po katerem so švigale laserske luči. »Laser show«, ki so ga izdelah v Celovcu, je vseboval simboliko, kjer so bili zastopani dežele, mestni grbi, šport in seveda sponzorji. Prireditev se je zaključila v najbolj mednarodnem in univerzalnem jeziku: izraelski dirigent Daniel Oren je botroval krstnemu nastopu novorojenega »Filharmoničnega orkestra gledališča Verdi«, v katerem
so se članom opernega gledališča pridružili kakovostni mladi glasbeniki.
Spored je želel zastopati germansko, slovanko in italijansko kulturo. Orel je z velikim zanosom dirigiral Uverturo iz opere »Obe-ron«, ki jo je spisal nemški skladatelj Carl Maria von VVeber, nato Uverturo-Fan-tazijo iz baleta Romeo in Julija ruskega skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega, nazadnje pa še Uverturo iz Verdijeve opere »Moč usode«. V njej je Oren Filharmonični orkester povedel do ognjevite in virtuozistične izvedbe, ki bi lahko povsem izničila praznoverne predsodke, ki spremljajo Verdijevo opero. Izraelski dirigent in Filharmonični orkester so navdušili tudi petkovo občinstvo, zato so po viharnem ploskanju Verdijevo Uverturo v celoti ponovili.
Katja Kralj
ZAGREB - Hrvaški sabor je na petkovi seji razpravljal o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Razprave ni dokončal, zato se bo nadaljevala še prihodnji teden. Ante Dapič, predsednik Hrvaške stranke prava (HSP), ki je predlagala uvrstitev te točke na dnevni red, je pojasnil, da HSP ni sovražno nastrojena proti Sloveniji, vendar bi morali biti "čisti računi" v prednostnem interesu obeh držav.
Dapič je prebral dele memoranduma o Piranskem zalivu, ki ga je sprejel slovenski parlament, češ da hrvaška javnost s tem ni dovolj seznanjena. Poleg Piranskega zaliva je omenil kopensko mejo na tromeji med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, ki je po njegovem mnenju sporna, posebej ostro pa je njegovo stališče do vprašanja Trdinovega vrha.
"Danes je samo še en kraj na Hrvaškem pod tujo vojaško zasedbo - to je Trdinov vrh, ki je pod nadzorom Slovenske vojske.” Po njegovem mnenju bi morala Hrvaška vojska odrediti destdnevni rok za umik Slovenske vojske s Trdinovega vrha, umik pa naj bi nadzirale posebne enote hrvaškega notranjega ministrstva.
Dapič se je dotaknil tudi vprašanja deviznega dolga Ljubljanske banke. Po njegovem mnenju je arbitraža, s katero naj bi poskušali rešiti to vprašanje, "le lepše ime za legalizacijo kraje". Pritisk za rešitev tega vprašanja bi lahko Hrvaška na slovensko stran izvedla prek slovenskih počitniških hišic in domov na Hrvaškem.
Kar pa zadeva jedrsko elektrarno v Krškem, HSP meni, da hrvaškemu elektrogospodarstvu "ne bi bilo treba iskati usmiljenja in pravice na slovenskih sodiščih", slovensko elektrogospodarstvo pa bi moralo povrniti škodo, ki jo je hrvaško elektrogospodarstvo utrpelo, ker mu ni dobavljala električne energije. Dapič še je poudaril, da Hrvaška ne sme biti "talec slovenskih notranjepolitičnih odnosov"..
V razpravo so se vključili predstavniki skoraj vseh hrvaških parlamentarnih strank. Večina razpravljalcev je podprla politiko hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča in izrazila nestrinjanje z ostro retoriko HSP. Poslanec Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin je menil, da je uredba o zamrznitvi ra-
zpolaganja s slovensko imovino nedopustna, ker Hrvaška s tem izgublja velike prihodke, ki bi jih lahko ustvarila predvsem med turistično sezono. Kajin je kritiziral tudi črtanje Slovencev iz hrvaške ustave in se zavzel za razumevanje in strpnost v dvostranskih odnosih. Z njim se ni strinjal poslanec vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) iz Istre Marino Golob, ki je celo menil, da Slovenija gotovo plačuje Kajina, da zagovarja njene interese v saboru.
Podpredsednik sabora in predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Sarko Domijan je v imenu HDZ dejal, da se ne more strinjati s tezami, ki jih zastopa HSP, da pa je vendarle res, da mora biti Hrvaška bolj odločna v pogajanjih s Slovenijo, "ker to, kar prihaja od tam, ni popolnoma nedolžno". Domijan trdi, da nenehne zamenjave slovenskih pogajalcev ter pet zamenjav zunanjih ministrov v Sloveniji pomeni določeno taktiko slovenske strani. Domijan meni, da je vprašanje Trdinovega vrha incident. Dodal je, da je slovenskim pogajalcem že povedal, da bi hrvaška to zadevo lahko "v zelo kratkem času rešila z desetimi vojaki".
Poslanec Socialdemokratske stranke Antun Vujič se je zavzel za dobrososedske odnose s Slovenijo in dejal, da je treba izraziti priznanje tistemu delu slovenske politike, ki je znala pokazati solidarnost s Hrvaško, ko ji je bilo najtežje.
V odgovorih na poslanska vprašanja je zunanji minister Mate Granič dejal, da je navzočnost slovenskih vojakov na Trdinovem vrhu res nedopustna in da se vsi pomembni dejavniki v Sloveniji tega zavedajo. V zvezi z vprašanji Ljubljanske banke in nuklearke Krško pa je Graniti dejal, da naj bi ta sklop problemov rešili v roku dveh mesecev. Dotaknil se je tudi dejstva, da slovenski parlament ni ratificiral dvostranskega sporazuma o obmejnem sodelovanju. Po njegovih besedah so tudi v Sloveniji v zvezi s tem veliki pritiski, saj je sporazum tudi v interesu številnih Slovencev, ki živijo ob meji.
Granič se strinja, da so pogajanja s Slovenijo običajno trda ter omejena z memorandumom o Piranskem zalivu in notranjimi razmerami v Sloveniji. (STA)
Dokument:
V edinem kraju na svetu, ki je stičišče treh velikih etnij - latinske, germanske in slovanske - se srečujejo, rojevajo in razvijajo veliki načrti za mir in sodelovanje med narodi.
FJK, Koroška in Slovenija se prvič v zgodovini predstavljajo kot enoten prostor, ki ga bogatijo tri kulture, na katerih sloni celotna evropska kulturna dediščina.
Mir med narodi in duh sodelovanja na vseh področjih, od ekonomije do kulture, od športa do zaščite naravnega okolja so cilji, za dosego katerih so in bodo delali tisti, ki si prizadevajo za vse boljšo bodočnost naših krajev, Evrope in celega sveta. Ta zgodovinski zgled naj zadobi simbolično vrednost za vse, ki iščejo pot do sprave in bratstva med narodi.
Podpisniki tega dokumenta se obvezujejo, da bodo podprli vse pobude, ki stremijo za prijateljstvom in sodelovanjem med deželami v osrčju Evrope, da bi na pragu tretjega tisočletja načrti »Brez meja« postali zgled predvsem za mlade, a tudi za vse ljudi dobre volje na svetu.
LJUBLJANA / RAZISKAVA
Kako lahko ženska reče šefu »ne«?
LJUBLJANA - "Kako reči šefu ne? " je vprašanje, ki se ob nadlegovanju na delovnem mestu postavlja številnim ženskam po svetu in ki je, kot je pokazal istoimenski projekt v Sloveniji in na Hrvaškem, aktualno tudi v teh dveh državah. Prvi del projekta, v katerem sta sodelovali koalicijski skupini iz omenjenih držav, se je začel novembra 1997, končali pa so ga 1. februarja letos. V tem času so se posvetili predvsem nacionalni kampanji osveščanja javnosti o omenjenem problemu.
Projekt so pripravili v sodelovanju s Skladom za podporo delovanju za odpravo nasilja nad ženskami. Sklad je za izpeljavo projekta namenil 35.800 ameriških dolarjev, skupni predračun prve faze projekta pa znaša 89.800 ameriških dolarjev.
V	Sloveniji je v projektu sodelovalo pet sindikatov, Zenski forum ZLSD, strokovnjaki pravne fakultete, vladni urad za žensko politiko in televizijska postaja POP TV. V času izvajanja projekta so se pridružili še Gospodarska zbornica Slovenije, Slovenske novice, Pravno informacijski center pri Sorošu in Center za raziskovanje javnega mnenja na FDV. Na Hrvaškem pa je projektno koalicijo sestavljalo pet najmočnejših hrvaških sindikatov, strokovnjaki pravne fakultete, mesečnik Zaposlena in nevladna ženska skupina Društvo za proučevanje tranzicije k demokraciji.
V	okviru splošnega obveščanja javnosti so v Sloveniji natisnili in razdelili 30.000 letakov in 6000 posterjev. Julija lani so vzpostavih še internet stran (http:// www.zlsd.si/zf/index.html).
Analiza zakonodaje v okviru projekta je pokazala, da se spolno nadlegovanje na delovnem mestu niti ne omenja kot poseben problem v zakonodajah obeh držav. Tudi zato bo druga faza projekta namenjena spreminjanju zakonodaje, kolektivnih pogodb in razvijanje ustreznih politik preprečevanja spolnega nadlegovanja v delovnih okoljih. (STA)
PRI
OD 26.1. ZA 6 TEDNOV
arredoshopping
POPOLNA RAZPRODAJA
POHIŠTVA, DODATKOV IN OPREME
ZARADI ZAMENJAVE RAZSTAVLJENIH IZDELKOV
S POPUSTI DO
50
EDINSTVENA PRILOŽNOST,
KI JE NE MORETE PREZRETI
KRMIN, NA DR2. GESTI GORICA - VIDEM INFORMACIJE: TEL. 0481.600 11
T_Jgrabitev voditelja kurdske delavske stranke Abdulaha Ocala-na je bila dogodek svetovnih razsežnosti, ki je, hočeš nočeš, še enk-rat pokazal, kako slabo je, če svetu vlada ena sama velesila in kako neobstojna je Evropa kot celota, dogodek je le potrdil, da je turški režim eden najbolj nedemokratičnih na svetu, obenem pa je bil še največja blamaža za Nemčijo, ki naj bi bila vendar vodilna sila Zahodnoevropskega zavezništva.
Naj najprej na kratko obnovim dogajanja. Zadeva je izbruhnila 13. novembra lanskega leta, ko se je Abdulah Ocalan v spremstvu poslanca Stranke komunistične prenove Ramona Mantovanija izkrcal na rimskem letališču. V Italiji se je
PRIMER OCALAN IN EVROPA
S prižgano vžigalico v roti
začela dolga razprava, kaj z njim: takoj so ga sicer aretirali, kajti zanj je Nemčijk izdala mednarodni zaporni nalog, v nekaj dneh pa se je nemški kancler Schroder umaknil in dejal, da izročitve ne bo zahteval. Ni sicer znano, kako je Nemčija to odločitev uskladila s svojim pravnim redom, dejstvo pa
Bojan Brezigar
je, da je zadeva vrgla s tira Italijane, ki so se naenkrat znašli s prižgano vžigalico v roki.
Medtem ko je bilo jasno, da Oca-lana Turčiji ne morejo izročiti, ker zakon prepoveduje izročanje jetnikom državam v primeru, ko bi slednji tvegali smrtno kazen, ki je v Italiji po ustavi prepovedana, so se začela tiha pogajanja o tem, kdo je pripravljen Ocalana sprejeti. O tem, da bi kurdskemu voditelju priznali politični azil, seveda niso niti razmišljali. Italija ima v Turčiji preveč ekonomskih interesov in bojkot italijanskih izdelkov, ki je sicer trajal samo nekaj dni, je nadkrilil vsakršno razmišljanje o človekovih pravicah, da o
moodločbi narodov, načelu, ki je zapisano v listinah Združenih narodov, niti ne govorimo. Italijanski ministri so nenadoma postali aktivnejši kot kdajkoli prej in prepotovali so pol Evrope, a zaman. Ocalana ni hotel sprejeti nihče in zadeva je postala za Italijo zelo sitna.
Ocalan je medtem živel kot svoboden državljan v vili v rimskem predmestju. To je trajalo do 16. februarja, ko je z zasebnim letalom odpotoval iz Rima neznano kam. Ni znano, kdo mu je organiziral odhod. Uradna verzija je, da je Italijo zapustil prostovoljno, vendar ni nobenega dvoma, da je bil v Rimu nezaželjen gost in da je italijanska vlada naredila vse z namenom, da se ga čimprej znebi. O njem so prihajale najrazličnejše informacije: videli naj bi ga v Rusiji, nekje v Zakavkazju, pa v Amsterdamu in še v Atenah. Končno so ga našli v Nairobiju: Grčija mu je nudila azil v grški ambasadi v Keniji, Američani so ga, menda s pomočjo izraelskega Mosada, izsledili, novico predali Turkom, ki so ga enostavno ugrabili in s silo prepeljali v Turčijo. Verjetno ne bomo nikoli izvedeli, kolikšno odgovornost je nosila Grčija, kaže pa, da ni bila majhna, če je predsednik vlade na vrat na nos odstavil tri ključne ministre.
Ob dogodku se odpirajo trije problemi.
Prvi zadeva Turčijo. Cas bi bil, da država, ki hoče v Evropsko unijo, vsaj v minimalni meri spoštuje človekove pravice. Pa jih ne: mimo smrtne kazni, ki je še vedno v veljavi, je bil način aretacije naravnost pošasten. Zvezanega in zakrinkanega Ocalana, pod očitnim vplivom pomirjevalnih sredstev, so, vsem najosnovnejšim načelom o človekovih pravicah navkljub, razkazovali po televiziji kot ujeto zver; njegovim nemškim in nizozemskim odvetnikom niso dovolili vstopa v Turčijo; sodna obravnava bo potekala pred posebnim sodiščem; Turčija pravi, da mednarodnim opazovalcem ne bo dovolila prisostvovati procesu. Skratka, nič čudnega ni, da je med pridruženimi članicami EU Turčija edina, za katero se vprašanje polnopravnega članstva sploh ne postaja. Naravnost smešne pa so izjave tistih politikov, tudi italijanskih, ki pravijo, da bi si s smrtno kaznijo Turčija zaprla vrata v Evropo. Ne, če je le kaj poštenja na tem svetu,
potem so Turčiji vrata v Evropsko unijo zaprta in zapahnjena. Spremeniti mora svojo organiziranost, na demokratičen način opredeliti dejavnost policije, vojske in sodstva, ter šriznati Kurde kot manjšini vsaj z najosnovnejšimi pravicami, da bi lahko sploh začeli resno razmišljati o njenem približevanju v Evropi. Tovarne italijanske pnevmatike v Turčiji pa menda le še niso zadosten razlog, da bi so zatisnili nos in zamiažali na obe oči.
Drugi zadeva svet. Vse so zakuhali Američani, ki so si s tem zagotovili še nadaljno nemoteno uporabo turških letališč za napade na Irak. Res, iz dneva v dan postaja očitneje, da je obisk iraškega podpredsednika Tareka Aziza v Ankari in prošnja Turčiji, naj ne dovoli več Američanom napadom na Irak z vojaških baz zveze NATO v Turčiji, pravzaprav povod za odločitev Washingtona, da CIA, ki je menda ves čas vedela za Ocalanove poti, posreduje Turkom podatke o Očalanu. Skratka, nekakšen daj-dam, Očalana za napade na Irak. Daleč od tega, da bi zagovarjali režim Sadama Huseina, vendar je treba tudi v svetu vzpostaviti nekakšen minimalni red, za kar naj bi bili poklicani Združeni narodi. Problematičnost dejstva, da svet ureja ena sama velesila, ki zato, da doseže svoje cilje, tudi spletkari in mešetari na tako grob način, prihaja torej v celoti do izraza. To vprašanje bo treba nekoč načeti in, kadarkoli bo do tega prišlo, bo boleče. Sicer pa, kakšna je razlika med Kosovom in Kurdistanom? Ce dobro pomislite, samo ena: da ZR Jugoslavija ni zaveznik Združenih držav Amerike. To pa ne more biti kriterij za pravični red v svetu.
Tretji zadeva Evropo. Ocalana so si Evropejci podajali kot mačka mlade. Nemci ga niso hoteli, češ da bi njegov prihod sprožil nemire. Po chamberlainsko bi jim lahko rekli, da so izbirali ned nemiri in sramoto, izbrali so sramoto, dobili pa nemire. Teh se bodo težko otresli, saj je v Nemčiji najmanj pol milijona Kurdov, ki kanclerju ne nameravajo odpustiti brezobrazne politike. Le za las bolje so se odrezali Italijani, ki so se kurdskega voditelja prebrisano znebili; razprava v rimskem parlamentu ni razkrila ozadja Ocala-novega odhoda iz Italije in tako gre tudi v tem primeru za poglavje v knjigi italijanskih skrivnosti. Trditev predstavnika notranjega ministrstva takoj po aretaciji kurdskega voditelja, da je za Italijo zadeva končana, je seveda simptomatična. Tudi dokaj odločno stališče vlade o tem, kako in s kakšnimi jamstvi naj poteka sojenje, izzve ni le kot zvonenje po toči.
Seveda pa v Evropi nista samo Nemčija in Italija. Druge držav e so se Ocalanu previdno izogibale, tudi Francija, ki je sicer širokogrudna pri podeljevanju političnega azila. Tako se je zgodilo, da je ostala s prižgano vžigalico v roki Grčija, ki je najšibkejši člen »evropske verige«: gospodarsko, ker edina ni ustrezala pogojem za vstop v evro, in politično, ker je soseda Turčiji in ima z njo nešteto nerešenih problemov. Res lepa evropska solidarnost!
e e
Nedelja, 21. februarja 1999
NEDELJSKE TEME
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. februarja 1999
Barkovljanska šola v preteklosti
V natečajnem razredu skupinskih prispevkov učencev osnovnih šol se je pod šifro »Biser« skrival pravi biserček. Raziskava o šolskem in obšolskem življenju v Barkovljah je zanimiva in starosti otrok primerna, ob tem pa tudi živahno ilustrirana. Pod očitnim vodstvom učiteljic je gradivo premišljeno izbrano in nukli jasen pogled v stanje našega šolstva v spreminjajočih se političnih razmerah. Žirija je delu učencev barkovljanske osnovne šole Frana Šaleškega Finžgarja soglasno podelila prvo nagrado za skupinske prispevke učencev osnovnih šol.
Nekoč je barkovljanska šolo obiskovalo veliko otrok. Učilnice so bile večje. V njih je sedelo do 40 učencev, po štirje v vsaki klopi. Roke so morali držati za hrbtom, drugače je šiba pela!
Tabla je bila na stojalu. Kdor je bil poreden, je moral na učiteljev ukaz za tablo. Nekaterim je bilo za tablo zelo všeč, ker so kazali osle se smejali ali pa čečkali s kredo. Učiteljica se tega ni zavedala, ker je gledala naprej. Drugi učenci so se zabavali, ko so gledali norčavega sošolca.
Šolski sluga je nosil siv predpasnik zapet spredaj. Ker takrat ni bilo kemičnih svinčnikov in so otroci pisali s perescem, je sluga skrbel za črnilo. Zjutraj je s praškom pripravljal črnilo. V zalivnik je dal prašek, ga zalil z vodo ter pomešal. Nastalo je črnilo. Potem je hodil od Idopi do klopi in napolnil črnilnike (to so bili majhni kozarčki s črnilom). Otroci so mu večkrat nagajali. V črnilnik so dali kredo, ki je črnilo takoj popila, nato pa so jo vrgli v smeti. Sluga je bil takrat zelo hud.
V razredu so bili bogati in revni otroci. Gospa Vera se še spominja, kako se je neki učenec prilizoval učiteljci in ji obljubil, da ji bo prinesel klobase in špeh. Tisti učenec je imel potem lepe ocene v
Viri:
Barkovlje / Pri nas je bilo tako...
(Ob poimenovanju osnovne šole po F. S: Finžgraju / Trst 1982)
Ustno pripovedovanje:
Pina Pertot Ana Starec Vera Poljšak Ljana Kriščak Tatjana Starec Vojko Svagelj Aleksander Furlan
spričevalu. Otroci revnejših staršev pa so dobili lepe ocene s težavo.
Nekoč je po šolah deloval refektorij. Otroci iz revnejših družin so dobili po končanem pouku kosilo. Največkrat je bila to mineštra in pa žlica neokusnega ribjega olja. To olje je bilo zelo slabo, zato ga otroci niso marali.
obeh palcev in slišalo se je SCK.
Tudi gnide je bilo treba odpraviti na tak način.
Uši so bile tudi v družinah, kjer so bili ljudje čisti, saj so se jih nalezli otroci od drugih sošolcev.
Mama je sedela na stolici, otrok pa na pručki, z glavo na maminih kolenih. Navadno je bilo to pred hišo. Ko je sonce segrelo glavo, so uši prišle na površje. Mame so otrokom iskale uši, ko so imele čas.
Na sliki lahko vidimo deklice z ruto na glavi. Imajo »fige«.
Gez nekaj dni bodo šle k birmi. Mame so jim navile lase, da bodo imele lepe kodre. Navile so jim fige. Fige na glavi so nosile tudi cel teden.
Nekoč so bili učitelji strožji. Otroke so velikokrat kaznovali. Pošiljali so jih v kot. Da bi bila kazen še hujša so potresli sol in učenci so morali klečati na soli. Včasih so morali učenci stati ure in ure.
Takrat so učitelji smeli udariti.
Učenci so nosili črne, modre in celo bele predpasnike. Beli so se takoj umazali. Ovratniki so bili beli.
Velikokrat so imeli pentljo modre barve, na ovratniku.
Za dečke je bil predpasnik večkrat krajši, zapet spredaj, ali dolg, kije trajal tudi tri leta.
Pričeska: za deklice je bil v modi »rolo«. Lase na vrhu glave so mame zavile v obliki cevi in pritrdile s »saldini«.
Ce si videl dečka s čisto kratkimi lasmi je pomenilo:
-	da je bil pri brivcu in da ga je ostrigel za »polovico leta«.
-	da je imel uši in so ga ostrigli.
Ce je imela deklica uši, so jo tudi ostrigli na kratko. Tako so vsi vedeli, da je bila ušiva in so se ji smejali.
Uši so bile pogoste, zato so imeli v družini glavnik za uši. Bil je zelo gost. Ko so mame česale svoje otroke, so jim po-grnilaramena z belo cunjo, brisačo ali prtičkom, temne uši so se lažje spoznale na belem prtiču, mame so uši ubile oz. zmečkale med nohti
Moja birma
Mama mi je umrla, ko mi je bilo pet let. Imela sem še starejšega brata in sestro. Hudo nam je bilo, ker je naš oče popival. Mene je imel rad, denarja ni bilo, revščina je bila velika.
V šoli sem imela sošolko, ki me je vabila na dom. Izbrala je take igre, da me je stalno zapirala za kazen v stranišče.
Večkrat sem šla k njej na dom, da sva šli potem skupaj v šolo. Koliko dobrot je imela za malico! faz sem bila tešča, ker je naš oče izpil zjutraj vso kavo, ne da bi je pustil tudi nam otrokom.
Mislim, da sem bila v četrtem razredu, ko je nekega večera oče dejal moji sestri:
»Ti Striga, jutri boš peljala drugo Strigo k birmi!«
Sestra mu je odgovorila, da nimam čevljev, da nimam obleke. Ni pomagalo. Morala sem k birmi. Sestra je povlekla iz omare mojo obhajilno obleko, vso pomendrano in jo obupano držala v rokah. Lahko si predstavljate, kaj je mislila.
bon. Nato mi jih je dala. Ized-no sem se bala, da bi jo kdo opazil, da bi končala v zapor.
Potem me je peljala z ladjo v Koper. Ne vem, kje je dobila denar za vožnjo. Vem, samo, da je bila vedno pogumna in iznajdljiva, faz pa sem bila vedno boječa.
Sola pri
»gospodični«
Malči
Gospa Vera se še spominja, kako so samo doma lahko govorili v slovenskem narečju, ker je bilo na cesti, v šoli in trgovini prepovedano.
Po končani vojni je nam poslala Vero v šolo gospodične Malči. Pa je bila učiteljica, ki si je prevzela nalogo, da nauči otroke govoriti in pisati slovensko, v knjižnem jeziku. Stanovala je v barkovljan-skem Judovcu, v klancu, ki je peljal na železnico. Sedaj je poraščen in steze ni več.
Učiteljica Malči je imela sobo, v kateri je bila miza, okorg mize pa stolice za njene učence.
Ko je morala mala Vera prvič k njej, ji je mama rekla, da mora lepo pozdraviti in da ji bo gospodična Malči odgovorila: »Vera, si prišla!«
jo je tiščalo od hudega. Ves njen strah pa je bil odveč. Gospodična Malči pa je bila z otroki prijazna, čeprav so delali veliko napak pri pisanju. Zamenjali so C za K in narobe. Vsega niso razumeli, ker ni govorila v narečju. To pa se je dogajalo samo v začetku. Potem so otoci postajali dan za dnem prid-nejši. Tudi branje so izboljšali. Tako so se naučili novega jezika, ki jim je bil prej neznan. Videli so knjige, ki so bile med fašizmom skrite. Otroci so se v šoli učiteljice Malči res zabavali. Posebno je bilo lepo v domoru. Gospodična Malči je šla tedaj v kuhinjo, otroci pa so pojedli kar so jim dali starši. Veliko res ni bilo: kos kruha ali utrgan sad. V odmoru, ob lepem vremenu, so smeli na dvorišče. Igrali so igro PIKA POK.
Pika pok naj bi bil strel-Otroci so ustrelili sošolca z besedo, če je pokukal iz zasede. V vsaki skupini je moralo biti enako število otrok. Zmagala je tista skupina, ki ja pikapokala vse »sovražnike.
Kaj so imeli otroci za malico?
Ta stavek se je Veri zdel ze- Predvsem med vojno je bilo lo hud. Zanjo bi bilo pravil- veliko pomanjkanje. Nekateri neje, da bi učiteljica dejala:	otroci malic niso poznali'
»Vera, se pršla!«. V želodcu Drugi so poleg koščka kruha
Deitm;
NOTIZiE SCOLASTICHE .
delte sciiole popoiari sSovene ne! terriforio di Trieste-Šohko poročilo
slauernhih fjmhkih *> irš&šht ok&UH M ............	•
Soseda me je okopala in naslednjega dne sem morala k birmi . Krilo? Še kruha ni bilo.
Spomnim se, da sem peljala s sestro s tramvajem do postaje. Tam sva iztopili in sedli sva v kočijo, ki je veljala za današnji taksi.
Po končanem obredu mi je sestra plačala skodelico kakava. Tam so bili na veh mizah krožniki, na njih pa čokolatini. Ko se je. natakar oddaljil, je sestra izmaknila iz vsakega krožnika en bom-
Civica smola popoiare, di otipe elassi I Barco!a
addt Z? ......,
4tn* z* fn*#f**	*	-	..yr
sctioia	z	^	& ™RčnU/' • nOnnitaiai* sl ^ jr
tisoriži nei esrso dsir&ntto-scoUsIk« 1t$/^	** aegaar.ts ro!«;
t je dobil <? tihi* Mls&ega: lela	mkhditj* rzdej
/
/Vav

,**o3ar*...	....&*%%*..... corao, nat ^
tiienf&ArČfjft razreda	Maj* rojen r
/ rfrlžs&ftai .zJffjfcrrršte , frecjcenta j* ............. „	...litre, je setZ*L~~ Mih
sifnatastai* ittii&h sl -	---------...... .......'
in je dobil. <? M« Mchkegi
nmhdnj* rede?
TuCZZE"
CoRfčpft Vedenje	....... .......
m&zn -» Martjim&l
M Imrl t« l«rlfte *	phmrmh »rdeUm*
- Vrniva
Uiiau -■> ČUonje .......
StfUts?« Pisarije, ......
Mn pa	■ SbmmM ježih.
Ltejpa Haiiafis — fpdijamhi ježih Atftmtfcs & (Nsmlrii Roiunslva in geometrija . . St&fižt mirnte * rw - prirodopis in pnmdmfaij* > Gtegrsfsa e Umt • - Zemljepis tn zgodmdno	-
Biteps - Risanje < - •
Casio ~ Pelje. . .	-
(ilnusslks — Telovadim . .
Utori mMstei -- Žensko ročna dela
J±.-Z
ir1
UNJIZ? .Z. .....■ r"—j....— .........
. .- ..... . S  - — 
i ...'i'. ^	..H. . Z
‘ 1
/' ./A
__-ž*/:. .—Z*
Si ««<» »«=»<» 1	•
PMmfM *****	!

u »»mit KSisjiks* f«ew <»««« Šol,k6	M /V ^
»M č«l SMftori o 'čti !ef» iMllbili Podpis stenice eH': njih mmesinikoO
-H
—•—-P
ti Ps.. .vCa!
4..................i—
£\

(Z
U
BarcOttt
,	, „	*H* dsM. (»1 «<*«> •*** \
jSoUa k*M <6 V«*	- f	■ ”	' MlepM » Mjt tar* '	1
;M> podim1 <* r*a*&* A	V " ' " -	SS. t~~>
Tedii FJEPE, to so semena buče, semena sončnice, rožiče, suhe fige, suhe slive, kruh s figami.
Malica je bila zavita v culi.
šolske
potrebščine
Peresnice so bile lesene. V njih je bilo le najnujnejše. Torba je bila iz platna. Dečki So se tepli s torbo, ki je bila faradi peresnice trša. V šolo so nosili tudi britvico. Z njo so naredili v klopi zarezo in jo razdelili na polovico.
Kipi
En otrok je obrnjen proti zidu in šteje. Tačas se drugi °troci postavljajo. Ko konča šteti, lahko pogleda kaj se za Mirni dogaja. Otroci morajo delati kipe. Ne smejo se zganiti, tudi če stojijo na eni nogi.
Zastavice
Eden drži zastavico. Ekipi, ki tekmujeta, morata imeti enako število otrok. Po dva in pa otroka, ki sta si nasproti lrriata isto številko. Kdor drži zustavico tudi kliče številke. Oba otroka tečeta. Prvi vza-rje zastavico. Drugi ga lovi. Ce se prvi zateče v svoje P°lje, je rešen. Ce se ga nasprotnik dotakne mora v zapor.
|||>
pr
■ Cii
...... K
MUNICIPIO
L
^	. v
C1V1CA SCUOli POPOIARE
MESTNA LJUDSKA ČOLA >

Si
Bireola ..
Barkovljah
■ M, dčt aiaiogo., £i -
Di TRIESTE

Ki
Hpno scolaslico' ISIS-1919.
šouito Hiti
K PAGELLA
/ "	ŠOLSKO NAZNANILO
»•šeSr””'	<	Uut/*"./
-o«« a
ZMm alls Jf c to, J> e0r$0>
. WRf . V.......................
. iStriiMnic a.:
• - • • ................/
kolebnicami. Deklice pa so pestovale punčke iz cunj. Zabavna igra je bil Pandelek. Pandelek so otroci sami ide-lali iz približno 15 cm dolgega kosa lesa. Z britvico so ga postrgali, da je postal gladek in ga poostrili na koncih. S palico so udarjali po njem. Pandelek je odskočil. Udariti so smeli samo trikrat. Ko je bil še v zraku so ga morali s palico zadeti, da je odletel čim dlje. Z isto palico so potem izmerili d ožino meta.
Zdravniška
služba
Učenci so dobivali injekcije enkrat letno. Čakali so v vrsti. Ze od daleč je dišalo po razkužilu. Gospod Svagelj se dobro spominja zdravnika s temno brado.
nikoli. Sprva so se otroci igrali z glinenimi frnikolami, potem so postale steklene. Najboljši igralci so si s ščinkami napolnili žepe. Brez naramnic so jim hlače zlezle do kolen.
Štirje
»kantoni«
Pri igri sodeluje pet otrok, bden je v sredini, drugi pa so v vogalih. Otroci, ki so v vokalih, si izmenjujejo mesta. Kdor je na sredi skuša pobra-1 mesto tistim, ki so v voga-1b. Obračati mora glavo v Vse smeri, da vidi, kaj se doku ja.
ščinke ~ frnikole
d ščinkami so igrali predv-sem dečki. Igrali so na cesti. cmklo so dali na kazalec in Sredinec, potem pa jo s pal-fju zakotalili v jamico. Pra-da igre so sj izmislili kar sa-'■ Pri igri so imela tudi sto-Pula svojo vlogo. S petami so nfHi Pravi k°t, da se je fr-Jfola ustavila na določenem ®sfu. Nagrada je bila »BO-- Bobo je bilo ime večji fr-
Papiga, koliko je ura?
Deklica ob zidu je bila papiga. Bila je spodaj. To je pomenilo, da je kazala drugim hrbet. Zakriti si je morala tudi oči.
Ko so jo ostale deklice po vrsti spraševale koliko je ura, je odgovarjala:
»Dve!« To je bilo za 2 koraka.
»Ena petelinja!« To je bilo za en skok.
»Sest od mravlje!« To je bilo za 6 majhnih korakov.
»Ena slonova!« To je bilo za dolg-dolg korak.
Deklica, ki je prva prispela do zida, je papigo zamenjala in igra se je nadaljevala.
Porton
Vsak otrok si je izbral ploščat kamenček. Metali so ga najprej v prvo polje. Skakaje po eni nogi je bilo treba skočiti v prvo pole, pobrati kamenček in nadaljevati, ne da bi se s stopali dotaknili črt. Skočiti je bilo treba v vsa polja.
Sledil je met kamenčka v drugo polje in tako naprej v vsa ostala polja. Kdor je vrgel kamenček v zgrešeno polje ali na črto, je moral za kazen počakati v prejšnjem.
To igro je igralo več otrok. Čakanje ni bolo zabavno, zato so bili zelo strogi drug do drugega.
Manete
Nekateri pravijo tej igri tudi Ajzerji. To je igra s kamenčki. Vsak otrok jih je imel pet. Igral je sede. Kamenčke je položil na tla. Najprej je vrgel v zrak enega. Medtem ko ga je skušal uloviti je pobral s tal drugega in ulovil prvega. V rokah je imel zdaj dva kamenčka. Nadaljeval je z igro. Spet je vrgel v zrak kamenček. Tokrat pa je moral s tal pobrati dva. Zelo spretnim otrokom je uspelo pobrati s tal prav vse kamenčke. Igre je bilo zdaj konec.
Druge igre
Otroci so staro nogavico napolnili z žagovino. Da bi se žagovina ne stresla iz nje, so nogavico zašili. Nastala je žogica iz žagovine. Nanjo so privezali elastiko. Z žogico so troci udarjali v vse strani. Ce te je žogica zadela, je pošteno zabolelo.
Med šolskim odmorom so se otroci igrali še s Curlom oz. vrtalko, fo-jojem, obroči, s
»Šjarpe«, nogavice, maj c e za vojake
V šoli so dali deklicam volno. Doma je morala vsaka deklica splesti nekaj za vojake. Vera se je lotila »šjarpe«. Dan za dnem se je skušala izboljšati v pletenju, a njena šjarpa je postajala vedno ožja. Končno, po nekaj tednih, je Veri priskočila na pomoč soseda Pepka. Sedla je na pručko ob štedilniku in spletla sjarpo, ki je bila vredna tega imena. Verina mama je bila zelo pridna v pletenju, a te šjarpe se ni lotila. Mogoče ni imela časa, ali pa je ni morala.
Železo za tanke in topove
Med vojno so morali učenci nositi v šolo železo za topove. Gospod Aleksander nam je povedal, da njemu starši niso dali nikoli nič. Da bi se pred drugimi sošolci ne čutil manjvrednega, je pobrskal po žepih in staknil žebelj. Dal ga je učiteljici. Učiteljica je bila tega žeblja posebno vesela. Otrokom je rekla, da lahko tudi en žebelj pomaga vojakom, da zmagajo v vojni. Potem so vsi učenci pisali spis o tem, kako je Aleksandr prinesel v šolo »cvek«.
Gospod Aleksander se še spominja, kako so se na šolskem dvorišču kopičile gore pločevinastih škatel.
Adunate
»Adunate« so bile obvezne vojaške vaje za vse šoloobvezne fante. Odvijale so se v rekreacijskem centru. Kdor se ni udeležil adunat, je bil izključen iz šole za dva dni in je moral plačati 5 lir globe. To je bilo leta 1935.
Ročna dela
Dečki so opravljali kovaška ali mizarska dela, deklice pa so šivale, kvačkale in pletle.
Danes imamo veliko lepih in zanimivih knjig. V starih časih pa so bile knjige zelo redke. Prebirali so jih samo otroci bogatih staršev.
Knjige niso bile take kot so danes. Imele so malo ilustracij, in še te so bile črnobele.
Kaj so otroci lahko prebirali v šolski čitanki?
Berilo Plačilni dan govori o vskdanjem življenju. Bili so težki časi. Edino veselje je bil kozarec vina. Moški so hodili v gostilno, kjer so balinali in kvartali. Večkrat so zapravili tedensko plačo. Žene so ostajale doma. Pral so za mestno gospodo. Ob sobotah so hodile iskat moža v gostilno.
Včasih se je zgodilo, da je pijani mož doma pretepel ženo še sam ni vedel, zakaj.
Plačilni dan
Trdo je delal delavec ves teden. V soboto je dobil skromno plačo. Z denarjem je šel - v krčmo in ga tam zapil. Na poti domov je obležal. Našla ga je njegova žena, ki je šla z otroci očeta klicat.
Zaslepljeni oče, uboga žena, pomilovanja vredni otroci!
Dedova
povest
»Pravili ste, dedek zlati, da le kratka je mladost.
Vi pa ste še kakor v cvetu v petinsedemdesetem letu. Razjasnite to skrivnost!« »Semkaj sedi in poslušaj, radovedni mali vnuk:
Težko bilo je življenje, polno dela, truda, muk. Vendar pa sem treznost ljubil, alkohola nisem pil, zdravje sem visoko cenil, in kadilec nisem bil.«
Nedelja, 21. februarja 1999
Nedelja, 21. februarja 1999
NEDELJSKE TEME
NEDELJSKE TEME
~~	GOSTOVANJE SVETOVNEGAj^jAjjATONIČNE HARMONIKE	------
Denis Novato - nepozaben mesec dni uspešnih nastopov z ljudsko harmoniko med Slovenci v Avstraliji
Večdnevna gostovanja so skorajšnja običajnost za naše skupine: radi namreč gojimo stike s sorodnimi skupinami, ki delujejo v nekoliko bolj oddaljenih krajih. Zato se tudi radi ob takih priložnostih podamo na pot, ki v več dneh združi zadoščenje koncertnega ali gledališkega nastopa še z ogledom kakih znamenitosti in sploh spoznavanjem novih krajev. Naša ljubiteljska dejavnost pa si le redkokdaj lahko privošči celo mjesec dni gostovanja: no, Denisu No-vatu, trenutno najuspešnejšemu godcu na diatonično harmoniko, kar jih premore naš prostor, je to uspelo!
Za dobre štiri tedne je zapustil naše kraje in se naravnost preselil med Slovence, ki živijo na drugi strani sveta, v Avstraliji. Predstavil jim je delček naših navad, jim ponudil užitek ob veselih zvokih ljudske harmonike, med številnimi koncertnimi obveznostmi pa je našel tudi čas, da si ogleda kraje, v katere so se mnogi naši ljudje pred leti izselili. Izkušnja je bila malodane uspešna: bodisi za mladega harmonikarja (in tudi avtorja skladb narodnozabavnega priokusa), bodisi za gostitelje, saj se Denisu Novatu v kratkem obeta povratek v te oddaljene kraje.
Vse se je začelo v prvih poletnih dneh: na sedež RTV Slovenija je priromalo čezoceansko pismo, v katerem je klub Triglav iz daljnega Syd-neya izražal željo po gostovanju slovenske skupine. Vsako leto si namreč naSi avstralski rojaki prizadevajo, da bi v svoji novi domovini doživeli neposreden stik z ustvarjalnostjo iz slovenskega prostora. Predvsem si zaželijo glasbenih dogodkov, še posebno radi pa imajo narod-no-zabavne zvoke. Tako je bil v preteklosti med gosti tudi slavni Slakov ansambel, pred nedavnim so se na avstralskih tleh pozabavali ob klepetavih humorističnih nastopih slavne dvojice venderigel Vanke in Tonce. Očitno pa se je med nepozabne goste slovenskih društev na drugi strani zemeljske poloble sedaj zapisal tudi Denis Novato! Na pismo sydneyskega društva je namreč odgovoril Jože Galič, sicer vodja vokal-no-instrumentalnega ansambla v družinski zasedbi, a vendar tudi urednik priljubljene slovenske TV oddaje z naslovom Po domače: odboru kluba Triglav je za gostovanje ponudil svojo skupino in pa mladega tržaškega godca na diatonično harmoniko, čigar ime so gostitelji že sami zapisali med zaželjene goste.
Priprave na tako zahtevno gostovanje so se začele torej že v poletnih dneh: prijaznim gostiteljem je bilo treba namreč pripraviti primerno koncertno ponudbo, ki naj bi ustrezala njihovim priredi-teljskim željam. Tako je Družina Galič izoblikovala svoje samostojne nastope predvsem s skladbami božične vsebine, Denis Novato pa je seveda pripravil koncertni spored z vižami iz naše ljudske zakladnice, z avtorskimi skladbami, ki so značilne za izvajanje na diatonično harmoniko. Poleg tega pa so člani družine Galič in Novato sestavili še skupen spored, ki so ga nato izvajali predvsem v drugem delu prireditev, v katerih imajo naši avstralski rojaki navado, da se zavrtijo ob poskočnih melodijah in se zadržijo v veseli družbi prijateljev in znancev. Priprave na tovrsten nastop so potekale predsvem v smislu iskanja takih skladb in melodij, ki
sodijo med najbolj poznane. Tako je skupina petih gostujočih izvajalcev izoblikovala glasbeni repertoar, v katerem so bile v prvi vrsti prisotne skladbe iz t.i. železne zakladnice narodno-zabavne glasbe, ki jih v Avstraliji poznajo tudi po radijskih oddajah v slovenskem jeziku. Seveda je bil ta del priprav zamišljen predvsem kot spodbuda za plesno zabavo, ki je - kot rečeno - zakoreninjena navada vseh prireditev slovenskih društev, ki delujejo na avstralskih tleh.
Družina Galič, ki jo poleg očeta Jožeta sestavljajo še mati Cita, 17-letna hči Katarina in 12-letni sin Marko, je tudi priložnostno preoblikovala svojo zasedbo: ob izvirnih zvokih orglic in citer sta se oglasila še ljudska harmonika in saksofon, dve “glasnejši” glasbili, kot se pač spodobi za živahnejšo plesno glasbo. K vsemu temu pa je Denis Novato kot solist dodal še svoje znane izvajalske spretnosti in presenetljive medigre.
V	jesenskem času so še torej zvrstile še zadnje priprave, s skupnimi vajami, usklajevanjem in vsem, kar pač sodi zraven k uresničitvi daljšega gostovanja.
Decembra pa je napočil čas za odhod: Denis Novato in člani družine Galič so se 3. decembra vkcali na letalo v Brniku, postali na Dunaju, nato še v Kualalumpurju in se po 24 urah predstavili svojim gostiteljem na tleh sydneyskega letališča. Po pripovedi mladega godca je bila vožnja nekoliko naporna, verjetno pa sta k temu v dobri meri prispevala napetost in pričakovanje tako obsežnega gostovanja!
V	Avstraliji ali - kot naši rojaki pišejo na straneh svojega glasila Glas Slovenije - na avstralskem kontinentu je skupino godcev in pevcev sprejel odbor kluba Triglav s predsednikom Jožetom Pahorjem na čelu. Srečanje je bilo že od prvega trenutka prijetno, prijaznost in gostoljubnost tamkajšnjih Slovencev pa je pravzaprav naraščala iz dneva v dan. Gostje so bili takorekoč v rokah odbornikov kluba Triglav, ki je bil glavni gostitelj in tudi pobudnik enomesečne turneje.
Zato se je tudi večina nastopov odvijala prav v prostorih tega večjega slovenskega središča v Sydneyu: Galiči in Denis Novato so se že prvi dan svoje prisotnosti na avstralskih tleh s krajšim koncertom predstavili na sprejemu, ki ga je priredil klub Triglav. Dan zatem, ko smo tudi v naših krajih praznovali prihod sv. 'Miklavža, pa je že bil na vrsti prvi od daljših koncertov. Da je pač navada železna srajca in da jo kljub •zemljepisni oddaljenosti težko pozabiš, dokazuje tudi praznovanje tega radodarnega svetnika, s katerim so se naši godci srečali na sydney-skem miklavževanju. Seveda je obredu obdarovanja, ki ga poznamo tudi iz naših društev, sledil koncert in za tem še plesna zabava.
Zanimivo je, da so se sploh vsi nastopi po raznih slovenskih društvih v Avstraliji, odvijali na podoben način: samostojni nastop skupine, nato solista, po umirjeni prireditvi pa družabnost in sprostitev ob plesu in dobro založenih omizjih. Denis in ostali so torej imeli kar polne roke dela: v odmoru med igranjem so namreč ostali v središču pozornosti, saj je vsak od prisotnih rad stopil
do njih, za krajši pozdrav, za radovedno vprašanje o tem, kako je na domačih tleh, za neposrednejši stik s tako dobrimi in pridnimi izvajalci.
Prav v teh trenutkih je tudi naš mladi godec doživel morda najpristnejši stik s tamkajšnjimi slovenskimi izseljenci. Denisov primorski izvor je namreč privabil mnoge ljudi, ki so se prav iz naših krajev - od tržaškega prostora do vasi na slovenskem Krasu - pred več leti izselili v Avstralijo, v iskanju boljših življenjskih pogojev. Med raznimi koncerti je spoznal ljudi iz Nabrežina, Opčin, Bazovice, Hrpelj, Marezig, Kopra... Prvo - pravzaprav obredno - vprašanje se je gla-
silo: Kaj se ti zdi Avstralija? Zanimanju za splošno mnenje o tako novi in oddaljeni stvarnosti je sledilo vprašanje o osebnih vtisih in počutju med primorskimi ljudmi, ki so zaradi življenjskih okoliščin naseljeni daleč od svoje izvorne domovine. V glavnem pa je bil ta pogovor posvečen poizvedovanju o
tem, kako je pri nas doma. Sicer velja poudariti, da so Slovenci, ki živijo v Avstraliji, kar dobro obveščeni o dogajanju v naših krajih. Redno namreč sledijo poročilom avstralskih sredstev javnega obveščanja, ki v svojih sporedih poskrbijo za informativne oddaje v jezikih posameznih narodnosti, živečih na avstralskih tleh. Na ta način je vsaka narodnostna skupnost ne le dobro organizirana s svojimi središči, društvi, dejavnostmi, temveč tudi redno vzdržuje stik s svojo prvotno domovino, čeprav na tolikšni razdalji, a vendarle v v lastnem jeziku.
In ob tem še nekaj osebnih vtisov našega mladega gla-
sbenika: iz vseh teh pogovorov (mesec dni pač nudi kar precej možnosti!) je občutiti, da se Slovencem v Avstraliji le toži po domačih tleh. Domotožje pa ni tako silno, da bi jih izvabilo k odločitvi, da se dokončno spet vrnejo “domov”. Življenjski pogoji so v Avstraliji res dovolj dobri, morda zdaleč boljši od tistih, ki bi jih dolgoletni izseljenec našel ob svojem povratku v nekdanjo domačo vas. Ob vsem tem pa so še spremembe, ki jih je čas nujno vnesel v okolje: v več desetletjih se marsikaj spremeni, mnoge vasi so se vidno razširile. Podoba nekdaj manjšega vaškega jedra ostaja za vse, ki so se še mladih nog izselili, torej le še spomin, v katerega se vračajo za kratek čas, na obisk k sorodnikom. Gre torej le za ohranjanje vezi z domačo zemljo, za čustveno navezanost na svoje korenine, ki bi ob povratku prav gotovo ne živele več v nekdanjih pogojih. Zato se tudi mnogi avstralski Slovenci le “vračajo domov” na priložnosten obisk, saj je njihov življenjski vsakdan po sili razmer nekje drugje: v stvarnosti, ki so si jo med drugim tudi z lastnim delom izoblikovali!
Z vsemi temi občutki se je gostovanje Denisa Novata iz Sydneya nadaljevalo v ostale kraje: poleg članov kluba Triglav je s člani družine Galič spoznal tudi delovanje župnijskega središča Kiew v Melbourneu, člane in prijatelje kluba Jadran v sto kilometrov oddaljenemu kraju Geelong, v skorajšnjem izteku gostovanja pa še člane slovenskega kluba Ivan Cankar v Canberri.
Posebno zanimiv je bil božični čas: seveda v čisto drugačnem vzdušju, kot ga doživljamo pri nas, saj bi la-gho rekli, da je bilo z našimi božičnicami skupnega le vzdušje, ki ga ustvarja priložnostna glasba. Tako je polnočnica izzvenela v slovenskem cerkvenem središču Marilens v Sydneyu, kjer so bogoslužje s svojim petjem obogatili člani družine Galič. Za božično kosilo pa so prireditelji poskrbeli v krogu ožjih spremljevalcev, ki so v tem času postali za naše goste že skoro prijatelji.
Denis Novato je še drugače
stopil v središče pozornosti: tako so ga namreč opisali na straneh slovenskega glasila, ki poroča o dogodku tedna. Gre namreč za srečanje, na katerem je z Denisom zaigral tudi Rudi Arnčec, najbolj znani slovenski godec na diatonično harmoniko v Avstraliji. Njun nastop je resnično navdušil občinstvo, predvsem pa krajevnega časopisnega poročevalca, ki je v naslovu nad fotografijo že namignil na morebitno bodoče sodelovanje med dvema “zvezdama” ljudske harmonike.
Pravo doživetje je bilo praznovanje prihoda novega sončnega leta: poleg tega, da je imel zaradi velike vročine vtis nekakšnega izvenkole-darskega velikega šmarna, nam Denis s posebnimi občutki pripoveduje o tem, da je letos osebno doživel prestop celih deset ur prej kot vsi mi. Ko smo torej mi šele nazdravljali in si pač kot običajno segali v roke z voščili, so Denis in ostali po veselem silvestrovanju že nekaj ur mirno spali. Zanimo je, da v Avstraliji nimajo navade nazdravljati s penečim se vinom: če je za nas to skoro nepogrešljiv obred, je na drugi strani zemeljske poloble voščili dovolj “učinkovito” tudi s kozarcem vina ali vrčkom piva!
Silvestrovanje je bilo pravzaprav na seznamu nastopov še zadnja prireditev, ki so j° gostje iz naših krajev oblikovali v Sydneyu: nastopili s° seveda v prostorih kluba Triglav, ki si je pač kot glavnj organizator tudi priskrbe najboljši delež koncertnih na' stopov. V mesecu dni je sloves mladega harmonikarja dosegel marsikatero sloven sko središče na območju dveh avstralskih republik’ kot sta Victoria in New Sout VVales, tako da je bil nastop na sydneyskem silvestro vanju prava poslastica’ predvsem za udeležence: se zadnjič so prisluhnili vese lim vižam, polkam in valčkom, ki tudi našega C ° veka (ne glede na zemljoP.1^ sno lego) naravnost požene)^ v ples. [e posebno, če iiua žilah primorsko kri!
Strani pripravila Damjana Ota^^
dan v letu pri nas vse vztrajneje zavijali v tople plašče, se )e Denis Novato v spremstvu svojih novih avstralskih Prijateljev mirno kopal v valovih oceana in v gostoljubni senci zobal... češnje! Pri tem ]e Denis sam priznal, da je kopanje kljub vsemu nadvse nevarno: sploh je ves mesec nioral skrbno paziti, da ga ne Premočno objame avstralsko sonce, ki je baje nevarnejše ne le zaradi visoke vročine, temveč predvsem zato, ker je nad Avstralijo največja ozon-fka luknja. Tudi zaradi tega J6 za vse šolarje med potrebščinami obvezna čepica, orez katere otroci ne smejo z doma v šolo.
Ob koncertnih obveznostih le bilo enomesečno gostovanje v krajih južne Avstra-nje polno tudi drugih zanimi-vosti: predvsem med pre-ntikanjem (skupno so v mese-cn dni prevozili približno 10 bsoč kilometrov!) je bilo ve-hko priložnosti za razne ogle-za turistične obiske. Tudi Pri tem so se gostitelji izredno izkazali: v glavnem je skupino spremljal predsednik kluba Triglav Jože Pahor, doma z Goriškega, zraven je bil še Pater Krope, ki je v društ-vu odgovoren za organizacijo. ^ed zvestimi spremljevalci
bornik Karlo Pelcar, ki je bil pravzaprav za mladega godca kot nekakšna senca, saj ga je spremljal pri vsakem koraku in poskrbel, da mu nič ni manjkalo. Organizacijska brezhibnost pa se je izkazala v načrtovanju premikov: pred vsako vožnjo v novi kraj so domačini poskrbeli za primerna navodila. Tako so se gostje s svojim avtom peljali naprej z natančno označenimi zemljevidi in oznakami za oglede zanimivih krajev in postojank. Pravočasno pa je za njimi vozil kombi z vsemi potrebnimi pripomočki in seveda glasbili za naslednji koncertni nastop. Na ta način so si Denis in ostali po vseh znamenitostih Sydneya ogledali še krajinske lepote, kot so obalna cesta vzdolž južnega celinskega predela, hriboviti predel v notranjosti z “vzponom” na najvišji avstralski vrh, sugestivno naravno okolje glavnega mesta, Canberre, kjer so seveda obiskali tudi znameniti sedež avstralskega parlamenta.
Po mesecu dni so se Denis Novato in člani družine Galič 3, januarja poslovili od avstralskih rojakov: z jutrom so spet pripotovali domov, kjer je našega godca čakalo posebno presenečenje. Poleg staršev in prijateljev so mu ob priho-
du v dobrodošlico zaigrale harmonikarke Zupan Kluba iz Mengša, kjer Denis Novato tudi poučuje. Za nameček pa se je na obloženi mizi šopirila še mogočna torta z voščilnim napisom: “Skromnost je edini sijaj, ki ga lahko dodaš k slavi!”
Poln lepih občutkov in velikih doživetij se je mladi godec že drugi dan ob povratku lotil vsakdanjega dela. Uspešno gostovanje v Avstraliji pa ne bo ostalo le spomin, saj bo po dogovoru z odborom kluba Triglav spet tamkajšnji gost prihodnjega avgusta. Med pobudami, ki jih sydneysko društvo načrtuje v bližnji bodočnosti, je namreč izvedba prvega tekmovanja v diatonični harmoniki, ki se bo seveda odvijalo v Sydneyu in bo namenjeno vsem avstralskim godcem. Ob tej priložnosti bodo med najboljšimi izbrali tudi kralja harmonikarjev Avstralije, naš Denis pa bo zraven kot izvedenec za pripravo tovrstna srečanja in seveda kot polnopravni član ocenjevalne komisije.
Poleg priprav na ponovno poletno potovanje v Avstralijo pa se že vrstijo “redne” obveznosti: Denis je svojo enomesečno odsotnost nadoknadil v glasbenih šolah pri Domju in v Mengšu, medtem je nadaljeval s snemanjem svoje nove
cd plošče in nastopil na številnih prireditvah. Med temi gre omeniti sodelovanje na uglednem koncertu, ki ga vsako leto priredi založba Zlati zvoki z namenom, da predstavi svoje najboljše izvajalce. Med najuspešnejšimi je bil tokrat tudi Denis Novato, ki je v Zagorju zaigral z baritonistom Igorjem Podpečanom in slavnim ameriškim kitaristom slovenskega porekla Mikeom Orešarjem. Pred nekaj dnevi pa je nastopil tudi na Mengeški mareli: gre za najodmevnejšo prireditev na prizorišču narodno-zabavne glasbe, ki se odvija v Mengešu, kraju, ki so ga izvedenci prekrstili v EGS -evropsko glasbeno središče, seveda za narodno-zabavni žanr. Prireditev ima tolikšno odmevnost, da jo pobudniki izvedejo v dveh izmenah, in sicer v popoldanski in večerni. Vsakokrat pa dvorana s 500 sedeži kar mrgoli od ljubiteljev te glasbe. Na letošnjem koncertu Mengeške marele je Denisa Novata doletela tudi čast, da je prvič javno predstavil najnovejšo Zupanovo harmoniko, model Ju-bileum, ki ponuja izredne tehnične izboljšave in se od ostalih razlikuje tudi v zunanji podobi.
Med vsem tem se nadaljuje snemanje avtorskega projekta z naslovom “Pri Fleku”: cd plošča in kaseta z izborom Denisovih skladb bosta v kratkem izšli pri Zlatih zvokih, pokroviteljstvo za ta glasbeni izdelek pa je dalo obrtniško podjetje Comec Saše Smotlaka.
Na slikah: na 12. strani zgoraj - Denis Novato na krovu ladje sredi Sydneyskega zaliva; spodaj - Novato je zaigral v duu z najslavnejšim avstralskim godcem na ljudsko harmoniko Rudijem CrnCecem.
Na tej strani levo - sladka dobrodošlica ob povratku; desno od zgoraj - srečanje s sydneyskim Miklavžem; postanek s stražo pred parlamentom v Canberri; spodaj -igralnica ali v Avstraliji osnova društvene blagajne!
Navade in običaji v društvih na drugi zemeljski polobli
ed zanimivostmi, ki Jriiacujejo sorodna slo-enska društva v Av-. a^ji» je nedvomno po-atek o njihovem nači-. delovanja. V mar-^ m smo si kljub . (Toninim razdaljam ze-Podobni: tudi na dru-3 strani sveta gre za Vpišiva, v katerih elani ra, .ei° na prostovoljni se 711’ ^bijo za svoje dit e2e’ Prirejajo prire-Ve, namenjene pred-
rasr1’ sreCanju, kulturni med n1 strjevanju stikov rod Judmi. Vsaka naje nn.ostna skupnost, ki celi S°tna na avstralski d U!- ima lastno mrežo
dobrih’ klub°Vinpo' °mb organizacij. Med
temi so tudi Slovenci, ki radi prisluhnejo glasbenim prireditvam, še posebno če so zabavnega tipa, s plesno družabnostjo, v prostem času pa se Sportnejši navdušenci najpogosteje srečujejo ob balinarskih stezah in se pomerjajo na raznih turnirjih. Med tednom vsako društvo prireja svojo tombolo oz. bingo, ki redno privablja številne obiskovalce. Ob tovrstni igri pa je zanimiva predvsem prisotnost nekakšnih društvenih igralnic: vsak sedež namreč razpolaga z igralnimi aparati, bilijar-di in sploh vso “razvedrilno” opremo, ki jo v
naši stvarnosti zasledimo v igralnicah. Tako je denimo za italijansko skupnost v Avstraliji naznamenitejši klub Marconi, ki je pravi “casino”.
Za slovenska in vsa ostala društva je namreč igralnica bistveni pripomoček za gmotno podporo k redni dejavnosti: seveda ustvarja vse to dokajšnje dobičke, za katere morajo društva državi odplačati obvezne davke (baje so odstotne mere kar visoke!). Kljub temu pa je igralnica za tamkajšnja društva življenjski vir dohodka, ki nudi priložnost za delovna me-
sta vratarju, gostincu, pa tudi za uresničevanje večjih in v vseh smislih zahtevnejših kulturnih pobud, kot je denimo za klub Triglav vsakoletno gostovanje glasbenih skupin iz slovenskega prostora.
Z razliko od naših društev lahko v avstralska stopijo poleg članov tudi prijatelji: vsak član sme pospremiti prijatelja, ki ob vstopu začasno podpiše svoje sprejetje društvenih pravil in se lahko za nekaj časa zabava v igralnici, v restavraciji ali pa ... preprosti članski prireditvi!
Pust...ta čas norenja, fancljov, štraubov, pristnega kraškega vina in seveda pisanih mask, je tudi letos že za nami... Kako pa smo mladi preživeli te tradicionalno najbolj vesele dni v letu? Iz spodnjih izjav in mnenj je razvidno, da tudi letos ni manjkalo veselih trenutkov, čeprav je marsikdo obžaloval, da se ni mogel podati v boljunski šotor... Letos je tako bild več “pustnih zbirnih centrov" predvsem Boris Sporfs Club v Briščkih, Gatomato na Proseku, Oxis v Križu, Liverpool na Opčinah, Euforija v Devinu in seveda društveni prostori in osmice... Morda je bilo pustno življenje letos nekoliko bolj “razdrobljeno", vseeno pa dovolj živahno in zabavno...
...utrinki /z osmice
Odločili smo se, da tudi letos obiščemo kako osmico in se prepričamo, ah so tudi v pustnem času tako dobro obiskane kot v ostalih mesecih leta... In res je bila v soboto zvečer osmica v Samatorci nabito polna, da smo se komaj lahko prerinili skozi vrata. “Ostanemo, ah gremo naprej? “ “Če smo že tukaj, poskusimo vsaj vino! “ In tako smo se ponovno začeh prerivati, tokrat v smeri bnka-pulta...“En hter črnega! “ Sele takrat smo lahko pogledali malo naokrog in videh kdo vsega vas obdaja: Indijanci, tigri, klovni, lepe dame iz šestdesetih let, miške... in celo predsedniški par Bill in Hil-lary Clinton. Iz kota smo zaslišali glas harmonike in kitare, ki sta veselo spremljali petje pustnih mask.
Dvajsetletni Martin, študent iz Prage, je v pustnem času preživel svoje druge tržaške počitnice v gosteh pri prijateljih.
»Pri nas ne praznujemo pusta. Morda le ožje skupine, toda ne iz tradicije, ampak zaradi eksibicionizma. Sicer živim v mestu, tako da ne vem točno kako je na podeželju, gotovo pa pust ne privlačuje takih množic kot pri vas, kjer je tako čudovito vzdušje. Se posebno me je presenetil sprevod na Opčinah. Sploh si nisem predstavljal, da se ljudje na tak veličasten način pripravljajo na pust, vlagajo veliko časa, mod in denarja v vozove in so obenem navdušeni. Posebno zanimive so tudi osmice (ne samo zato ker tam lahko piješ - tudi v Pragi imamo pivnice), pač pa zato, ker tja npr. lahko prideš s kitaro in poješ. Poleg tega sem še koledoval po vasi in praznoval v vaškem društvu. Očitno je prisotna potreba po združevanju neke skupnosti, v tem primeru slovenske manjšine in to je enkratno. Vsekakor, najbolj me je presenetilo, da tak pojav - pust -sploh obstaja. “
V znani reklami, ki jo redno oddajajo po televiziji, vabljivo dekle pravi, da ji lahko s telesa snamejo vse, ne pa njene zapestne ure. Podoben odnos kot dekle z uro ima zamejec s pustom; odreče se lahko vsemu, ne pa praznovanju tega norega praznika v maskah. Angleži bi rekli, da je za zamejske mlade, in ne samo zanje, praznovanje pusta pravi‘must‘, Id ga nobena ovira ne more zaustaviti. Ne zaustavijo ga univerzitetne in šolske obveznosti, ki naj bi načelno potekale v normalnih okoliščinah, kar pa seveda ne gre. Zaradi tega so se ravnatelji naših višješolskih zavodov odločili, da potrošijo za pustno sredo enega izmed prostih dni na izbiro v šolskem letu. Nujna odločitev,
saj bi si naši višješolci v nasprotnem primeru 'zgradili mosf kar sami. Pusta ne zaustavijo niti starši, pa naj bodo še kako strogi. Njihovi sinovi so lahko vedno prisiljeni ostati doma ob sobotah zvečer, ob pustu pa so res množično napolnili osmice, bare in diskoteke vse do ranega jutra.
Pravi center pustnega Življenja je podeželje, saj v mestu ne poznajo pustne tradicije, večina itahjanskega prebivalstva pa sploh ne praznuje. Ko pa je barja odpihala še možnost ogrevanega šotora in velikega Zura v Boljuncu, je postal Kras praktično edino pustno prizorišče. Tu se za veliko mladih pustni čas začenja precej prej, saj za uro slave na openski povorki marsikdo potroši mnogo energije
in časa v izdelovanju vozov in pustnih mask. To pa se vsekakor splača, saj potem polno doživljajo šest pustnih tioči med plesom, petjem in osminko domačega vina.
Prav tako je podeželje prizorišče pustnih pogrebov na pepelnično sredo. Najbolj poznani so v Boljuncu, kjer v vesolje izstrelijo Boljunika, in na Kontovelu, kjer Pusta sežgejo na Mlaki, ne smemo pa pozabiti niti pogrebov v drugih vaseh. Mladi se vsekakor teh tradicionalnih prireditev ne udeležujejo v velikem številu, saj sredo večinoma izkoristijo za počitek in polnjenje baterij. Bes ne more biti drugače, saj bi bil še dodaten dan fešte prehudo breme tudi za najbolj vzdržljive.
“Kolkor kaplic tolko let..“ Seveda smo se tudi mi pridružili veseli druščini in zapeli. “Žena naj bo doma, čaka naj na moža..." Nekate-
enostavno raje odpovedah izpitom kot pustu... Univerza lahko počaka, pustno norenje pa ne! A kaj, ko se je moral marsikdo odreči
jajc po vasi. Zbrah smo se v vaški gostilni, bilo pa nas je skupno kakih 25 deklet in fantov. Ples se je začel ob 23. uri in je trajal pozno v noč; za zabavo sta skrbeh dve glasbeni skupini. Čeprav se letočnji pust ni razlikoval od prejšnjih, je bila zabava izredna; tudi zato, ker je pust ena redkih priložnosti, ko se vsi mladi zberejo.
...pust po vasi
Zbirališče na mavhinjskem “placu“ je bilo ob 13h ... in kakor ponavadi smo se s “plača" premaknili šele po 14h. Tema letošnjega pusta je bila ohcet; poleg ženina in neveste smo poskrbeli tudi za duhovnika, priče, fotografa
ri izmed nas so se predah noremu plesu, ki so ga ostali spremljali z žvižganjem in ploskanjem. “Kam pa zdaj? “ “Se en hter črnega! “ je nekdo vzkliknil in pri pultu so ponovno ustregli našim žejnim grlom. Cas pa je neusmiljeno hitel in kmalu se nam je približala gospodinja in nas prosila, če se lahko počasi poberemo, saj je bila ura že ena po polnoči in sta v osmico vstopila dva policaja. Takrat pa je nekdo vzkliknil “Ma gospa, saj je pust, tudi pohcaj je maškara! “
Tudi ostale večere so bile osmice dobro obiskane... Na primer v ponedeljek, ko si lahko v Zgoniku in Zagradcu srečal skupino bivših sošolcev, žensko košarkarsko ekipo, skupino tabornikov, mlade pevce iz Bazovice in še marsikoga...
...problem izpitov
Kaj ti lahko pokvari pustno zabavo? Če opustimo burjo in gripo, ki sta jo letos marsikomu pošteno zagodla, nam preostane samo še študij oziroma izpiti na univerzi, ki so v tem času nekaka stalnica v življenju nas študentov... Nekateri so se sicer izpitov rešili že pred pustom in si tako prislužili brezskrbno zabavo, spet drugi pa so se
nevesta. Blondinka je veselo pozdravljala svate in med njimi iskala ljubljenega ženina - tega pa od nikoder. Kaj če se je premislil? Ne, ne, čeprav v zamudi (očitno je prišla na dan vsa njegova ženska plat) je nazadnje le prihitel. Majhen možiček se je približal nevesti, ki je bila tri glave višja od njega in jo močno objel. Svatba se je tako lahko pričela. Harmonikar je spremljal mladoporočenca in svate iz hiše v hišo, kjer so domačini pogostili veselo druščino. Ob kozarcu vina in prigrizku je mlad par zaplesal z gospodarji, njima pa so se pridružili tudi ostah svatje in tla pod nogami so se marsikdaj kar tresla. Košara, ki so jo nosili s sabo se je počasi polnila s klobasami, jajci in steklenicami vina. Ves popoldan do večera smo krožili po vasi, ko pa je bila še zadnja hiša mimo, se je svatba umaknila v "kantino". Tukaj se je zabava nadaljevala ob fritalji s klobasami in vinu. Peh smo in plesali, kar se le da, tako da se bosta mladoporočenca še dolgo spominjala tega dna. NapočU pa je tudi čas odhoda... Svatje smo se še zadnjič zbrah okrog mladega para in jima voščih vso srečo, nato pa smo ju pustih
pustni zabavi in se posvetiti samo študiju! Po takem žrtvovanju pa bi človek pričakoval, da se bo izpit pozitivno iztekel...24-letni študentki pa pustni ponedeljek ni prinesel sreče, saj ji je, potem ko se je učila nekaj tednov, na izpitu krepko spodrsnilo. Ne ravno dobro razpoložena se je tako le v torek zvečer odpravila po osmicah in v Boris Sporfs Club. “Bilo pa je preveč ljudi in se ni dalo niti plesati..." Zanjo letošnji pust verjetno ne bo ostal nepozaben...
...pust v Rodiku
Mladi iz Rodika pri Kozini smo praznovah pust v soboto zvečer, po tradicionalnem pobiranju klobas in
- L
in svate...in celo za strica Bmnetto-ta in teto Ginger iz Amerike. Na plač je prihrumel voz, ki ga je upravljal mlad duhovnik, na njem pa je sedela moškemu podobna
sama, da sta se lahko končno objela in .... kdove, če bomo naslednje leto dobih novo malo pustno masko, ki bo spremljala naš pust po vasi? Živio ohcet, živio pust!
PIKELC JE ZAŽIVEL
In spet je Pikelc zaživel, že spet so se vsi vozovi srečah, še so se barve pomešale in se nato postopoma vile po openski "aveniji" vse tja do Brdine. Žuborenje, smeh, veselje se je razleglo visoko v nebo, mrzel zrak so skušah premagati toplo vino, žganje in družba. Godci so igrali, starejši so že ob začetku ocenjevali vozove, mlajši smo tožili, da boljunjske zabave ne bo, otroci pa so se tiščali strašev in se z njimi pomešah v množico, ki je občudovala kriškega papagaja, trnovskega raka, ba-zovskega Clintona in še "kip svobode” s Prečnika, ki je stal na cesti in čakal, da se bo zadnji na vrsti odpravil na parado. In tako smo se mi na zadnjem vozu po licih še "našminkali”, si popravili maske, si še nadeh pisane klobuke in ple-saje začeh sprevod; vedno večje bilo oči, ki so občudovale naš voz, vedno večje število rok nam je ploskalo, vedno več je bilo vsega... Naše veselje je bilo še večje potem, ko so nas proglasili za zmagovalca, ko smo se vsi prerinih na oder in si podajah pokal iz roke v roko, se objemah in prepevah in gledah Brdino, natrpano do zadnjega kotička, nato pa vedno manjšo množico, ki se je z nami še veselila, dokler ni ostala le skopa skupina ljudi, ki je med sabo govorila do trenutka, ko sem sam stal ob odru in opazoval, kar je umetna luč osvetljevala v večernem mraku. Zrak je bil-vedno hladnejši, dokler se ni-spremenil v pravi večerni mraz; ta je božal naš voz, ustavljen na poti proti domu, ker naprej ni mogel. Izgubil je prednje kolo med avtomobilsko nesrečo. Ježih smo se na pust in "srečo krivo”, ki je doletela vas in vaščane, ki so s trudom pripravljali voz in ga potem še z večjo vnemo popravljali, da smo lahko v torek še veselo mahah z rokami proti nebu na pustni paradi v Tržiču. Tržiška popoldanska parada se je zaključila, a kmalu zatem se je pričela nočna, ko smo se mlajši zbrah na devinskem plesišču in tam plesaje dočakah zoro; takrat na poti proti domu, mi misli niso zahajale niti na večerni ples niti na tržiške natrpane ceste, toda na opensko Brdino, osamljeno v mraku, kosem v sebi še vedno imel sladki občutek ob spominu na veselo tovarišijo, ki se je nenadoma razšla, in na Pikelc, ki bo leto dni sameval.
Stran pripravili Boštjan Starc, Igor Gregori, Jana Pečar, Mitja Štefančič, Poljanka Dolhar, Sara Stemad_________
enaidvajsetletnik.
»Kje sem bil za pust? Letos, potem ko žal v Boljuncu ni bilo ničesar, smo se v soboto in torek zvečer odpravili v Milje. Po ulicah so bili nastaljeni kioski s hrano in pivom, na glavnem trgu pa je DJ poskrbel za glasbo. Zabavah smo se ker smo bili v klapi, med množico pa ni bilo dosti poznanih obrazov. Pozno v noč -tudi sladoledama je bila odprta do treh- so začeli ljudje odhajati.«
dvajsetletnica
»Soboto in torek zvečer je posebno poživelo praznovanje pri Borisu v Briščkih, kjer si srečal ogromno znancev, poleg tega pa si prvo pivo prejel zastonj. Škoda, da je bilo
mnogo prerivanja zaradi gneče, ko pa so v torek po polnoči mnogi odšli v Euforijo se je nekoliko pomirilo in smo plesali pozno v noč.«
triindvajsetletnik
»V ponedeljek smo praznovali v proseškem lokalu Gato mato, kjer je Franco Ghitti igral rock glasbo ob akustični spremljavi. Lokal se je napolnil predvsem po polnoči, ko je Ghittija nadomestil DJ in začel se je ples, ki se je posebno vnel ob vretnju Bregovičeve plošče.«
maturant
»Pust je pravzaprav izguba časa, čeprav je za mlade navidezno še kar pomemben dogodek. Prav je si-
cer, da se mladi zabavajo, vendar imajo danes mnogo več priložnosti za zabavo kot nekoč - in med temi se včasih odločijo za najmanj preproste in najbolj škodljive. V preteklosti so bili starši strožji, danes pa se mladina zabava skoraj vsak petek in vsako soboto. Med sobotno zabavo in pustom ni velikih razlik, morda le to, da je ob pustu mladina razposajena že v jutranjih urah in se skuša popolnoma prepustiti živahnosti.
sedemnajstletnik
»V soboto -v pomanjkanju zabave v Boljuncu- smo improvizirali zabavo pri prijatelju, v torek pa smo se bolj organizirali in šli v Boris Sporfs
Club kjer je skupina Dirty Fingers izvajala glasbo v živo. Moram reči, da je bilo kar zabavno, problem je predstavljal le prevoz. Tja smo se odpravili z avtobusom, domov pa "a scrocco"«.
devetnajstletnica
»Zal letos ni bilo kot lani in predlanskim, ko se je pustni vrvež zbral v Boljuncu. Vseeno sem se zabavala in predvsem dosti plesala, npr. v Euforiji v Devinu s skupino Califor-nia.«
tretješolec
»Pust me ne zanima, saj v njem ne najdem nič konkretnega. Sicer pa se današnji pust razlikuje od
pusta v preteklosti: nekoč je bila to pretveza, da so se dekleta in fantje zbrali na tradicionalnem praznovanju, danes pa je pust izgubil svoj prvotni pomen, razen, morda v Braziliji, kjer je to še vedno velik praznik. Pri nas je pustno rajanj6 pogodto pretveza za popivanje in podobno. Mladi polnijo lokale in diske, vse to pa s pustom nima nič skupnega.«
maturant
»Lep praznik, ki odganja zimo ij1 je še vedno tesno povezan z ljudsK1 mi običaji. Letos pravega nav dušenja ni bilo, običaj pa je tre 6 ohranjati; upam, da tudi v bodočno sti ne bo izginil.«	^
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. februarja 1999	| I
Hyimdai santamo - srednja kombilimuzina za vsakogar
V Italiji smo ga prvič videli na bolonjskem mo-torshovvu, vendar nam je bil znan že celo vrsto let, samo da se nismo zavedali. Govorimo o Hyun-daijevem santamu, kom-bilimuzini višjega srednjega razreda, ki je v bistvu stari Mitsubishijev space wagon, ki so odvzeli štirikolesni pogon in ga nekoliko posodobili kar zadeva karoserijo.
Hyundaijeva odločitev, da se predstavi v Italiji z novo-staro kombilimuzi-no je prav gotovo odvisna od dejstva, da so lani prodali kar 35 tisoC tovrstnih vozil in da je torej ta tržna niša postala za vse proizvajalce dokaj zanimiva. Santamo bo huda konkurenca Fiatovim, Lancii-nim, Peugeotovim, in še marsikaterim kombilimu-zinam, v katere moramo vkljušiti tudi sicer nekoliko manjši renault scenic in Fiatovo multiplo, v primerjavo s katero ima santamo sprejemljivejšo obliko in sedem sedežev. V Hyundaijevi ponudbi sodi santamo med atosa in velikega H-l.
Santamo je dolg 4.5 metra, je pa nekoliko nižji od svojih neposrednih tekmecev, kar mu daje manj škatlasti videz. Naj-veCji adut korejske kom-bilimuzine je seveda v obilici prostora, ki ga ima v notranjosti, zaradi Cesar, trdijo pri Hyundaiju, je kot nalašč za družinske počitnice in za potepanje številčnih družin.
Se besedo o motorju: poganja ga dvolitrski štiri-valjnik s 16 ventili in z dvema odmičnima grede-ma v glavi, ki zmore 102 kW pri 5800 vrtljajih. Cena je zelo zanimiva, saj velja najbolj opremljena verzija nekaj veC kot 35 milijonov, kar za tako opremljeno kombilimuzi-no sploh ni preveC.
Tovotini terenci primerni za vse priložnosti
Japonska Toyota ima trenutno v ski štirivaljnik, ki zmore 128 KM. svoji ponudbi najbrž najpopolnejšo Za izvedenci pa je tu serija land paleto terencev. Za tiste, ki so se ko-	cruiserjev, ki so potomci mitičnega
maj približali svetu avtov s štirkole-	BJ, ki sega tja v začetek petdesetih
snim pogonom, je tukaj RAV 4, vse-	let. Tu lahko izbirate med modeli
stransko vozilo, ki ima vedno	90, 95 in 100 (razlika je v medosni
vključen štirkolesni pogon, nima pa	razdalji). Prva dva modela poganja
reduktorja. Slednji naj bi ne bi po-	trilitrski dizel, ki vas s pomočjo šti-
treben, ker ima zelo kratko prvo	rikolesnega pogona in reduktorja,
prestavo, ki ga lako reši iz marsika-	lahko povleče iz še tako na videz
tere zagate. Sicer ga poganja dvelitr-	breizhodnega položaja.
Pomembne, a skoraj nevidne izboljšave pri zadnjem modelu Oplove vectre
Oplova Vectra je že od leta 1996, ko so predstavili drugo serijo popularnega nemškega vozila, v konici prodaj v Evropi, vsaj kar zadeva avtomobile srednjega razreda. Kljub uspehom so jo nekoliko posodobili, Čeprav je na videz še vedno tista izpred treh let. Od 8000 delov, iz katerih je vectra sestavljena, so jih v večji ali manjši meri spremenili kar 3900, se pravi kar 37 % celotnega avta. Zanimivo je, da se 31 % kupcev vectre odloči za različico kombi, kar je značilno tudi za 'Irugi Oplov model, astro. V Času svojega življenja, prva vectra je Zagledala luC sveta pred 11 leti, s° prodali 3,5 milijona teh avtov.
Kot smo rekli velikih novosti v novi vectra ni, med največje pa sodi nov 1800-kubiCni Stirivalj-nik iz serije ECOTEC, se pravi °kolju prijazenjši motor.
NE PIJE
CUDRE - Z 1 LITROM VEC KOT 23 KM
Izvenmestna poraba 4,3 l/100km; srednja EGS 5,0 l/km
NE KADI
CU0RE - ZELO MALO IZPUŠNIH PLINOV
NE STANE
CUDRE - ZE 00 15.900.000 LIR DALJE
Cena »ključi v roke«, APIET Izključen
Daihatsu Cuore 1 000 ccm, tri in pet vrat. Pri uradnih zastopnikih Daihatsu. Naslovi na straneh Pagine Gialle I®®
ZASTOPNIK
autosandra
TRST. ul. Rana 17	TR21C, ut Veri 43
tet 040829777	Servis: ut Rosani 40
fax 040820569	tet 0481484020
DAIHATSU
W E DO COMPACT.
~r----
Xantia z novim dizlom kos številnim bencinarjem
Marco Pantani na ekranu ker je najbolj priljubljen
Zadnji Citroenov testi-monial je kolesar Marco Pantani, ki je po svoji lanski dovjni zmagi na Giru in na francoskem Touru gotovo eden najbolj priljubljenih športnikov v Evropi. Pantani v reklamnem spotu vozi citroen saxo in prehiteva skupino kolesarjev, ki mu očitajo, da se je izneveril kolesu in se odločil za udobnejše prevozno sredstvo.
Sicer ima Pantani 29 let in je kot rečeno eden najbolj priljubljenih italijanskih kolesarjev. Ljubitelji kolesarstva in sploh ljubitelji športa ga imajo radi, ker je kljub smoli, ki jo včasih imel in kljub padcem vedno znova v sedlu in vedno znova niza navdušujoče zmage.
Citroen je od vedno slovel po revolucionarnih tehničnih rešitvah in nekonvencionalnih oblikah svojih vozil. Xan-tia morda nima posebno originlne zunanjosti, čeprav je treba upoštevatim da je na tržišču že vrsto let, prav gotovo pa je različica activa opremljena z najsob-nejšimi obesami in vzmetenjem. Sedaj je na voljo tistim, ki ljubijo citroene tudi v dizelski različici HDi, se pravi z visokotlačnim neposrednim vbrizgavanjem goriva tipa »common rail«, ki je trenutno najsodobnejši način napajanja dizelskih motorjev.
Motor xantie HDi ima 1997 kub. cm prostorninem je opremljen s turbinskim polnilnikom ter zmore 80 kW pri 4000 obratih v minuti. Pri tem je navor 250 Nm pri pičlih 1750 vrtljajih, kar pomeni, da je na razpolago že pri zelo nizkem številu obratov. To gre seveda vprid prožnosti novega motorja, kar je ena od pozitivnih značilnosti novega agregata. Ce ne bi Citroenov motor ohranil tipičnega dizelskega ropota pri nizkem številu obratov, bi se najbrž nihče ne zavedel, da vozi motor na plinsko olje. Pa tudi zmogljivosti so bolj primerljive s solidnim bencinarjem kot z enkovrednim dizlom. V primerjavi z dosedanjim 2100-kubič-nim turbodizlom zagotavlja HDi 32 % navora več pri 1500 vrtljajih v minuti. Na mešani progi porabi Citroenova xantia HDi približno 5,5 litra goriva za
100 km, se pravi 21% manjkot dosedanji agregat. Z enim rezervoarjem lahko prevozite skoraj 1500 km, kar v resnici ni malo. Tudi količina ogljikovega dvokisa v izpušnih plinih se je drastično zmanjšala in sicer za več kot 20 %.
Citroen je v tovarno, kjer proizvajajo novi motor vložil približno 3 milijoard francoskih frankov, tudi ob upoštevanju dejstva, da se odstotek dizlov v Evropi iz meseca v mesec dviga, saj je že sedaj presegel 30 % vseh prodanih vozil. Trend je še zlasti pozitiven v Italiji, potem ko so odpravili nespametni dodatni davek na dizle.
Xantia z motorjem common rail je avto tako za dolga potovanja kot za premikanje po mestu. V slednjem primeru jo nekoliko ovirajo dimenizije, saj je konec koncev avto, ki presega 4,5 m, kar pa zadeva porabo je tudi v mestnem prometu odločno pod 8 litri za 100 km-Isto velja tudi za različico break, ki je se nekoliko daljša, vendar se poraba poveča le za nekaj decimalk
Citroenove limuzine niso bile nikoli poceni in to velja tudi za xantio. Tako velja nova xantia 2.0 HDi plus, se pravi osnovna različica, skoraj 43 milijonov lir, medtem ko stane najpopolnejša različica activa 49,35 milijona. Za kombi bi morali odšteti približno milijon Ih več, s tem da pri kombiju ni različice activa.
Seicento v verziji hobby
Fiat ponuja vedno več različic svojega malčka seicento. Sedaj je na volj seicento hobby, ki ga poganja motor FIRE 1100 in ga ponujajo v dveh različnih barvah sivi in oranžni, ki so jo poimenovali sprizz. Seicento hobby dobite za 14,8 milijona lir.
Novi menjalnik za alfo 156 prihaja direktno s ferrarija
Alfini privrženci so ob navdušeno sprejeli rojstvo alfe 156, prve alfe vredne tega imena po daljšem temnem obdobju popolnega prekrivanja Alfinih modelov s Fiatovimi. Najbrž bodo sprejeli z odobravanjem tudi nova modela, ki jih predstavljajo leto dni po rojstvu alfe 156, se pravi 156 2.0 selespeed in 2.5 V6 Q-system. Prvi je oprečljen z menjalnikom ki prihaja neposredno iz Ferrarije-vih dirkalnih avtov in je mehanski menjalnik z robotiziranim prestavljanjem in robotizirano sklopko. Prestavna ročica je lahko na tleh ali pa ob volanu.
Q-system, pa je saCodejni 4-stopnjski menjalnik, ki ponuja 3 različne nastavitve, odvisno pač, Ce vozite v mestu ali pa Ce se odločite za športno vožnjo ali če morate slučajno voziti po zaledenelem cestišču.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. februarja 1999
17
Mednarodni simpozij o Prešernu v Kranju
»Full immersion« v Prešerna
Možnost, da sem od znotraj na tako razčlenjen način doživela Prešernovo proslavo, je zame predstavljala zanimivo in konstruktivno izkušnjo, H me je prisilila v razmislek o nekaterih stvareh.
Predvsem mislim tu, na sam koncept proslavljanja avtorja in kulture. Skozi italijanske od je vse skupaj težko prenesti v italijansko stvarnost, v kateri ni nobenega tako izstopajočega literata, ki bi imel tak vpliv na kulturno in družbeno zgodovino naroda, da bi si zaslužil tako veliko čast, navezanost in raziskovanje. Seveda so velika imena italijanske romantike predmet raziskav, posvetov in seveda proslav, vendar bi med italijanskimi avtorji z začetka 19. stoletja težko našli nekoga, ki bi si toliko prizadeval za rojstvo naroda, se trdno zasidral v srcih ljudi in do današnjih dni pustil za seboj neizbrisno sled.
Manzoni je bil v ospredju, kar zadeva jezik, Leopardi je svojo filozofijo prelil v liriko in prav pri njem lahko odkrijemo tudi klasično-romatično polemiko, M se je že odražala v Foscolu in Berchetu. Vendar pa ne vem, v kolikšni meri se navadni ljudje ali kulturni krožki po vsem polotoku spominjajo stoletnic rojstva ali smrti oziroma čutijo pomen teh fiteramih osebnosti pri graditvi enotnosti države. In to tudi zato, ker je v državi, ki ni nikoli dosegla neke homogenosti in kjer se danes govori o secesiji, neprimerno govoriti o enotnosti. Ena stvar je namreč politična enotnost povsem druga pa enotna zavest Kljub temu da italijanski risoigi-mento sodi v isto zgodovinsko obdobje kot pomlad narodov in kljub temu, da je romantika zajela najrazličnejše evropske narode, so bili rezultati zelo različni. In tudi nacionalna vrednost kulture je povsem drugačna Zdi se, kot da narod, ki je številčno manjši in živi na geografeko manjšem področju, lažje vsrka vase kulturo ali prenaša osnovne vrenote, kot bolj številčni narodi v večjih državah, ki vse to zanemarjajo, ker morajo skrbeti za druge stvari, kot se tudi zdi, da je za narod, ki ima težave pri svoji uveljavitvi, bolj logično, da sev celoti spoznava v svoji kulturi in jeziku.
Brez dvoma je zgodovina obeh mejnih držav, Italije in Slovenije, precej različna. Do združitve Italije - kljub vsem limitom - je prišlo vsaj petdeset let pred razpadom habsburškega imperija; potek družbenega razslojevanja je imel precej različne ritme; razdelitev Evrope na dva nasprotujoča si bloka je odigrala svojo vlogo in nekatere oblike ne-brzdanega potrošništva na zahodu se drugje niso prijele, želim povedati, da imam vtis, da se je Bel Paese, M se je rodil kot zadnji med nacionalnimi državami, razvijal tako hitro, daje literaturo in kulturo odrinil v šole in na mednarodne simpozije, navadnim ljudem pa je prepustil samo retorične spomine na na pamet naučene pesmi ali na vodene obiske prebivališč slavnih piscev, kjer je vsaka stvar, ki pripada Velikemu, zabeležena na kartici in podrobno razložena, fir nič več.
Tudi v Kranju je bilo težko opaziti drobno ločnico med občutenim sodelovanjem pri proslavljanju velikega narodovega pesnika in obsesivno uporabo Prešerna v vseh omakah (dovolite mi to oznako, ki ne želi biti blasfemična temveč zgolj prisrčna), ki se bliža mitizatiji ali izkoriščanju zaščitne znamke, ki prinaša zanesljiv uspeh. Ob tem se mi zdi tudi naravno, da se doveku, pesniku in intelektualcu Prešernovega dometa posveča taka čast in slava, se po ttjem imenujejo nagrade in parki, se o njem organizirajo posveti in je deležen vseh vrst pozornosti. Prav tako se mi zdi, da se lahko oprosti rahlo prekrivanje prepričanega navdiha, ki sem ga razbrala med vrsticami slavnostnih posegov in v ganjeni tišini, ki je ovijala besede pesnika skozi Uglasbene pesmi.
Moram red, da sem občutila neke vrste rahlo zavist, da s svojimi rojaki ne morem deliti enakih čustev, poleg tega pa sum občutila nekakšno zadrego zaradi svojega omejenega Poznavanja Pesnika. Nato sem dobro pogledala okoli selre 'U ugotovila, da z naših italijanskih univerz - razen dveh raziskovalk slovenske narodnosti - ni bilo nikogar. In vendar kolikor vem, katedre za slavistiko v Italiji obstajajo in se uk-Vaijajo tudi s slovenščino. Zakaj torej ni nikaršnega zani-Iuana za tega intelektualca, ki je vsekakor genij, pa čeprav v okviru svojega kulturnega sveta? Konec koncev Shake-sPearea štucfiiajo vsi, vendar je tudi on tesno povezan z anglosaško stvarnostjo. Seveda, govori o univerzalnih vredno-tau - ljubezni, menki, oblasti. Toda kaj Prešeren ne govori Uu-Uo o ten? Kaj niso tudi moč vere, pretekla zgodovina in jUoo naroda univerzalne vrednote? Mar niso bile to tudi Manzonijeve teme? Moja zadrega zaradi omejenega pozna-Vanja pesnika se je pri tem zmanjšala, namesto nje pa se je Pojavila druga, in sicer zadrega zaradi države, ki jo po sUi taztner predstavljam.
Žarne je bil Kranj poučna izkušnja. Ne samo zato, ker lahko v živo doživela enega od najpomembnejših tre-utkov kulturnega in družbenega življenja Slovencev, kar uu je vsekakor dalo vedeti, da tudi o njih, pa čeprav imam ~ ujimi vsakodneven in mislim vse prej kot površen stik,
v'em dovolj. Poučna je bila tudi zato, ker sem lahko raz-jUislila o vlogi kulture v različnih družbah in o vrednosti TpUr številčno šibkejših narodov v očeh tistih, ki menijo, 19 80 edini, ki so ustvarjali zgodovino.
Patrizia Vascotto
V obdobju Prešernovih jubilejev 1999-2000, in sicer 150-letnice smrti in 200-letnice rijstva, so v programu trije simpoziji, od katerih se je prvi iztekel pred nedavnim v Kranju. Mednarodni simpozij, ki se ga je udeležilo več kot 40 povabljencev iz dvanajstih držav, je razprl različne vidike Prešernovega dela Veliko pozornosti je bilo posvečene tudi Prešernovemu času, umetnosti in družbeni atmosferi, kot se je razvila v prejšnjem stoletju na Slovenskem in v Kranju.
Vrsta predavanj, razvrščenih v tri sklope, je skuSala odgovoriti na vprašanje, kakšno je stanje raziskave Prešernovega dela danes. Prvi dan so predavatelji razmišljali o Prešernu med klasiko in romantiko, o njegovi vrednosti v slovenski književni tradiciji, o značilnostih njegovega narativnega in pesniškega sistema Sledila je raziskava o Prešernovih prevodih in o tehničnih težavah, ki se pri tem pojavljajo. Poleg očitnih problemov pri izbiri besed, so prevajalci omenili težave pri prevajanju ženske rime, ki so posebno občutne v angleščini in francoščini, in našteli vrsto primerov besed, ki dobesedno prevedene izgubijo svoj pomen in obrnejo vsebinsko vrednost teksta, kot na primer Magistrale.
Obravnavali so tudi stike Prešerna z drugimi evropskimi literaturami ter vplive antike in Svetega pisma na pesnikovo delo. Zadnji del simpozija pa je segel v umetniško podobo na Slovenskem v 19. stoletju ter urbanistično in arhitektonsko podobo Kranja v Prešernovem času. Dotaknil se je tudi arheoloških najdb v krajih, ki jih obravnava Prešeren v svojih pesmih, ter celo takratne mode in načina oblačenja, kar tudi ni nepomembno, tako da smo si odraslega Prešerna lahko predstavljali oblečenega po bidermajerski modi, kako se zabava s prijatelji v kranjski Kazini
Posebno zanimivo in bogato je bilo predavanje prof Paternuja (Notranje razsežnosti Prešernove narodotvorne misli), M je razgrnil troje pesnikovih območij mišljenja - jezikovno, politično in bivanjsko - ki so med seboj globoko prepletena »Bitka za jezik je bila v resni-
ci osnovno vprašanje Prešernove poezije«, in skupaj z Matijo Čopom je pesnik nameraval »razviti in kultivirati slovenski jezik in ga usposobiti za višje ter najvišje potrebe«. To je bil pogumen korak, najprej v odnosu do Kopitarjeve teorije, ki je omejevala jezik na kmečko raven, istočasno pa je to pomenilo prestopiti idilično in omejevalno predstavo o Slovencih kot »miroljubnih poljedelcih«. Oba sta razumela pravi zgodovinski trenutek, ko je slovenski narod moral priti do svobodne in višje literatura, in njuna filozofija jezika, ki se povezuje z literarnim in narodnim smislom, je zapopadena v enostavni ugotovitvi, da je jezik naravno begastvo naroda in samo preko jezika, tako na govorni kot umetniški ravni, lahko dovek in narod izrazita svojo moč in bitnost. Poezija pa je najvišja uresničitev jezika. Za
mnogo učenjakov -kotna primer za prof Henryja J. Coopra iz ZDA - je Prešerem »lingvistični genij« prav zaradi izredneha jezikovnega dam.
Prof. Paternu je poudaril tudi pomen Prešerna za osamosvojitev slovenskega naroda. Pesem Zdravljica lahko smatramo kot »osrednjo politično izpoved« pesnika, ki je »aktualna« tudi za naš čas«, saj vsebuje »zelo radikalno izraženo idejo upora zoper zatiranje narodove prostosti«. Ni slučajno, da je Zdravljica trikrat odigrala pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Zadnjič je bilo, ko je postala državna himna - prej spontano, zatem pa tudi uradno.
Končno je predavatelj razmislil o narodni zavesti, ki za Prešerna ne more biti brez osebne bivanjske in filo-zofeke zavesti, in je analiziral pesniški bivanjski kontrapunkt med upom in brezupom, med depresivno sliko sveta in prometejevskim kljubovanjem Pesnitev Krst pri Savici, kjer je krščanstvo temeljni problem, dokazuje intelektualni dvom pesnika in človeka, dvom, ki presega ozke okvire in postane univerzalna in eksistencialna misel, brez katere ni mogoče zgraditi ne osebne in niti kolektivne zavesti.
Ob teh poglobljenih temah so udeleženci simpozija prisluhnili - ne brez presenečenja in morda celo zadrege - se enemu manj znanemu aspektu Prešernove poezije. Gre za apokrifnega Prešerna, ki ga je predstavii dr. Milan Hladnik, raziskovalec mlajše generacije. Glavne značilnosti teh tekstov, ki še niso popolnoma raziskani in so bili prvič objavljeni leta 1972, so dvoumnost in z njo povezane besedne igre, parodiranje in parafraziranje, blasfemija in uporaba besednjaka seksualne vsebine. Dr. Hladnik meni, da to dopolnjuje Prešernovo pesniško in človeško podobo in odpira možnost za alternativno branje nekaterih drugih znanih Prešernovih besedil.
Ce je res, da imajo mladi nove vrednote in da so v vsaki dobi avtorji uživali različen sloves, bo morda tudi Prešeren - na pragu novega tisočletja - doživel novo mladost	p.v.
Na simpoziju je bilo zaznati odsotnost italijanskega akademskega sveta
Pogovor s prof.
Borisom Paternujem
Kaj mislite o mladi generaciji raziskovalcev, kako vodijo raziskavo glede o Prešernu in o njegovem delu?
Mlajša generacija ne pristopa s tako pozornostjo do Prešerna, kot je bilo pri starejši generaciji. Je pa res, da pristopa na drugačen način. Slišali smo na primer predavanje o Prešemovih apokrifih. To je subkultura, gre za pesniško posebnost iz njegovih poznih let, za šale ali kante in eden od manjših raziskovalcev je to predstavil na simpoziju. To je treba prav gotovo poznati, saj današnja znanost ne dela meje med trivialnim in estetskim, vendar ne gre za velik dogodek Je pač del Prešerna, ki je zanimiv s človeškega, psihološkega in socialnega vidika, ni pa to nek premik za vpogled na Prešerna. Premiki v vpogledu na Prešerna se zgodijo v naši literarni zgodovini, kot se zgodijo filozofski, družbeni, ali zgodovinski premiki. Je pa v tem trenutnu nek mir. Mlada generacija v literarni zgodovini ni ne filozofsko ne ideološko angažirana. Ta postmodernizem je situacija neke indiferentnosti, zato gre pri Prešernu večina raziskav v smer tehnologije poezije, to se pravi verzologije, kjer so sijajne razprave, ali pa parodije, demontaže Prešerna skozi njegovo zgodovino. Zdaj se že pojavljajo nove teze, recimo o Prešernovi religioznosti ipd. To pa je samo začasno stanje prešemoslovja, ki je bolj tehnološko ali obrobno, ni pa v centru naše storke.
Mislite, da je ostalo o Prešernu še kaj neraziskanega in kakšne možnosti imajo nove generacije?
Jaz ne delam mita iz Prešerna, vendar njegova centralna dela niso nikdar do kraja prebrana. Gre za večpomenskost v njih, za multisemantiko. Krst pri Savici je recimo doživel nešteto raziskav in novih interpretacij in to je tudi znak
pomembnega dela, kajti del, ki imajo lahko eno samo razlago, ni veliko. Prešeren ima vrsto takih tekstov, ki jih beremo vedno znova. To se pravi, da ga bo tudi nova generacija brala drugače kot mi.
Kako ocenjujete odsotnost italijanskega akademskega sveta? Na simpoziju ni bilo nobenega predstavnika italijanske univerze, ki bi govoril o Prešernu, ki bi se zanimal za tega avtorja.
Odsotnost italijanskega sveta je relativna Omeniti moramo dva refereta, enega o Prešernu v Italiji, drugega o go-riški književnosti. V obeh primerih sta predavateljici v univerzitetnem kadru, vendar sta to Slovenki, zato to ne more zadoščati. Razloge za odsotnost ostalega italijanskega akademskega sveta vidim v nekem mrtvilu v italijanski slavistiki. Medtem ko je bila generacija med obema vojnama izrazito močno zainteresirana za slovensko literaturo, za slovenski jezik, je sedaj nastal neki premor. Deloma tudi zaradi specializacije slavistike v Italiji. Prej se je italijanski slavist zanimal za vso slavistiko, kot recimo Bruno Meriggi, danes pa je italijanska slavistika bolj specializirana Tako je nastala neka praznina, ker se slavisti usmerjajo v ozke specializacije, kot je primer rasista v Trstu, ki je celo Slovenec po izvom, pa ga ne zanima drugo kot rusistika in se za slovenistiko sploh ne briga. Upajmo, da se bo v prihodnje kaj popravilo.
Kaj bi lahko povedali kot sklep tega simpozija?
Simpozij je bil zasnovan izrazito mul-tidisciplinamo, torej dejansko kot pogled na Prešerna in njegovo osebnost, čas in prostor iz zelo različnih vidikov. Pri tem je sodelovala tudi vrsta strokovnjakov iz tujega sveta. Američani so recimo dali temeljit pogled prodora Prešerna v anglo-ameriški svet, kot se je pokazal tudi prodor
Prešerna v italijanski ali ruski svet Ta komunikacija Prešerna s svetom je bila veliko bolj osvetljena kot smo jo poznali doslej. Tudi v interpretaciji Prešerna je prišlo do novosti, tako v interpretaciji njegove duhovnostne, religiozne, politične strukture, njegovega jezikovnega nazora itd.... To ni bilo slavje Prešerna, ni bila proslava, temveč delavnica za globlje spoznanje Prešernove osebnosti, dela in dobe. Seveda pa se hkrati vključuje v jubileje. Končni rezultat bo zbornih, v katerem bo lahko vsakdo natančno preverjal in primerjal, kaj je ta simpozij dal. Jaz mislim, da marsikaj.
Pogovor
s prof. Marijo Pirjevec
Kaj mislite vi o odsotnosti italijanskih strokovnjakov na simpoziju?
Slovenščina je majhen jezik v njihovih očeh, da bi bilo vredno se ukvarjati s slovensko kulturo in slovensko literaturo. Res je, da so bili slavisti v času med obema vojnama in v prvih povojnih letih res slavisti v širokem pomenu besede. To se pravi, da so se bolj ali manj ukvarjali z vsemi književnostmi, pri tem pa niso puščali ob robu slovenščine. Danes pa dejansko gredo v zelo ekskluzivno specializacijo in se pač ukvarjajo eden z rusko literaturo, drugi s poljsko, trejti s češko. Slovenščina, slovenska književnost in kultura pa ostajata nekje prav na obrobju in praktično ne prideta v poštev.
Za lingvistiko pa je vendarle nekaj več posluha...
Lingvistika je drug problem. V lingiv-stiki je mogoče zaznati, vsaj glede slovenskega jezika, določene procese, ki so lahko zanimivi, tudi zato, ker je slovenščina, na skrajnem robu zahodnega slovanskega sveta, v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki izrazito arhaičen jezik z določenimi morfološkimi
značilnostmi - že to, da ima dvojino, ki je rezen lužiške sbrščine nima noben drugi slovanski jezik To je zanimivost, ki lahko lingvista pritegne. Naša literatura pa ni zanimiva v taksni meri. Zelo živa je dialektologija, ker je dialektološko slovenščina izrazito razčlenjena in bogata. Tudi literatura je navsezadnje bogata, a je enostavno ne poznajo in se vanjo žal ne poglabljajo. Mislite, da bo novi prevod Prešernovih poezij v italijanščino dvignil zanimanje za slovensko književnost? Mislim, da je minilo premalo časa od prevoda, da bi lahko dali trdnejši odgovor na to vprašanje. V Trstu se zanimanje vsekakor veča. Ne samo za Prešerna, temveč sploh za slovensko kulturo in literaturo. Knjiga o Prešernu oz. o Prešernovi poeziji je začela krožiti po mestu. Slišim pozitivne glasove v zvezi z njo in mislim, da se bo nekaj premaknilo v odnosu do Prešerna in hkrati s tem tudi do slovenske književnosti. Kakšen bo odgovor na to v Italiji, je pa odvisno od nas oziroma od tega, kaj bo založba naredila. Ce se založba ne bo angažirala, če ne bo poskrbela za to, da se knjigo v Italiji predstavi, vsaj v glavnih italijanskih mestih, potem rezultatov ne moremo pričakovati.
V katerih mestih pa bi se dalo po vašem mnenju predstaviti knjigo? Predstaviti bi jo bilo treba v tistih mestih, kjer so razviti slavistični študiji. Zato mislim, da sta to v prvi vrsti Rim in Neapelj. V poštev pride tudi Milan, kjer smo pred leti predstavili celo serijo knjig v italijanščini o slovenski književnosti in je bila neka velika dvorana v polna Toše pravi, da bi se dalo tam ponoviti. Ampak zato je potrebnih veliko energij, veliko sredstev in veliko dobro volje, ki pa, imam občutek, našim ljudem manjka.
Pogovarjala se je Patrizia Vascotto
r--
V Mavhinjah se zopet obetajo zelo živahni poletni večeri
Mavhinjski trg bo letos poleti ponovno zaživel v duhu Talij e. Od 24. junija do 4. julija se bodo namreč v organizaciji Sportno-kulturnega društva »Cerovlje-Mavhinje« na odrskih deskah ponovno zvrstile slovenske amaterske djramske skupine, ki že lep čas skrbno vadijo po društvih in dvoranah od Benečije do Milj-skih hribov.
Tudi letos bosta v Mavhinjah na voljo dva odra, in sicer prvi na vaškem trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja, drugi pa bo nameščen pod pokritim šotorom na vrtu nekdanje osnovne šole poimenovane po Josipu Murnu-Aleksandrovu. Zamisel o drugem odru na pokritem se je predvsem lani kar davkrat
obrestovala, saj so se po eni strani vsak dan nemoteno in hitro zvršCale dve do tri uprizoritve, sicer pa je šotor	omogočal
brezhibnost festivala tudi v primeru najhujše ujme. Prvo leto je namreč milostljivo vreme spremljalo ves potek festivala, v drugi izvedbi pa se je kdaj pa kdaj tudi ulilo kot iz škafa.
Na prvi, v bistvu poskusni festival leta 1995 se je prijavilo sedemnajst skupin, v drugi izvedbi dve leti kasneje pa je to število že naraslo na petindvajset. Za letošnji, že tretji festival pa prireditelji seveda upravičeno pričakujejo ponoven uspeh.
Letošnji pravilnik, ki ga objavljamo posebej, se predstavlja z
nekaterimi novostmi. Skupine se bodo lako prijavile v sklopu dveh kategorij, in sicer otroške (igralci do 14. leta starosti) ter kategorije odraslih. V obeh kategorijah pa se bodo igralske zsedbe potegovale za več nagrad, s katerimi bo poleg najboljše izvedbe v bistvu nagrajena	in
uveljavljena vsaka posamezna sestavina odrske uprizoritve: najboljša moška in ženska
glavna in stranska vloga, najbolj posrečena scena,, kostumi, režija, glasba.
Zainteresirane skupine se bodo morale prijaviti najkasneje do 31. marca zveCer. Organizatorji posebej poudarjajo, da ne bodo nikakor upoštevali zamudnikov ali nepopolnih prijavnic. Slednje pe lahko dvignejo v vseh uradih Zveze slovenskih kulturnih društev in Sveta slo-
venskih organizacij, pa tudi na sedežu samega društva Cerovlje-Mavhinje vsak ponedeljek od 21. do 22. ure (tel.0402916056).
Poleg vpisnine v višini petdesetih tisočakov lir, fotografije in osnovnih podatkov o skupini bodo morali zainteresirani priložiti
tudi overovljeno kopijo vpisa Enpals (Ente Nazionale di Previden-za ed Assistenza per i Lavoratori dello Spet-tacolo s sedežem v ul. Zanetti 12 v Trstu -tel.040771400). Gre bistvu za izjavo italijanski ustanovi za socialno varnost odrskih delavcev, da skupine
oz. igralci nastopajo amatersko in torej niso honorirani.
Vzporedno s festivalom bodo tudi letos v prostorih bivše osnovne šole razstavljali svoja dela domači obrtniki oz. ustvarjalci, ves Cas pa bo na voljo tudi društveni gastronomski kiosk. Zadnji veCer bo po nagrajevanju in skrajšani uprizoritvi zmagovite igre na vrsti še tombola in seveda ples.
Organizacijski stroj mavhinjskega društva je tako stekel. Društvu bodo po vsej verjetnosti tudi tokrat stali ob strani tako devinsko-nabrežinska občinska uprava kot tudi kulturni krovni organizaciji ZSKD in SSO ter številni privatni sponzorji. Ne gre namreč
prezreti dejstva, da se za morda včasih navidezno preprosto pobudo skriva neprecenljiv organizacijski in finančni napor. Rezultat bo nedvomno pozitiven in to lahko že sedaj trdimo. Vsak večjer se bo v majhni kraški vasici zbiralo na stotine ljudi z vseh koncev tega našega zamejstva. V prijetnem hladu poletnih večerov bosta navdušenje nastopajočih in občinstva dosegla svoj višek.
Za konec še zagotovilo, da bo Primorski dnevnik celotni spored festivala kot običajno seveda dosledno spremljal z vsakdanjim poročanjem in napovedovanjem. (igb)
Fotografije z izvedbe leta 1997, foto KROMA
Pravilnik zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin
Objavljamo pravilnik zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin
1.	člen - Festival Zamejskih Dramskih skupin organizira SKD »Cerovlje-Mavhinje« in se praviloma vrši v Mavhinjah.
2.	člen - K sodelovanju lahko društvo privabi še druge ustanove, organizacije ali društva.
3.	člen - Festival se praviloma vrši vsaki dve leti in je tekmovalnega značaja.
4.	člen - Festival hrani svoj simbol, delo slikarke Vesne Benedetič na sedežu društva SKD »Cerovlje-Mavhinje«.
5.	člen - Ob priliki Festivala lahko odbor SKD »Cerovlje-Mavhinje« organizira posamezne predstave še v drugih krajih.
6.	- Društveni odbor si pridržuje pravico, da sam določa o maksimalnem številu nastopajočih skupin.
7.	člen - Društveni odbor bo lahko k Festivalu privabil tudi gostujoče dramske skupine izven konkurence.
8.	člen - Prijavljene igre lahko nastopajo v sledečih kategorijah:
-	otroška (igralci do 14. leta starosti)
-	odrasla
9.	člen - Nagrade za odraslo kategorijo so sledeče:
-	najboljša izvedba eksperimentalne igre
-	najboljša izvedba tradicionalne ljudske igre
-	najboljša moška vloga
-	najboljša ženska vloga
-	najboljša stranska moška vloga
-	najboljša stranska ženska vloga
-	najlepša scena
-	najlepši kostumi
-	najboljša režija
-	najboljša glasba
Nagrade za otroško kategorijo so sledeče:
-	najboljša izvedba igre
-	najboljša moška vloga
-	najboljša ženska vloga
-	najboljša stranska moška vloga
-	najboljša stranska ženska vloga
-	najlepša scena
-	najlepši kostumi
-	najboljša režija
-	najboljša glasba
10.	člen - Predvidena je tudi ena nagrada občinstva.
11.	člen - Komisija lahko po svoji uvedevnosti podeli tudi posamezna priznanja.
12.	člen - V komisiji ne smejo biti člani, ki kakorkoli sodelujejo pri kaki drugi nastopajoči skupini.
13.	člen - Društveni odbor si pridržuje pravico, da sam sestavi komisijo. V komisiji je tudi član društva.
14.	člen - Društveni odbor določi datum zapadlosti vpisa in ima pravico izključiti skupino z nepopolno ali zapadlo prijavnico.
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 21. februarja 1999
POGOVOR S SILVANOM FERLUGO
Piščanci: vinski okoliš z visoko kakovostjo
V starih časih je bilo pri Piščancih in Lajnarjih tudi po deset osmič
V prejšnjih številkah priloge »Človek in zemlja« smo se pogovarjali z vinogradnikom Robijem Oto o vinogradništvu na splošno, v dolinskem Bregu in seveda tudi o njegovi zadnji vinski letini. Tokrat smo se srečali s Silvanom Ferlugo, ki se poklicno ukvarja z vinogradništvom v vinorodem okolišu Piščanci - Lajnarji. Okoliš je sicer majhen, daje pa pridelek visoke kakovosti. Silvano je prevzel posestvo po očetu in ga z velikim trudom in strokovnim znanjem posodobil ter razvil v zgledno in uspešno podjetje.
Najprej nekaj o značilnostih okoliša samega.
"Vinogradi našega okoliša so glede na strmino Urejeni na terasah, kar da samo po sebi razumeti, da so obdelovalni pogoji izredno težki, z omejeno možnostjo uporabe meha-nizcije, pa tudi dragi spričo stalnega vzdrževanja dostopnih poti in opornih zidov. Po drugi strani ima naš vinorodni okoliš tudi pomembne prednosti, ima lepo sončno lego in dobro osvetlitev, ugodno mikroklimo in ilovnato zemljo, ki je primerna za vinsko trto. Visoke temperature ugodno vplivajo na zorenje grozdja, zaradi česar so Potem vina po strukturi bogatejša “.
Že značilnost terena pove, da gre za vinograde majhnih obsegov in za razdrobljene parcele...
"Pri nas redkokateri vinogradnik, tudi poklicni -taki smo trije ali štirje - ne premore več od enega in Pol do dva haktara za približno 7 hektarov skupnih vinogradniških po-Vršin. Več je nepoklicnih vinogradnikov s še manjšimi parcelami, ki redko
presežejo 1000 kv. m. Skupne vinogradniške površine v vsem okolišu tako ne presegajo 12 hektarov, na katerih se pridela v povprečju, odvisno pač od letine, od 400 od 500 hektolitrov. Res pa je, da je pridelek še ne pred tako davnimi leti dosegal tudi do 1000 hi, bilo je tudi več vinogradov, katerih število se je v šestdesetih letih precej znižalo in se je zečalo ponovno vzpenjati v osemdesetih letih. Danes zasajanje novih vinogradov ni dovoljeno, je pa možno obnavljanje starih. Sicer pa je urejenje novih vinogradov zelo draga stvar, med drugim tudi zato, ker so zemljišča, kar jih je še, spričo bližine mesta zelo draga".
Ko sva že pri obsegu vinogradov in pri pridelku, koliko si letos pridelal žlahtne kapljice ?
"Na skupnih okrog 1,5 ha sem letos pridelal okrog 60 hi. Lahko bi ga tudi več, toda za doseganje boljše kakovosti ne obremenjujem trt“.
Kakšne sorte uspevajo v okolišu?
"Med belimi sortami malvazija, sauvignon, vitovska in rebula, med rdečimi pa skoraj izključno refošk. Razmerje med belimi sortami in refoš-kom je približno pol-pol“.
In kakovost?
"Lahko zatrdim, da je naš pridelek visoke kakovosti, neglede na sorto, pa tudi nihanje kakovosti med posameznimi letniki ni veliko. Je pa tudi res, da stranke, ki prihajajo k nam, že po stari navadi posebej cenijo refošk, ki vedno dobro dozori in ima zaradi že omenjenih splošnih ugodnih danosti lepo polnost in dobro strukturo. Poleg tega je
grozdje v našem okolišu na splošno zelo zdravo. Bolezni peronospora in oidija - slednjega je opazno kaj več - se skoraj ne pojavljajo, zaradi česar tudi ni potrebno pogosto škropljenje, ki tudi vpliva na zdravje grozdja".
Znan si ne le kot sposoben vinogradnik in kletar, pač pa tudi kot osmičar. Kako je s to tvojo tradicionlno dejavnostjo?
"Pri naši hiši imajo osmico že več kot 45 let, z osmičarstvom se je ukvarjal tudi moj oče, tam od tridesetih let dalje. Ta način prodaje domačega vina je pri nas še vedno zelo priljubljen in vse osmice so na splošno zelo dobro obiskovane, posebej še, ko se raznese glas o dobri kakovosti vina. Med obiskovalci v zad-
njem času prednjačijo meščani, saj je naš okoliš praktično na robu mesta. V starih časih je bilo pri Piščancih in Lajnarjih tudi po 10 osmič, v glavnem malih, družinskih, danes sta ostali le dve, 'vključno z mojo. Kar se mene tiče, iztočim v osmici približno polovico lastnega pridelka, drugo polovico pa stekleničim. Letos ga bom ustekleničil za kakih 4000 steklenic po 75 cl z zaščitnim znakom. V promet gredo vse, nekaj gostincem, drugo pa zasebnikom. Zlasti poznavalci vinske kapljice raje plačujejo tudi nakaj več, ko spoznajo, da je vino res kakovostno. To dokazuje, da se je kultura pitja v zadnjem času dvignila, kar spodbuja k vedno kakovostnejši proizvodnji".
V neki večji primorski vinski kleti sem videl, da so začeli uvajati metodo zorenja vina v takoime-novanih sodih »barri-que«. Je to primer tudi pri naših vinogradnikih?
"Kar se mene tiče, pridelujem vino »barrique« že vrsto let. Posebej tisto, ki je namenjeno stekleničenju. »Barrique« so sodi iz francoskega hrasta z najbolj ustaljeno prostornino 225 litrov, prej so bili v rabi tudi sodi po 300 -350 do 700 litrov zmogljivosti. Prednosti zorenja vina po metodi »barri-que« so velike. Vino v fazi zorenja pridobi na snoveh, predvsem taninu, ki ga vsrka iz lesa, zori naravno in ne potrebuje dodajanja različnih čistil. Vino je zelo polno, bogato strukturirano in je tudi primemo za staranje, ker je bolj obstojno. Pri naših vinogradnikih si ta metoda še utira pot".
Prideluješ ob vinu Se kaj drugega na svojem posestvu?
"Imam precej dreves kvalitetnih sliv, na skupni površini približno 2000 m. Povprečno jih pridelam 10 do 15 stotov in gredo zlahka v prodajo. Gojim tudi nekaj oljčnih dreves na približni enaki površini. Oljkarstvo je bilo v našem okolišu nekoč precej razvito (za en predel se je ohranil naziv Oljkovec) vse do leta 1929, ko je znana huda zima nasade povsem uničila. Ponovno smo oljke začeli gojiti v zadnjih letih in dosegli kar lepe rezultate, čeprv so drevesa še mlada in niso še dosegla polne rodnosti. Vendar kljub pozebi izpred dveh let oljke dobro rodijo in prihodnje leto obetajo lep pridelek".
J.K.
NOVICE
■
Obvezen vpis v vsedržavni konzorcij za embalažo
Zelo važna obveznost, ki je stopila v veljavo, je obvezen vpis v vsedržavni konzorcij za embalažo CONAI za vse, ki ki proizvajajo, trgujejo, ali kakorkoli drugače uporabljajo embalaže.
Gre podčrtati, da se morajo v omenjeni konzorcij obvezno vpisati vsi kmetijski obrati, ki se tako ali drugače poslužujejo katerekoli embalaže (naprimer vrtnarji, cvetličarji ali vinogradniki), kajti kot embalaža je mišljen bodisi zaboj za zelenjavo ali lonček za cvetlice, kakor tudi steklenica za vino ali drugačen proizvod). Vpis v konzorcij stane 10000 lir, rok za vpisnino pa zapade 28. februarja letos.
Za tiste obrate, ki se ne bodo pred zapadlostjo tega datuma vpisali v konzorcij, so predvidene sledeče denarne kazni: globa v višini trikratne vpisnine za podjetja, ki se bodo vpisala do 29. 4. t.l. (v roku 60 dni), za ostala pa globa v šestkratni višini vpisnine.
Kmečka zveza vabi svoje člane in interesente, ki za svojo dejavnost uporabljajo embalaže, da se nujno zglasijo v njenih uradih v Trstu ali na sedežih podružnic, kjer jim bo osebje zveze nudilo vso potrebno pomoč. Zveza in druge kmečke organizacije pa si ob tem še dalje prizadevajo poenostaviti birokratske obveznosti kmetov in se zato tudi zavzemajo za ukinitev vpisa v CONAI, ki dejansko nima nobenega smisla. Vendar, dokler obveznost obstaja, jo je treba spoštovati,
Seznam tečajev HACCP
23. - 26. februarja, od 18. do 21. ure:
Zgonik - telovadnica
»Osmice, vinogradniki in ostali«
2. - 5. marca, od 18. do 21. ure: Nabrežina - občinska knjižnica »Vinogradniki, osmice, zelenjava«
8.	-10. marca , od 18. do 21. ure:
Opčine - dvorana Kraške zadružne banke »Vinogradniki in ostali«
9.	-12. marca, od 18. do 21. ure Boljunec - gledališče Franceta Prešerna »Osmice«
15.	-17. marca, od 18. do 21. ure: Opčine - dvorana Zadružne kfaške banke »Osmice«
16.	- 119. marca, od 18. do 21. ure: Boljunec - gledališče Franceta Prešerna » Vinogradniki, zelenjava in ostali«
Za agrituriste je tečaj še v pripravi.
OPRAVILA V VRTU IN VINOGRADU
Nekaj nasvetov o gojenju špinače
Špinačo pogosto gojimo po domačih vrtovih. Ta priljublje-na zelenjadnica spada v druži-?° Chenopodiacee, botanično je Spinacia oleracea. dojenje špinače ni tako zahtev-nV Od špinače uporabljamo li-
Spinača se prilagodi vsakim tiem, najraje pa ima srednje |ahka tla. V prevlažnih in *ežkih tleh listi večkrat pomenijo. Zato moramo skrbeti za Pravilno drenažo, posebno če jo Sejemo jeseni. Špinača zahteva Veliko direktnega sonca.
Špinača je precej odporna na eaz, saj vzdrži do 7-8 stopinj P°d ničlo. Previsoke toplote pa J(e mara, saj gre v takih okončinah rada v seme. Najbolje Pinača raste pri temperaturah, p1 SJpdo od 10 do 15 stopinj elzija. Nad 25 stopinj in pod 5 Q?Prnj Celzija se rast zaustavi, .nem je špinača dolgodnev-
Ca> to pomeni, da zahteva Sa) 14 ur na dan svetlobe, da 6 tvori cvet. Ker se take oko-sCine dogajajo v juniju, gre
najraje v cvet v tem času. Ko špinača tvori cvet in torej gre v seme, postanejo listi neužitni. Zato špinače ne sejemo pozno spomladi ali poleti. Izjema so nekatere sorte, ki jih lahko gojimo tudi v najtoplejšem času, pa čeprav je po navadi pridelek manj bogat. V goratih predelih se te sorte bolje obnesejo.
Špinačo raje ne gojimo 2 ali 3 leta zaporedoma na istem mestu. Bolje je tudi, da ne sledi p o vrtninam, ki spadajo v isto družino, kot je na primer blitva. Špinačo lahko gojimo skupaj na isti gredici s povrtninami, ki jih ne dosti gnojimo z dušikom, kot so na primer solata, radič ali grah. Špinačo po navadi ne gnojimo direktno s hlevskim gnojem, dobro izkoristi preostanek gnoja v zemlji. Zato špinača dobro raste na površinah, kjer smo gnojili prejšnjo kulturo (paradižnik, bučke, krompir). Ge kljub temu gnojimo s hlevskim gnojem, mora biti slednji zelo zrel, celo razpadel. Tak po navadi na gnojišču stoji
kakih 12 mesecev. V tem primem potrosimo 2-3 kg na kv. m. Gnojenje moramo opraviti 2 do 3 mesece pred setvijo. Ce špinačo gojimo po povrtnini, ki smo jo dobro pognojili, dognojevanje z dušikom ni potrebno. Drugače pa dodamo skupno 15 do 20 gr/kv. m. amonijevega nitrata v treh obrokih med gojenjem. Ce uporabljamo ureo, naj bo odmerek 6-8 gr./kv. m. Z gnojenjem prekinemo vsaj 30 dni pred pobiranjem. Vsekakor moramo dobro paziti, da ne pretiravamo z dušikom, da se škodljivi nitrati ne preveč kopičijo v listih. Največ nitratov se nahaja v pecljih.
Poznamo veliko sort špinače. V glavnem jih razlikujemo po obliki listov, barvi in po času sajenja. Izbirali bomo torej po našem okusu. Nekatere najbolj razširjene sorte so: america, bloomsdale, gigante dTnverno, matador, viking, fortune. Omeniti je treba tudi hibridne sorte. Hibridi, ki so odporni perono-spori, so ass, indian summer,
samos, trias, kent, seven R in druge.
V naših krajih špinačo sejemo spomladi, in sicer od marca, ko se temperature nekoliko zvišajo, do aprila. Kasnejša setev rri primerna. Cim prej sejemo, tem boljša bo kakovost in tudi pridelek bo večji. Pri nas jo lahko gojimo tudi jeseni. Lahko sejemo že konca avgusta. Celotni čas gojenja traja 55 do 75 dni.
Po navadi špinačo prosto sejemo. Lahko sejemo tudi vrste, ki naj bodo med seboj oddaljene 20 do 30 cm. Sejemo približno 2 do 4 gr semena na kv. m. Globina setve naj bo 1 do 2 cm. Pri temperaturi 15 stopinj Celzija vzklije po približno 10 dneh. Cas sajenja dobimo na konfekciji. Tega se moramo držati, drugače imamo lahko slabši pridelek. Gredice naj bodo dvignjene nad zemljo 10 do 20 cm, da voda ne zastaja.
Med gojenjem špinače moramo skrbno odstranjevati plevel. Zato se dobro obnese gojenje v
vrstah. Skrbno in redno moramo tudi zalivati, saj ima špinača rada veliko vode.
Po navadi špinače ne škropimo, predvsem zaradi tega, ker ima kratko gojitveno dobo. Včasih jo napade peronospora in ostale glivice, posebno ob dolgotrajnem vlažnem vremenu. Proti glivčnim boleznim je učinkovito kolobarjenje, ne pre-
gosto sajenje, zmerno zalivanje in gnojenje ter uporaba odpornih sort. Proti listnim ušem uporabljamo pripravke na osnovi naravnega piretra, v odmerku 7 do 10 gr na 10 1 vode.
Špinačo obiramo ali spodre-zujemo. Ce špinača po pobiranju dolgo leži, se nitrati lahko povišajo.
dr. Magda Šturman
Izpolnjevanje obrazca 730
Kmečka zveza sporoča, da bo v mesecu marcu izpolnjevala prijave dohodkov, obrazec 730/99. Zbiranje dokumentov in izpolnjevanje bo potekalo na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, ter na sedežih podružnic v Nabrežini, na Opčinah in v Dolini. Davčni zavezanci, ki jim je Kmečka zveza že lani izpolnila obrazec 730 ali 740 bodo v naslednjih dneh dobili na dom vabilo na sestanek. Tisti pa, ki se letos nameravajo prvič posluži-ti omenjenih uslug, lahko takoj zaprosijo za sestanek, s tem, da pokličejo na telefonski številki 040/362941 ali 040/361389, in sicer od ponedeljka do petka, od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure. Kmečka zveza nadalje obvešča, da je za izpolnitev obrazca 730/99 predviden minimalen organizacijski prispevek, obdelava podatkov za že izpolnjene obrazce 730 (730 compilati) pa je brezplačna.
NEDELJSKE TEME
20
Nedelja, 21. februarjal999
______MEDNARODNA TRGOVINA / OBISK PRI PODJETNIKU VOJKU KOCMANU_
Podjetje Koimpex prodrlo na trg nekdanje Jugoslavije in SZ
Popolna prenova in oprema rezidenčnih objektov - Tudi stroji za lesno industrijo
Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema in minister za zunanjo trgovino Piero Fassino ter delegacija italijanskih podjetnikov je v začetku februarja obiskala Moskvo, kjer je imela vrsto srečanj z ruskimi političnimi in gospodarskimi operaterji. Italija podpira Rusijo pri njenih prizadevanjih za sdanacijo gospodarskega položaja in pri reformah za utrditev demokratičnih institucij. V okviru plodnih srečanj so podpisali tudi vrsto sporazumov za gospodarsko sodelovanje, ki so pretežno sad prizadevanj ministra Fassina. Slednji se vneto zavzema za prisotnost italijanskih operaterjev in proizvajalcev na Vzhodu.
V delegaciji italijanskih podjetnikov, ki so se mudili tri dni v ruski prestolnici, je bil tudi slovenski podjetnik in elan Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocman (na sliki) , lastnik podjetja Koimpex z glavnim sedežem na Opčinah. Kocman je že dalj Časa prisoten na tržiščih bivše Jugoslavije, v zadnjih desetih letih pa je dober del svoje dejavnosti usmeril na ruski trg oziroma na tržiSCa držav
bivše Sovjetske zveze.
Trgovinska dejavnost podjetja je v bistvu osredotočena na dve področji. Prvenstvena je na območju bivše Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija) in zadeva dobavo tehnologije za lesno industrijo, ki gre od projektov do posameznih strojev in orodja za obdelavo lesa (stroji za primarno obdelavo lesa, kot so žage in gozdarska mehanizacija, stroji za sekundarno obdelavo lesa za proizvodnjo pohištvenih elementov, linije za proizvodnjo ivernih in masivnih plošč, orodja za lesno obdelavo, standardna in po naročilu, repromateria-li za pohištveno industrijo, kot so laki, lepila, folije idr.). Koimpex ima med drugim ekskluzivo za dobavo tehnologije italijanskih proizvajalcev (elektronski in drugi stroji) v bivši Sovjetski zvezi in je prvi izvoznik lesne tehnologije v Slovenijo.
Druga dejavnost, s katero se podjetje ukvarja izključno v državah bivše SZ, je prenova objektov oziroma zgradb na kljuC (chiavi in mano). V Rusiji je npr. Koimpex obnovilo
številne rezidence predsedstva in organov ruske federacije. Prenovili so med drugim rezidenco v Nikolini Gori blizu Moskve oz. rezidenco federalnega parlamenta. Poleg tega so v kraju Valdaj (400 km. od Moskve) obnovili in opremili eno izmed Jelcinovih rezidenc (na sliki spodaj ena od spalnic) , prenovili so tudi prostore velike palaCe Kremlja, kjer so tudi kraljevi apartmaji (na sliki desno zgoraj) in v njej tudi obnovili urad v kraljevih apartmajih, v katerih se je pred nekaj leti ob priliki uradnega obiska nastanila britanska kraljica Elizabeta.
Material in oprema sta pretežno iz podjetij iz Slovenije, ki so partnerji Koimpexa (stilno pohištvo prihaja iz Brianze), vse projekte podjetja v Rusiji pa izdela in izpelje že priznani mladi ljubljanski arhitekt Jani Vozelj s pomočjo ekipe dvanajstih arhitektov, ki pomagajo pri delu. V zvezi z obnovo objektov, je dejal Kocman, je uprava predsednika ruske federacije decembra lani v Kremlju izročila
Koimpexu priznanje za opravljeno delo.
Omeniti gre, da so val-dajsko rezidenco, ki velja za najlepšo v federaciji in obsega 2.500 kv. m., dokončali v štirih mesecih (preproge so npr. naročili v Londonu), Koimpex je tudi prenovil in opremil uradno rezidenco dume, arhitekt Vozelj pa je tudi opremil vse urade predsednika Slovenije Janeza Drnovška. Kar zadeva prenavljanje so prvo delo opravili leta 1994, nato so se lotili tudi ruske Bele hiše, lovskih rezidenc itd., tako da so v tem Času predelali že 24 apartmajev in prostorov, ki gredo od predsedniških do ministrskih lokalov.
Z dejavnostjo v Rusiji so pričeli že 1988. leta, ko so začeli z lesno industrijo in se nato specializirali za dobavo predvsem italijanske tehnologije. Dandanes obstajajo poleg glavnega sedeža na Opčinah še podjetje Koimpex intema-tional v Kopru, podjetje (s stoodstotnim kapitalom Koimpex) Korus interna-tional v Moskvi, mešano podjetje (joint-venture) Uzitalmebel v Taškentu (Uzbekistan), kjer proizvajajo stole, predstavniški uradi v Moskvi, v beloruskem mestu Gomel in v Akna Ati (Kazahstan). Poleg tega ima Koimpex v Sloveniji pod svojim okriljem v obliki konzorcija osem proizvajalcev pohištva, katerih proizvode komercializirajo na tržiščih bivše Sovjetske zveze.
Povsem naravno je torej, da je bil Kocman med elani delegacije, ki je pred kratkim obiskala rusko prestolnico. Kot je poudaril predsednik Koimpexa, je zelo pomembno dejstvo, da so bili prvič v tovr-
stni delegaciji tudi predstavniki malih in srednjih podjetij (v Rusiji se je mudilo 60 podjetnikov). V Moskvi so med drugim podpisali sporazume italijanska družba Eni z ruskim sorodnikom Gaz-prom za gradnjo plinovo-
Trenutno ima italijanska stran odprto kreditno linijo za velike projekte v Rusiji, kot so na primer nova proizvodnja vozil družbe Fiat v Nižnjem Novgorodu, zgradnja podzemske železnice v Sankt-Peterburgu in načrt firme
Breda za proizvodnjo avtobusov v istem mestu.
Iz sestankov sta vsekakor prišli na dan želja in potreba malih ter srednjih podjetij po medsebojnem sodelovanju. Minister Fassino je v tem smislu predložil predlog o rusko-italijanskem delovnem telesu za proučevanje projektov za malo in srednjo industrijo (ki sta ga ruska ter italijanska stran sprejeli in ga vpisali v protokol) ter predlog o novi kreditni liniji za mala in srednja podjetja, ki ga je sprejelo rusko ministrstvo za finance. Za manjša podjetja je to izredno pomembno, je povedal Kocman in izrazil upanje, da bodo kreditno linijo lahko v kratkem izkorisitli.
Aljoša Gašperlin
da pri Črnem morju, letalski družbi Aermacchi in Jakovjev za proizvodnjo skupnega vežbalnega letala in italijanski Fiat z ruskim Gazom za izdelavo novih osebnih vozil.
Ob širokopoteznih načrtih pa je vsekakor zelo pomembna prisotnost malih in srednjih podjetij, katerih številnejšo udeležbo v bilateralnih odnosih močno zagovarja minister za zunanjo trgovino Fassino. D’Alema in Fassino sta v Moskvi večkrat ponovila, da je Rusija tudi danes za Italijo strateški partner, saj je v svetovnem merilu Rim njen drugi sogovornik (prvi je Nemčija).
Italijanska vlada namerava podpirati Rusaijo v njenih reformnih prizadevanjih kot tudi rusko politiko glede na Evropsko unijo in na svetovne institucije, kot je npr. mednarodni denarni sklad ter zagovarjati pomoč za Rusijo.
GOSTINSTVO KOT PRILOŽNOST ZA ZAPOSLITEV / DRUŽINSKO PODJETJE
Pice in hitre tople jedi v ponudbi družine Kuzmič
Potem ko so trije člani družine že delali v podobnih obratih, so poleti 1997 prevzeli picerijo Rino na Opčinah
V sklop številnih poklicev, za katere se lahko ljudje odločijo, spada nedvomno odprtje restavracije, gostilne ali picerije. Za slednjo izbiro so se po večletni zaposlitvi pri raznih delodajalcih na prehrambenem področju odločili elani družine Kuzmič pred poldrugim letom, ko so kupili in odprli picerijo Rino na Op Cinah.
Lastnika obrata sta Modra Kuzmič in njen sin Damjan, za pripravljanje pic pa je zadolžen drugi sin Aljoša (na sliki, foto Kroma, vsi skupaj z oCetom Jordanom) . Kot sta nam povedala upravitelja, je bila prej gospa Kuzmič že sedem let zaposlena v isti piceriji. Sin Damjan je po dokončani gostinski šoli v kraju Arta Terme delal kot natakar v restavraciji Suban pri Sv. Ivanu (stregel je tudi papežu med njegovim obiskom v Trstu, ko je restavracija skrbela za njegovo prehrano pri Sv.
Justu), Aljoša Kuzmič je bil za-
poslen kot slaščičar, nakar so se odločili, da prevzamejo picerijo, ki so jo odprli julija 1997. leta.
V piceriji so poleg pic na razpolago strankam hitre tople jedi (zanje je Čakalna doba najveC petnajst minut) od lazanja do svaljkov (njokov), pa tudi pečen pršut, polpete itd. Hrana je na razpolago ves dan, saj deluje kuhinja stalno od 8. do 22. ure (za pice velja urnik od 12. do 15. ure in od 18. do 22. ure). V piceriji točijo tudi domače belo vino, ki ga prideluje Modrin mož Jordan v Prebene-gu, kjer imajo kmetijsko podjetje. Klienti so pretežno domačini, ob uri kosila so stranke pretežno delavci, zveCer vojaki, v piceriji pa se ustavijo tudi klienti iz Slovenije in Hrvaške. Cene so zmerne in gredo večk-
rat mimo šolarji, saj nudi družina Kuzmič v svojem obratu tudi pico na težo.
Kot je povedala KuzmiCeva, so z opravljeno izbiro zadovoljni, ker so napravili velik korak naprej. Hoteli bi tudi zapreti zunanji vrt in ustvariti
verando, da bi tudi pozimi lahko razpolagali z večjim prostorom. Sin Damjan je dejal, da je delo seveda drugačno kot nekoč, a gleda že na bližnje poletje, ko se bo poročil z Martino, ki tudi že pomaga v piceriji. (A. G.)
SREČANJE / SDGZ - ACCOA n
Mednarodna trgovina zahteva povsem nov pristop
Predsednik ACCOA gost SDGZ
Pred kratkim je prišlo do srečanja med mednarodnimi operaterji SDGZ in predsednikom tržaške delegacije ACCOA Juanom Carlosom Murkovicem. Tržaški podjetnik hrvaškega rodu je nedavno prevzel mesto preminulega Giulia Petrucca, ki je vodil tržaško podružnico ACCOA (Združenje trgovinskih zbornic za Čezmejno območje) in še prej dvostransko zbornico Ital-Jug. Le-ta se je po razpadu Jugoslavije preosnovala v imenovani organizem za mednarodno sodelovanje na širšem območju podonavskih držav in Balkana.
Predsednik sekcije za mednarodno trgovino in storitve Edi Ferluga je predstavil gostu samo Zduženje in izsek podjetnikov, ki se uvkarjajo z mednarodno dejavnostjo: uvoz-izvoz, storitve, prevozi, špediterstvo, distribucija. Izpostavil je nove pristope in miselnost, ki se Čedalje več uveljavljajo pri podjetnikih SDGZ po zatonu tradicionalnih dejavnosti in trgov. Murkovic je s svoje strani omenil isto uglašenost in novo usmerjenost tržaške ACCOA. Po zadnjih stikih z italijanskimi organi in ustanovami, pristojnimi za mednarodno delovanje in promocijo, sodec, je splošno dozorela zavest, da je treba krepko zaobrniti dosedanjo prakso.
Sam minister za zunanjo trgovino Fassino je, pri svojih obiskih v Ljubljani in Trstu, podčrtal potrebo, da se vsi, zasebni in javni dejavniki, povežejo, kjer je mogoCe. To gre opraviti na mednarodnih trgih, kjer že obstajajo postojanke raznih specializiranih agencij: diplomatska predstavništva, sedeži ICE, trgovinskih zbornic, dežel, podjetniških združenj in večjih italijanskih podjetij. Prav tako je potrebna večja prožnost in učinkovitost v Italiji: pri Sace in drugih uradih vlade, Simestu, Finestu, Informestu, zbornicah in stanovskih organizacijah. Koncept zunanje trgovine, ki se je enačila samo z velikimi državnimi in zasebnimi kolosi (Fiat, Eni, ipd.), je dokončno preživet: dobršen del italijanskega izvoza danes zagotavljajo srednja in mala podjetja (t. im. PMI).
Glede tega so soglašali vsi udeleženci (med temi predsednik PeCenik in predstavnika SDGZ v tržaški ACCOA Aleksander Rustja in Boris Siega), kot tudi o vzajemni koristi sodelovanja vseh krajevnih operaterjev z ACCOA, ki ponuja nekako vlogo koordinatorja med vsemi dejavniki v deželi F-Jk.
Člani ožjega odbora sekcije za mednarodno trgovino in storitve pri SDGZ so po Murkovicevem odhodu še naprej obravnavali njegove inovativne poglede in predloge. Pri naCrtovnaju nadaljnjega dela je bilo potrjeno, da bo vsak nov korak na tem področju imel najveCji uspeh, le če bo prišlo do uresničitve novega duha sodelovanja med vsemi zaniteresiranimi, tako javnimi kot zasebnimi osebki.	Davorin Devetak
KOSOVO / ULTIMAT ZAPADE V TOREK
Se 75 ur upanja, da bo le zmagala opcija miru
Napredovanje v pogajanjih, čeprav Srbija noče sprejeti enot Nata
RAMBOUILLET (FRANCIJA) - Albanska in srbska stran imata skupaj z mednarodnimi pogajalci še 75 ur Časa, da dosežeta dogovor za rešitev krize na Kosovu. Ce do takrat dogovora ne bo, bo zahodno zavezništvo Nato udejanilo grožnjo o vojaškem posegu in napadu na srbske položaje.
Na gradu Rambouillet pri Parizu je bil včerajšnji dan mrzličen. Začel se je v zgodnjih jutranjih Urah in konCal pozno zvečer s sklepom zunanjih ministrov kontaktne skupine, da oddložijo ultimat za 75 ur. K temu je ministre kontaktne skupine navedlo dejstvo, da sta se strani zbližali, Čeprav predloženi načrt za rešitev krize ni bil sprejet v celoti. Manjkal je namreč dogovor o bistvenem vojaškem delu, ki predvideva nadzorstvo vojakov Nata nad izzvajanjem mirovnega dogovora. Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright je odgovornost, da vCeraj ni bil sklenjen dogovor, pripisala srbski strani in njenemu trmastemu zavračanju predloga, da bi izvajanje mirovnih določil nadzorovali vojaki Nata. To je potrdil tudi francoski zunanji minister Hubert Vedrin, ki se je skupaj z britanskim ministrom Robinom Cookom ob koncu včerajšnjega dne sreCal z novinarji.
Vedrine je dejal, da sta obe strani sprejeli politični del mirovnega načrta, ki ga je izoblikovala kontaktna skupina. Ta del predvideva večjo avtonomijo za Kosovo in novo ustavo. Ameriška državna sekrtetarka se je med včerajšnjimi pogajanji večkrat sestala z albanskimi predstavniki, da bi jih prepričala, naj sprejmejo predlagano veliko avtonomijo, ker bi odcepitev Kosova od ZRJ nepsrejemljiva, saj bi lahko naCela vprašanje mej na Stari celini, ki je po mnenju vseh lahko izredno nevarno. V tem prepričevanju je bila vsaj delno uspešna.
Ostali ministri kontaktne skupine, med katerimi tudi šef italijanske diplomacije Lamberto Dini, pa so Pritiskali na sbrskega predsednika Milana Milutono-vica, naj sprejme prisotnost enot Nata na Kosovu. Včerajšnji pritisk je bil zaman, toda Dini je prepričan, da bo ob koncu diplomatski napor vendarle Uspešen. Vsi ministri kontaktne skupine so izrecno Poudarili, da mirovni naCrt ni eljiv, ampak sta tako Politični kot vojaški del povezana. Načrt je treba sprejeti v celoti ali zavrniti v celoti.
Včerja je prispel v Rambouillet tudi turnusni predsednik Organizacije za varnost in sodelovanje v b-vropi, norveški minister Knut Vollebaeck. Mnogi komentatorji menijo, da bi njegova prisotnost lahko Pomenila, da bi se enote Nata morebiti »prelevile« v »modre čelade« ali pa v oborožene opazovalce OV-SE, kar naj Slobodanu Miloševiču omogočilo, da reši Vsaj videz.
Včeraj je ameriški predsednik Bill Clinton odpisal ruskemu kolegu Borisu Jelcinu. Poudaril je, da je Na-to pripravljena na poseg, Ce bo pohebno. Uresničljiva grožnja je po Clintonovi oceni edini vzvod, ki lahko prispeva k rešitvi kosovske krize.
Ameriški vojaki, ki so prispeli v oporišče v Avianu, da bi sodelovali pri morebitnih akcijah v Kosovu, so si postavioli šotore (Ap)
TELECOM / NA VIDIKU PROTIPONUDBA
Bernabe proti Colanninu
Upravitelj Tima skuša onemogočiti ofenzivo Olivettija
RIM - Bitka za nadzortvo na italijanskimi komunikacijami se je začela. Potem ko je poverjeni upravitelj Olivettija Roberto Colannino v petek napovedal, da bo v nedeljo uradno predložil javno ponudbo za nakup Telecoma, je vCeraj rea-giral poverjeni upravitelj Tima (upravlja mobilno telefonijo Teleccoma) Franco Bernabe, ki je namignil na možnost proti-ponudbe za nakup lastne matične družbe. Upravni svet Telecoma pa je ob teh manevrih sklenil, da ne bo še sprejel nobenega dokončnega sklepa in ocenil kot »nepopolno« javno odkupno ponudbo Olivettija, ki jo je Colannino anticipiral za 24 ur.
Poverjeni upravitelj Tima Bernabe naj bi vCeraj imel kopico stikov tako z ljudmi zakladnega ministrstva (prepričeval naj bi jih, naj ne sprejmejo ponudbe Olivettija, sam pa ponudil, da bi odkupil paket
zakladnega ministrstva in z njim okrepil trdno jedro družabnikov Telecoma), z bančnimi predstavniki, preveril pa naj bi tudi pripravljenost ameriške Att (ki je partner Britisch Telecoma), da bi ga podprla v protiponudbi. Kakšne sadove je obrodilo to prizadevanje, ni jasno. Kaže vsekakor, da Bemabeja niso podprli tisti člani upravnega sveta Telecoma, ki zastopajo družabnike vezane na Mediobanco, ker je prav slednja spodbudila Olivettijev projekt. Colannino pa naj bi imel tudi politično podporo (premier Massimo Dilema je v petek pozitivno ocenil pogum italijanskih menedžerjev). To pa naj bi bil sad prizadevanj, da bi Telecom ostala v italijanskih rokah, saj bo nemški Manne-smann v kratkem nadzoroval Omnitel in hifostrado, Wind (tretji tekmec na področju komunikacij) pa je za 49 odstotkov že v francoskih rokah.
ITALIJA / LEVA SREDINA
Tudi Di Pietro formalno pristopil k novemu gibanju
Poročilo Willerjo Bordona Še trenja z Levimi demokrati
RIM - Gibanje »Italija vrednot »Antonia Di Pietra je po pričakovanjih pristopilo v volilno listo, ki jo nekdanji sodnik snuje z Romanom Prodijem in z nekaterimi levosredinskimi župani. Na včerajšnji skupščini je imel uvodni govor nekdanji miljski župan VViller Bordon (na sliki) , ki danes velja za enega najtesnejših sodelavcev Di Pietra in bo morda tudi kandidiral za evropski parlament.
Bordon je rekel, da Prodi in somišljeniki nočejo uničiti Oljke, kot jim očitajo nekateri, ampaj jo hoCejo nasprotno oživeti in okrepiti. Ministrskega predsednika Massima D’Alemo je opozoril, naj se otrese starih in preživelih političnih kalupov, o Silviu Berlusconiju pa je dejal, da je ostal še pri starem spopadu med komunisti in antikomunisti. Novo levosredinsko gibanje noCe zmanjšati vloge političnih strank, hoče pa, da bi se slednje obnovile in postale bližje ljudem.
Na skupščini so navzoči navdušeno pozdravili Prodija in njegove besede o potrebi po vsestranski okrepitvi Oljke. V večinskem volilnem sistemu - je podčrtal bivši premier - je nujno združevanje sil, zato ne razume tistih, ki se bojijo razdiralnih ali celo uničevalnih učinkov volilnega re-
ferenduma 18.aprila. Po evropskih volitvah bo morala leva sredina vsekakor spet sesti za isto mizo.
V to je prepričan tudi voditelj levih demokratov VValter Vel-troni, ki pa ne razume Prodija, Di Pietra in županov v njihovi polemiki do strank, potem ko sami ustanavljajo novo politično silo. Tako početje je nedosledno, leva sredina, je naglasil še Veltroni, pa se bo morala nujno zediniti za upravne volitve, ki bodo skupaj z evropskimi IS.junija. Vodja LD je bil posebno kritičen do levosredinskih županov, (zlasti do Massima Cacciarija in Francesca Rutellija) ki danes polemizirajo z reformistično levico, pozabljajo pa, da so bili izvoljeni z odločilnimi glasovi volil-cev LD.
____OCALAN / SKUPINA DEMONSTRANTOV V RIMU NAPADLA SEDEŽ TURŠKE LETALSKE DRUŽBE_
Kurdi demonstrirajo po vsej Evropi
Proces proti Ocalanu naj bi se začel aprila
ANKARA - Prva obravnava na procesu proti aretiranemu voditelju Kurdske delavske stranke Abdulahu Ocalanu bo verjetno aprila, razsodba Pa bo najbrž znana že maja. Tako je včeraj pisal vplivni turški dnevnik Hurriyet.
Sicer pa se je razvedelo, da so javni tožilci pr-vic zaslišali Ocalana šele včeraj. Slednji je na-rarec zaprt na otoku Imrali, ki je bil zaradi ra-zbtirkanega morja težko dostopen. Ze omenjeni turski dnevnik je vedel povedati, da Ocalan ve-bko kadi, da ima težave z želodcem, tako da se urani samo z juhami, kuhanim krompirjem in Zelenjavami.
Predsednik turške vlade Bulent Ecevit je vče-j;aj znova pozval kurske gverilce, naj se predajo, er jun v tem primeru obljubil posebno milo ra-vnanje. .Ecevit je poleg tega napovedal izreden Ptan svoje vlade za razvoj zaostalih kurdskih e2el v Turčiji, ki jih že 15 let pretresa gverila.
bfrugi predstavniki turške vlade pa so včeraj Povedali, da bo proces proti Ocalanu razgalil r ednarodno kritje, ki naj bi ščitilo »kurdske te-oriste«. Posebno so pozvali EU naj zahteva od rCije pojasnila v tem smislu.
RIM, PARIZ, BERLIN -Demonstracije Kurdov zaradi aretacije voditelja Kurdske delavske stranke (PKK) Abdulaha Ocalana se nadaljujejo in celo stopnjujejo po vsej Evropi, pa tudi drugod po svetu. Včeraj je bila posebno odmevna demonstracija v Rimu, kjer je prišlo do napada na sedež turške letalske družbe. Tuda Kurdi so demonstrirali tudi v Parizu, v Berlinu in drugih nemških mestih, a nenazadnje v Iranu, v Iraku in v sami Turčiji, kjer so zgodovinsko prisotni.
Demonstracije v Rimu se je udeležilo kakih tisoč Kurdov, pa tudi nekaj italijanskih .državljanov, med njimi vidne javne osebnosti kot poslanec Zelenih Paolo Cento, senator SKP Russo Spena in glavni urednik glasila SKP Liberazione Sandro Curzi. Demonstrantje so v glavnem hodili v prevodu ter vzklikali glesla kot »Svobodni Kurdistan!«, »Živi
Rimske izgrede je povzročila skupina italijanskih levičarskih skrajnežev (Ap)
naj Ocalan!« ipd. Mnogi so nosili tudi zastave PKK in raznovrstne napise.
Ko je sprevod demonstrantov prišel do Trga republike, pa se je iz njega
odtrgala skupina kakih 50 denonstrantov s Čeladami na glavi in prekritimi obrazi. Iz kombija, ki je privozil mimo, so vzeli raznovrstne palice in lese-
nega ovna. Tako oboroženi so predrli vrste policistov in vlomili v sedež turške letalske družbe, kjer so odvrgli molotovko. Nastal je požar, ki so ga
gasilci kmalu pomorili, seveda pa je kljub temu nastala precejšnja škoda. Po tej epizodi se je skupina napadalcev vrnila v sprevod in se pomešala med demonstrante. Združenje Brez meja je v tiskovni noti izključilo, da bi bili napadalci Kurdi, pozneje se je izkazalo, da je šlo za italijanske levičarske skrajneže.
Podobne demonstracije so se včeraj zvrstile tudi v drugih evropskih mestih. V Parizu je demonstriralo kakih 5 tisoC Kurdov, v Berlinu in v drugih nemških mestih pa na tisoče. O neredih poročajo tudi iz Irana. Sicer pa so že napovedane nadaljnje demonstracije. Posebno odmevni naj bi bili tisti, ki se bosta odvijali ta torek pred rimskim županstvom ter to sredo na Trgu Celimonta-na v Rimu. Demonstrantje vse odločneje zahtevajo, naj za rešitev kurdskega vprašanja uradno posežejo Združeni narodi.
r SP V NORDIJSKEM SMUČANJU / KOMBINACIJA -i
Med kombinatorci prvi Norvežan Vik
Odločitev je padla v zadnjih kilometrih Danes se bodo za odličja borili skakalci
RAMSAU - Olimpijski zmagovalec Norvežan Bjarte Engen Vik je osvojil naslov svetovnega prvaka v nordijski kombinaciji na prvenstvu v avstrijskem Ramsau. Srebro je osvojil Finec Samppa Lajunen, ki je zaostal 34, 5 sekunde, bron pa Rus Dimitrij Sinicin (1:52, 9). Najboljši Slovenec je bil najmlajši v ekipi, šestnajstletni Andrej Jezeršek, ki je zasedel 31. mesto (6:05, 7 zaostanka), Jure KosmaC je tiil 43. (8:18, 5), Gorazd Robnik pa 51. (10:19, 8) med 54 uvrščenimi tekmovalci.
Odločitev o prvaku je padla slabe tri kilometre pred ciljem, ko se je Vik, ki vodi v svetovnem pokalu, ozrl in Laju-nena, s katerim sta se veCji del teka menjala v vodstvu, ni bilo več za njim.Vik je Lajunena premagal tudi na zimskih olimpijskih iger leta 1998 v japonskem Naganu.
Danes pa bodo v areno stopili skakalci Trener slovenskih skakalcev Jelko Gros je po zadnjem treningu včeraj v Bischofshofnu določil četverico, ki bo nastopila na današnji tekmi na 120 metrski skakal-
nici. Skakali bodo Primož Peterka, Peter Žonta, Damjan Fras in Jure Radelj. Izpadla sta Primož Zupan Urh in Miha Rihtar. »Nihče od naših skakalcev ni napravil takšnih skokov, kot na zadnjem treningu v Planici. Smučina je bila zaradi snega, ki ga je zmehčal dež, mokra in zato so imeli skakalci velike težave pri odrivu,« je trening ocenil Gros. Zaradi slabih vremenskih razmer so od načrtovanih treh opravili le dve seriji. Najboljši je bil Damjan Fras (25., 104 m, 15., 113, 5 m), Primož Peterka (29., 101 m, 36., 100, 5 m) pa se bo težko boril za vrh.
Barve Italije bodo danes branili Roberto Cecon, Ivan Lunardi in Massimo Vehar.
Od najboljših je Nemec Martin Schmitt skočil le v prvi seriji in s 129, 5 metra dosegel najboljšo daljavo, drugi je bil Japonec Masahiko Harada (127), tretji pa vodilni v svetovnem pokalu Finec Jane Ahonen (123, 5). Ahonen je bil najboljši v drugi seriji (126, 5), drugi je bil Avstrijec Stefan Homgacher (124), tretji pa Francoz Nicolas Dessum (122, 5).
KOŠARKA / V 19. KOLU C LIGE
Po neverjetni prednosti jadranovci zlahka slavili
V drugem polčasu je Nuovi Kreditni šlo prav vse od rok
Jadran Nuova Kreditna -Bassano 92:78 (35:27)
JADRAN NUOVA KREDITNA: Arena 15 (8:12, 2:4,1:1), Čeme 6 (2:4, 2:4,-), Pregare 12 (6:6, 0:4, 2:2), Valente 1 (1; 4, 0:3, 0:1), Slavec 14 (6:7, 1:1, 2:3), Rauber 16 (1:2, 3:5, 3:4), Grbec 5 (2:4, 0:1, 1:1), Hmeljak 23 (5:6, 6:9, 2:3), n.v. Guštin, Franco, trener Vatovec.
LAMEC BASSANO: A. Bizzotto 14 (4:5, 5:12, 0:2), Camazzola 6 (2:2, 2:2, 0:1), G. Stoppiglia 6 (-, 0:1, 2:7), N. Bizzotto 5 (-, 1:1, 1:1), Filippi 6 (2:4, 2:4, 4:0), P. Stoppigha 9 (2:2, 2:3, 1:5), Calabrese 9 (3:3, 3:13, 0:1), Peruzzo 11 (0:2, 4:11, 1:2), Bortolini 8 (6:6, 1:3, 0:3), Chinello 4 (-, 2:3, -), trener Gerbin. PON: Peruzzo v 34’, P. Stoppiglia v 39’, SON: Jadran 22, Bassano
NOVICE
Odbojka: Alpitour Cuneo boljši od Čase Modena Unibon
Tnt Alpitour Cuneo - Časa Modena Unibon 3:1 (15:10,13:15,15:11,15:8)
Tnt Alpitour: Pascual 42 (15+27), Mastrangelo 18 (5+13), Gallotta, Grbič 16 (7+9), Bachi 0+0, Casoli 18 (1+17), Roča 17 (8+9), Hemandez 16 (8+8), Pe-trelli (Ubero), Sottile.
Časa Modena: Vullo 13 (7+6), Patriarca 16 (3+13), Van de Goor 27 (6+21), Lucchetta 3 (1+2), Kantor 18 (7+11), Cuminetti 29 (5+24), Giani 13 (4+9), Ta-gliatti 0+0, Diz (libero), Mazzonelli, Orlandi. Trajanje setov: 25, 57, 33 in 31 minut; zgrešeni servisi: Alpitour 31, Časa Modena 38.
CUNEO - V vnaprej odigrani tekmi 16. kola moške odbojkarske Al lige je Alpitour zanesljivo premagal Modeno s 3:1.
DANAŠNJI SPORED: Sira Falconara - Piaggio Rim, Lube Banca Marche Macerata - Valleverde Raven-na, Gabeca Fad Montichiari - Deha Rovere Carifa-no, Sisley Treviso - Conad ferrara, Domino 2001 Palermo - Jucker Padova.
VRSTNI RED: Sisley 43, Alpitour 38, Piaggio 33, Lube 31, Časa Modena 26, Domino 25, Gabeca 24, Jucker 21, Conad 13, Valleverde in Sira 7, Deha Rovere 5.
______KOŠARKA / ŽE VČERAJ SEST SREČANJ V Al LIGI_
Važna zmaga Sdaga v boju za obstanek
Tržaški Lineltex bo v A2 ligi danes gostoval na vročem igrišču v Reggiu Calabrii
Sdag Gorica - Polti Cantii 68:63 (35:29)
Sdag: Bazarevič 27 (6:8, 2:5), To-nut 9 (2:4, 1:2), Timinskas 14 (3:6, 2:3), Stazič 4 (1:2, 0:1), Nobile 2 (0:1, 0:1), Mian 6 (1:3, 1:1), Zvvikker 2 (1:1), Pol Bodetto 4 (1:3), Pecile, Spangaro.
Polti: Rowan 11 (5:12, 0:1), Blasi (0:2 za 3), Roe 14 (4:8, 2:3), Whisby 14 (7:11, 0:1), Romboli 5 (1:1, 1:2), Cantarello 2 (1:1), Riva 9 (1:3, 1:4), Gigiuliomaria 8 (2:3, 1:3), Zorzolo 0:1, Cristelli.
PM: Sdag 20:31, Polti 6:13; MET ZA 3T: Sdag 6:13, Polti 5:16; SKOKI: Sdag 27, Polti 36.; GLEDALCEV 2.501.
GORICA - Košarkarji goriškega Sdaga so sinoči proti Poltiju iz Can-tuja dosegli važno zmago v boju za
obstanek v Al ligi. Njihovo veselje pa je nekoliko zagrenila vest iz hnola, da je glavni konkurent Goričanov Mabo iz Pistoie slavil sredi Imole. Tako imajo Goričani Se naprej le dve točki prednosti pred Mabom, toda na začelju je zdaj precej večja gneča, saj ostali tekmeci nimajo prevelike prednosti.
Kot zanimivost Se povejmo, da je bil trener Goričanov Ciani lani pomočnik Fratesa, ki je goriske košarkarje tudi popeljal v Al ligo. Sinoči pa je učenec premagal učitelja.
Danes se bosta v Veroni pomerila še Muller in Ducato iz Siene.
SINOČNJI IZIDI: Teamsystem Bologna - Pepsi Rimini 75:72, Pompea Rim - Kinder Bologna 61:69, Sony Milan - Benetton Treviso 79:77, Ter-mal Imola - Mabo Pistoia 71:72, Zuc-
chetti Reggio Emilia - Roosters Vare-se 95:83, Sdag Gorica - Polti Cantu 68:63.
VRSTNI RED: Varese 38, Teamsy-stem 36, Kinder 34, Benetton 32, Pompea 26, Sony 22, Pepsi 18, Ducato, Polti, Termal in Zucchetti 16, Muller Verona 14, SDAG Gorica 12, Mabo 10.
Za nekaj več kot le za začasno četrto mesto: pod tem geslom se Lineltex podaja v Reggio Calabrio. Domača Viola je v rahli krizi in to bi morali Alibegovič in tovariši s pridom izkoristiti.
Že včeraj sta se pomerila Žara in Scavolini. Slavil je..
DANAŠNJI SPORED: Viola - Li-neltex, Nicoloro - Snai, Cordivari -Montana, Fila - Sicc, BancoSardegna - Popolare, Bini Viaggi - Serapide.
32; SODNIKA: Bisanzi (Tržič) in Cozzolino (Bologna).
Prvi dokaj izenačen polčas (11:12 v 12’, 23:19 v 14’, 28:23 v 18’) ni kazal na razplet, do katerega je prišlo v drugem delu tekme, ko so jadranovci neprestano višali razliko, tako da je prednost znašala celo nedosegljivih 32 točk: do konca je manjkalo samo pet minut, rezultat je bil povsem na varnem. Tedaj je trener Vatovec dal priložnost tudi mlademu Va-lenteju, nasploh je koncentracija pri domačih verjetno nekoliko popustila, kar je tudi razumljivo, tako da so gostje zaostanek neko-liko znižali, na kaj več pa niso mogli misliti.
Lahko rečemo, da je Jadranu posebno v drugem delu tekme vse šlo od rok, od obrambe do napada, bil je natančen pri metu (izjemno dober je bil odstotek pri metu za tri točke, kar 11:15!), zlasti uspešen je bil Hmeljak, solidno je igral Slavec, poznal se je doprinos Arene (znova je nastopil po gripi, zaradi katere ni igral na zadnji tekmi v Rovigu, ko je Jadran nepričakovano izgubil proti zadnjemu na lestvici), Rauber se je izkazal s serijo skokov (17). Tokrat je gripa nekoliko pestila nasprotnike, poznala se je odsotnost centra Del Bella, ki je skupaj z Bortolinijem najboljši pri Bassanu. Nasploh pa so igralci Bassana (začenši s Calabresijem) imeli nekoliko slab dan, kar so naSi primemo izkoristili, nastopili so zelo zbrano, zvesto občinstvo jih je vseskozi bodrilo. (Kaf)
Na sliki (foto Kroma): David Pregare
Tržaški Genertel trdno na čelu rokometne A lige
TRST - Rokometaši tržaškega Genertela so v 22. kolu A lige dosegli novo zmago. V Trstu so premagati Mordano z 32:27 in ohranili štiri točke naskoka pred Pratom, ki je tokrat slavil v Modeni.
IZIDI 22. KOLA: Cologne - Messina 20:23, Arag Rubiera - Nuova Teramo 26:21, Agricoop Ortigia -Forst Brixen 14:18, Gammadue Modena - Prato 20:25, Haenna - Telenorba Conversano 27:24, Genertel - Mordano 32 - 27, Bologna 1969 - Gymna-sium Bologna 22:24.
VRSTNI RED: Genertel Trst 42, Al. Pi Prato 38, Arag Rubiera 35, Forst Brhcen 34, Haenna 24, Bologna in Telenorba 19, Modena 18, Mordano 17, Gymnasium Bologna, Nuova Teramo, Messina in Ortigia 15, Cologna 2.
Emma George postavila nov rekord v skoku s palico
SYDNEY - Avstralka Emma George je v Sydneyu postavila nov svetovni rekord v skoku s palico. S skokom 460 centimetrov je popravila svoj prejšnji najboljši dosežek (459 cm) za en centimeter. Avstralka je rekord popravila že Sestnajstič v karieri.
V Športelu jutri o zamejski odbojki
KOPER - V ponedeljek ob 22.30 bo na programu koprske TV ponovno oddaja Sportel. Osrednjo pozornost bo namenjena zamejski odbojki, o kateri bosta govorila prof. Franko Drasič in vodja odbojkarske sekcije Bora Igor Može. Predvajali bodo tudi prispevke z 19. zamejskega smučarskega pre-venstva, z derbija promocijske lige Primorje - Vesna in domače tekrne košarkarjev Jadrana. Seveda ne bosta manjkali niti nagradna igra »Več sreče prihodnjič« ter rublika »Spori: pod Triglavom«, v kateri bo gost selektor slovenske košarkarske reprezentance Boris Zrinski.
VGa-Pa
dež
na danes
preložil
superG
GARMISCH PAR-TENKIRCHEN - V Garmisch Partenkir-chnu bi moral biti včeraj na sporedu moški superveleslalom za svetovni pokal. Toda zaradi dežja je tekma odpadla in izvedli jo bodo predvidoma danes ob 11. uri, če bo seveda vreme to dopuščalo. Sprememba tennina pa je zahtevala še eno žrtev; za danes predvideni smuk, bo tako izpeljan petega marca na Norveškem - v Kvitfjellu, čeprav je prvotni alternativni program predvideval možnost, da danes izpeljejo tako superveleslalom kot smuk.
KOŠARKA / PRVENSTVO NBA
V desetih srečanjih domača moštva precej bolj uspešna
Enega od redkih domačih porazov so zabeležila sonca - Marko Milič ni igral
NEW YORK - V sinočnjih desetih srečanjih severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA so bila mnogo uspešnejša domača moštva. V gosteh so zmagati samo New York Knicks, ki so z 78:67 premagati Philadelphio, Orlando je z 99:94 po podaljšku slavil v Atlanti, nov poraz na domačem igrišču pa so doživeti košarkarji Phoenbca. Marko Mitič po 17 minutah v skupaj dveh zaporednih srečanjih tokrat ni igral, vendar to verjetno ni bilo odločilno za poraz sonc s 93:101 v dvoboju z Detroitom.
Chicago nadaljuje s katastrofalnimi izidi. Sinoči so biki z 91:93 izgubiti v VVashingtonu, tako slabega začetka sezone pa v Chicagu ne pomnijo vse od tedaj, ko je Michael Jordan igral še v šolski košarkarski ligi. Toni Kukoč tokrat ni bil tako razpoložen, največ točk (22) za bike pa je prispeval Brent Barry, vendar je v samem zaključku srečanja zgrešil odločilen met z razdalje. Pri zmagovalcih sta se najbolj izkazala Calbert Cheaney s 17 točkami in Juwan-Howard s 16 točkami. Toronto je z 90:82 premagal letos presenetljive jelene iz Mihvaukeeja, Minnesota je visoko z 115:96 premagala goste iz Vancouvra, bolj pa so se morati za zmago potruditi bojevniki iz Oaklanda, ki so na koncu vendarle z 84:79 premagali Dallas.
V ostalih treh srečanjih so domača moštva dosegla po 106 točk, s tem pa zanesljivo premagala svoje nasprotnike. Portland je premagal Boston (106:86), Sacramento je bil boljši od moštva Charlotte Hornets (106:95), jezer-niki iz Los Angelesa pa so s 106:94 premagali solidne goste iz San Antonia.
ri ATLETIKA / KROS h
Mladi tekmovalci Bora NTKB danes za deželne naslove
V četrtek društveno nagrajevanje
TRST - Po presenetljivi osvojitvi državnega naslova UISP v krosu bodo danes Borove atletinje in atleti nastopiti v Azzanu Decimu na deželnem prvenstvu za posameznike v vseh mladinskih kategorijah. Današnja tekma zaključuje ciklus krosov, ki se je pričel 16. januarja z organizacijo pokrajinskega prvenstva v Trstu in nato v Lava-rianu (štafetni kros), Selcah (društveno deželno prvenstvo) in Bondeno pri Ferrari (državno prvenstvo UISP).
Današja preizkušnja, sicer malo krajša in manj utrujujoča kot v Ferrari, daje nekaterim dekletom	Bora
NBCTKB nekaj možnosti za osvojitev manj žlahtnih medalj. Za osvojitev bronastih medalj se bo potegovala »trojica« Macchi-Bruni-Pasian, medtem ko bodo ostale deklice" v tem zelo kvalitetnem ravninskem krosu nabirale izkušnje in kondicijo, ki se jim bo še kako obrestovala v nadaljevanju atletske sezone.
Do sedaj je v krosu nastopilo kar 16 predstavnikov	Bora
NBCTKB, ki bodo za njihov trud nagrajeni v četrtek, 25. februarja, ob 20.30 v društvenih pr°' štorih s krajšo zakusko in predvsemn z izročitvijo tako zaželjenih iu težko dočakanih društvenih trenerk NBCTKB-
ODBOJKA / ŽENSKA C LIGA
ODBOJKA / V MOŠKI C LIGI
Nuova kreditna dobila derbi s Kmečko banko
Mirna Eurospin tudi brez Stabileja uspešna, prav tako Val Imsa in Soča Unitecno
Val Siderimpes dosegel že deveto zaporedno zmago V D ligi Bor Friulexport z novo zmago proti varnim vodam
Vse tri šesterke so slavile z gladkim 3:0 - Agraria Terpin kljub dobri igri praznih rok v Villi Vicentini
Kmečka banka - Nuova Kreditna 1:3 (8:15, 15:6, 6:15,12:15)
KMEČKA BANKA: Corsi 6+9, Bulfoni 0+2, S. Princi 6+7, V. Černič 5 + 13, Mitri 0+0, Ditta 7+11, L.a Princi 0+1, M. Černič 3+3, Braini, Tra-puzzano.
NUOVA KREDITNA: Gregori 8+8, Pertot 6+6, Mamillo 8+6, Fabrizi 4+5, Ciocchi 1+1, Srichia 3+12, Coretti 0+1, Furlan 0+0, Žagar 0+0, Crissani 0+0, Prestifilippo, Kalc.
Servis (točke/napake): Kmečka banka 6/18, Nuova Kreditna 5/10.
SlogaSice so včeraj potrdile vlogo favoritinj in osvojile tudi drugi derbi z 01ympio, tokrat pa so odnesle domov vse 3 točke. Morale pa so se Pošteno potruditi, saj gostiteljice niso igrale podrejene vloge in so se slogašicam močno upirale. Tekma je bila tako izenačena in privlačna, saj sta obe ekipi pokazali veliko borbenost v obrambi. Slogašice so tekmo začele silovito, z brezhibno igro tako v polju kot v napadu so v hipu povedle z 9:0. Gostiteljice so si nekoliko opomogle in se nekoliko približane pri stanju 8:13, več pa niso zmogle. V drugem setu je Prišlo do pravega preobrata. 01ympia je vzela Vajeti igre v svoje roke. Sprejem slogašic pa je začel pešati. Goričanke so vodile skozi ves seti in 8a gladko osvojile. Tretji set je bil izenačen do šti-rice. Nakar je prevzela Pobudo Sloga in ga po sicer borbeni igri osvojila. Najbolj izenačen je bil 4. set. 01ympia je visoko Povedla 7:2 in 11:4. Ko je
Kontovel Nordest - Lega Nazionale 73:83(39:39)
KONTOVEL: M. Emili j ’ Spadoni 6, Turk 15, Umek 15,1. Emili 5, Paole-bc n.v., Križman 15, Starc KCeme 6. Godnič 2. TRE-^ER: K. Starc.
TRI TOČKE: Umek 2, Padoni 1, Turk 1, Križ-j^n 1; SON:29; PON: I.
nili v 38. min, Turk v 39. ni*n - in Starc v 40. min.
Kontovelci so proti sk-^»ini ekipi, ki se je po n . u predstavila le s sed-g lnd igralci, doživeli že esti poraz v devetih eCanjih na domačem Za +t11' Naši so srečanje so 6 * ZN° nezbrano. Pov-^i®1 ®° popustih v obram-’ Ei je njihovo glavno
Mario Čač (Sloga)
vse kazalo, da bo prišlo do tie-breka, so gostje strnile svoje vrste in popravile blok. Gostiteljice pa so si privoščile nekaj napak in pustile, da so jih slogašice dohitele. V končnici seta pa so bile slogašice bolj odločne.
Silva Menija - Kmečka banka: Mislim, da lahko naredimo naš mea culpa, saj smo podarili dosti in bi v četrtem setu pri stanju 11:4 morale zaključiti set v našo korist«.
Mario Cač - Nuova Kreditna: »Zadovoljen sem z reakcijo deklet, posebno v 4. setu pri zaostanku 11:4. Zadovoljen sem tudi z doprinosom menjav, posebno pohvalo pa zasluži Mamillova, ki je v napadu zelo malo grešila in zelo dobro igrala v sprejemu in obrambi.
Andrej Maver
Val Siderimpes - Vivil 3:0 (15:9,15:8,15:8)
VAL SIDERIMPES: Monica Tomasin 8+3, Michela Tomasin 11+5, Lipone 2+9, P. Uršič 5+0, Ambrosi 2 + 2, Tomšič
orožje, tako da so gostje v 8. min. že vodili 25:18. V nadaljevanju so naši nekoliko reagirali in prav ob izteku polčasa izenačili.
V drugem polčasu sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. Naši so 8 minut pred iztekom še vodili 61:58. V zadnjih minutah pa so nanizali serijo napak tako v napadu kot v obrambi, s katerimi so si ponovno zapravili zmago v končnici. Naj omenimo, da sta sodnika oškodovala naše moštvo (razmerje osebnih napak 29:14), to pa vsekakor ne more biti opravičilo. (B.S.)
Romans - Cidbona Pre-fabbricati Marsich 70:68 (34:28)
Silva Meulja (Olympia)
2+1, Zuccarino 0+1, B. Uršič, Vientin, Danielis, Humar.
Pozitivna serija valovk se ni prekinila in varovanke trenerja Massime Sterre so sinoči vknjižile že deveto zaporedno zmago. Njihova naloga proti Vivilu pa ni bila pretirano težka, saj gostje niso nudile prevelikega odpora, v napadu pa je bila nekoliko bolj nevarna le Tognanova. Vivil je sicer visoka ekipa, s solidnim blokom, vendar pa tudi veliko greši, tako da Goričanke niso imele težkega dela.
Srečanje se je začelo v znamenju velike premoči domače šesterke, ki je povedla kar z 12:1. takrat so se gostje predramile in uspele priti do devetice, vendar več niso zmogle. Nadaljevanje v drugem nizu je bilo do izida 6:6 izenačeno, nato pa so va-lovke spet pritisnile na plin in brez težav osvojile tudi drugi niz. V zadnjem setu so gostje v začetku celo vodile s 4:2, kar pa je bilo tudi vse,
CICDBONA: Stefančič 4 (1:2 p.m, - za 2, 1:2 za 3), Persi 15 (4:9, 4:8, 1:3), Stokelj 3 (-, 0:1, 1:2), Furlan 3 (1:2, 1:2, -), Zuppin 14 (4:6, 5:6, 0:3), Uršič 14 (6:6,1:4, 2:5), Mura nv, Coretti 6 (-, 3:3, -), Križmančič 9 (1:2,4:8,-).
PON: Stefančič, Furlan.
Cicibonaši so zasluženo izgubili v Romansu, saj so bili celo tekmo v zaostanku, čeprav ta nikoli ni znašal več kot 6-8 točk. Deset sekund pred koncem se je našim tudi ponudila možnost, da bi izsilili podaljšek ali s trojko celo zmago, toda Persi je žogo izgubil in vsako upanje je splavalo po vodi.
Prav Persi je bil kljub komaj preboleli gripi vseeno najboljši v Ciciboninih vrstah in to že zgovorno pove, da je igra ostalih bila
kar jim je uspelo. Val je spet trdno prevzel pobudo in brez težav vknjižil nove točke.
ZENSKA D LIGA
Bor Friulexport - Spi-limbergo 3:0 (15:2,15:11, 15:6)
BOR FRIULEKPORT: Flego 4+4, Ažman 7+6, J. Miličevič 4+2, Zadnik 5+5, Faimann 12-2, Gruden 2+0, Sternad, Rogelja, Z. Miličevič, Sad-lowski.
Servis (točke/napake): Bor 8/4, Spilimbergo 2/8; napake: Bor 9, Spilimbergo 11.
Borovke so sinoči z zbrano igro dosegle pomembno zmago proti Spilimbergu, ki je na lestvici še na mestu, ki vodi v nižjo ligo, za bo-rovkami pa zdaj zaostaja za 11 točk. Tega nasprotnika so plave z istim rezultatom premagale že v prvem delu, tokrat pa je bila njihova pot do zmage precej lažja. Vsekakor zaslužijo borovke pohvalo za dober nastop, s katerim so se še bolj oddaljile od nevarnih vod.
Spilimbergo je začel izredno boječe in plave so takoj povedle z 10:0 in nato brez težav osvojile prvi set. Prav prelahko delo v začetku je bilo najbrž krivo medlega nadaljevanja v drugem setu, ko so gostje povedle s 7:0 in 9:2. Toda borovke so se nato prebudile, zaigrale tako kot znajo in Spi-limbergo ujele pri deveti-ci. V končnici so bile spet izrazito boljše, po vodstvu z 2:0 v nizih pa je bilo srečanja praktično konec, saj so gostje izobesile belo zastavo, tako da je bil tretji set skoraj fotokopija prvega.
vse prej kot optimalna. Zlasti je pešala obramba, ki je nasprotnikom dovolila neverjetno število odbitih žog v napadu. Po drugi strani je Cicibona v napa-
Mima Eurospin - Ideal-sedia Buia 3:0 (15:7, 16:14,15:5)
MIMA EUROSPIN: Božič 8+5, Celledoni 10+10, Collautti 2+0, Dra-sič, Peterlin 2+5, Princi 5+5, Riolino 7+19, Sgu-bin, Strajn, Veljak 0+0.
Slogaši so se Buii pošteno oddolžili za poraz, ki so ga utrpeli v prvem delu prvenstva. Pred samo tekmo je bilo glavno vprašanje, kako bo ekipa reagirala na odsotnost veterana Stabileja, vendar se je izkazalo, da je bil strah povem odveč. Trener Peterlin se je odločil, da pomakne Riolina na tolkaško mesto, na mesto Stabileja, v njegovi vlogi pa je nastopil Matevž Peterlin. Izkazalo se je, da je bila izbira povsem pravilna, saj je ekipa od vsega začetka zaigrala zelo učinkovito. Odličen blok je zaustavljal nasprotnikove napade, dobro sta delovala tudi obramba in napad. Prvi set je bil veliko bolj izenačen, kot kaže izid, saj je trajal 25. minut, slogaši pa so bili ves čas v vodstvu. V drugem so se gostje vrgli v boj z vso vnemo in so po popolni izenačenosti do 8. točke prevzeli vajeti igre v svoje roke. Izredna zagrizenost Idealsedie in nekaj napak Mirne Eurospina sta goste privedla do vodstva s 14:1. Slogaši so prav tu še enkrat dokazali, da so boljši. Ohranili so mirno kri in mojstrsko nadoknadili zaostanek in nato z dvema učinkovitima blokoma v končnici set obrnili v svojo korist. V nadaljevanju je šlo za golo formalnost, saj se Slogin »stroj« ni ustavil in Ideal-sedia je pač morala priz-
du ulovila skromne štiri odbite žoge, tako da je tehtnico prevesilo veliko večje število metov, ki so jih imeli na razpolago nasprotniki.
nati premoč naše šesterke.
Maurizio Stabile si je tekmo ogledal s klopi in je bil prav gotovo najbolj živčen mož v telovadnici. Tekmo je tako ocenil: »Zelo sem zadovoljen za gladko zmago in z nastopom svojih soigralcev. V drugem setu so sicer naredili nekaj napak, drugače pa je šlo res v najboljšem redu. Pohvaliti pa moram Matevža Peterlina, ki je svojo nalogo opravil malodane brez napak. (INKA)
Fiume Veneto - Soča Unitecno 0:3 (11:15, 3:15, 13:15)
SOČA UNITECNO: Klede 7+11, Petejan 7+11, Brisco 7+8, Battisti 4+2, Tomšič 1+1, Marko Černič 0+0, Mucci 2+6, Mitja Černič, Andrej Černič, Prinčič.
Sočani so prekinili serijo porazov in po petih zaporednih »ničlah« končno vknjižili nove tri točke, s katerimi so se spet oddaljili od začelja, kamor po kakovosti gotovo ne sodijo.
Proti zadnjemu Fiume Ventu so v prvih dveh setih zaigrali izredno zagrizeno in ga povsem nadigrali. Pri tem se je še posebej izkazal Marko Cemic, ki je v standardni šesterki na podajaškem mestu zmanjal Tomšiča, ki si po gripi še ni povsem opomogel. V tretjem pa je zbranost nekoliko popu-stila in domačini so to hitro izkoristili. Povedli so s 6:2, nato pa je trener Stefan Cotič predvsem zaradi večje izkušenosti poslal na igrišče Tomšiča. Do konca se je potem bil boj za vsako točko, sočani pa so z izredno vztrajnostjo -vse je treba zato posebej pohvaliti - počasi nadoknadili zaostanek, v izenačeni končnici pa so manj grešili kot domačini in tako zasluženo zmaga-h.
Val Imsa - Eltor Natisoma 3:0 (15:5,15:8,16:14)
VAL IMSA: S. Černič 2+2, Florenin 9+11, Pao-letti 4+3, Radetti 11+15, Orel 7+5, Buzzinelli 0+2, Mučič, Makuc.
Valovci so po pričakovanju dosegli gladko zmago proti razmeroma skromnemu nasprotniku, ki se bori za obstanek. Toda pokazali so zrelo igro, predvsem pa niso podlegli podcenjevanju. V prvih dveh setih so v vseh elementih nadigrali nasprotnika, hitro vodstvo z 2:0 v setih pa je valovce
nekoliko uspavalo, kar so izkoristili gostje in ves čas v tretjem setu vodih. Prvi so prišli tudi do štririnaj-stice, imeli dve zaključni žogi, ki pa ju niso izkoristili. Pri izidu 13:14 je prišel na servis Florenin, valovci pa so uspešno dvakrat blokirali nasprotnikove	tolkače,
manjkajočo točko pa je Eltor podaril z napako in valovci so se zasluženo veselili nove zmage.
Za sinočnji nastop zasluži pohvalo celotna ekipa, posebej pa Aljoša Orel, ki je dobro zaigral tako v obrambi kot napadu, in Robert Paoletti, ki je na centru uspešno zamenjal poškodovanega Mučiča.
Vivil - Agraria Terpin 3:0 (15:12,15:5,15:10)
AGRARIA TERPIN: S. Terpin 5 + 14, Komjanc 1+2, Graunar 3+7, Dorni 3+4, Bensa 7+5, Pintar 1+3, J. Hlede 1+1, Guz-zon.
Iz Ville Vicentine se odbojkarji 01ympie vračajo z razmeroma gladkim porazom, čeprav z igro niso razočarali. Toda Vivil je ekipa, ki ne podari ničesar in izkoristi vsako napako nasprotnika. Goričani so tokrat zaigrali dobro v obrambi in tudi v bloku, žal pa v napadu ni šlo najbolje in to je tudi vzrok poraza.
MOŠKA D LIGA
Naš prapor - Pallavolo Trieste 0:3 (8:15, 1:15, 3:15)
NAS PRAPOR: Boškin 1+3, Cevdek 1+1, Devetak 1+1, Juretič 0+1, Figelj, Korečič 1+2, Sergo 0+2, Sfiligoj 0+0, Uršič 0+2.
Proti vodilnemu Palla-volu Trieste je Naš prapor povsem odpovedal in praktično brez boja predal tekmo nasprotniku. Trener ekipe Igro Orel po srečanju ni skrival nezadovoljstva zaradi prikazane igre, ki je posledica slabe prisotnosti na treningih v zadnjih dveh tednih.
O sami tekmi ni mogoče veliko povedati, pri Našem praporu pa bo zdaj potrebno zavihati rokave, saj jih v naslednjih štirih kolih čakajo nasprotniki, ki so na lestvici za njimi. V prvem delu so premagali vse štiri, podoben uspeh v drugem delu pa bi verjetno že rešil vprašanje obstanka. Toda brez resnega dela na treningih rezultati sami od sebe ne bodo prišli.
_ DRŽAVNI NARAŠČAJNIKI ^denons - Bor Friulexport 74:60 (46:35)
Poraz Sloginih naraščajnikov v zaostali tekmi prvega kola
Rigutti - Sloga Multinvest B 3:0 (15:6,15:2,15:6)
SLOGA MULTINVEST B: Iscra, Jugivič, Kalc, Pohssa, Rauber, Schart, Zupan.
Med tednom so mlajši slogaši odigrati zaostalo tekmo iz prvega kola. Osvojitev prvih točk je naši ekipi preprečila gripa. Rigutti bi bil absolutno na dometu slo-gašev, Iti pa so nastopili okrnjeni in sta jim tako priskočila na pomoč mlada Jugovič in Rauber, za katera je bil to prvi odbojkarski nastop sploh. Glavni slogin nasprotnik je bila trema, za spodbuden nastop pa zasluži pohvalo Rauber. Ekipa bo ponovno nastopila že danes zjutraj na Opčinah. (Inka)
KOŠARKA / V BOJU ZA OBSTANEK V D LIGI
Cicibona Pref. Marsich in Kontovel Nordest K.0.
Kontovelci izgubili že šesto domače srečanje - Cicibona je v Pro Romansu stalno zaostajala in zasluženo izgubila
Stefan Persi je bil tokrat najboljši pri Ciciboni
A LIGA / ZANIMIVO 22. KOLO
H PROMOCIJSKA LIGA / NA PROSEKU 2E 31. DERBI MED PRIMORJEM IN VESNO
Težki domači vaji za vodilna
Lozio in Fiorentina gostita Inter in Romo, Milan upa na uspešno zasledovanje
Danes zvečer bi znala biti na vrhu lestvice prava gneča. Lazio pričakuje na Olimpicu v dobrem in slabem nepredvidljivi Inter. Če Se prištejemo temu letošnje spopade med Rimljani in Milančani (v treh srečanjih skoraj dva ducata golov...) je vsak rezultat možen. Robi Baggio poziva svoje k zmagi, vendar vse drugo kot poln izkupiček bi bil za Lazio razočaranje. Cene delnice nezadržno rasejo, Cra-gnotti si mane roka in ni dvoma, da je prav Lazio ekipa, od katere vsi, tudi upravičeno, pričakujejo največ. Fiorentina (z Edrnundom ali brez?) bo skušala izkoristiti vse prej kot briljantno zimsko formo Zemanove Čete in dokazati, da je lahko konkurenčna tudi brez Batistute. Romina obramba je ravno pripravna za krepitev samozavesti Oliveire, Esposita in Robbiatija, ki naj bi »nadomestili« Bati-gola. Pokalna zmaga v Bologni je bila glede tega kar spodbudna. Vse prej kot lahki tekmi dveh vodilnih bi znal izkoristiti Milan, ki ima v Ca-
gliariju bistveno dostopnejšega nasprotnika, seveda, Ce se ho s tem strinjal tudi »bomber« Muzzi. Priložnost za utrditev položaja se ponuja Udineseju. Bari je nanizal štiri zaporedne poraze, Videmcani so v izvrstni formi in težko je verjeti, da točke ne bi ostale na Friuliju. S širitvijo Champions League (Italija bo imela štiri mesta) tudi tak navidez visokoleteči cilj za »zebre« ni nedosegljiv .
SPORED: Bologna - Empoli (prva tekma 0:0), Juventus - Vicenza (1:1), Lazio - Inter(5:3), Milan - Cagliari (0:1), Salernitana - Parma (0:2), Sampdoria - Piacenza (1:4), Udinese - Bari (1:1), Venezia - Perugia (0:1), Fiorentina - Roma (1:2, ob 20.30).
B LIGA - 23. kolo: Verona - Trevi-so sinoči, Cosenza - Torino (0:1), Cremonese - Brescia (0:1), Lecce -Fidelis Andria (0:0), Lucchese -Reggina (1:2), Monza - Cesena (1:0), Napoli - Reggiana (1:0), Pescara -Chievo (2:0), Ravenna - Genoa (3:1), Temana - Atalanta (0:1).
Obe ekipi napovedujeta odločen boj za zmago
Križanom gori pod nogami, Prosečani pa si želijo zagotoviti mirno nadaljevanje - Zarja/Gaja v gosteh pri Latte Carsu
Na proseški »Rouni« bo danes na sporedu 31. prvenstveni derbi med zahodnokraški-ma enajstericama, ki sta doslej prvih pet derbijev igrali v 3. AL, tem je sledilo 18 derbijev v
2.	AL, šest v 1. AL, letošnji zadnji pa v promocijski ligi. Skupni obračun govori o rahli premoči Primorja, ki je bilo uspešno 12-krat, desetkrat so zmagali Križani, osemkrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem rezultatu (trikrat brez gola). V teh derbijih je padlo 76 golov od katerih jih je Primorje dalo 40, Vesna pa 36.
Ker tokrat igrata na Proseku velja omeniti, da so Križani presenetili »rdeče-rumene« na »Rouni« le trikrat, zadnjic v sezoni 79/80 (1:0). Strelec je bil Vecchio v 45. minuti igre.
Kot za vsaki derbi, vlada tudi za tega veliko zanimanje, Čeprav ekipi v zadnjih nastopih nista navdušili. Primorje je odlično začelo letošnje prvenstvo (7 tekem, 14 točk), zaradi šte-
vilnih resnih poškodb pa se je trener Bidussi znašel v težavah in je v ekipo vključil vrsto mladih nogometašev, ki nimajo izkušenj in zato posebno v gosteh rezultati niso bili najboljši. Kljub vsemu temu pa se Primorje drži na sredini lestvice, vendar z minimalno prednostjo pred zasledovalci. Zato ProseCane Čaka še težka pot do cilja, ki je obstanek v ligi.
Pri kriški Vesni je bilo od
samega začetka razvidno, da je ekipa občutila prestop lige. Kljub temu, da je do 13. kola doživela le dva poraza se ni mogla oddaljiti od spodnjega dela lestvice. Zmagala je le proti Ponziani, kar devetkrat pa igrala neodločeno. Po tretjem prvenstvenem porazu (14. kolo) je prišlo tudi do zamenjave trenerja. Nonisa je zamenjal Petagna, vendar se rezultati niso izboljšali (sedem
domači šport
Danes
Nedelja, 21. februarja 1999
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00 na Proseku: Primorje - Vesna; 15.00 v Vižovljah: Latte Carso - Zarja/Gaja
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Opicina; 15.00 v Romansu: Pro Romans - Juventina
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Poggiu: Poggio - Mladost; 15.00 v Torvisco-si: Torviscosa - Breg A; 15.00 v Trebčah: Primorec -Azzurra
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Fossalonu: Fossalon - Primorje B; 15.00 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Vermegliano; 15.00 v Dolini: Breg B - San Vito; 15.00 na Opčinah: Montebel-lo Don Bosco - Kras
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Zavljah: Zaide Rabuiese - Primorje Tehtal NAJMLJASI
11.45 v Trstu, Sv. Alojzij: San Luigi B - Zarja/Gaja ZAČETNIKI
10.30	v Trstu, igrišče Campanelle: Costalunga -Breg
KOŠARKA
DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport - Porto-gruaro; 11.30 v Trstu, Ul. Locchi: Lineltex - Konto-vel Nuova Edile
DEŽELNI KADETI
11.00	v Trstu: Soul Team - Bor Friulexport DEČKI
11.00 v Ronkah: Adi Ronchi - Kontovel; 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Servolana - Bor Friulexport ODBOJKA NARAŠČAJNIKI
11.00	na Opčinah: Sloga Multinvest B - Volley Club: 15.30 v Tstu, telovadnica Petrarca: Triestina Volley B - Sloga Multinvest A NARASCAJNICE
9.30	v Trstu, telovadnica Petrarca: Nuova Pallavolo Ts - Kontovel
MLADINKE PLAV O FF
16.00	na Opčinah: Sloga Pizzeria Veto - Virtus DEČKI
9.30 NA OPČINAH; Multinvest - SGT
ATLETIKA
DEŽELNO PRVENSTVO V KROSU
10.00	v Azzanu Decimu: nastopa tudi Bor NTKB
PRVA DRUGA IN TRETJA AMATERSKA LIGA / NEKAJ VAZNIH SREČANJ
V	Poggiu popravni izpit za Mladost Za Primorec tokrat zmaga obvezna
V	1. AL Sovodnje z Opicino, Juventina v Pro Romansu - Zanimivo v 3. AL
Obvestila
TPK SIRENA obvešča elane, da bo 22. redni občni zbor v petek, 26. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Na dnevnem redu bodo tudi volitve v nove odbore.
SK DEVIN priredi avtobusni izlet v soboto, 27. t. m. ob priliki XII. Pokala prijateljstva treh dežel, ki se bo vrSil v Podnu na Koroškem. Informacije nudi tajništvo na tel. 040-200782 v večernih urah. Zaželjena številna udeležba!
TPK SIRENA obveSCa elane, da bo tajništvo odprto vsak delavnik od 18. do 20. ure.
1.	AMATERSKA LIGA
Sovodnje - Opicina
V sovodenjskem tabora še niso prebavili derbija z Juventi-no, v katerem so po precej boljši igri na koncu nezasluženo izgubili, danes pa jim prihaja v goste Opicina, ki ima na lestvici dve točki več. Gre torej za nekakšen neposreden dvoboj v sredini lestvice. Sovodnje bodo storile vse, da vknjižijo tri točke, saj bi se s tem pomaknile navzgor po lestvici, predvsem pa bi se na dokaj varno razdaljo oddaljile od nevarnih mest na začelju. Ta so sicer še daleC, toda previdnost ni nikoli odveč.
Kljub temu, da Sovodenjci ne bodo nastopili v popolni postavi - manjkali bodo Fajt in Cescutti, ki sta kaznovana, ter Florenin, ki služi vojaški rok, pa v domačem taboru računajo na poln uspeh. V ekipo se vračata Condolf in Sambo, pa tudi Fulvio Devetak bi moral biti nared, zato pri Sovodnjah tokrat odločno ciljajo na zmago.
Pro Romans - Juventina
Standrežci so v zadnjem času rezultatsko izredno uspešni, tokrat pa jih v gosteh Čaka neugodni Pro Romans, ki je v prejšnjem kolu iztrgal točko vodilnemu Unionu. Toda trener Juventine Soffientini ima precejšnje težave s postavo. Kaus je kaznovan, na torkovem treningu pa se je poškodoval Gi-smano. Če dodamo, da imata težave tudi Gismano in Go-mišCek, potem je jasno, da bo obramba povsem spremenjena. Glede na vse to, bi bili v štan-dreškem taboru tokrat zadovoljni tudi s točko.
2.	AMATERSKA UGA *
Poggio - Mladost
Za Doberdobce je današnje srečanje s Poggiom izredno pomembno. Po nepričakovanem nedeljskem porazu doma proti Villi si novega spodrsljaja ne smejo privoščiti. Poggio je ekipa iz spodnejga dela lestvice, v prejšnjem kolu pa je pustil vse tri točke v Dolini. Toda zanašanje na nedvomno kakovostno razliko med ekipama bi bilo lahko za Mladost usodno. Doberdobci so si veliko pred-
nost na lestvici priigrali predvsem v gosteh, zato je tudi tokrat optimizem v njihovih vrstah povsem na mestu. Do konca prvenstva je še osem kol, z morebitno zmago pa bi Mladost napravila zelo velik korak proti napredovanju v 1. amatersko ligo.
Torviscosa-Breg
Nasprotnik Brežanov je tokrat Torviscosa, ki je na domačih tieh podlegla le Mladosti, v gosteh ni dosegla najboljših rezultatov. Tudi v Dolini jo je premagal Breg z zgovornim 3:1. Zato »plavi« tudi tokrat niso brez možnosti, saj v zadnjih nastopih igrajo kot prerojeni. Po medlem začetku (12 tekem, 10 točk) so v zadnjih šestih nastopih zbrali kar 15 točk in s tem poleg tega, da so izboljšali položaj na lestvici so pokazali, da se lahko kosajo z vsakim nasprotnikom. Kljub temu, da igrajo v gosteh proti solidni ekipi, vlada med navijači prepričanje, da Breg ne bo zatajil.
Primorec - Azzurra P.
Trebencem prihaja v goste ekipa iz Premariacca, katero so že premagali v prvem delu prvenstva 2:1. Gostje, ki imajo štiri točke manj od Primorca,'so doslej izbojevali osem zmag, osemkrat pa so izgubili, kar šestkrat v gosteh. Kot zanimivost bi dodali, da je Azzurra edina dva neodločena rezultata (vedno 0:0) iztržila v povratnem delu prvenstva, kar dokazuje, da igra zelo odprto in o tem priča 21 danih in prav tako 21 prejetih golov. .
Naugodnen nasprotnik vsekakor za Primorec, ki mora jurišati na zmago, saj ga od drugouvrščenega Mariana, ki tokrat igra v Cornu, loči sedem točk.
3.	AMATERSKA UGA
Montebello D.B. - Kras
Tržačani so v prvem delu prvenstva prenesetijivo premagali z 2:1 Kras kar v Repnu in zato je razumljivo, da se bodo »rdece-beli« tokrat še toliko bolj potrudili, da bi strli odpor nasprotnika, ki ima sicer malo možnosti, da bi se uvrstil med prvih pet in s tem lahko igral »play-off«. Tržačani bodo goto-
vo j utišali na zmago, vendar krasovci so v zadnjih nastopih (šest zaporednih zmag) potrdili, da so v dobri formi in zato računajo na pozitiven rezultat, tudi v luči dejstva, da je Montebello doma doživel že 4 poraze.
Breg B - S. Vito
Nasprotnik Brežanov San Vito je po štirih zaporednih porazih, ki jih je doživel ob koncu prvega dela prvenstva, dragic v tej sezoni zamenjal trenerja. Ko je med novoletnim oddihom prevzel krmilo nekdanji trener Brega Colavecchia pa S. Vito ni več izgubil. Pod vodstvom novega trenerja so Tržačani izbojevali štiri neodločene rezultate in dvakrat zmagali. Brežani bodo zato morali igrati zelo zbrano, ker bi nasprotnik lahko izkoristil vsako njihovo napako. Upoštevajoč, da imajo osem točk več od S. Vita, so »plavi« v tem dvoboju favoriti.
Zarja/Gaja B - Vermegliano
Težko nalogo bo tokrat ime-
la združena ekipa, ki igra proti vodilnemu Vermeglianu, ki je edini poraz doživel proti Krasu. Ce upoštevamo še, da imajo goste s 45 dnaimi gob najprodornejši napad prvenstva in da so prejšnjo nedeljo nasuli Ve-nusu kar 13 golov, je razumljivo, da bi delitev točk predstavljala za »modro-rumene« že lep podvig. Omeniti moramo, da je v prvi tekmi v Verme-glianu Zarja/Gaja izgubila s 3:0.
Fossalon - Primorje B
Proseška enajsterica igra v Fossalonu proti istoimenski ekipi, ki se kot v lanskem prvenstvu tudi letos drži spodnjega dela lestvice. Lani je v 22. odigranih tekmah zbrala le štiri točke, letos jih je osvojila nekaj veC (11), vendar je kljub temu na predzadnjem mestu. Edino zmago je osvojila proti pepelki prvenstva Portuale B in zato imajo »rdeCe-rumeni« lepo priliko, da se vrnejo iz Fossalona vsaj s točko.	(B. R)
tekem, pet točk) in položaj na lestvici je še vedno kritičen.
Na Proseku se torej obeta res oster boj za točke
Andrej Batti (Primorje): »Doslej še nisem igral derbija z Vesno, ki pravijo, da je bil nekoč dogodek leta, predvsem zaradi vaškega rivalstva. Časi se spreminjajo, vendar športni antagonizem je ostal. Tokrat se obeta napet dvoboj, saj se morajo Križani Cimprej izvleči iz spodnjega dela lestvice, mi pa po odličnem začetku zaradi številnih poškodb sedaj ciljamo le na obstanek v ligi. Za to bo potrebnih vsaj še osem ali devet točk, ki jih treba zbrati Cimprej. Zato v derbiju štarta-mo na zmago, Čeprav se zavedamo, da naloga ne bo lahka.«
Matej Sirca (Vesna): »Ne glede na derbi mi potrebujemo točke, saj nam bo v primeru poraza trda predla. Skoda, da zaradi izključitve ne bo igral kapetan Soavi, ki bi v tem derbiju gotovo dal velik doprinos ekipi. Zaradi številnih poškodb imamo vedno probleme s postavo, saj morajo večkrat na igrišče tudi nogometaši, ki fizično niso v najboljšem stanju. Čeprav v zadnjih tekmah nismo igrali najboljše, smo prepričani, da se bomo kmalu izkopali iz tega nerodnega položaja. Zmaga nam bi gotovo vlila novih moti.«
Latte Carso - Zarja/Gaja
Združena ekipa gre v goste k novincu, ki ima na trenerski klopi Palcinija, ki je v sezonah 95/96 in 96/97 vodil Zarjo, kar pomeni, da dobro pozna lastnosti nbgomeašev Zarje/Gaje. Ekipa Latte Carso prestopa lige ni občutila, z dobrimi rezultati je stalno v zgornjem delu lestvice. Tudi prejšnjo nedeljo, ko je v Križu igrala v okrnjeni postavi zaradi številnih izključitev, se je dobro odrezala in zato tokrat, ko bo trener Palcini imel na razpolago skoraj vse nogometaše, bo gotovo trd oreH. Omeniti moramo, da je Latte Carso doma doživel tri poraze (Aquileia, Ponziana, Palmanova). Prav to daje upanje združeni ekipi, ki je v letošnjem prvenstvu v gosteh premagala le tržaško Ponziano, vendar igrala kar petkrat neodločeno. »Modro-rumeni«, M bi morah igrati v standardni postavi, izključen je le Deste, bi se v Vižovljah verjetno sprijaznili tudi z delitvijo točk.
Bruno Rupel
MLADINCI / ZMAGA IN PORAZ
Teniška zmaga Vesne
Kriza Zarje/Gaje se nadaljuje - Tokrat poraz s Costalunga
Costalunga - Zarja/Gaja 3:2 (2:1)
Strelca za Zarjo/Gajo: Zomada in Pri-mosi.
ZARJA/GAJA: Jaš Gregori, Benčič (Primosi), Jan Gregori, Zomada, SulčiC, Oblatti (Mase), Križmančič, Škerlj, Lon-go, D. Gregori, Furlani.
Vzhodno-kraška enajsterica je ponovno dokazala, da je izhod iz krize, ki jo je zajela v prejšnjih tekmah, še daleč in samo čudež lahko »rumeno-modre«prive-de do prvega mesta. Costalunga je povedla že po dveh minutah igre, kar je zelo potrlo našo enajsterico, ki pa je na vsak način skušala reagirati, a brezuspešno, saj so domačini dosegli še drugi gol. Kanček upanja pa je vlil tokrat Zomada, potem ko je po lepo izvedenem kotu Škerlja preusmeril žogo v mrežo.
V drugem polčasu pa je Zarja/Gaja skušala doseči vsaj remi, a domačini so ponovno zadeli v polno, kar je dokončno odločilo tekmo. Primosijev gol je dal še zadnji kanček upanja, a enkat je do-
mačine rešila vratnica, nato pa je sodnik spregledal stoostotno enajstmetrovko nad Damjanom Gregorijem. Poraz je morda prehuda kazen za »rumeno-mo-dre«, ki so kljub ne prav blesteči igri pokazah borbenost in požrtvovalnost, (j-
Vesna - Montebello D. Bosco 6:0 (5:0)
Strelci: S. Germani v 8. in 44. min. M-Germani v 20., laghezza v 40., 43. in 75-minuti.
VESNA: Gruden, Merkuza, Polh* Blažina, Millo (od 46. Rubinbura), Blagi-ni, M. Germani, S. Germani, Schervi, To-madin, Laghezza.
Križani so proti zadnjeuvrščenemu Montebellu dosegli teniško zmago s čistim 6:0. Vsega je bilo konec že po prvem delu, ko je Vesna vodila s 5:0. ' tem delu so prav vsi zaigrah res dobro, po izdatnem vodstvu pa so v drugem delu razumljivo nekoliko popustili, kljub temu pa je Lagezza dosegel še svoj tretji zadetek in tako zaokrožil rezultat.
SSG / PREMIERA JUTRI V GORICI
Aktualnost Millerjeve drame
Zvone Šedlbauerje režiral delo, napisano leta '47, Vsi moji sinovi
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
Slovensko stalno gledališče bo jutri premierno uprizorilo dramo Arthurja Millerja »Vsi moji sinovi«, v prevodu Alenke Klobas - Vesel in v režiji Zvoneta Sedlbaruerja. Premiera in prva ponovitev v torek, 23. t.m., bosta v Kulturnem domu v Gorici. Tržaške predstave pa se bodo zvrstile od 8. marca dalje v gledališču Cristallo.
Zgodnje dramsko delo Arthurja Millerja se uvršCa v letošnji repertoar Slovenskega stalnega gledališča z namenom, da globje spregovori o tistih ranah, ki jih v Človekovi duši zarežejo izkušnje in posledice vojnih konfliktov, da spregovori o tisti posameznikovi ranljivosti, Čustvih in spominu, ki so zaznamovali z bolečino krivde, prikrite resnice in ne nazadnje z grenkobo neizpolnjenih hrepenenj. Drama, ki je bila napisana leta 1947 in predstavlja v Millerjevem opusu izredno uspešen začetek je, za naš
Cas in prostor, kateremu bližnja vojna na Balkanu ni v ničemer tuja, izjemno aktualna. V njej odkrivamo razkroj družine, prijateljstva, Človekovega dostojanstva, skratka pred nami stojijo podobe ljudi, zaznamovane s težko izkušnjo vojne.
Millerjevo delo je zrežiral Zvone Šedlbauer, eden izmed vidnejših slovenskih režiserjev, ki je v Slovenskem stalnem gledališču že velikokrat delal z uspehom. V zadnjem obdobju pa se je režiser Šedlbauer s posebno poglobljenostjo posvetil Millerjevi dramatiki, v kateri odkriva vse vec možnosti, da spregovori o našem in svojem Času.
Predstavo so še oblikovali: scenograf Vojteh Ravnikar, asistentka Tanja Košuta, skladatelj Žare PrinCiC, kostumografinja Maria Vidau in lektor Jože Faganel.
Na sliki (f. KROMA) Barbara Cerar in Miranda Caharija
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Gledališka skupina Societa per attori bo predstavila delo »Mal di ma(d)re«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: danes, 21. februarja ob 16.30.
VVilliam Douglas in Marc Gilbert Sauvajon, »L’anatra alTarancia«. Režija Patrick Rossi Gastaldi. Predstave: 26. in 27. februarja ob 20.30, 28. februarja ob 16.30, 2. marca ob 16.30, 3., 4., 5. in 6. marca ob 20.30 in 7. marca, ob 16.30.
Gledališče Miela
V	sredo, 24. februarja ob 21. uri bo v okviru Odra mladih predstava Studio su Platone - O Platonu. Avtorica teksta je Matejka Grgič, za odrsko postavitev pa sta poskrbela Nikla Panizon in Danijel Malalan, ki sta tudi interpreta.
Kinodvorana Alcione (Ul. Madonizza 4)
V	sredo 24. februarja, filmi v francoskem originalu: Erick Zonca »La vita sognata dagli angeli« (La vie revee des anges).
BOUUNEC
Gledališče »France Prešeren«
Danes, 21. februarja ob 16.00 bo predstava (P. Bames) »Ni tako slabo kot zgleda«.
OPČINE Finžgarjev dom
V	nedeljo, 28. februarja ob 11. uri gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s pravljico Jana VVilkovvskega »TrdoglavCek«. Režija Matija Milčinski.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
Danes, 21. januarja ob 17.00 bo gledališka skupina Oder 90 predstavila premiero »Mrtvi ne plačujejo davkov«.
V	sredo, 24. februarja ob 20.30 nastop orkestra gledališča Verdi iz Trsta z Rossinijevim delom »Gospod Bruschino«.
V	Četrtek, 25. februarja ob 9.30 in ob 10.45 v okviru soriškega vrtiljaka bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane podalo igro »Muca Taca«.
V	Četrtek, 25. februarja ob 20.30 bo dramski odsek PD Standrež podal igro »Zares Čuden par«.
Kulturni dom
Jutri, 22. in v torek, 23. februarja ob 20.30, premiera drame. Arthur Miller, »Vsi moji sinovi«. Režija Zvone Šedlbauer.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 23. in v sredo, 24. februarja ob 20.30 Skupina Bucci - Cenci predstavlja »Kdo se boji Virginije Woolf.
V	okviru niza današnjih komikov bo v petek, 26. februarja ob 20.30 nastopila Lella Costa z delom »Druga zgodba«.
VIDEM
Gledališče »Giovanni da Udine«
25.,	26., 27. in 28. februarja bo Malo gledališče iz Milana podalo delo »Storia di una gabbianel-la ... «.
_______________SLOVENIJA__________________
SEŽANA
Kulturni center »Srečka Kosovela«
Jutri, 22. februarja ob 20. uri, gostovanje Drame SNG Maribor z delom A. Millerja »Lov na Čarovnice«. Režija Zvone Šedlbauer.
HRPELJE
V	petek, 26. februarja ob 19. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jasa Jamnik.
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 21. februarja ob 16.00 otroška predstava »Pa-pa palačinke«. Avtorja Mojca in Jani Lipičnik.
UUBUANA
Mestno Gledališče
V	sredo, 24, februarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«.
22.,	25. in 26. februarja ob 19.30, Eugene Ionesco »Zavratne igre«.
23. februarja ob 16.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«.
V	soboto, 27. februarja ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d. d.«.
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
^jURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IRST
^edališče Verdi
^bonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gleda-lsCa od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
bbmes, 21. ob 16.00, 23. in 25. februarja ob 20.30, t soboto, 27. februarja ob 17.00 in v nedeljo, 28. ebruarja ob 16.00, Gaetano Donizetti »Lucia di cammermoor«.
gledališče Rossetti
Jutri, 22. februarja ob 20.30, priredi Tržaško kon-Sertno društvo, nastop skupine Karadar Bertoldi
tusemble.
Y sredo, 24. februarja ob 21.00 koncertira Biagio Antonacci.
BDjan
^ arUin dom
lovenska glasbena sola »Koncertna pobuda«
Rojan bo danes, 21. februarja ob 18.30 razglasila zmagovalca natečaja za izvirno skladbo za glas in instrument, ki ga je razpisala v letu 1998. Na sporedu bo Se vrsta drugih slovenskih samospevov.
GORICA
Kulturni center »Lojze Bratuž«
V	torek, 23. februarja ob 10.30 v okviru goriskega vrtiljaka »Al Capone Strajh trio«, Kulturni dom Ljubljana.
ČEDAD
Gledališče Ristori
V	Četrtek, 25. februarja ob 20.30, baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega ansambla gledališča Verdi.
CODROIPO Vila Manin
Danes, 21. februarja ob 11.15, v okviru koncertne sezone, Alla Camerata Strumentale, Od Dunaja do Broadwaya. Dirigent Fabrizio Ficiur.
______________SLOVENIJA___________________
NOVA GORICA Kulturni dom
V	ponedeljek, 15. marca ob 20.15 bo v veliki dvorani Kulturnega doma klavirski recital Dmitrija Bas Kirova iz Moskve
DOBROVO Grad Doborovo
V	petek, 26. februarja ob 20.00 nastopajo: Tomaž Rajteric - kitara, Matjaž Drevens ek - saksofon in Milko Lazar - Čembalo.
V	petek, 19. marca ob 20.00 violinski duo Pavel Berman - violina, Boris Bekhterev - klavir.
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 26. februarja ob 20.30, bo baletni večer: »La valse« (Maurice Ravel) in »Sheherazade« (Nikolaj Rimskij-Korsakov) v priredbi baletnega
ansambla gledališča Verdi.
IZOLA
Palača Besenghi degli Ughi (Glasbena šola)
V	sredo, 24. februarja ob 19.30 se bo predstavil tržaški pianist Silvio Sirsen.
________________AVSTRIJA___________________
CELOVEC Mestno gledališče
Opereta »Czardasova kneginja« (Emerich Kal-man). Ponovitve: danes, 21. feb. ob 14.45 in zadnjic 24. feb. ob 19.30.
25.,	27 februarja ob 19.30 bo opera »La clemenza di Tito« (W. A. Mozart).
Danes, 21. februarja ob 11.00 bo matineja k operi Schreber (z akterji).
V	Četrtek, 4., 6. marca ob 19.30 bo opera »Schreber« (P. Androsch).
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA krajina
IVj*
q 'jamarski park in muzej sta odprta vsak dan od p' tJ° 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
sfria palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je stni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak JZ1' tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob j ,azUikih). Za vodene obiske lahko pokličete na ^ (°40) 4195148 od 9. do 14. ure.
Uzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta ob-ttlZna razstava Avgusta Černigoj - poetika spre-t , ^be. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhi-ta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za ^ stavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je , °goce ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. q 19. ure.
bruSt*?na “Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 27. fe-q .aria peto »Srečanje umetnikov«.
Ca ,!r*)a N. Bassanese, (Trg Giotti 8): do 19. mar-CoJ?2stavlja Arnaldo Milanese »La stanza dei ri-17 j' Razstava je odprta od torka do petka od tir^° 2°. ure.
Pez Vna kuP^uiea (palača Morpurgo, Oširek pa-Sr a Janeza XXIII, 6): razstava o življenju Giu-j^Ppeja De Morpurga. Odprta bo do 27. februarja do8*'* °b ponedeljkih, sredah in Četrtkih od 9. dQ 13'^®’ °b torkih, petkih in sobotah pa od 9.00
Pofria Cartesius (Ul. Marconi 16): razstava »V bru °n Federicu Righiju«. Odprta bo do 26. fe-12 oj • Jn sicer od torka do petka od 10.30 do • u m od 16.30 do 19.30.

Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Urnik: do 31. marca od 9.30 do 18.00 od 1. aprila dalje pa od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto.
Kulturni dom (Ul. Brass 20): »Zarek ustvarjalnega duha«, umetniki v spomin na Avgusta Černigoja. Umik: ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ure.
VIDEM
Nekdanja cerkev sv. Frančiška: velika razstava o neolitiku z naslovom »Bilo je pred 7000 leti ... Prvi kruh«. Razstava bo odprta do 2. maja in sicer vsak dan, razen ponedeljkov od 9. do
12.30	in od 15.30 do 19. ure.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
SLOVENIJA
.-VNICA
Var •
Raz k* pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
J,rUar'Va	leto zmage«, bo odprta do 28. fe-
deliu-i 1999 in sicer vsak dan razen ob pone-Qel)kth od 10. do is. ure.
PORTOROŽ
Avditorij: do 7. marca prodajna razstava »Istrski pejsaži ’98« slikarja Zvesta Apollonia. Urnik ogleda: od 9. do 12. ob delavnikih in v Času veCemih predstav.
HRPELJE
Galerija KD Hrpelje: na ogled je razstava »Pustne maske«. Razstavo sta pripravila Foto klub Zarek iz Sežane ter foto skupina pri Mavričnem mostu mladih iz Kozine.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela: pregledna razstava grafik slikarja Bojana Kovačiča.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriskega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
Razstavišče Stolp na vratih: do konca marca razstavlja akademski slikar Ivan Rob. Informacije na tel. 00386-67-79112.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila je na ogled etnološka razstava »Spomini naSe mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
Grad Kromberk: do 5. aprila razstava slik, pastelov in risb Karla Plestenjaka.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 -17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Umik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure.
UUBUANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure.
Slovenski šolski muzej, (Plečnikov trg 1): »NE! razstava o drogah«. Odprta bo do 26. februarja od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00.
Jakopičeva galerija: do Četrtka, 4. marca bo razstava Cmobelih fotografij Karla KocjanCiCa. Galerija Tivoli: do 28. marca slikarska razstava »Akt na Slovenskem«.
26
Nedelja, 21. februarja 1999
TV SPORED ZA DANES
< RA! 3 h slovenski program
RAI 2
RETE 4
ITALIA 1
It Slovenija 1 fr* Slovenija 2
® RAI 1
Euronews
Nan.: Corsifj in allegria Otroški variete: La Banda dello Zecchino - Aspetta la banda! (vodita Ales-sandra Bellini, Marco Di Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La Banda dello Zecchino, vmes risanke Sandokan
Aktualna odd.: Linea verde - Obzorja Nabožna oddaja: A sua immagine Maša
Nabožna oddaja: A sua
Aktualno: 7 minus 7 Jutranja odd.: In famiglia V družini (vodita Tibe-rio Timperi, R. Capua) 7.30, 8.00, 9.30 Dnevnik Variete: Nedeljski Disney Nanizanka
Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik
TG2 Motorji, vreme Šport: Quelli che la do-menica..,, 14.55 Quelli che il calcio...
Šport: Stadio sprint SP v smučanju: moški veleslalom Aktualno: Tg2 Dosje Vremenska napoved Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki Komični filmi Dnevnik Tg2 TV film: Legame fatale (thriller ’95, i. B. Wolkowitch, C. Touzet) Športna nedelja Dnevnik
Rubrika o protestantizmu Vremenska napoved, šport, 1.105 poročila Šport: IP v dvoranski atletiki
RAI 3
	immagine			
	Angelus - Papežev blagoslov		Aktualno: Fuori orario	
	Aktualna odd.: Linea		Vabilo na koncerte Rai 3	
	verde - Zelena linija - V		Dok.: Geo & Geo Doc	
	živo iz narave (vodi San-		Aktualno: Okkupati	
	dro Vannucci)		Tgr Evropa	
	Dnevnik		Aktualno: TeleCamere	
	Nedeljski variete: Dome-		Film: Piedino il questuri-	
	nica in (vodijo Giancarlo		no (kom., It. 74)	
	Magalli, Tulilo Solenghi,		Deželni dnevnik, vreme,	
	Elisabetta Ferracini,		14.15 dnevnik	
	vmes (16.50) športna od-		Film: Cimarron (vestern,	
	daja Solo per i finali		ZDA '60, i. Glenn Ford)	
	Dnevnik		Film: Onora il padre e la	
	Šport: 90. minuta		madre - Il caso Menen-	
	Vremenska napoved		dez (dram., ZDA ’93)	
	Dnevnik	BBS	Vreme, dnevnik, deželne	
	Šport		vesti, športne vesti	
	Nan.: Un medico in fami-		Aktualno: Tisoč in ena	
	glia - Zdravnik v družini		Italija, 20.30 Blob	
	(i. G. Scarpati, Lino Banfi,		Aktualna odd. o zdravju:	
	Claudia Pandolfi)		Elisir	
	Dnevnik		Dnevnik, deželne vesti	
	Aktualne teme v tedniku:	PjRj	Aktualno: Ragazzi del '99,	
	Frontiere (vodi Lamberto	STjih	23.55 TeleCamere	
	Sposini)		Dnevnik, vreme	
	Dokumenti: Lamu mesto	ERI	Fuori orario, film: Furia	
	Svvahaili		selvaggia (vestern, '58, r.	B
	NoCni dnevnik		A. Penn, i. P, Newman)	
	Zapisnik, horoskop, vre-		Nan.: Star Trek, 2.55 II	B
	menska napoved		ritomo del Santo	B
Nan.: Un volto, due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nedeljski koncert Aktualno: La domenica del villaggio Masa
La domenica del villaggio
Dnevnik
Aktualna oddaja o okolju in ekologiji: Melaverde Dnevnik Tg4
Film: II principe guerrie-ro (pust, ZDA ’65) ' Glasba: George Michael Nan.: Dellaventura, vmes (18.55) dnevnik Film: Occhi per sentire -Real no Evil (thriller, ZDA ’93, i. M. Matlin, M. Sheen, D.B. Sweeney) Film; L’ odio (dram., Fr. ’95, i. Vincent Cassel) Pregled tiska Film: L’ insegnante...
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fro-nitiere dello spirito Dokumenti
TV film: Una mamma in-visibile (kom., ZDA ’95, i. Barry Livingstone, Trenton Knight)
Nan.: Robinsonovi Dnevnik
Nedeljski variete: Buona domenica (vodijo Mauri-zio Costanzo, Claudio Lippi, Massimo Lopez, Paola Barale, Lauca Lau-renti)
Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Campioni di bal-lo (vodita Lorella Cucca-rini in Giampiero Ingras-sia)
Aktualna odd.: Target (vodi Nataša Stefanenko) Nonsolomoda V parlamentu, nočni dnevnik
Film: Un uomo da affitta-re (kom., VB ’73, r, A. bridges, i. Sarah Miles) Nan.: Hill Street noč in dan
Nočni dnevnik Nanizanka
Nan.: Le redini del cuore, nato otroški variete, risanke Pippo, Jem, Bat-man, nan. Bamey Nan.: Povver Rangers Risanke: Superman, The Real Ghostbusters 2 Variete: Mai dire gol Odprti studio
Šport: Vodič nogometnega prvenstva
Nan.: Lucky Luke - Kdo je Mr. Josephs?(i. Teren-ce Hill, N. Morgan)
Film: Non dirle chi sono (kom., ZDA ’86, i. Steve Guttenberg)
Film: Pazzi da legare (kom., ZDA ’86, i. John Candy, E. Levy)
Odprti studio Risanke
Variete: Benny Hill Show Mai dire gol
Nan.: X-Files (i, David Duchovny)
Športna odd.: Pressing (vodi Raimondo Vianel-lo)
Italija 1 šport, 1.00 Šport studio
TV film: II commissario Cordier - Auto pericolosa (kom., Fr. ’94, i. P. Mondy, B. Madinier)
# TELE 4
Komični filmi Zdravje
Osebnosti in mnenja Od A do Z Nedeljski šport Osebnosti in mnenja Film: Notorius (krim., ’46, r. A. Hitchcock)
Film: Rebecca (dram. ’40)

MONTECARLO
Napovedniki Nan.: Mumini, 8.25 Ta-baluga, 8.50 Srebrnoglavi konjič, 9.15 Telefrime, 9.20 Zares divje živali: Reševalci živali Ozare Masa
Dok.: Gospodarji živali Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Pomagajmo si Orion TV Poper Potepanja Po domače
Obzornik, vreme, šport Slovenski magazin Življenje slovenskih vasi Risanka, 19.20 Loto TV Dnevnik, vreme, šport Zoom
Očetje in sinovi Poročila, vreme, šport Timna Brauer and Elias Meiri Ensemble SNG Opera in balet LJ: Enigma Gallus (M. Spa-remblek)
Potepanja
TV PRIMORKA
16.55 Videostrani Videospot dneva Revija pevskih zborov Goriške: Deskle (1. del) Beneško gledališče v Čedadu
Videostrani Dovohte, nasmejmo se Revija PZ Deskle (2. del) Partizanska saniteta na Primorskem (pogovor) Klepet ob glasbi z J. Svete
Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja
SP v smučanju: moški superveleslalom SP v nordijskih disciplinah: skoki
Pripravljeni, oddaja o
slovenski vojski
Euronevvs
Košarka NBA
Hokej na ledu: Olimpija -
Acroni Jesenice
Videoring s Sergejo
TV nad.: Rdeče in črno
(Fr., r. J.-D. Verhaeghe, i.
Kirn Rossi Stuart, Carole
Bouquet)
Dok. serija: Dinastija -Zgodba o Nehruju in Gandiju (VB, 1. del)
Šport v nedeljo Nan.: Murphy Brown (zadnja epizoda)
Film: Življenje je grad-| bišce (NBemčija)
Koper
Smučarski skoki Euronevvs Shogun
Film: La commedia b fi-nita (kom. , ’46)
SP v smučanju: moški veleslalom Odmev
^ Kabaretno satirična od-■ daja: TV Poper ■niiil TV dnevnik, šport
Risanke, 20.00 Vesolje je.... 20.30 Istra in...
TV film: Liszt (5. del) Vsedanes - TV dnevnik Športna nedelja Dok.:	Potovanje po
Nemčiji
18.45, 20.40, 22.40. 1.50 dnevnik
SP v smučanju: moški superveleslalom Film: Spie, amanti e tanti J guai (kom., ZDA-Fr. ’90) j Film, ki ste ga vi izbrali Šport: Goleada Processo per direttissima Film: Le auttro piume (pust., VB ’39)
Film: Niente di grave suo marito e incinto (74)
OVEN 21.3. - 20. 4.: Pred vami je zelo romantično obdobje. S svojimi željami že kar nekaj časa zaman trkate na Amorjeva vrata. Tokrat vam bo uslišal tudi tista najbolj skrita hotenja. Pozabite na delo.
BIK 21,4.- 20. 5.: Včasih imate občutek, da se je cel svet zarotil proti vam. Pa ni tako hudo. Res je, da prav zdaj ne dobivate dovolj spodbud iz okolja, zato pa morate poiskati toliko več notranjih mod.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.; Služba vam ponuja dovolj izzivov in možnosti, da se počutite ustvarjalno. Vložena energija se vam bo obrestovala. Očitali vam bodo, da ste preveč ambidozni.
RAK 22. 6. • 22. 7.: Na delovnem mestu ste zadnje čase vlagali veliko energije v delo, uspeh pa ni bil temu primeren. Položaj zvezd se postopoma obrača na boljše. Posli bodo stekli kot namazani.
Radio Trst A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17,00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Dvojčici (r. M. Prepeluh); 10.40 Veselo po domače;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.15 Soft mušic; 11.30 Nabožna glasba (I. Florjane);
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Obzornik: 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Igra o Robinu in Marioni (prevod J. Udovič, r. J. Povše); 15.00 Z naših prireditev (1. del); 16.00 Šport in glasba;
17.30	Z naših prireditev (2. del), nato Prilju-oljene melodije; 19,20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3 -107,6 MHz)
8.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7,45 Po domače; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9,30 Pesem tedna; 10.00-11.00 Primorski kraji in
ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?l; 14,30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice;
19.00	Dnevnik; 20.00 Večer večnozeienih;
22.00	Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Dnevnik; 7.30 Horoskop; 7.45 Dalle letture...; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Ki-no-Gledališče; 10.30 Modri val; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 12.55 Pesem tedna; 13.40 Bella Bellissima;
14.00	Ferry šport; 18.00 Lestvica LP; 18.00 Italijanska pripoved; 19.25 Sigla single; 19.28 Vreme, dnevnik. Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00.	17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Kvizi bizi; 10.05 Odrske luči; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Klasika; 18.05 Igra; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.;
23.05	Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Gori, doli; 10.35 Gost;
13.00	Šport, vmes: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport; 22.30 Koncertni piedestal.
Slovenija 3
8.00.	10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 7.00 Kronika, šport, vreme, promet; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša;
10.05	Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza;
13.05	Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Operne ploščei; 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Glasba za konec dneva; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškal-Guten Mor-gen, Karnten; 6.20 Duhovna misel (dr. J. Marketz); 18.00-18.30 Dogodki in domevi; -13.30 ORF 2. Radio Agora: dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: dnevno 2.00-10.00/14.00-18.00.

61
m



LEV 23. 7. - 23. 8.: Cas je ugoden za študij, dodatno izpopolnjevanje in podobno. Nekaj, kar že dalj časa prelagate boste v prihodnjem obdobju dokončati po hitrem postopku. Težave na delovnem mestu.
DEVICA 24. 8. • 22. 9.: Čeprav ste zelo komunikativni. se med ljudmi pogosto ne počutite dobro. Samo pred pravimi prijatelji ste zares sproščeni. Vaša duša je ranljiva in precej občutljiva.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Dela imate res veliko, a ker vam motivacije ne primanjkuje, boste iz službe prihajati bolj spotiti in zadovoljni kakor po navadi. SreCo boste imeli predvsem na denarnem področju.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22.11.: Kar razganja vas od energije. Potrebujete veliko gibanja in ustvarjalnih izzivov. Rutinska dela vas bodo spravljala v slabo voljo. Včasih boste malo preveč nervozni.
STRELEC 23.11. - 21. 12.: Postali boste bolj samozavestni in zadovoljni sami s seboj. Premagali boste neke ovire, ki so vam onemogočale, da bi samostojno in svobodno odločali o svojem delu.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Se najbolje se boste počutili doma. Morda vam bodo prijatelji celo očitali. da ste zapečkarski. Ne dovolite, da bi vas take pn' pombe zmedle. Uživajte v toplem domu.
VODNAR 21.1.-19.2.: Čeprav je vase počutje
zadnje Čase spremenljivo, boste pogosto dobre volje-Znali se boste nasmejati svojim strahovom in zavoram. Doma se vam obetajo precejšnje spremembe.
RIBI 20. 2. - 20. 3.: Vaša denarnica se bo mocn° okrepila in končno boste splezali na zeleno vejo-Razmislite, kam vložiti denar, da ne bo spet splahn v neznano. Do partnerja ne bodite ukazovalni.
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Prijateljica lutka (pripravlja Nerina Švab)
TV DNEVNIK, nato Športna tribuna
S RAM
6.00
6.30
6.50
9.45
11.30
11.35
12.25
13.30
'4.05
15.00
'5.20
15.50
'7.00
17.35
'7.45
'8.00
'8.35
'9.30
20.00
20.35
20.40
20.50
22.45
22.50
0.15
0.45
1-15
| Euronevvs Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-'tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Nelsole (kom., It. ’67, i. Al Bano)
Dnevnik
Aktualna oddaja: La vec-chia fattoria (vodita L. Sardella in J. Majello) Vreme in kratke vesti Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Nan.: II tocco di un ange-lo - Najmočnejša Dok.: Kvarkov svet Aktualno: Evropski dnevi
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Heidi in nan. Zorro Mladinski dnevnik GT Danes v parlamentu Aktualna odd.: Prima -Predvsem kronika (vodi David Sassoli)
Dnevnik
Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna odd.: H fatto Kviz: Navigator: alla ri-cerca di Ulisse (vodi En-zo Decaro)
Film: Un divano a new York (kom., ’96, i. J. Bi-noche, VVilliam Hurt) Dnevnik
Aktualna odd.: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik, vremenska napoved Rai Educational Potihoma
RAI 2
7.00
9.15
9.15
10.25
11.25 11.35
13.00
13.30
14.00
14.30
16.00
18.10
18.40
19.05 20.00 20.30 20.50
23.05 23.45
0.45
Jutranji Go cart: Risanke Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 9.35 Santa Barbara SP v smučarskem teku: 5 km, ženske Vreme in dnevnik Prestavitev aktualne odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - Vase zadeve Dnevnik
Tg2 - Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi Paolo Limiti) Aktualno: Ljubim živali Aktualno: Kronika v živo, vmes (16.30,17.15) poročila
Vremenska napoved, kratka poročila, šport Sereno variabile Nan.: Kamaleon Jarod Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. H. Tappert)
Aktualno: Pinocchio Dnevnik, v parlamentu, vremenska napoved Film: In attesa deli’ alba (dram., ZDA ’93)
A RAI 3
6.00
8.30
10.00
12.00
6.30, 7,00, 7.30 dnevnik Media/Mente, 8.55 Zgodovina smo mi, 9.00 Kinematografija Aktualne oddaje Dnevnik
SP v smučarskem teku: 10 km, moški Aktualno: TisoC in ena Italija
BB Deželne vesti, dnevnik Tgr - Leonardo Pravljice in risanke Šport: nogomet B in C lige, streljanje Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti, deželni šport, vreme Variete: Blob Nan.: Superman Aktualna odd.: Un gior-no in pretura Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Milano -Roma, 0.00 Appuntamento al buio - Filmske novosti Dnevnik, pregled tiska Fuori orario: Pred 20 leti
§9 RETE 4
ITAUA1	ST Slovenija 1 Sr Slovenija 2
Nad.: Un volto due don-ne, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Nad.: Renzo in Lucia, 9.45 Huracan, 10.45 Febbre d’ amore 2 Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: Casta diva (biog.. It. '54; i. A. Lualdi
18.00
18.55
19.30
20.35
22.30
0.30
0.50
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik in vreme Nan.: Colombo TV film: Racconti di fa-miglia - VVhen Husbands Cheat (thriller, ZDA ’98, i. P. Kalember, T. Invin) Film: Breakfast club (kom.,m ZDA '84, i. E. Estevez, Judd Nelson) Pregled tiska Film: Sbottonate (’95)
S CANALE 5
6.00
8.00
8.45
10.00
11.25
13.00
13.30
13.45
14.15
15.45
17.45
18.35
20.00
20.30
21.10
23.00
1.00T
1.30
2.00
Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show
Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 Nonno Felice
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske
TV film: Per salvare Katic (dram., ZDA ’96, i. Patrick Duffy, Steve Jacobs) Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodij Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti)
Film: Un furfante tra i boy scouts- Bushvvacked (pust, ZDA '95, i. Daniel Štern, J. Polito)
Variete: Maurizio Costan-zo Show Nočni dnevnik Striscia la notizia Aktualno: Telefisco
	Nan.: Ocean Girl	i	Marketing
	Otroški variete, vmes na-	m	Vremenska panorama
	nizanke in risanke	Ea	Napovedniki
	Nan.: Mac Gyver	m	TV prodaja
	Film: L’ isola del tesoro	lig	Počitniški program: An
	(pust., It. '73, i. Orson		ban pet podgan: Moja
	Welles, Kirn Burfield)		slika, 8.55 nad.: Moj
	Odprti studio, 12.25		prijatelj Arnold, 9.25
	Šport, 12.50 Fatti e mi-		dok. nanizanka: Mačke
	sfatti		in psi (Nizoz.), 9.35 Ri-
	Nan.: V osmih pod isto		sanka, 9.45 Lahkih nog
	streho		naokrog
	Risanke		Tedenski izbor: Dober
	Variete: Colpo di fnlmi-		veCer, 11.15 Oddaja TV
	ne, 15.00 Fuego!		Maribor: Na vrtu, 11.40
	Nan.: Beverly Hills (i. J.		dok. Velike romance 20.
	Prestley, J. Garth)		stoletja, 12.00 Slovenski
	Variete za najmlajše Bim		magazin, 12.35 Utrip.
	Bum Bam, risanke		12.45 Zrcalo tedna
	Nan.: Baywatch		Poročila, vreme, šport
	Odprti studio, vreme,		Očetje in sinovi
	18.55 Šport studio		Vremenska panorama
	SP v smučanju: ženski		Dober dan, Koroška
	veleslalom		Radovedni TaCek: OPeka
	Glasb, odd.: Sarabanda		Dok. nanizanka: Zares
	Film: Revenge (dram.,		divje živali - Reševalci
	ZDA '90, r. T. Scott, i.		živali (24. del)
	Kevin Costner, Anthony		Risanka: Volkovi, čarov-
	Quinn, M. Stowe)		niče in velikani
	Športna oddaja: Contro-		Obzornik, vreme, šport
	campo		Recept za zdravo
	Odprti studio, 1.00 Šport		življenje
	studio		Žrebanje 3X3 plus 6
	Film: La schiava io ce 1’		Risanka
	ho e tu no (kom., ’72)		TV dnevnik, vreme, šport
			Nan.: Komisar Rex (Avstrija, i. Tobias Moretti)
& TELE 4			Odstiranja Odmevi, univerzitetni
			razgledi, kultura, vreme
	16.45, 23.00, 1.30 Do-		šport Odstiranja (pogovor)
	godki in odmevi		Recept za zdravo
	Pall. GO - Polti Cantii		življenje
	Viola R.C. - Pall. TS		
	Športna oddaja		
	Nogomet: Udinese - Bari		
	Športna oddaja		
	Film: Jesuit Joe (pust., '91, i. P. Tarter)		
TV PRIMORKA
(•) MONTECARLO ,			
			
			17.00 Videostrani
			Videospot dneva
	19.45, 22.40, 1.10 Dnev-		Revija pevskih zborov
	nik		Goriške: Deskle (2. del)
	Film: Le avventure di		Partizanska saniteta na
	Don Giovanni (’49)		Primorskem
	Nan.: Agencija Rockford,		Videostrani
	13.00 Ellery Quinn		Dnevnik, vreme, iz tiska
	Film: Le quattro piume		Dovolite, nasmejmo se
	(pust., VB ’39)		Športni ponedeljek
	Variete: Tappeto volante		Nad.: Sosedje (128. del)
	Dok.: Frontiera Blu		Adrenalin za vsak dan
	Šport: Biscardijev proces		Dnevnik TV Primorka
	Glasba: Roxy Bar		
	Film: Caccia sadica (’70)		
0.07 Teletekst Vremenska panorama TV prodaja Tedenski izbor Sobotna noč Koncert: Billy Joel Gitar legend, rokometa-rec
Nan.: Zebljico na glavico (ZDA, 1. epizoda) Nanizanka: Davis, ravnatelj (ZDA, zadnja, ep.) Dokumentarna serija: Osnove znanstvene fantastike
SP v nordijskih disciplinah: 5 km, ženske, 10 km, moški
SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Nad.: Sestre (ZDA.. del) Športna oddaja Po Sloveniji
SP v smučanju: ženski veleslalom, 1. tek Kontaktna oddaja: jano in glasno
Gospodarska panorama: Ekonomska razpotja Studio City
Dokumentarna serija: Zvezde Hollywooda -Gregory Pečk (ŽDA)
Brane Rončel izza odra
IC Koper
14.30
15.00
16.00
17.30 J 8.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.00
22.00
22.15
22.30
23.30
Euronevvs
SP v smučarskem teku: 5 km, ženske, 10 km, moški Risanke, 17.00 Vesolje je Istra in...
Program v slovenskem jeziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Slovenski magazin Kulturni magazin: 2000 besed
Osebnosti našega časa Vsedanes - TV dnevnik Euronevvs
Program v slov. jeziku: Sportel - Oddaja o zamejskem športu in športnikih Primorska kronika
-\
Radio Trst A
^•00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17'00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, VlTles Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-^Q; 8.10 Sprehodi po tržaških predmestjih; 8'50 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Podobe 17 SQnj (I. Cankar, prip. M. Sardoč); 9.30 Gla-. Q za vse okuse; 10.10 Koncert s slavnimi izvajalci; 11.00 Aktualnosti na pladnju (pripr. v' Valenčič); 12.40 MePZ Lipa; 13.20 Gla-r30-' 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna /onika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Potpuri; .•30 Vsi ljudje vse vedo (v studiu I. Peter-'fp'" 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in gla-^a; klarinetist A. Dressler, pianistka I. Filter; °-00 Znanstveno raziskovanje; 18.20 Melo-'JO; 18.45 Postni govori; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
?_30- 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 3;10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-®ja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); •30 Loža v operi - Un palco ali' opera.
Radio Koper
(slovenski program)
8'00' 8’30' 9'30- 10.30, 13.30, 14.30 Po-,y~lla; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik; 6.15 Dobro
o; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč 'n dai *
koledi
n; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.50 Kulturni
V^ortnih di
10.00	Na rešetu; 11.00 Pregled logodkov; 13.00 Daj, povej, razve-
drilna odd.; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jingle; 20.00 Modri abonma;
22.00	Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Lantinskoame-riški Ola; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.07 Čestitke; 13.00 L'una blu; 13.55 Moj dom tvoj dom; 14.10 Živeti danes; 14.45 Vse o šoli; 18.00 Magic bus;
18.45	Na sceno; 19.25 Sigla single; RMI.
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.00 Varnostna kultura; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmeti-sjki nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice;
15.00	Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po postil; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Etnofonija: Pesmi (V. reje); 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13,45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
14.45	Na visokih petah; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Hip hop galerija;
18.00	Vroče hladno; 18.45 Črna kronika;
19.30	Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, šport; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Cas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zbori; 14.05 Izobraževalni pr.;
15.00	Pihalne godbe; 15.30 DIO, šport; 16.15 Nove glasbene generacije; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
6.08-7.00 Kratek stik; Radio Agora dnevno 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan dnevno 2.00-10.00/14.0018.00 (105,5 MHZ),/
Primorski dnmik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 UT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT -100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni tx PRAE DZP št 11943347
Lema naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
Nedelja, 21. februarja 1999
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
r ., SREDIŠČE
FRONWV FRONTA OKLUZUA CSKLOFLA CHOONA

A 66
6A6
X X C A
VREMENSKA SLIKA
Nad severno polovico Evrope je območje nizkega 970 zračnega pritiska. Ob močnih višinskih severozahodnih vetrovih se čez zahodno in srednjo Evropo hitro pomikajo vremenske motnje. Nad našimi kraji se zadržuje razmeroma vlažen zrak.

-9/0
OSLO STOCKHOLM
\
KOBENHAVlt -■ o/j. ° -
AM 3/10 BERLIN. -/-
6
LIZBONA
10/21
MADRID 0/18
° X'
VARŠAVA -5/0 o
oBRUSEU nPARIZ 7/10
10/11 * DU0NAJ 1/2
ŽENEVA «/9^	UUBLIANA 0/7
0 MILANO ^	BEOGRAD -3/^
0 2/9 V' . SPLIT -/-	-SOFIJA -8,5
KOPJE o
Temperature zraka so bile 1030 izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
n 'T" ■
6
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.58 in zatone ob 17.39.
Dolžina dneva 10.41.
J
LUNINE MENE
Luna vzide ob 9.56 in zatone ob 23.55.
PLIMOVANJE
Danes: ob 0.32 najvišje 42 cm, ob 6.59 najnižje -26 cm, ob 12.41 najvišje 16 cm, ob 18.32 najnižje -28 cm.
Jutri: ob 1.18 najvišje 36 cm, ob 8.13 najnižje -23 cm, ob 14.00 najvišje 6 cm, ob 19.20 najnižje -15 cm.
2/11 O OVIDEM
2/11	™»N. GORICA i/io
GORICA o 1/10
POSTOJNA
o -1/4
-i" X} 'N 4?
O RNOMEU
REKA
g
Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Na zahodu bodo rahle padavine. Popoldne bo ob morju zapihal jugo, v Sloveniji pa jugozahodnik.
SOSEDNJE POKRAJINE: Zmerno do pretežno oblačno bo, ponekod bodo manjše padavine, v nižinah večinoma kot dež.
\ JVTENE 2/9-•
MORJE
Morje skoraj mirno, temperatura morja 6,6 stopinj C.
TEMPERATURE V GORAH
	°C		°C
500 m			5	2000 m			-2
1000 m			4	2500 m 			-5
1500 m			2	2864 m			-6
JUTRI
TRBIŽ

CELOVEC O -3/3
o •4/2
KRANJSKA GORA Q TRŽIČ -2/3
3/9 O	KRANJ
OVIDEM
3/9	^N. GORICA 2/9

GRADEC
0/5
. GRADEC -2/3

M. SOBOTA O 2/5
MARIBOR ° 2/5


CELJE
ov‘®r ■?
ZAGREB
m
GORICA
POSTOJNA o -V3
TRSTdX to
N. MESTO 2/6
O
KOČEVJE O
UMAG


Sv^^RNOMEU^
V ponedeljek bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, popoldne se bodo padavine nekoliko okrepile. V torek se bo prehodno zjasnilo, malo hladneje bo.
		
		In
Zdravnik je pregledal francoskega kozmonavta pred vzletom ladjice sojutT-28 (Ap)
BAJKONUR - Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj ob 5.18 in 1, 187 sekunde po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi številka 2, s katere je leta 1961 poletel prvi vesoljec Jurij Gagarin, uspešno izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz U, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-29 z msko-franco-sko-slovaško posadko.
Sojuz TM-29 se bo v jutri zjutraj združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Gre za 27. glavno posadko postaje in morda zadnjo, ki bo raziskovala na Miru.
Poveljnik nove posadke je ruski kozmonavt Viktor Afanasjev. Z njim sta francoski raziskovalec Jean-Pierre Haignere (po drugih podatkih ima Francoz vlogo ladijskega inženirja) in slovaški raziskovalec Ivan Bella. Slovaška je za polet svojega prvega vesoljca plačala tako, da so del dolga nekdanjega sovjetskega dolga Slovaški, ki ga je prevzela Rusija, odpisali.
Vsi trije vesoljci se bodo najprej pridružili 26. glavni posadki, ki je že na Miru, kozmonavtoma Genadiju Padalki in Sergeju Avdejevu.
Zamenjava posadke postaje bo potekala tokrat drugače. Po osmih dneh se bosta poveljnik 26. glavne posadke Mira Padalka in Bella v Sojuzu TM-28, ki je v vesolju od 13. avgusta lani, vrnila na Zemljo. Preostali trije vesoljci bodo raziskovali na postaji do 23. avgusta. Tako bo Avdejev preživel v breztežnostnem stanju več kot leto dni.
Nova posadka bo na Miru uresničila 60 ruskih in več deset francoskih in slovaških tehničnih, biotehničnih, geofizikalnih in medicinsko-bioloških poskusov, izvedla pet ve-
soljskih sprehodov in sprejela dve tovorni vesoljski ladji vrste progress M.
Po začetnih meritvah se Sojuz TM-29 giblje po tiru, ki ima perigej 193, 4 km, apogej 240, 9 km in naklon 51, 662 stopinje. Sojuz TM-29 obkroži Zemljo v 88, 542 minute. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass je poročala, da sta se ob 5.27 po srednjeevropskem času na ladji uspešno odprli krili s sončnimi celicami, ki bodo med dvodnevnim poletom do Mira oskrbovale Sojuz TM-29 z elektriko.
Izvedelo se je, da ima
Sojuz TM-29 maso 7120 kg, od česar odpade na bivalni odsek 1260, 2 kg, pristajalni odsek pa ima 2850, 4 kg.
Davišnjo izstrelitev je pripravila nova skupina, v kateri je bilo 788 civilnih in le 93 vojaških strokovnjakov. Izstrelitev so izvedli z »Gagarinove« ploščadi in je bila 384. doslej, kar je več kot s katerekoli druge ploščadi na Bajkonurju. Z vseh bajko-nurskih izstrelitvenih ramp skupaj so doslej, vključno z medkontinen-talnimi balističnimi raketami, izstrelili 1125 vesoljskih raket. (STA)
t
n pogumna hči
LAHORE - Pakistanska zakonca, ki sta se poročila proti volji ženinega vplivnega očeta, je sodišče pred dnevi oprostilo obtožb o prešuštvu. Humeiro in Mahmuda Butta je policija aretirala pred mesecem dni, ko sta se v pristaniškem mestu Karači nameravala vkrcati na letalo, namenjeno v ZDA. 28-letno Humeiro je njena družina zaradi nasprotovanja poroki z v ZDA živečim pakistanskim poslovnežem Mahmudom Buttom obtožila prešuštva. Policija pa ja tudi proti Buttu vložila isto obtožnico. Hu-meirini starši so želeli, da bi se poročila s svojim bratrancem in so trdili, da je že poročena z njim, Humeira pa je njihove
trditve zanikala, rekoč, da je bila poročna ceremonija prevara. Sodišče se je strinjalo z njo in zakoncema vrnilo potna lista, tako da lahko zdaj zapustita državo, kaznovalo pa je policista, ki ju je aretiral in ju mesec dni zadrževal v priporu. Pakistanski zakon ne prepoveduje poroke po lastni izbiri, toda v fevdalnih in plemenskih sistemih, ki prevladujejo v večini predelov države, ženske pogosto ubijejo, če se poročijo proti volji staršev. Večino žensk poročijo že v mladih letih z moškim, ki ga izbere družina in je pogosto sorodnik. Prešuštvo v Pakistanu kaznujejo po islamskem pravu - s kamenjanjem do smrti. (STA/AFP)
Država naj ne vdira v spalnice
HUNTSV1LLE - Nek odvetnik je od zveznega sodnika v ameriški zvezni državi Alabama zahteval, naj ukine zakon, ki prepoveduje prodajo vibratorjev, s pojasnilom, da ta zakon pomeni vdiranje v spalnice ljudi. »Menim, da zakon predstavlja predsodek pred vedenjem, ki je povsem normalno,« je ugotovil odvetnik Mark Lopez iz Ameriške zveze za državljanske pravice, potem ko je prisluhnil pritožbam skupine žensk, med katerimi so bile tudi lastnice »romantičnih butikov«. Alabama je lani sprejela zakon, ki prepoveduje striptiz klube in prodajo seksualnih pripomočkov, vključno z vibratorji in prezervativi. (-STA/Hma)
Na Filipinih imajo cvetice vseh vrst
BAGUIO (Filipini) - S sobotnim festivalom cvetja, na katerem so v vlogi cvetic nastopale krajevne učenke, so na severnem predelu otoka
želeli opozoriti na je: po eni strani, da g za »cvetlični prede JG po drugi pa Poudya-