SLOVENSKE KONJICE Evidentirano že veliko kandidatov Evidentiranje občanov, ki pridejo v poštev kot kandidati za odborni- ke in poslance občinske, republiške in zvezne skupščine, je v delovnih organizacijah na območju konjiške občine ena osrednjih političnih na- log. Z željo, da bi izvedeli, kako ta akcija poteka, smo zaprosili pred- sednika občinskega Sindikalnega sve- ta tovariša Pratnemerja za krajši razgovor: »V tem letu poteče pri nas man- datna doba štirinajstim odbornikom občinske skupščine, dvema poslan- cema republiške in vsem poslancem zvezne skupščine, ki jih volimo na območju naše občine. V delovnih or- ganizacijah sicer predvsem obrav- nava jo4 kandidate za zbor delovnih skupnosti, toda prav nič manj zani- manja ni za ostale zbore v republiki in zvezi. V usnjarskem kombinatu >Komis so méd drugimi predlagali tudi več mlajših usnjarjev iz pro- izvodnje in sicer Franca Jelenka, Mira Gičverta in Vlada Jermana. V if te m podjetju so predlagali še moj- stra Marjana Grbca, obratovodjo Karla Škoberneta in JožetaVeliovar- ja. V Vitanju so že predlagali štiri delavce, on katerih bodo izvolili le dva. O evidentiranju pa so razprav- ljali tudi že v tovarni usnjarskih strojev »Kostroj«, v zrpških in vi- tanjskili podjetjih ter na osnovnih šolali v volilnih enotah prosvetnih delavcev. Za gospodarski zbor republiške skupščine so v več volivnih enotah že predlagali Draga Perca, direktor- ja usnjarskega kombinata »Konus« in Mileno Novak, ki je tudi iz tega podjetja. Za kandidata v kulturno- prosvetni zbor republiške skupščine so prosvetni delavci na osnovnih šo- lah predlagali štiri svoje tovariše in tovarišice: Franja Tiča, Milana Roz- mana, Nado Selili in Vero Marošek. Če k temu še dodam, da so naši de- lavci predlagali za gospodarski zbor zvezne skupščine Franca Tavčarja, vodjo kapitalne izgradnje v jKonu- su, za organizacijsko politični zbor zvezne skupščine pa Franja Sabliča, sekretarja občinskega komiteja v Slovenskih Konjicah, potem lahko jasno vidimo, kako velik obseg je zavzela akci ja. To bo seveda olajša- lo delo pri dokončni izbiri kandida- tov, saj bomo lahko izbrali res naj- boljše,« je končal tovariš Pratne- mer. L. V. Celjski občani so se oddahnili — po ulicah so se pojavili avtomobili za odvoz snega. K sreči sneg ne pada več, kajti če bi, bi verjetno morali začeti s čiščenjem zopet znova iste ulice, in bi naprimer bici- klisti na Mariborski cesti šele na pomlad lahko švigali po svoji stezi ne pa med motornimi vo žili, ko bi sonce pobralo sneg. Foto: J. Sever ŽALEC Uspešna oganizacija IIK Ni še dolgo tega, ko je bila v Šempetru v Savinjski dolini letna skupščina osnovne organizacije Rde- čega križa. Delo te organizacije je bilo v preteklem obdobju zelo uspeš- no. Organizirali so veliko akcij, na- pravili marsikaj pomembnega. Bilo je veliko zdravstvenih predavanj, razgovorov itd. Prebivalci Šempetra ob Savinji pa so bili najbolj veseli tega, da je društvu kljub temu, da je bila mednarodna pomoč ukinje- na uspelo ohraniti šolsko mlečno kuhinjo. Skoraj vsi otroci zdaj red- no prejemajò malico, ki jo plačajo starši, podjetja in ustanove na ob- močju kraja, nekaj pridelkov pa do- bijo tudi iz šolskega vrta. Kmetijski kombinat bo šoli dodelil še eno nji- vo, ki jo bodo uporabili za poveča- nje šolskega vrta in za športno igri- šče. Organizacija Rdečega križa v Šem- petru pa ima seveda tudi nekaj pro- blemov. Največ težav imajo s krvo- dajalskimi akcijami, ki jih priprav- ljajo večje ekipe samo v večjih kra- jih. LAŠKO Prvi kandidati Tudi v laški občini je volilna ko- misija že evidentirala prve predloge za odbornike in poslance tistih vo- livnih enot, kjer dosedanjim odbor- nikom in poslancem poteče dvolet- na mandatna doba. Tako so za re- publiški zbor predlagali Rudija Gro- sarja, direktorja podjetja »Bor« v Laškem in Toneta Zupančiča, direk- torja podjetja »Peta« Radeče. Za kandidate za socialno zdravstveni zbor republiške skupščine so evi- dentirali Venčeslava Jelovška, dr. Jožeta Dolenca in Branko Martino- vič. Za organizacijsko politični zbor je še več predlogov: Jože Kos, Jože Petauer, Tone Obrovnik in Ivo Bin- der. Občani so predlagali tudi že deset kandidatov za občinski zbor in dva kandidata za zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. TOME VELIKANJE 80 letnik Rodil se je 16. januarja 1885 v Spodnji Idriji kot sin idrijskega rudarja. Bil je iz- redno marljiv v šoli in na svojem delovnem mestu, tako da je po opravljenem šolanju v Idriji in v Ljubljani in po končani vojaški službi 1906. nastopil svojo prvo službo pri rudniku živega srebra v Idriji. Leta 1914. spomladi je bil Tone premeščen kot topilniški mojster v Cinkarno Celje. Tu je bil julija istega leta mobiliziran in je že novembra 1914 prešel v rusko ujetništvo ter nato v Sibiriji preživel ujetništvo do avgu- sta 1920. Pozneje je bil premeščen v rudnik lignita Velenje kot jamomerec in je napravil povsem nove jamske karte za vojaške namene. Za- radi tega jé bil premeščen 1. 1921. v rudnik rjavega premoga Zabukovca, kjer so ga apri- la 1939. leta upokojili. Upokojen je bil predčasno zaradi preganjanja takratne klcro- fašistične oblasti. V času okupacije je Tone Velikanje aktivno sodeloval pri narodnoosvobodilnem gibanju v Grižah, Lipoglavu pri Ločah in v Braslov- čah. Domovina mu je priznala to njegovo us- pešno sodelovanje z odlikovanjem medalje za zasluge za narod. Toneta" poznajo širom naše domovine, pov-. sod ima, in zlasti še v Celjü, številne pri- * jatclje.in znance. Vsi številni prijatelji in znanci, in zlasti še njegovi ožji prijatelji v Celju, se veselijo, da je Tone dosegel tako visoko starost ter mu želijo še mnogo let takega življenja! Dr. M. SLOVO OD IVAMA Sl IMVŠkA V zadnjih dneh starega leta so se prebivalci Belih vod za vedno po- slovil od dragega Ivana Slemenška. Nezgoda pri delu v gozdu je prekinila bogato družbeno politično delo 52-Iet- nega gozdnega delavca. Pokojni Ivan je preživel trdo mla- dost v borbi za kruh, pred leti pa si je uredil prijeten dom v Rebru, kate- rega je zapustil ženi in šestim nedo- raslim otrokom. Kljub trdemu in težkemu delu v gozdu je Ivan ved- no našel čas za družbeno delo. Dolga leta je bil odbornik bivše kmetijske zadruge Bele vode, odbornik občin- skega ljudskega odbora Šoštanj, pred- sednik šolskega odbora in prvi pred- sednik krajevne skupnosti Bele vode, ki je prav pod njegovim vodstvom dosegla velike uspehe. Zal sam ne bo več doživel svojega tako težko priča- kovanega cilja — spomladi bodo pri- čeli graditi cesto, ki bo Bele vode povezala z dolino. Prav pokojnikov sprevod je poka- zal, kaj jim je pomenil. Njegovo ime je tesno povezano z novo šolo, ki je vnesla drugačno življenje v to gor- sko vasico. Neutolažljiva družina je izgubila skrbnega očeta, Bele vode pa požrt- vovalnega tovariša in družbenega de- lavca. -ik MOZIRJE URESNIČEVANJE SKLEPOV VIII. KONGRESA Na zadnji razširjeni seji občinske- ga komiteja ZKS Mozirje, na kateri so bili prisotni tudi sekretarji osnov- nih organizacij ZK, so razpravljali o uresničenju sklepov VIII. kongre- sa ZKJ in o pripravah na bližnjo občinsko konferenco ZK. Ko so sprejemali delovni načrt v zvezi z izvajanjem kongresnih skle- pov, so poudarili, da morajo delo opraviti v čim krajšem roku, da bi se lahko osnovne organizacije pri- pravile na izvajanje tistih nalog, ki izhajajo iz kongresnih napotil in za- devajo sleherno delovno organiza- cijo. Osnovne organizacije ZK bodo na- prej seznanjale člane in ostale pre- bivalce s kongresnim gradivom in to tako, da bodo na sestankih obravna- vali teme s posameznih področij. V delovnem načrtu so predvideli tudi seznanjanje članstva z novim statu- tom ZKJ. Predvidevajo, da bi os- novne organizacije tako zastavljeno nalogo opravile v mesecu februarju in marcu. Za proučevanje gradiva bodo uporabljali tudi stalne oblike ideološkega izobraževanja (večerna politična šola, seminarji), ki bodo njihove programe dopolnili s snovmi in gradivom VIII. kongresa. O sklepih in stališčih, sprejetih na VIII. kongresu ZKJ, bodo razprav- ljali tudi na bližnji občinski konfe- renci ZK, ki bo obenem tudi lepa priložnost za analizo dosedanjega dela osnovnih organizacij in bodo- čih nalog, zlasti tistih na področju samoupravljanja in delitve v delov- nih organizacijah. V razpravi so še posebej poudarili, da je potrebno k uresničevanju skle- pov VIII. kongresa kar se da široko pritegniti tako družbeno-politične organizacije kot vse državljane. Za- to bodo tudi vse družbeno-politične organizacije svoje delovne progra- me dopolnile hi jih spravile v sklad s sklepi kongresa. V zvezi z bližnjo občinsko konfe- renco ZK so največ govorili o vse- binskih, organizacijskih in kadrov- skih pripravah. Občinska konferen- ca bo 21. 1. 1965. Občinski komite je poleg poročila o svojem dosedanjem delu, ki bo dostavljeno vsem delega- tom in gostom nekaj dni pred kon- ferenco, sestavil tudi teze za razpra- vo na konferenci o najbolj aktual- nih problemih v komuni. Ko so govorili o kadrovskih pri- pravah, so menili, naj hi nov občin- ski komite štel i? članov. O izbiri kadrov za nov občinski komite so razpravljali že na minulih letnih konferencah osnovnih organizacij yK. Občinski komite je izdelal pred- log za nov l?-članski komite ZK, za 5-člansko kontrolno komisijo in 3- člansko revizijsko komisijo. Tako iz- delan predlog so dali ponovno v raz- pravo osnovnim organizacijam ZK. Ko bo dobila kadrovska komisija pri občinskem komiteju ZK vse te pred- loge, bo izdelala dokončen predlog članov za organe ZK in ga dala v ob- ravnavo konditlacijski komisiji. -er KOMU POTEČE MANDAT Morda bo prebivalce mozirske ko- mune zanimalo, katerim njihovim odbornikom poteče dvoletna man- datna doba. V občinskem ^boru so to: Julka Završnik, Franc šarb, Olga šaljer, Zofka Marovt, Jožica Pečov- nik, ing. Branko Korber, Jože Len- ko, Jože Budna, Stanko škrubej, Ve- ra Poličnik, Jože Prušnik in Jože Krumpej. V zboru delovnih skup- nosti pa poteče mandat Ferdu Er- javcu, Rafaelu Osolmku, Francu Ar- niču, Anici Banko, Ivanu Fedranu, ing. Ivu Bastlu, Francu Naraksu, Slavku Hrenu, Francu Lihtinegerju, Francu Prazniku, Jožetu Miklavcu, Tatjani Radotič, dr. Jovanu Romal- du in Cveti Kos. ŠMARJE Konferenca ZKS Pred dnevi so imeli komunisti kmetijske zadruge v Šmarju pri Jel- šah letno konferenco. Bila je zelo plodna in kritična. Na podlagi disku- sije in poročil bo posebna komisija izdelala program dela, ki bo — tako kaže — zelo obsežen in zahteven. ŠENTJUR Ob koncu preteklega leta je ko- lektiv tovarne »Alpos« v Šentjurju povabil svoje upokojene člane ko- lektiva na prijateljski sestanek. Ogledali so si tovarno in se potem nekaj časa ob prigrizku zadržali v prijetnem pomenku. Dveletni mandat je mimo V konjiški občinski skupščini poteče v občinskem zboru mandat dr. Marti Šlibar, Mirku Gošniku, Tonetu Obrulu, Cvetku Za- larju, Jožetu Petelineku, Karlu Juhartu, Jo- žetu Koropec, Matevžu Lubeju, Janezu Špe- su, Alojzu Klokočovniku, Viktorju Jeromclu, Francu Štefane, Vladu Zupancu in Ivanu Petelinku. V zboru delovnih skupnosti pa so: Edvard Fijavž, Karel Romih, Stane Palióle, "Slavko Burja, Slavko Pinter, Stanko Kovše, Marija Zidanšek, Drago- Pere, Franc Tavčar, Berce Alojz, Tone Einfalt in Fran- čiška Ravnjak, Vlado Pratnemer, ter Kristi- na Tajnikar. — ŠE VEDNO NA POL POTI (Nadaljevanje s 3. strani) 500 vagonov sadja in 1.000 ton sad- nih sokov (zaenkrat 250). Z dobro organizirano kooperacijo in boljšo lastno proizvodnjo pa bodo v okvi- ru novega združenja dani tudi pogo- ji za večjo in 'boljšo proizvodnjo ostalih pridelkov ali izdelkov (jajca, zelenjava, maslo, sir in mleko). To je pa posebej življenjske važnosti za r istoče Celje. Š predvidenimi hla- dilnicami v Šentjurju bi celjskemu trgu lahko zagotovili nemoteno pre- skrbo s kmetijskimi proizvodi. Ob občini sta po specifičnosti to- li! o surodrii, da so meje pač le ad- ministrativna določitev. Prav tako pa bomo kot skupna * organizacija imeli močnejši strojni park ter bomo lahko zadovoljiveje opravljali strojne usluge kooperan- tom. ALOJZ SENICA (kmet iz Ponkvi- ce na meji obeh občin): Združitev obeh kmetijskih orga- nizacij je pametna, posebej še, če bo to vodilo k temu, da bomo zniža- li število administrativnega ter zve- čali število strokovnega kadra. Tega nikoli ni preveč. Posebej še, če ga je ravno toliko, da opravlja bolj pi- sarniške posle kot pa tisto, za kar je izšolan. Potrebujemo strokovnja- kov, ki bodo češče z nami, nam vse- tovali, pomagali, učili. Čeprav spa- dam pod šentjursko občino, mi je jasno, da je sedež nove organizacije možen le v Šmarju, ki je res sredi- šče tega živinorejskega in sadjarske- ga področja. Izrazil bi le rahel dvom: dosedanje sodelovanje kom- binata z zasebniki je bilo bolj slabo; zato se upravičeno bojim, da nam večja organizacija ne bi tega še po- slabšala. Vprašujete me, koliko zaslužim? Iskreno povem, da okrog 60 tisoč; to kažejo moji izračuni. Toda ne po- zabite, da moram od te vsote vedno znova investirati nazaj, če hočem, da lahko skoraj sam opravim delo pri 16 glavah živine- in 24 prašičih. Še to: če bomo kmetje postali dobri blagovni proizvajalci, bo trg založen in to bo zajezilo rast cen prehram- benih artiklov. Torej, ne pozabite, od te združitve kmetje mnogo priča- kujemo! Predvsem to, da bomo lah- ko začeli misliti na drobno mehani- zacijo. DARKO BIZJAK (predsednik ob- činskega odbora SZDL Šmarje): Vsekakor smo za združitev. Meni- mo pa, da naj komisija, ki je dolo- čena za preučitev, pusti vnemar vprašanje sedeža bodoče skupne kmetijske organizacije obeh občin in se bolj posveti vprašanju kadrov. Dober strokovni tim bo lahko upra- vičeval združenje, kajti od nove or- ganizacije si obetàmo mnogo več v sodelovanju z zasebniki-kooperanti in prav tako manj napak kot doslej pri modernem sadjarstvu. Ne smemo pa pozabiti, da je od- ločitev zadeva proizvajalcev in ko- operantov, torej zadeva dobre polo- vice prebivalstva šmarske občine. PETER HLASTEC (predsednik občinske skupščine Šentjur): Združitev pomeni, da postanemo sposobnejši kot nosilci investidij, kar je neobhodno. Povečati moramo moderne plantaže sadovnjakov (od 200 na 700 hektarjev), prav tako tu- di ribezove nasade do 500 hektar- jev. Tolikšni kompleksi pa terjajo lastne predelovalne obrate, kot je SAD-SOK (z gradnjo prično spomla- di v Mestinju). Morda še to: kmeta nikakor ne moremo obiskovati le enkrat letno: pri podpisu pogodbe in pri oddaji pogodbenih obvez. Prav zato bo nova organizacija ime- la poseben strokovni štab, ki bo de- lal izključno s kmeti-kooperanti. V bodoče predvidevamo okrog 2 milijardi investicij, in sicer 700 mi- lijonov za ureditev modernih plan- taž, 600 za hladilnico, 200 za izgrad- njo SAD-SOKA in 150 milijonov za 400 do 500 stojišč za živino. MIRKO ZAVRŠNIK (sekretar ob- činskega komiteja ZKS Šmarje): Menim, da v omenjenem primeru gre predvsem za vprašanja obvezno- sti do družbe, ki so pri kombinatu večje kot v šmarski zadrugi. Razum- ljivo je, da bodo o tem odločili pro- izvajalci sami na referendumu — tr- dim pa, da bo uspeh odvisen le od pravilnega tolmačenja in pojasnje- vanja. Nikakor p^i nismo mogli pod- preti želje okrajne zbornice Celje, naj bi združitev potekla že s 1 janu- arjem letošnjega leta. Smo odločno proti fizičnim spojitvam na hitro roko. Pomisleke imam (ne poznam dela komisije) le v toliko, ker vem, da ne ena ne druga organizacija ne stoji preveč dobro — sicer pa ima prav zaradi tega želja po združitvi svojo utemeljitev. Večja organizaci- ja bo lažje reševala številna vpraša- nja. Bojazen je le, da nova organiza- cija zanemari prav sodelovanje, ki pa na področju obeh občin v živino reji lahko da čudovite rezultate. In sedež, o tem najbrž ni dvoma, saj spada v Šmarje. Vsaka integracija običajno zboli za »otroškimi boleznimi«. V obdob- ju priprave analiz, ki so zaprtega značaja zaradi zaupljivosti in drugih momentov, se nenadoma prebudi lo- kalizem ter najranlivejše vprašanje: bodoča kadrovska zasedba. Prav tu, kjer bi morala odločati presoja spo- sobnosti, -torej prav pri človeku, ki bi moral doumeti prednosti integra- cije, se začne problem. Morda lahko ta faktor z javnim informiranjem o dobrih in slabih straneh integracije zavremo, če ta poprime obliko pot- varjanja dejstev in s tem desinfor- macije neposrednih proizvajalcih, ki jim po mnenju nekaterih gre za- upati vprašanje integracije šele po analizah. Prihodnjič kaj več o petkovih raz- govorih. JOŽE KLANCNIK Alojz Senica RADIO CELJE Nedelja, 17. januarja: 12.00 — pogovor s poslušalci, 12.10 — obvestila in rekla- me, 12.25 naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo, 12.45 — Fran Roš: Rozikin črni dan. V ostalih dneh od 18. do vključno 23. januarja se lokalna oddaja začenja ob 17.00 uri (na valu 202 metra). Celjska kro- ponedeljek, 18. januarja: 17.25 — šport- ni pregliid; torek, 19. januarja: 17.20 — mladinska oddaja; sreda, 20. januarja: 17.25 iz celjske ob- činske skupščine; četrtek, 21. januarja: 17.25 — pisane od vsepovsod; petek, 22. januarja: 17.25 — pomenek o delu SZDL; sobota, 23. januarja: 17.20 — za prije- ten konec tedna. Od novega leta dalje ima Radio Celje svoje nove prostore v Narodnem domu, Trg svobode 9. Vsa naročila za obvestila, reklame in čestitke sprejema tajništvo, v veži Narodnega doma, vhod levo.