w
Naročnina
Dnevna izdala
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozernsrvc
mctcCno 33 Din nedc.islta i/dala celole no v Jugo-alavl|i 120 Din, ia Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sioip. peili-vrsta moli oglasi po I 30 in i U, veCli oglasi nad mm vifilnc po Din 2-SO, veliki po 3 m 4 Din. v uredu likom delu vrstica po 10 D(d n Pr. veCiem O naročilu popusl
Izide ob 4 s.i mm.)
roien pondellKe In dneva do prazniku
UreanlStvo le v Kopitarjevi ulici it. 0 111 Soliiiplsi se ne vračalo, nelranklrano pisma se ne sprciema/o ' 1/rednlSlva telefon St. 20SO. uvravnlitva St. 2328
Uprava /c vKopnarievi m. Si. ti * cc.kovnl račun: LlulH/ana štev. tO.ti SO In 10.340 za Inseiam, Snia/(:i'«il.'/'56J, /oarel) ti. J9-OI1, Prano In llunat St. £4.797
Zmaga drla sme Ide;e
Skoraj deset let je trajala na Češkem borba ?a samouprave. Vlade t. zv. narodne sloge se niso upale načeti tega vprašanja, ker se jim je zdel vsak posku^ vzpostavitve samouprave dežel in okrožij nevaren za nacionalno obeležje mlade republike. Posebno so bili proti temu češki narodni socialisti in socialdemokrati. Sele koalicijska vlada republikanske, češke in slovaške ljudske stranke in nemške agrarne in krščansko-socialne stranke je rešitev tega vprašanja vzela v svoj program in ga tudi stvarno rešila.
Toda tudi temu zakonu se pozna, da je otrok kompromisa. Ne zadovoljuje v nobenem oziru zahtev onih strank, ki so za resnično sa-moupra o. Pos-^no ni zadovoljil obeh ljudskih strank, ki sta nanj pristali samo zato, da se sploh prične z izvajanjem samouprave.
Ta zakon o upravni decentralizaciji deli državo na štiri dežele: Češko, Moravsko, Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, dežele pa na okraje, katerih območje se krije z bivšimi kronovinami oziroma okrajn. glavarstvi. Delokrog deželnih zborov in okrajnih zastopstev je zelo omejen in nimajo niti onih pravic, ki jih imajo pri nas oblastne odnosno s:ezke skupščine Zastopstva imajo značaj samo posvetovalnih organov deželnemu c '.oma okrajnemu glavarju, ki tudi predsedujejo in sklici-' jo seje. Tretjino članov deželnih zborov in okrajnih zastopstev imenuje vlada; ljudstvo jih voli samo dve tretjini! To je vsa samouprava, ki jo daje ta novi zakon. Razumljive so sicer omejitve z vidika splošne narodne politike v republiki, kjer je manjšinski nemški in madžarski element precej številen. Razumljivo pa je tudi, da za volitve za take samouprave ni vladalo ono razpoloženje niti zanimanje kakor n. pr. za državnozborske volitve. Zato tudi volitve niso imele političnega značaja. Kakor pov d in vedno je seveda tudi pri tej priliki opozicija v vclrni kampaniji poskušala dati volitvam političen značaj. Dočim so vladne stranke vodile prav skromno agitacijo — saj so imele že vnaprej zagotovljeno tretjino mandatov —, je opozicija napela vse sile, da bi izsilila vsled dobrih rezultatov ali vstop v vlado ali pa razpis volitev za državni zbor.
Na podlagi dc-sedaj znanih priblifiih rezu!'"tov lahko ugotovimo:
Da je vladna koalicija ohranila in deloma pojačala svoje pozici/;
da so komunisti pretrpeli najtežje izgube ra k<-"i-t socialističnih in deloma tudi meščanskih strank;
da so manjšinske stranke, ki so p^oti aktivnemu sodelovanju, znatno izgubile v prilog stran am, ki so za lcjaln ' in za aktiv..o politiko. Posebno težke so izgube madžarskih ire-dent:stičnih strank.
N-Jvečji porast gla-- primeri z volitvami v senat, katei.. pr;-~°ra pa ni ravn" naj-bolja za pravilno oceno meči posameznih st- ,r, zaznamuje češkoslovaška republikanska stranka g. Švehle, najmočnejša stranka vladne koalicije. Pridobila je samo v poljedelskih pokrajinah. Stran' zastopa stališč1 absolutne zaščite kmetovalcev. To njeno stališče je posebno prišlo do i«.*aza ob priliki trg škili pogajanj z našo državo. Ta pogajarja so končala brez pozitivnega uspeha ravno vsled zaščitne carine proti uvozu kmetskih pridelkov, torej vsled odlklonitve naših zahtev v vprašanjih, v katerih smo mi najbolj zainteresirani. Ta stranka je pridobila največ v Slovaški na škodo stranke g. Hlinke, v Podkarpatski Rusiji na škodo komunistov in na Češkem na škodo ljudske stranke. V Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem so za stranko posebno delali Židje.
Obe ljudski stranki sta prccej izgubili, češkoslovaška ljudska stranka je izgubila na češkem in Moravskem, pridobila pa na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Kljub koncentrični borbi proti njej pa je obdržala svoje pozicije \zz\ leta 1925, ko je pridobila deset mandatov. Njen neuspeh je predvsem posledica njene strukture kot zastopnice vseli slojev. Proti paroli agrarcev za absolutno zaščito kmetovalcev in proti demagogiji socialistov s socialno zakonodajo jc ljudska stranka naglašala samo svoje pozitivno delo za splošen blagor države in vseli slojev prebivalstva. Zato tudi ni pridobila novih volivcev. Kakor druge ljudske stranke ima tudi češka čvrst kader svojih volivcev in nikdar ne lovi nesigurne pristaše z obljubami in demagogijo. Zato je njen položaj skoraj vedno enako čvrst in le polagoma, vendar pa sigurno raste. Slovaška ljudska stranka je izgubila vsled svoje vladne politike nesigurne anacionalnc elemente, ki so našli zavetje pri socialdemokratih in komunistih. Tako zgubo stranka lahko preboli, ker bo očiščena mogla še aktivnejše sodelovati s češkimi katoliki v pozitivni izgraditvi republike.
Najpomembnejše pri teh volitvah pa je dej-
elgrad zahteva
Konference predsednika vlade s prv m državnim pravdnikom Min. Ang elinovič za politiko .močne roke' — Pred sklepi v'ade
Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški dogodki so še danes v središču političnega zanimanja. Dopoldne od 9 do 12 se je vršila v kabinetu notranjega ministrstva konferenca, katere so se udeležili predsednik vlade g. dr. Korošec, pravosodni ministei g. Vujičič, pomočnik ministra g. Lazič, zagrebški veliki župan g. Zrelec, načelnik zagrebške policije g. Vragovič, načelnik za javno varnost v notranjem ministrstvu g. Todorovič, prvi državni pravdnik iz Zagreba g. dr. Aleksander. Ta konferenca je imela nalogo, da se notranji in pravosodni minister vsestransko poučita o stanju varnosti v Zagrebu in vzdrževanju reda in miru v državi. Ob 7 jc g. dr. Korošcc odšel v avdienco k Nj. V. kralju. Poročal mu je o posvetovanju z odposlanci političnih in upravnih oblasti v Zagrebu. Ob 6 zvečer je predsednika vlade obiskal prosvetni minister Grol, ki mu je poročal o ukrepih, ki jih bo podvzel prosvetni minister v Zagrebu. — Vprašanje, kako stališče naj vlada zavzame nasproti tem dogodkom, je enako splošnega značaja, kakor tudi vprašanje, kako vobče postopati z opozicijo KDK. Tudi sedaj so se pojavili tisti, ki zahtevajo, da naj vlada nastopi s silo in da naj uporabi vsa policijska sredstva. Med prvimi, ki zagovarjajo toza-vedno tezo, jc bil gradbeni minister Angjeli-novič. Angjelinovič sc jc v vseh slučajih zavzemal za močno roko. Zato ni mogoče govoriti o tem da bi bilo zaznamovati kak nov moment v politiki. Današnji belgrajski listi se pečaio z raziskovanjem, kako jc vlada deljena v teh pogledih, in sicer ne samo vlada, ampak tudi vladne parlamentarne skupine. V tej zvezi so se vršila posvetovanja radikalnih in demokratskih prvakov. V to zvezo spravljajo avdiencc na dvoru, zlasti Vukičevičevo in generala Hadžiča. Glavni organ NRS »Samouprava« priobčujc oster uvodnik, v katerem ugotavlja, da so v času, ko vsa država in ogromna večina državljanov v popolni zavesti izredne važnosti 1. decembra 1918 z vso dušo proslavlja ta dogodek, sintezo vekovitih ustvarjanj in junaških naporov milijonov mu-čenikov, šefi KDK pljunili na najvišje njihove svetinje. List trdi, da so zagrebški dogodki
Zae^eb de'a te*ave spor-zumu
Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Danes sta se sestala samostojna demokratska poslanca Popovič in Jovanovič. Popreje je Popovič obiskal tudi Savčiča. Oba poslanca sta po tem razgovoru izjavila, da je bil informativnega značaja. Jovanovič je na vprašanje, kaj smatra glede zagrebških dogodkov, naglasil, da sta tako izjava HSS, da stranka ne bo sodelovala pri obravnavi proti Račiču in da se zanjo ne zanima, kakor tudi izjava, da se celotna KDK solidarizira z zagrebškimi dogodki, vidno otežkočili vsak sporazum.
stvarno dokazali strašno in razdiralno delo brezglavih političnih skupin. Danes jc vse, kar je narodno in politično zavedno, na jasnem o tem, da delo šefov KDK vodi k sanio-umoru države in naroda.
Spričo zagrebških dogodkov se stavlja tudi vprašanje časti in značaja našega naroda. Ves kulturni svet sc mora zgražati nad orgijami frankovskih mas. Odgovorni činitelji, državni uradniki se morajo pred zagrebško kli-ko zavedati svojih visokih dolžnosti, da sc varuje čast in ugled naše države. Zato pričakujemo, da se bodo uporabila vsa sredstva, da sc popolnoma onemogočijo v bodoče taki izgredi. Čc se vodstvo KDK noče uživeti v resničnost, kako daleč je že zašlo s svojo politiko, potem naj seveda odgovarja tudi ono.
Današnja »Pravda« nadaljuje s trditvijo, da jc dosedanja politika pomirljivosti, katero zastopa predsednik vlade dr. Korošec, doživela neuspeh in da je vlada nujno postavljena pred alternativo, ali naj pusti zagrebške opo-zicionalcc nadalje rovariti, ali pa naj reši državo z najodločnejšimi in energičnimi ukrepi. O današnjem sestanku v notranjem ministrstvu trdi list, da so predvsem ugotovili sredstva, kako naj sc v bodoče take manifestacije in izgredi popolnoma preprečijo, kaka sredstva naj sc podvzamejo proti posameznikom in kaka prot» vsemu gibanju. Posebno da sc je govorilo o vlogi sodnikov in sodišč, ker so se tako v Zagrebu kakor v Osijeku dogodili slučaji, ki nimajo zakonite podlage. List trdi, da se bo z zakonom o zaščiti države dosege! . popoln cilj, ker se bo raztegnil na vse, ki so količkai v zvezi z zagrebškim incidentom. Zlasti se je mnogo govorilo o napadu na našo armado. Narodna skupščina bo v najbližjem zasedanju imela opravka z zakonskim predlogom, na podlagi katerega se bo povečala odgovornost sodnikov in povečale zlasti disciplinarne kazni, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. List vc poročati, da se je vlada odločila, da o teh stvareh takoj konferira s posameznimi parlamentarnimi skupinami, nato pa se bo sklical ministrski svet z edinim dnevnim redom: zagrebški slučaj in vlada.
Razkol med
Urednik
.Narodnega Vala* aret ran
Zagreb, 4. dec. (Tel. »Slov.<) Ob 1 popoldne je bil aretiran urednik »Narodnega vala« i Krešimir Devčič radi članka, ki ga je priobčil | včerajšnji »Narodni vak v posebni izdaji. -Aretacija se je izvršila radi tega, ker smatra državno prav dništvo, da vsebuje ta članek žalitev kralja.
Znani muslimanski poslanec Šalih Baljič je odpotoval v Zagreb. Govore, da ima potovanje političen značaj, ker se je Baljič popoldne sestal z Davidovičem.
Radi zagrebških demonstraeji je vložil radikalni poslanec Gjuro J a n k o v i č interpelacijo na notranjega ministra.
Odsek zakonodajnega odbora je pričel razpravljati o načrtu kazenskega zakona. Razpravljal je o prvih dveh poglavjih: o splošnem delu in o kazenskem dejanju ter storilcu. Na seji so se čitali tudi predlogi ljubljanskega vseučiliškega profesorja dr. M e t o d a Dolenca. Več njegovih predlogov so sprejeli.
stvo, da jc ideja enotne države doživela popolno zmago. Elementi, ki so bili proti edinstveni republiki in na katere so se vedno sklicevali prijatelji Rothermerjevc akcije, so ostali v taki manjšini, da niti ne pridejo več v poštev. Državna ideja jc zmaga! na celi črti in mi bratski republiki na tej zmagi častiiamo
Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Subotice poročajo, da je snoči imela tamošnja organizacija HSS sejo, na kateri se je vršili zelo ostra debata. Udeleženci so kritizirali strankino delo v Vojvodini. Končno se je sprejel predlog, s katerim se je iz HSS izključilo 15 najuglednejših pristašev in prijateljev pokojnega Stje-pana Radiča. Med i ključenimi je tudi dr. Stje-pan Doljanski, predsednik občinskega kluba HSS. Izključeni člani so sklenili ustanoviti posebno strankino organizacijo. Vzr< k razcepa je naspretstvo do zagrebške strankine centrale, ki je pošiljala v Vojvodino svo e ljudi na čelo strankinega gibanja, kakor tudi delo strankinega vodstva HSS sploh, zlasti po 20. juniju. Dr. Doljanski je ustanovil poseben klub in začel z organizacijo mestnega odbora. — Bivši strankin tajnik Anton Kujundžič je izdal proglas ki je podpisan tudi od drugih disidentov. V njem pravi, da s tem prenehajo hiti člani HSS, ker se ne strinjajo s strankinim vodstvom. Dalje je izšel poseben proglas za vs„ Vojvodino. V proglasu se naglasa, da je delo vodstva HSS uničujoče in brez prrgramn. Dosedanji člani HSS naj gredo ali med radikale ali med demokrate.
Pred ured tvifo naših voln h dolgov
Belgrad, 4. dec (Tel. sSlov.«) Vprašanje naših vojnih dolgov v Angliji in Franciji se bliža ugodnemu zaključku. Naš poslanik v Londonu Gjurič je obvestil našo vlado o sporazumu, ki se je dosegel v Londonu in ki se liče likvidacije naših vojnih obveznosti. Poročila so ugodna. Fin. minister dr. Subotič proučuje ta materijal V teku tega tedna bo poslal v London podrobna navodila. V najkrajšem času se bo tudi uredilo vprašanje naših vojnih dolgov v Frnnriji. Obe vprr.sanji nri-neta v kratkem nred ministrski svet.
NIČEVI RAZLOGI.
Nezaslišano pedagoško in metodijsko naziranje liberalnega učiteljstva, ki veje iz spomenice o načrtu o ljudskih šolali, presega vse meje. Dokazati hoče, da so samo liberalni uči-teljiščniki prišli nabito poln: vede v pedagogiki in metodiki, medtem ko stoji katehet, ta uboga para, kot pravi ignorant v teh dveh strokah med pedagogiškimi prosvitljcnci. Ker nc vedo, kaj jc katehetika, ki se predava na bogoslovju kot obvezni predmet, malo pojasnila. Ta veda se obravnava metodično in pedagoški in ni treba povdarjati, da mora kandidat prestati iz nje kot iz drugih teološki! ved izpit.
Seveda katehet nc pozna ne duha pouka iz veronauka, ne cilja, nc obdelave veronau-škega predmeta, ker ni bi! na učiteljišču, ampak samo na teološki fakulteti vseučilišča, katero jc kar tako za igračkanjc po maturi še štiri ieta, sedaj pet let, obiskoval? Naj vendar enkrat utihnejo s staro, že stokrat pre-mleto frazo o pomanjkanju pedagoške iz-obrazbe pri duhovniku! Prav nič niso poklicani, da b! odrekali katehetu v njemu lastnem in poklicnem predmetu pedagoško in metodijsko sposobnost. To ni vredno »kvalificiranega pedagoga in metodika«, ker ta nc-gacija diši ali po nevednosti ali hudobiji. Cerkev vendar zahteva, da jc katehet metodijsko in pedagoški v svoji stroki naobražen. Pa saj vemo, kam meri ta učenjaška nadutost. »Ven
z veronaukom,« to je framazonska parola. * « *
Duhovniki ribniške dokanije (velikolaški okraj) zbrani na konferenci v Dobrepoljah, dne 28. nov. t. 1. z vso ogorčenostjo protestiramo proti argumentom, ki jih DJU navaja kot vzroke, po katerih naj bi se po novem šolskem zakonu pouk veronauka v osnovnih šolah odvzel duhovnikom in izročil učiteljem-laikom. Ti argumenti so take narave, da smo prisiljeni javno vprašati slovensko učiteljstvo, ki je organizirano v UJU, ali se tudi ono smatra solidarno z zahtevo svoje centralne organizacije.
Prečna. Za desetletnico obstoja naše države jo imela tukajšnja »Kmetska zveza« v nedeljo 2. t. m. shod, na katerem je g. Komljanec v poldrugournem goveru razložil zunanji in notranji političen polržaj ter delovanje ljubljanskega oblastnega odbora in njegov proračun. Zborovalci izrekajo poslancem SLS, posebej dr. Kcrošcu, dr. Kulovcu in dr. Cesniku iskreno zahvalo za njih požrtvovalno delovanje. Oblastnemu odboru izražamo popolno zaupanje. S prav posebno odločnostjo se je sprejela sledeča resolucija, ki se pošlje Jugoslovanskemu klubu v Belgrad: »Kmetska zveza« v Prečni zahteva z vso odločnostjo, da naj bodo šole včeh vrst v naši državi verske. Vera je tisti činite'j. ki vzgaja človeka za zvestega in značajnega ter poštenega državljana. Zato bodi šolski zakon tak, da bo v skladu z božjim in naravnim zakonom. Svojim poslancem naročamo, da tudi raje smrt pretrpijo, kot da bi dopustili sprejetje šolsl ega zakona, ki ne odgovarja načelom katoliške vere. — Nato so zborovalci izrekli še nekatere želje in prošnje, ki se pošljejo oblastnemu odboru v Ljubljano
Be'grafcke vesti
Francoski poslanik na našem dvoru g. Dard je izročil prosvetnemu ministru g. Grolu odlikovanje francoske vlade, red častne legije.
Anketa za, preiskovanje dolgoročnih pogodb z raznimi firmami za izrabo gozdov, predvsem v Bosni in na Hrvatskem, stalno dela. V kratkem se t>o narodni skupščini predložilo obširno poročilo o dosedanjih uspehih preiskave.
Pogodba o južni železnici je bila na Du naju podpisana.
Državljanstvo so dobili: Ant. Rupnik, zasebni uradnik iz Ljubljane. Usmiljene sestro iz Radeč: Frančiška Margon, Hermani Plahuta, Ivana Veklevska, Katarina Stegovec, Roža Co-tič, Terezija Bensan, Marija Crnigoj, Ema Cuš, Marija Orel in Katarina Šantc-1. Sestri iz Ljubljane: Ivana Jožefa Jurca in Marija Turk. Vladimir Goržina, trgovec iz Ljubljane. Ivan Bri-ščin, odvetniški pisar z Viča. Oskar Brus, ključavničar iz Rudnika. Otcn Kleč, posestnik od Sv. Krištofa. Alojz Plantan, tajnik v Kranjski gori. Jakob Rožič, posestnik iz Marije Gradca. Mihael Gabrščck. posestnik iz Podjele. Franc Cvek. posestnik iz Spodnje Hudinjo. Hugon Vosel.v. železniški uradnik v Mariboru. Ferdinand štrukelj, ključavničarski pomočnik i< Viča.
Narto Velikonja.
Ncve obi. uredbe in davščine
iii.
Uredba o zatiranju škodljive divjačine.
S to uredbo se je dala najprej občinam možnost, da sklenejo, da se zatre zajec tam, kjer se neguje vinarstvo, sadjarstvo ali zele-niadarstvo. Ta sklep je vezan na potrditev oblastnega odbora. Kje se neguje vinarstvo, sadjarstvo ali zelenjadarstvo, določita poprej sporazumno vel. župan in oblastni odbor.
Načelo ni novo in na Štajerskem že velja ta. vinorodne kraje. Ce je to dobro za Štajersko, ne vem, zakaj ne bi bilo za celo ljubljansko oblast. Ker imamo ponekod že zelo razvito sadjarstvo in zelenjadarstvo, ki nese narodnemu gospodarstvu mnogo več nego zajec, je pač na mestu, da se zaščiti donosnejše gospodarstvo, kajti zajec tudi >Slov. lovske nu društvu« ne more biti sam sebi namen, četudi je bil morda cesarju Francu Jožefu. Lov je šport, avtomobilne dirke so šport. Zato bi prav z isto pravico prišli avtomobilisti in zahtevali, da se jim morajo prepustiti polja ljubljanske oblasti za dirke, četudi proti odškodnini. Radoveden sem, kaj bi rekli oni j lovci, ki imajo polja. In vendar je načelo isto! |
Najbolj pa je dvignil na noge poročevalca | fl. 3. te uredbe. Po tem členu bi bil vsak last- j aik, zakupnik ali užitnik zemljišča upravičen ; oa tem zemljišču vsak čas osebno ali po na- | ročenih osebah nastopne živali: divje pra- j tiče, medvede, volkove, šakale, divje mačke, i lisice, kune zlatice in kune belice, dihorje, j jazbece, podlasice, polhe, veverice, hrčke, I vidre in škodljive nezaščitene ptice pokonče- j vati, loviti, ubijati na niti lovnim živalim niti ljudem in tuji lastnini nevaren način. Kdor ■ ulovi ali ustreli katero teh živali, jo mora : izročiti lovskemu upravičencu, če si je že j (n. pr. nekatere teh živali na Štajerskem) ne : sme prilastiti po obstoječih predpisih. Lovski upravičenec mora plačati običajno strelnino.
Pri tolmačenju tega člena se je poročevalcu prigodila nezgoda tistega prevnetega razlagalca sv. pisma. Kljub [emu, da sem mu jaz zelo podrobno raztolmačil pomen teh določil! On trdi. da to dviga zakupni sistem, da krši državne zakone, in bolj ko mu razlagaš, da uredba niti more ne kršiti državnega sakona niti nima tega namena, bolj žene svojo. Na zborovanju je to svojo razlago zelo razpletel, citiral sicer določilo § 18. lovskega patenta iz 1. 1786, zamolčal pa besedilo § 3. istega patenta. Ali je bilo po'.em njegovo poročilo stvarno, naj razsodijo drugi! Ce je to določilo proti državnemu zakonu, potem more zadeti samo ob določila, ki zadevajo bivšo ^Kranjsko. Zato preglejmo, kaj velja v tem ozira na bivšem Kranjskem.
§ 3. lovskega patenta iz 1. 1786. v vpoštev prihajajočem tekstu: »Divji prasci (mrjasci) se smejo gojiti le v dobro ograjenih zverinja-kih, da nikakor ne morejo uhajati. Kdorkoli ugleda divje prase zunaj zverinjaka, sme je v vsakem letnem času ustreliti ali na drug način pokončati, kakor volkove, lisice ali drugo škodljivo zverjad .. .<
§ 18. cit. patenta pa pravi: »Nihče ne sme hoditi po tujem lovišču s puško, z lovskim psom ali s psom za gonjo, izvzeinši če potuje po cesti ali stezi.«
Ta določila kolikor sodim po judikaturi (glej Mayerhofer, 6. zv. str. 374 in 375, Manz, IV. zvezek, kazenskega zakona § 174, II. g, lovska tatvina) še niso razveljavljena. Tudi trditev, da je ces. pat. iz 1. 1849, uvajajoč zakupni sistem, derogiral § 3. lov. pat. iz leta 1786. ne bi mogla po judikaturi držati (glej n. pr. samo odi. dež. vlade Kranjske iz leta 1855, št. 18. dež. zak. in plenarno odločbo , najv. sodnega in kasacijskega dvora št. 9204 j vi 1. 1892). Zato smem na bivšem Kranjskem j streljati na divjega prašiča, volka, lisico in 1 drago škodljivo zverjad, kjer jo ugledam, vsaj pa lisico, če mi ogroža kokoši. Ce skrčimo to pravico na minimum, smem vendarle stre- | ljati na volka vsaj skozi okno in smem na- j ročiti svojemu hlapcu, da isto stori na lisico, j Meni gre samo zato, da dokažem, da smem i streljati te zveri, ker samo za to načelo gre, i pri vpra.ianju, ali zadeva uredba ob določila, j ki imajo veljavo drž. zakona. Seveda, če pu- j itim vnemar določilo § 18, lov. pat. iz 1. 178G, ki prepoveduje lov (Jagd) po tujem lovišču, in odrekam zgoraj navedeno pravico, potem Eva mora postati Noetova barka. Na bivšem Kranjskem je bilo treba ustanoviti oni krog divjačine, ki jo sme vsak pokončavali in loviti (s pomenom nemškega fangen), ker so bili v tem ozira čes-to prepiri. S stavkom »kdor ubije ali ustreli...« hoče uredba prav na Kranjskem opozoriti onega, ki se te pravice posluži, da žival vobče ni njegova, na bivšem Štajerskem pa, da n. pr. lisica ni njegova. V ostalem pa imamo na Štajerskem deželni zakon in oblastna skupščina more ta zakon razveljaviti. Zmotna je misel, da veljajo tudi na Štajerskem še lovski patenti iz 1. 1786 in 1849, kakor bi bilo zmotno misliti, da velja v Srbiji še Dušanov zakonik. O potrebi te uredbe za Štajersko, pričajo številne, naravnost obupne pritožbe posestnikov.
Toda četudi bi ne bilo teh zaščitnih ozi-rov. zahteva že enotnost uprave, da lovski predpisi za ljubljansko oblast kolikor mogoče izenačijo.
Tako torej *toji ta stvar v formalnem oziru. V narodnogospodarskem pogledu pa pomeni to določilo za štajerske kraje veliko
siti suet na KngleSkem
London, 4. dcc. (Tel. »Slov.) Poročilo o bolezni kralja, ki je bilo izdano ob Štirih popoldne, javlja, da je temperatura zopet narasla, sploSno stanje pa je ostalo isto, kakor je bilo dopoldne. V poslanski zbornici je Baldwin sporočil, da se je dopoldne ob bolniški postelji ustanovil za zastopanje kralja regent ski svet, kateremu pripadajo kraljica, princ valeški, vojvoda jorški, nadškof t Canteburyju, ministrski predsednik in lord kancler. — Večerni listi poročajo k temu, da kralj niti ne more več podpisati nobenega akta; sklepa se iz tega, da je srčna slabost dosegla že zelo nevarno mero. Zdravniški izvedenci izjavljajo, da včerajšnje znižanje temperature ni nastopilo radi zboljšanja prvotne pljučne bolezni, temveč radi srčne slabosti, da pa se podnormalna temperatura še ni pokazala.
Cdk£on;eni predlogi krščansko-sociatae stranke — Opozicija
Veženemcev
Dunaj, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da je zagotovljeno podaljšanje predsedništva dr. Hainischa, in sicer po sklepu socialnih demokratov, ki so pristali na spremembo ustave, kakor so jo predlagali Velenemci in Landbund in po kateri naj bi dr. Hainisch še nadaljna štiri leta ostal zvezni predsednik. Obenem pa so odklonili vsako razširjenje pravic zveznega predsednika. Ta sklep pa je povzročil slabo voljo pri krščanskih socialistih, ki so izjavili, da odklonitev krščanskosocialnega kandidata Miklasa zanje ni sprejemljiva in ravnotako ne odklonitev spremembe ustave, ki jo je predlagal zvezni kancler dr. Seipel glede razširjenja pravic državnega poglavarja. Ker vztrajajo Velenemci in Landbund pri svojem sklepu, da se ne sme voliti noben poklicni politik, je danes še popolnoma negotovo, kdo bo jutri izvoljen za zveznega predsednika. Nasprotstvo med koaliranimi strankami se je tudi sicer poostrilo. Zvezni kancler dr. Seipel je ostro nastopil proti vsaki koncesiji državnim uradnikom med pasivno resistenco, Velenemci pa se zelo zavzemajo za državne uradnike, ker so njihovi volivci. Dalje so vzbudili pozornost ostri napadi velenemškega poslanca Clessina, ki je včeraj nastopil v Salzburgu proti zveznemu kanclerju dr. Seiplu radi uradniškega vprašanja in radi njegovega solnograškoga govora
o ustanovitvi katoliškega vseučilišča. Clessln se ni strašil izreči stavek: >Ce hoče zvezni kancler kulturni boj, so Velenemci pripravljeni, ga izvojevati.« Možno je, da bodo krščanski socialci radi kandidata za zvezjiega predsednika načeli vprašanje koalicije ter se širi govorica, da naj se dr. Seipel sam kandidira za zveznega predsednika. Če pri jutrišnjih volitvah noben kandidat ne dobi potrebnega števila glasov, bo itak po ustavi zveznemu kanclerju dr. Seiplu poverjeno provizorično vodstvo zveznega predsedništva.
Za avtoriteto parlamenta« Dunaj, 4. dec. (Tel. »Slov,«) Na današnji seji avstrijskega narodnega sveta je socialdemokratska stranka očitala zveznemu kanclerju dr. Seiplu, da je v svojem govoru na industrijskem zboru v Inomostu nastopil preveč ostro proti državnim uradnikom. Dr. Seipel je odgovoril, da državnim uradnikom ni hotel groziti, da bi pa moral parlament izgubiti svojo avtoriteto, če bi jim tudi sedaj popustil. Vlada prosi, da naj se najprej v finančnem odboru premotri izjava vlade, da nadalnji po viški plač državnim uradnikom niso dopustni. Socialni demokrat dr. Bauer in. poslanec dr. Zarbach sta očitala vladi, da hoče uradnistvo zavajati v zmote.
Pariz, 4 dec. (Tel. »Slov.«) Danes se ie v poslanski zbornici začela v prisotnosti Bri-anda razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Desničarski poslanec Soulier je grajal, da primanjkuje v Nemčiji duševne razorožitve, in izjavil, da se Porenje nikakor ne sme izprazniti, dokler nista rešena problema reparacij in varnosti. Ko se je pritoževal, da so francoski diplomati v inozemstvu preslabo plačani, mu je Briand pritrjeval. Drugi govornik Cachin je protestiral proti francoski politiki nasproti Rusiji. Naj se pusti Rusija v miru in svet bo osupnil nad njenimi deli. Francija se je popolnoma vpregla v angleško protirusko politiko. Rusijo hočefjo obkoliti. Tako sta zdaj Poljska in Romunija sklenili pogodbo proti Rusiji. Briand je nato odgovoril, da ti dve državi nimata vojaških namer proti Rusiji, čutita pa se vznemirjeni po ruskih manevrih.
V debati o proračunu zunanjega ministrstva je radikalni poslanec Albert govoril za Locarno na vzhodu in na jugu. Sanžermenska
mirovna pogodba je imela nalogo, da napravi gotov red v Srednji Evropi, ustvarila pa je najhujše nestabilnosti. Italija je pri sanžer-menski mirovni pogodbi še največ pridobila, ker je oproščena stoletnega ogrožanja po habsburški državi. Samo po sebi je umevno, da se okrnjena Avstrija skuša nasloniti na Nemčijo. Priklopitev je neizogibna tudi Vatikan jo pozdravlja. Pri teh besedah je Briand prekinil govornika s sledečim stavkom: Razumem, da imajo nemški katoliki željo, da se Avstrija priklopi Nemčiji, ne uvidevam pa, zakaj Vatikan želi priključitev Avstrije, ko je vendar vez.an na Avstrijo s stoletno tradicijo. Formula pravice samoodločbe je prav nevarna, ker manjka ravno glavni moment pri propagandi za priključitev. Pravica samoodločbe se nikakor ne more razlagati tako, da ima narod pravico, izginiti in napraviti samoumor. — Poslanec Albert je končno zahteval, da naj i francoska vlada vloži pri Vatikanu energično demaršo proti priključitvi.
Po VOtltVah
Pri'^a, 4. dec. (Tel.
a z 3
»Slov.«) Po dosedanjih vofivnih rezultatih, ki uradno še niso potrjeni, je vladna večina dobila 300.000 glasov manj kakor opozicija. Vendar pa je vladi zagotovljena večina, ker ima pravico imenovati eno tretjino kandidatov. Opozicija skuša prisiliti vlado k odstopu s tem, da napada najodličnejše osebnosti vladnih strank. Opozicija hujska posebno proti namestniku ministrskega predsednika msgr. Šramoku, ki pripada češki ljudski stranki, in skuša voditelja slovaške ljudske stranke Hlinko pregovoriti, da prestopi k opoziciji z utemeljitvijo, da je njegova stranka zgubila 30 odstotkov glasov. Razen teli demagoških izpadov pa vlada splošno mnenje, da uspehi opozicijskih strank niso tako veliki, da bi mogli prisiliti vlado, da bi izvajala posledice in odstopila ali se tudi samo rekonstruirala.
Nezadovoljstvo v rdafj armadi
Milan, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Posebni dopisnik »Corriere della Sera« poroča o dramatičnem sporu med Stalinom in vojnim komisarjem Vorošilovom, ki je zagrozil, da bo rdeča armada korakala proti Moskvi in katerega je zato treba prisiliti k odstopu. Njegov naslednik je Budjenij. Radi tega pa se je samo povečalo nezadovoljstvo med vojaštvom, posebno med častniki, kakor tudi nevarnost vojaškega upora.
Potres v Bolgariji
Sofija, 4. dec. (Tel. »Slov.«) V Čirpamt, v južni Bolgarski, so bili danes zopet hudi j potresni sunki, ki pa niso zahtevali nobenih : človeških žrtev. Prebivalstvo je prestrašeno j zbežalo na polje, kjer je ostalo navzlic hudemu mrazu.
Za pravsce katolike cerkve
Pari*, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bila v Elizeju pod predsedstvom Dounierguea seja ministrskega sveta, na kateri sta manjkala samo finančni in zunanji minister, ki sta bila zaposlena v poslanski zbornici, kjer se je začela razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Na ministrskem svetu so predvsem razpravljali o parlamentarnem položaju in o končni redakciji 61. 70, 71 in 71 a finančnega zakona, s katerimi se zahteva, da se cerkvi vrnejo zaplenjena posestva in zopet dovolijo v Franciji verski redovi. Ministri so se sicer v načelu sporazumeli, končnoveljavno besedilo pa bo dovršeno na prihodnji seji vlade.
Kratke vesti
Madžarska iSčc posojilo. Zunanji in fi" nančni minister Madžarske se nahajata v Ženevi. Hotela sta dobiti posojilo. Društvo narodov zahteva kontrolo med Mažarsko in so radi tega pogajanja propadla.
Zopet o madžarskem kralju. V poslanski zbornici je socialdemokratski poslanec Gyoi> ki zahteval, naj se s pomočjo revizije poslovnega reda omogoči izvolitev madžarskega kralja.
Gani bog, ki je So vodno v zavarovalnem zaporu pri policiji, je povedal, da se boji atentata. Policija išče še dva Albanca, ki sta neposredno po umoru Bebija zbežala iz porotne dvorane.
12 italijanskih častnikov je vrnilo francoska odlikovanja v znak protesta proti razsodbi v zadevi Modugna.
Španija jo priznala albansko monarhijo, kakor poročajo iz Tirane.
Pri potresni katastrofi v Čile je bilo po najnovejših poročilih ubitih 250 oseb, nad 500 pa ranjenih.
Čuden protest. Italijanski kipar Dossena, ki je postal znan po številnih kopijah antičnih skulptur, je v »Corriere..della Sera< protestiral proti temu, da ga je svet imenoval za ponarejevalca umetnin.
Dr. Zer avev uvodni*
Za 1. december je dr. Žerjav napisal uvodnik »Jutra«. Dr. Žerjav vodi SDS v Sloveniji. Kadar vodja stranke piše uvodnike, mora povedati nekaj posebnega, zgodovinskega, odločiv-nega. Vsi pristaši SDS in bravci »Jutra« so tudi od dr. Zerjavovega uvodnika pričakovali nekaj izrazitega.
Slovenski pristaši SDS so letos pričakovali, da bo dr Žerjav podčrtal, da Slovenci dne 1. decembra ne poznamo vsakdanjosti, da ta dan praznujemo vsi brez izjeme, brezpogojno, vsi s celim srcem. Upali so bravci »Jutra«, da bo dr. Žerjav povedal, da se noben Slovenec, tudi on — dr. Žerjav — ne strinja s protidr-žavno politiko KDK, da smo vsi Slovenci tudi v najhujših bojih odločni in navdušeni državljani naše kraljevine. Take izjave si mnogi pametnejši »Jutrovi« bravci že dolgo žele. Politika Vlaške ulice jih že kar mori.
Dr. Žerjav je razočaral. Njegov članek je zelo priprosto kvaražugonstvo. Nič ni povedal. Od začetka do konca lamentira o državni krizi, o krizi prvega decembra, o propadanju zaupanja in podobnem. Niti svojim pristašem, niti javnosti dr. Žerjav tu povedal, kaj hoče KDK, kaj SDS, kako bo on po svojih močeh usmerjal do-ffodkc
Dr Žerjav ni povedal nič. S tem je vzbudil nejevoljo v svojih lastnih vrstah, javnosti se je pa predstavil kot politik, ki v teh usodnih dneh nima smeri, ne korajže, ne državniškega smisla.
razbremenitev gospodarstva. Statistika enega samega kraja iz laškega okraja dokazuje, da >o navedene škodljive živali napravile v enem samem letu več škode, nego je znesla šestletna zakupnina v dotič.ni občini. Ljudje trde, da lovci poleti lisice nikoli ne zadenejo (ker ni krzno za rabo) in da se jim roka umiri šele, ko je krzno dobro in lisica gre na strup. Nekaj resnice bo že na tem; sam sem sin lovca in mi je tudi to poglavje znano.
Morda komu ne bo všeč ton mojega odgovora. Nalašč sem ga držal na približno enaki višini, kakor so bila izvajanja g. dr. Lov-renčiča, vobče pa njega nisem dosegel, kajti o zdravi njegovi pameti jaz ne dvomim, kakor je on dvomil o zdravi pameti drugih, o balka-; nizmu nisem ničesar rekel, dasi spadajo de-1 magoSkl govori v to poglavje.
II koncu pristavljam, da je bilo meni žal, /jo id o uredbah ni govorilo v zbornici. V p. čina ie bila pripravljena dajati vsestranska
pojasnila, a je nihče ni izzval. Tako bi bili avtentično interpretacijo imeli že iz zbornice in bi bila marsikatera debata po tem času prav lahko odpadla.
Če je kdo dajal kakšne besede »Slov. lovskemu društvu«, je to njegova stvar, jaz je nisem. Izbral sem si svoje lovske strokovnjake, s katerimi sem se razgovarjal, ko sem stiliziral uredbo in izkušal, kolikor je bilo mogoče v okviru danih navodil in izraženih želj inerodajnih činiteljev, predlagati raz,ne kompromise, iniajoč pred očmi le vprašanje večje koristi za naše narodno gospodarstvo.
Glede »Slov. lovskega društva« pa sem mnenja, da zasebno društvo ne sme imeti javnih funkcij, zato nisem niti moralno dolžan tako društvo vprašati za mnenje. Društvo samo je čulo, da se lovske uredbe pripravljajo, a se ni zganilo, ko je bil še čas. Ribiči pn so i nrišli sun *ponlo k ribarski uredbi in so sedaj zadovoljni.
ManlfesiBC sko z&onvanie Narodne ženske zvet.e
V soboto PO je vršilo manifestacijeko zborovanje slovenskega ženstva ob obilni udeležbi članic n*ših društev, organiziranih v Narodni ženski zvezi. Pred sodnica g. dr. Tavčarjeva je pri spominu na najiskrenejše skupno delovanje vsega slovenska ženstva ob majniški deklaraciji i veseljem ugotovila, da je deseta obletnica zedinjenja nafila vetik del slovenskega ženstva enega srca in ene misli. Razrvane razmere v naši državi, ogabne politične Intrige niso mogle uplivati na nase slo-venske žene tako, da ne bi praznovale desetletni obstoj naše domovine. Praznujejo ga na najlepši način s tem, da podajo bilanco dela, ki so ga vršile v preteklem desetletju preko svojih društev. To poročilo naj bo cenjenim zastopnikom velikega župana, oblastnega odbora in mestne obe me dokaz, da so ženska društva poki on jene jim subvencije pravilno porabila. Obenem prosi, da bi v bodoče le v veSji meri vlada, oblast in občina podpirale naša ženska društva. K sklepu poziva na složno delo članice vseh »lov. ženskih društev.
Na predlog predsednice se odpošlje udanost-na brzojavka Nj. V. kralju Aleksandru I. in pozdravno pismo g. Leposavi Petkovic, predsednici Saveza ,y Belgradu
Referat g. Vide Lapajne in poročila društev prto/bčimo posebej, za danes navajamo iz poročil le najvidnejše akcije in najvažnejše ustanove. Razr stava in knjiga --Slovenska ženiu. Dom za služkinje, ustanovitev fonda za Deeji dom in šolo oskrbnih sester, Dom učiteljic in Deejo bolnico, 7,a Do™ Fran je Tavčar, ferijnlne kolonije, igrišča, športni prostori In drugI pripomočki za zdravje in razve-seljevanje dece in mladine, šivalni, gospodinjski, prosvetni tečaji za kmečka dekleta, založba Belo-modre knjižnice — to so priče, da je Slovensko žen-stvo krepko začelo delati, so to nekako vogelni kamni velike stavbe, ki jo skupno grade naša slovenska ženska društva.
Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Zaenkrat še ne bo bistvene izprememhe dosedanjega vremena. Temperatura v nižinah nekoliko nad ničlo. V dveh. treh dnevih bo morda toplejše vreme, i Južne Alpe: Morda že jutri jasno.