Uredništvo in uprsuništuo : Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ ubaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113., BoiflMffii «sto: Celo leto 12 K Pol leta....................6 K četrt leta..................3 K Mesečno.....................I K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih ozna -nilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 93. Maribor, dne 14. avgusta 1912 Letnik IV. V nedeljo, dne 18. avgusta 1912 vsi v Slivnico pri Mariboru i kjer se ivrši velik 'mlaDeniškji shod, združen z javno telovadbo mariborskega okrožja Orlov. Pridejo tudi odposlanci sosednjih okrožij. Po telovadbi se vrši velika ljudska veselica z jalko bogatim vsporedom. Natančnejši vspored je razviden iz lepakov* Naše rodoljube iz Maribora in okolice, kakor tucb vse Mladeniške zveze pričaikujemo sigurno. Pridite mnogoštevd-no! Mladeniška zveza v Slivnici., ----V...... ........... St. Ilj in kat. narodno dijaštvo. Jutri dne 15. t. m. se zbero naši kaitollško-na-rodni dijaki v prijaznem St. liju v Slov. gor. Predpoldne se vrši občni zbor štajerskega pododbora Slovenske dijaške žveze, popoldne pa je v ,„|Slo venske m domu“ ljudska veselica, pri kateri sodelujejo v prvi vrsti naši dijaki. Praznik k atolli 'ško-narodne g ai dijašt-va, ki gori in ljubi svojo slovensko domovino in se bori za njen 'obstoj, bomo praznovali jutri v St. liju, v. tem tako ogroženem severnem obmejnem kraju; m praznik probujene narodne meje naj bi postal jutraj-šnji praznik našega vrlegja, 'dljjašitva. Sestala se bosta jutri v 'St. liju klatoliško-narodni dijafk in zavedni obmejni Slovenec. Na oba gleda, Slovenija z enakim do-padenjem, z enako pažnjo. ‘ KVitoli Lko-narodni dijak in nevstrašeni narodni mejaš, bba sta, ji prirajstla globoko v srce in obema, posveča vso svojo pozornost. Haj b|' bilo njuno srečanje prijsrčno, njuno 'snidenje radosti polno, ljubezen med njima, neizčrpna in neizbrisna in medsebojni spomini nepozabni! St. Ilj! Daleč preko meje naše domovine |e že znano to ime. Kadar človeku pade na uho, posluhne in radovedno pričakuje, kfaj bo. St. Ilj ne znači več že samo ljubkega vinorodnega, ! kraja v Slovenskih goricah, ampak veliko več. St, Ilj je postalo geslo, je bojna deviza, vsebuje cel kompleks narodno-obram-nih problemov, nam predočuje vso nevarnost, ki še nami grozi vsled brezobzirnosti prodirajočega nemštva St, Ilj! V povestnici našega katoliškega dijašt-va zavzema to ime še posebno mefelto. VjeČ kot vsake- PODLIHTEK. Žalostna povest. Spisal Volarjev France. Gotovo niste š,e slišali o mali vasici Vresje, oddaljeni kake tr;ičetrt ure od farne cerkve, skrite v tesni dolinici meli dvema rebrima, koder teče mali potok S jak in namaka 'ob bregu posejane njivice ter goni, ob povodnji samo, edini vaški mlin, drugače je premalo vode ; o ti mali, temni kočici ob potočku za vasjo, katere slamnata streha klaže že vrsto let gola rebra v skušnjavo vihri, ki kaj rada pogleda ob gotovih dneh na izbo in glediajo njena majčkena, okenca na sosedo!/ vrt in še dalje na gozd, proti strafeli, kjer leži za ovinkom fara; o tem Katrinem Mihecu, edinčku svoje obrjadovele, uboge mamice, kateregu ciči so zrli tako predrzno, a vendar tako odkrito v sivet. Kako naraven je bil ta otrok! Vedno bos, hlar čice do kolen z eno naramnico Čez levo ramo, srajco rudeče pisano, brez telovnika, na glajvi klobuk s pisanim peresom šoje in v roki lato, da je ošvrknil vsakogar, > ki ga je radi Sojinega kinča na klobuku dražil: „Soja, šoja!“ Jasno je, da je ljubil samo tiste, ki jih ni poznal in ki njega niso poznali. Druge, ki fih jo poznal, pa je sovražil, i razen svoje matere, a bili 'so sami krivi. Svojo mamo pa je ljubil. (Njo, ki je pes mnögo delala in trpela,, veliko molila in 'jokala in še prisrčno ljubila vse, a malo dojbreiga vžila, jedla le malo in malo počivala. 'Nfio je ljubil ( in zato ni bil hudoben, Če 'tudi so rekli ljudje: Hudoben dečko je! Ali še niste slišali o njem? Ne? Tedaj vam pripovedujem to-le 'zgodbo. * * Na velikonočno soboto zjutraj je bilo — lepi dnevi so bili takrat — ko je vstaji (Mihec, se opravil in stopil pred mamo, ki je stala, pred ognjiščem. mn drugemu pove ta beseda našemu dijaku. Elio je pred nekaj leti, ko je nemštvo, v prvi vrsti Siidmar-ka, navalila z vsemi svojimi ogromnimi silami na St. Ilj. Nemški valovi so hoteli požreti to našo ^postojanko z enim pljuskom, udušiti se je hotelo vsak odpor v kali. Kot preplašen krik preganjanega 'ptiča je tedaj pretrgal ozračje klic šentiljskih .Slovencev, In hitela je Slovenija na pomoč, na čelo so ,se pa postavili naši vrli kattoliško-narodni ‘dijaki. Po 1 akademičnih društvih se je začelo z večjo intenzivnostjo kot dote-daj proučevati narodno-obrambna, vprašanja, Slovenska, dijaški zveza (je vzela v sjvoj delovni program kot najvažnejšo obrambno točko: St, Ilj. Skrb za Št. Ilj je postala središče dijaškega 'narodno-obrambne-ga dela in mnogo inicijative je izšlo iz dijaškjih vrst. Seveda, boj je bil, deloma je še neenak in, zato tem težavnejši. Siidmarka je imela na razpolago stotiso-če. Stekali so se darovi iz vseh pokrajin avstrijskega nemštva iv brezdajno Siidmarkino blagajno za potujčenje St. IIQai in prikotakale so se tuofi marke iz rajha. Tjudi preti nobenim drugim sredstvom se niso Nemci zdrznili, samo če so upali priti do cilja. Grda sebičnost se je zajedla v mafrsikogaj, ko je čul rož-Uhnje Jucteževih srebrnikov, odbijajoča dobličkjaželjj-nost je zamorila v nekaterih vse vzvišeno in plemenito, iz protestantovskega švabstva je vzcvetela korupcija in moralna propalost, M je žaiibog (vedno ba-hatejše poganjala in se razraiŠČaHa, ' Boj mladega, v višjo pomoč zaupajočega junaka z smrad in uničenje razširjajočim zmajem, je bil boj 'Slovencev z nemštvom na meji. / V prvi vrsti slovenskih bojnih čet so se borili, kakor že rečeno, naši vrli dijaki. Nfiso imeli', den a,rja, da bi kupovali duše, na razpolago jim ni bitjo Sredstev, da bi zazidali mejo s plotom hladnih, a le pre-večkrat izdajalskih in pogubnih srebrnikov, vest jim tudi ni dopuščala, da bi potegnili še dobro ljudstvo v blato, da, bi postalo neznačajno, Z ■ mladostnim f ognjem, ki ogrevai, s kipečim navdušenjem, ki si pribori snca, so šli na delo, Z živo vnemo in z visemi razpoložljivimi močmi so priskočili na pomoč drugim narodnim bojevnikom' in posrečilo se j© ustvariti živo mejo, mejo zavednih in ponosnih Slovencev in Slovenk, ki je postala za nemške naskoke neprodirna. Naj 'bo tako tudi v bodoče. V sredstvih se tud) zdaj, ko je nemški naval nekoliko odnehal, ne moremo me- JMati, ali ni danes dan, ko se gre jpo blagoslovljen ogenj 'k fari?" „Je, ali letos ne boš šel!,“ ,.(Zakaj ne, mama?“ „Natepli bi te, sežgali ti obleko in vzeli ogenj, kakor lani. Bolje, 'da ostapeš doma!“ •„„Ne bodo storili tega, Glejte, mama“, postavil se je na prste in stegnil skrčene pesti, „letos sem moča,n in zmagal bi |jih,“ „Ne 'zmjagal bi jih. In prepozno je, ne tj. vejč dohitel' maše.“ Ni silil več, umolknil je Mihec in odstranil se iz veže. Pred kočo je postal. Kako je bilo pred leti lepo. 'O veliki noči so imeli blagoslovljen ogenj v koči, blagoslovljena gor-koba, se je razzala po izbi in dim je bil tudi blago-l)fo\tyie(n in vse, kar je prifjlo ž njim V dotiko, cela koča in vsak predmet, jedi, ki so se kdhajle n,a ognjišču in človek je bil blagoslovljen . . . Kakor cerkev, ne, kakor kapelica je bila koča, tako svečana. Se mati je bila takrat vesela, iTiu lani ni bilo ognja:. Nijemu, 'Mihecu, je bilo težko, mati je jokala in lačen je' bil tiste dni: (jedi niso bile blagoslovljene in velika noč je bila. Tudi a vic a je takrat obolela in nato poginila . . Letos 'mora biti zopet lepo! Zahrepenel je Mihec, kakor nikdar poprej. Že zaradi matere, če ne za drugo. Zlezel je v podstrešje lin poiskal gobo. Na le-mež je bila zataknjena. Malo trdal je bila sicer, rad bi jo bil malo stolkel, a cula bi ga mati, njo pa noče užaliti; ko prinese nenadnima ogenj, bo pa vendar vesela in 'Odpustila mu bo. Zato jo je vtfeknil hitro v žep : se je bo že prijel ogenj — in izginil je za vogalom, proti fari! Se so bili v cerkvi ljudje, ko se je pribC/žal do cerkvenega zidu. Zhgledal je dim;, ki se je dvigal izza bezgovega grmai, raztočega v zidni razpoki. Tuje riti. Skrbimo pa, da ostane ljudstvo 'dobro in plemenito,. da, bo izobraženega duha in nedkjviarjenega srca in ta živa meja bo za vedno kljubovala 1 našim nasprotnikom ! Katoliškemu narodnemu dijaštvu, ki hoče tudi v bodoče stati v prvih vrstah ' naših narodnih bojevnikov, naš pozdrav. Ko boste jutri Vdelali račune o svojem delovainju, zaobljubite se ta,mi zunaj, kjer se vrše težki boji za vsako ped zemlje, da jhočete biti zvesti narodni strajžarji. St. JI j — narodnoobrambno delo — naj tudi v botVoče zavzema v vaš|em delovanju obsežen krog. Ljudstvu, ki bo prihitelo jutri v množicah na slavnost, vam bo vedno hvaležno in'vezi ljubezni, s katerimi se boste oklenili meje, bodo v vas budile vedno tiho zadovoljnost in bodo krepile vašo narodno odločnost. Šentjursko slavje« Dodatno k poročilu o Šentjurski slavnosti v zadnji številki se čutimo dolžne, 'da še posebno pov-darimo požrtvovalnost, s katero ;so vrli naši šentjurski somišljeniki vršili vse obsežne priprave. Že vesej-lični prostor je bil nekaj posebnega in 'gre gospodu Geržini vsa čast in hvala, da nam ga je dal na razpolago. ,T,udi priprave na veseličnem prostoru so bile lepe in velike tefr bi se bila razvila gotovo izvén-redno prijetna zaba/iia, če bi nam nebo ne bilo poslalo toliko mokrote. Vsem, kji so pomagali to prirec/lti, lepa hvala,. Hvjaležnega srca, se moramo spominjati tudi vrlili šentjurskih deklet, ki sb pri vseh predpripravah pridno sodelovale ter so tudi na dan veselice bile pri razpečavanju raznih stvari neumorno na delu. Z eno besedo: Hvala prisrčna vsem, ki so se na kakoršenkoli način trudili za, veselico, Bog povrni! Zanimanje ' za prireditev po celem ''Spodnjem Štajerskem je bilo. veliko. Kljub tako skrajno slabemu vremenu so bili prihiteli gostje od najrazličnejših, tudi zelo oddaljenih krajev. Videli smo goste 'iz mariborske okolice, prišli so od hrvaške meje, prihiteli so v častnem številu iz oddaljenih krajev Savinjske doline in celo dalnja Solčava 'je poslala dva zastopnika. Da je v St. (Juriju in širni okolici vsa s hrepenenjem čakalo dneva veselice, jiam ni treba povofar-jati. Staro in 'mlado se je že veselilo 11. avgusta, in zato je bilo obžalovanje, da nam je, dež talko pokvaril račune, res splošno. * li ogenj. Treba je 'samo pogledati, 'če ni koga blizu. Skozi glavni vhod ne sme, zagledal bi ga preje kdo. Prijel se je za korenino iz zida molečo, stopil na kamen. se vzpel in pogledal čez zid. Nikogar nj'. Nekdo j,e stražil, a zdajci je izginil za cerkvijo. Saj ni potrebna straža! Sedaj je ičas! Zagnal se je Mihec in bil je z enim sunkom na zidu, z enim korakom pri ognju. Pokrižal se je;, kot po navadi, ko je stopil na 'cerkveni dvor in prijel z eno roko poleno, ki je gorelo, z drugo pa gobo. Hotel je opihati ogenj, a ni šlo. Goba /je bila pretrda in o-genj se je je neralii oprijel. Pihal je Mihec z vso sapo in čajs je! hitro potekal. Iz derkve so se čuli nerazločni glasovi molitve. MaJŠa je bila pri kraju. Deička, je pretresel strah; če me dobijo?. Trudil se je in tresel poln groze . .,, Cerkvena vrata so se odprla 'in prihitelo je na plan par dečkov, gobe v rokah držeč. Ko so zagleda- li Miheca, so obstali in zajgnajli krik. i„,Soja! Soja,! Vidite gai Krade, ogenj krade!* „Boš šel! Kaj nisi šel k maši?1“ „Vzemi mu poleno in vdari ga ž njim!“ „Pustite!“ zakričal je Mihec'|in zamahnil z ognjem, nato se je obrnil in spustil v befg. „Zažgati nas hoče! Za njim!“ Par dečkov se je spustilo za njim v tek, a dohiteli ga niso. Mihec je tekel na vso moč, s polenom v desnici, ki se je še Tolj razgorelo, gobo pa je izgubil. Da bi ga ne mogli zasledovati, je krenil v gozd in izginil za debili dreves, gazeč po suhljadi, listju in suhi travi. Bežal je jflalje, dialjje, neprenehoma, brez počitka . . . Tedaj je nenadoma za,pai'1 za seboj dim/. — Suha trava in listje se je bilo vžgalo ob poleno, začelo je goreti. Stran 2. Orlov je bilo v St. Juriju, kljub temu, da je nebo že v jutru gleijjalo neprijazno, V krojih crez ipu. Zastopani so bili vsi štajerski odseki, s Kranjskega jih 'je bilo pa p'et: Ljubljana, St.. Vid nad Ljubljano, Kamnik, Littja in Radeče. Omenimo nai tudi, da so neuere zmernejsto nasprotne hiše šentjurske ponudile ' pripravlja nema odboru sVòjo pomoč,. Želeti bi le bilo, da bi a i nejšii elementi vendar že konečno uvideli, da je veliko pametnejše, delap z ljudstvom roko v roki, kakor pa slediti nekaterim zagrizenim liberalnim petelinom, ki so tudi zdaj razburjeni, ker so bili, kakor receno, nekateri razsodnejši nasprotniki! pripravljeni pomar g,ati. . /, Na razpolago imamo konečno še naslednja brzojavne pozdrave, ki so bili poslani na slavnost in jih prinašiamo: Ptuj: Zbrani slovenski mladini 'želim obilo vs-peha fn božjega blagoslova.. — Rfentaša. Idrija. Telesa moč, duha zanos, katoliška za-vest, kviško do zvezd. — Dr. Pregelj, Puntar, dr. Božič. . , Ljubno. Slava nesmrtnemu Slomšeku, planinski pozdrav vrl,'m Orlom. — Dekorti, Re g aid, J ura,k. Orehova ' vas. Prisrčno pozdravljam Orle pod zastavo Slomšekovo. Hranite vero v Boga, upanje v bodočnost in ljubezen do delal — Pišek* be, iToda toliko barbarske trdosrčnosti, da se obsodi abnormalnega človeka na vislice in Jiovsem nedolžne gimnazijce v večletno ječo, to je ška/ idal, ki nima para v točasni zgodovinjl, Mažjaronstvo slavi na Hrvaškem svoje orgije in lahko zahteva fearse prvenstvo v - -------------------— . — — -77,-r . -- nasilju/ podivjani maßföeviy.nosti in zverinski - krvoloč- pred pridigo in po pridigi. Iz tega kratkega pregle- 1900 institutae. Marburgi, 1901, Pag, 241), in za godove svetnikov, ki se slavijo v lavantinski škofiji. V knjigi se nahaja tudi trpljenje Kristusovo ! po spisih vseh štirih avjangeli stov, sprèjeta so vanjo sinodalna t tienila ! in na koncu najdeš običajne 1 moiitvje ;Lftj___• • • jšj« j « • j ■ s. 1 o - ' Politični Balkan. Glede vesti o sklepu srbsko-bolgarskega i dogovora izjavljajo v vladnih krogih, da 'je [oila ista for-melno demontirana. Na drugi strjeni je. pa razvidno, da so resni dogodki v Stari Srbiji fn 'Macedonici res predmet izmenjavanja mnenja f v Belemgra'du in v Sofiji. Maroko. V francoskem ministrskem svetu je bil odobren dogovor med generalnim rezidentom Lyantayem in sultanom Mulej H ali dom, glasom katerega se poslednji odpove maročanskemu prestolu. 1 preden odpotuje na Francosko. Naslednik sultanu Muley Ha/fidu bo baje Muley Jusuf. Japonsko. Na pogrebu japonskega1 cesarja bo zastopal nemškega cesarja princ Henrik Pruski, Jukič obsojen na smrt. Proces proti Jukiču in tovarišem je končali. Jukič je obsojen na smrt jna vešajah, pet njegovih tovarišev na pet- oziroma 'šestletno ječo, eden piai na 6 mesecev. Starogrški krvnik Draikon je zopet vistai eil mrtvih in utaboril se je na Hrvaškem. To deželo., ki je morala v zadnjem-času toliko pretrpeti,, je zadela sedaj še težka usoda), da je njena j astica vlačuga vsakokratnih političnih mogotcev, ki ji določajo, če je treba, 'tudi drakonsko ostrost,. Ni presenetil izid procesa. Bo izjavi psihijar trov ni bilo pričakovati Drugega kot 'Jukičevč obsod- Miheca je spreletelo nekaj groznega. Spustil je poleno na tla. „Saj nisem hotel tega, mati ! “ Nihče ga ni slišal, 'samo ogenj se je razširjal bolj in bolj. Plamen se je prijel suhljadi in grmovja, začelo je goreti s prasketanjem. Dim je postajal gostejši in gostejši r in Mlihec je zaplafcal, kar se ie ori hjjem le !zelo dedkoma zgodilo in je planil v dim •a ogenj . . , „Jaz sem kriv, mati je nedolžna! “ Tako je zaklicali tudi takrat, ko je sosed kregal mater zaradi njega ... Planil je v ogenj, da bi pogasil. G rajlil je z rokama, razmetavaj, a ogenj je bil večji, večji. Prijel se je še njegovih hlačk 'in srajčke, dim pa ga je omamil. Padel je na gbzdna, kamenita tla! ...Glej majj., prinesel sem ti ognja. Zakuri in blagoslovljena'bo koča! — 'Srečna, boš, kakor wem srečen jaz in lepa bo velika noč. — Kako velik je o-genj, kako lepo dišeč je ta dim}, kakor kadilo v cerkvi! — In vstajenje je tu.. — Gospo'"!' prihaljia v, ruderi halji in mi podaja roko, — Ž njim grem, mati — poidi — tudi ti — z menoj!“ Drugi dan je bila velikonočna, 'nedelja in vdova Katra je plakala v koči, ob mrtvaškem odru svojega umrlega edinca. Dobili so ga bili opečenega, in v dimu zadušenega in 'ga ji prinesli. ' Ljudje so prihajali kropit iz ndvvilde, z zaničevanjem ito pogledovali na Katro in govorili med set-boj polglasne besede. „Ni škoda 'zanj : hudoben deček je bil, v nadlego in škodo ljudem.“ „Ce pomislimo samo na včerajšnji dan . . .“ „Ona je kriva. Cernu ga pošilj4? 'Slabo ga je vzgojila,“ Math (je vse to slišala in je molčala, požrla je vso grenkost. Ozrla se ,ie samo na bled obra’g svojega otroka. Rajske poteze okrog bledih usten so govorile : „Jaz sem kriv, matije nedolžna,!“ Razumela je mati in zaplakala z zadnjo Ijube-znijo ... Taka je ta zgodba. Žalostna, kot le more biti kaj v resnici žalostnega. nosti. Blamirana in osramočena stc|ji zopet naša mo narliija pred vsem omikanim svetom, v vrste Jugoslovanov je 'pa s frivolno hladnok'rvìnostjo ( zasejatnéga mnogo novega netiva. Cavesant consules! V naslednjem poročilo : ! Zagreb, 12. avg. Danes je bil cel dopoldne Zminjevac blokiran od redarjev in žendarmerije. Pred poslopjem sodišča je bilo kakšnih 10 gospodičen, M so imele v rokhh cvetlične šopke. Policija jih je dala aretirati, misleč, da hočejo šopke podariti (obtožencem. Sodna dvorana je bila do z„C njega kotička polna,. Ob 11. uri so pripeljati v, dvorano Jukiča. Ko je stopil v dvorano, je dvignil roko in 's sonornim glasom zaklical : „Živela šlo g a in edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev!“ Tudi občinstvo v dvorani je klicalo: .„(Živela sloga!“ Jukič je imejl v /gumbnici r-deč nagel!, Naerikjrat se je v ‘Jukiča zakadil piaznik in ga hotel s silo zopet odvesti iz dvorane. Zagovorniki in vse občinstvo je jelo protestirati, češ, da mora biti J|uk;iÖ navzoč, ko se ima izreči obsodba, V tern trenutku je prišel V dvorano predsednik Wendle'r. Obveščen, za kaj se gre, je vprašal Jukiča, če hoče biti miren. Na Jukičevo pritrdilo je predsednik odredil, da se ga naj pusti v dvorani. Nato je vstopil v dvorano sodni senat, oblečen v črno — znamenje, da bo izrečena smiliva obsoaba,. Predsednik Wendier je prečital obsodbo, s katero se obtoženci proglašajo za krive in se' jih obsoja in sicer: Dan obsodbe. 1. Prvoobtoženca pravnika Luko) JujkiČa na smrt na vešalih, 2. Gjura Cvijiča, Avgusta Cesa,reca, Dragotina Bubliöa, Frana Ndidharđta in Kamila Horvatfna. v petletno težko ječo. 3* Romana Horvata na, šestletno težko ječo in 4. Josipa ŠariniČa v šestmesečno težko ječo. Obtoženci Vladimir Badalič. Dušan Narančič, Vatroslav Dolenec'in Stjepan Galogaža se oproščajo. Pzgnani 'bodo pa za. pet let iz Zagreba. Jukič je smrtno obsodbo poslušal do cela mirno, brez vsakega sledu kakšne razburjenosti. Mirno je zrl predsedniku v obraz in sledil njegovim izvajar njem. Ko je predsednik med drugim v razlogih omenjal, da, so dali obtoženci povod za, atentat, je Jukič zaklical: „Ne, marveč Čuvaj je dal povod!“ Ko je predsednik nadalje omenjal, da. so obtoženci govorili, da, % treba Ouvaja, ubiti, je Jukič zopet zapdicaä: „(Da, treba ie ubiti Čuvaja!" Predsednik: Atentatorju Jukiču so pomagali še tudi obtoženci. Jukič: Nihče mi ni pomagal, vse sem .izvršil le sam- Ko je predsednik končno izjavil, da je Jukič obsojen na smrt na vešalih, je Jukič zaklical: Čuvaja iva vešala! Sodba se v razlogih popolnoma naslanja na ob- da je razvidno, da so se pri redakciji knjige upoštevale vse želje, ki so jih Čč. gg. dušni pastirji že večkrat izrazili na pastoralnih konferencah, Ježfk.u se je posvetila posebna skrb in pokornost, kar je stalo mnogo Časa in truda in zato je upati, da bode knjiga u,gajafta 'tudi v tem oziru, Cö. gg. dušni pastirji bodo gotovo z veseljem segli po no vin perikopejh, ko se bodo razposlale naročevalne pole. Iz šolske službe. N,at petrazredni mešani šoli v Radgoni okolica (1. plačilni razred) -se odda služba učitelja. Prošnje do dne 20, t. m, na krajni šolski svet. Iz sodne službe. 'Olici j al okrožnejga sodišča v Celju Anton Spende je imenovan /višjim oficijalcm pri okrajni sodniji v Litiji, Iz učiteljske službe. Na. petrazredni ljudski-šo-li na Črešnjevcu, ! (drugi plačilni razred, slovenski učni jezi k), je razpisano 'učno mesto. Prošnje je vložiti dd dne 15, septembra,. — Na dvorazrednici v; Letušu (tretji plačilni razred), je oddati mesto nadučitelja, na trirazrednici v Pristovi (tretji plačilni ‘razred) mesto učttelja ali-učiteljiee, na, trirazrednici v Doliu (tretji plačilni hatred) služba učitelja. Prošnje do 10. septembra. — Na petrazrednici v Studencih pri Mas riborui (prvi plačilni razred) se odda mesto učitelja. Prošnje do 1. sept. Od južne železnice. Sprejeti so v službo uradniški .aspiranti:, Martin Križan, Franc Pagon in K. Šubic. Prestavljeni so: GergiČ Josip, pristav, iz Opčine v Št, Peter na, Krasu; Karol Hanselitsch, po-stajenačelnilc, iz Hoč v Beljak; Jeras ! Ernest, ad-junkt, iz Trbovelj kolt' postajenačelnifc v Hoče; Ivan Zorko, provizorični pristav, iz Sevnice v Trbovjlije; Rudolf Mejak, aspirant iz Zia,loga v Trbovlje ; Leop. Kuccma, pristav, iz Donavical v Celje; Franc Žekar, aspirant, iz Borovnice v Račje; Albert Deutschman, provizorični pristav, iz Poljčan v Toblach. — Umiri je Ivan Perk, adjunkt v Celju. Jules Massenet f. V Parizu je naglom a umrl sloveči francoski operni skladatelj (Inles Massenet. Njegove opere: Manon, Cid, Werther in druge so prestavljene v vse večje jezike in se jih predstavlja na vseh večjih odrih. Majssenet je stal v 80, letu, toda bil je duševno čil in mižali, še vi zadnjem času je dovršil opero „Kleopatra.“ „Viribus un iti s.44 Poskušnje s stroji ladije „Vi-ribus iinitis.“ so bile dne 12. t. hl. dovršene, na kar je zapustila ladija v torek ob 8. dri zjutraj Itili jed el-nico Sv. Marka in odplula v Pujj. Tam spravijo la- dì, n .7 Hnl, Srt Srt f 4 . tožnico. o v dok, jo še preiščejo in očistijo, na kar prične poskusne ‘vožnje, -Upajo, da bo ladija meseca septembra izročepa mornarični upravi in bo uvrščena v eskadro. Ladiji bo med poskusnimi vožnjami poveljeval linijski kapitan Anton Wklenik. Posaoka, všteviši podčastnike, bo štela 1070 mož, Razporoke v Evropi. Po najhove|ših statističnih podatkih to številu raipporok v Evropi je v Švici največ razporok. Na vsakih 100.000 prebivalcev pride letno nič manj kakor 43 razporok. Slede! pote,m po vrsti: Franciju s 33 razporokami na vsakih 100.000 Med čitanjem razlogov je Jukič zaklical: Vse prebivalcev, Danska, s 27, Pruska z 21, Anglija s 17„ k,J -------------i* ------------------- N(>rveška s 15, Holandska in Belgija s 14, Bavarska s lo, Švedska s 10, Avstrija s 8 in Finska s 6 raz-po ruka mi. V Švici je pri ženitvi veliko, v)eč sitnih o-kolnosti, kakor pri raizporokji, ki se s primeroma rCs majhnimi stroški hitro in lahko izvrši, V Švici stane raz,poroka povprečno 40 mark. Novi švicarski zar,on, ki postane letos pravomočen, pu š,e prinese mnogo več olajšav pri razporokah. ITb so sadovi brezver-stva! • ' ; ' Po surovostih in psovkah najlažje spoznaš liberalca, To smo imeli že večkrat priliko dokazati z raznimi neolikanimi nastopi liberalne „vzor-mjEadine“ in zopet se je dogodil-tak slučaj, ,,;i'Slovenee“ od dne 12. ‘t. m. piše: Včeraj zvpčer ob četrt na deveto uro so se pripeljali na litijoki kolodvor Iz orlovske slavnosti v St Juriju na Štajerskem člani odseka Šmartno pri Litiji. Cisto mirno in dostojno so izstopili iz voza in se uvrstili, da odkorakajo proti domu. V tem trenutku vlak odžvižga, ob enem pa se zasliši Jz nekega kupeja ne kričanje, a,mpa tobačno delavstvo krepkega in odličnega, zagovornika. : V nedeljo, 18. avgusta v Ljutomer, kjer obhaja »Okrajna posojilnica« 40ietnico svojega obstoja, gasilstvo pa dvajsetletnico. Predpoldan se vrše slavnostna zborovanja, popoldan ob 3. uri pa velika ljudska slavnost v Serše-nd/em logu. Slavnosti se udeleži več poslancev in mnogo društev. Somišljeniki! ,Pohitimo dne 18. t. m. v Ljutomer, da- počastimo {jubileje naših organizacij ! Štajersko* Maribor. V pondeljek ob 5. uri popoldne je par del. Anton Zavernik, tesarski pomočnik f pri Stavbi novega mosta v Mariboru, iz kakšnih 10 mejtrov vi-sočine na kamen in si je prebil gliajvo. 'Ziavprn^k je nezavesten obležal in rešjlni voz, pod vodstvom šel-zdravnika Urbačeka, ga je takoj no nesreči odpeljal v bolnišnico, kjer je nekaj ur pozneje vslpd zadoblje-ne. poškodbe umrl. Maribor. V nedeljo zvečer je nastal v Meljskem vrhu pri Mariboru med delavci prepir in tepež, pri katerem je Jakob Vogrin zidarskega (pomočnika M, Lukasa po celem životu zrezal z nožem, Itako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Vizrok tepeža je bil v prevelikih merah zavžiti alkohol. Seveda, saj je žalostna navada: kar se čez teden zasluži, se mora v nedeljo pognati po grlu. Maribor. Peter Jagečič, krojaški pomočnik v Mariboru, je Šel v nedeljo zvečer, po cesiti v Pobrežju domov. Med potjo ga je neki neznani fant baje kar brez vzroka napadel in z nožem v levo roko zdatno ranil. Jaigečič se je podal šam v mariborsko bolnišnico. Maribor. Jutri vi četrtek dn*e 15. t. m. se vrši na metstnem sejmišču zjutraj Ob pol osmi uri zrakoplovni polet. Maribor. (Afera Kohlberger.) Kakor smo svoje-časno poročali, so orožniki iaretirali Antona, Kohlber-gerja, posestnika v Kamniški gra.bg njegovo l ženo, njegovo rejenko Ano Kovač, ljubimko domobranskega vojaka Franca Rožiča, s katerim je imela več nezakonskih otrok, ter hlapca Vertiča, ker so bili osumljeni, da so zastrupili omenjenega vojaka). Preiskaiva pa ni mpgja dognati, da bi bili osumljeni posredni ali neposredni krivci ter so bili te dni vsi izpuščeni iz zaporov, ,0/sumljenci so se izgovarjati, dai je Rožič zavžival že prej strup z namenom, da bi se znebil vojaške službe, kar je najbrže tudi tokrat storil. Maribor. V pondeljek po noči Je nastal v Pobrežju pri Mariboru med hlapci ( posestnika Jožeta Nendì'a in posestnice Marije Refer tepež. Hlapec zaid-nje (imenovane posestnice Šober je v temi 'počakaj na hlapce Nendla, ko so ti prišli od večerje in je začel brez usmli jenja z ročico udrih!a/ti po njih, posebno po glavi 'Jožefa Frangeža, kateremu, je n,a giavi črepinjo prebil in se le-ta nezavesten zgrudil na tla,. Tudi še druga dva hlapca sta zadobila v,eč ali manj poškodb. Še le orožniki iz Studencev, 'katere so hitro poklicali na pomoč, ao naredili mir,. Jožefa Frangeža so po naročilu orožnikov prepeljali v bolnišnico, kjer pa je nekaj časa pozneje dmrl, ne da bi bil prišel' k zavesti. Zločinca so odgnali v! zapor. Sv. (Lovrenc nad Mariborom. (Volitve!.) Pil' občinskih volitvah v Recenjaku-Kreceaibah je dne 8. t. m. zmagala slovenska, kmečka; stranka, [Odborniki so : Šiker Štefan, Skerbinjek Marko,, 'Skerbjnjek 'Janez, Kozjek Leopold, Pavlič Mihael, fPeitler. Franc, Kaa-jak Anton 'in Schweiger Matevž. Namestniki so:! Kozjek Rudolf, Loschi)ig Avgust, Šušeij Franc in Sim. Jurčič. 'Sv. Lovrenc nalil Mariborom. Velikanski vspeh. Dne 17. januarja 1912 se je 12 slovenskih posestnikov in obrtnikov pritožilo na dežellni odbor proti nekaterim točkam tržko-občinskega proračuna 1 za lejto 1912 ter zahtevalo znižanje občinskih doklaO, ki so znašfale do sedaj 99%. Deželni odbor Je z odlokom z dne 18. julija 1912, Štev, 26.861, 29.964, izpodbijane točke sicer 'zagovarjal, a vendar pritožbi ustregel in občinske doklade znižal od 991% na 72%. Ribnica-Brezno. (Nesreča) na železnici.) Dne 6, avgusta ob 4, uri popoldne je na postaji Ribnica-Bre-zno Dialagalo več železniških delavcev, med temi tudi Ignacij Kotnik, deske na železniški voz. Ko so nameravali nek naložen vagon spraviti na; tehtnico, je prišel Kotnik med dva puhača, pri 'čemur mu je v-tisnilo oprsje. Pol ure pozneje je izdahnil. iZfapušča vdovo brez otrok. Vzrok nesreče vje baje, ker so 'delavce preveč preganjali k delu, S mar je ta pri Rimskih toplicah. Tukajšnje bralno društvo priredi v nedeljo dne 18. t. m. popoldne ob 5. uri veselico ' na vrtu gostilne Fr. Dernovšeka pri Sv. Marjeti. Vreme 'nas ne bo oviralo, ker imamo velik kozolec na razpolago. Prijatelji zabave, — pridite v obilnem Številu! Zreče. Vsled nepričakovanih ovir se za dne 18. t. m. določena tamburaška, veselica z gledališko predstavo preloži na prihodnjo nedeljo dne 25,. t. m. po večernicah. Solčava. Poročil se je pretečeno nedeljo gospod Anton Krolnik, c. kr. poštar v Šmarju, z gospodično Pavlino 'Germel, c. kr. poštno aspirantinjo / v Radmirju, iz vrle rodbine ' Sturmove v Solčavi. Pri, tej priliki se je nabralo m d zbranimi gosti za Slovensko Stražo 8.82 K. Mladima; poročencema želimo: Bilo srečno ! Št. Vid pri Ptuju. Ljudska veselica,, ki bi se i-mela vršiti v nedeljo, Ise je radi f slabega vremena prestavila na nedeljo dne 18. t. m., |Vspored ostane isti. tTo nedeljo se pa priredi veselica pri vsakem vremenu in sicer v slučaju slabega; vremena v prostorih: prvega 'nadstropja gostilne V. Pernat. Slovenci, pridite v obilnem številu, da. pokažemo tildi naše življenje ! ■ Vabi vas uljudno odbor. Runče pri Ormožu. Dne 8. t. m. je zgorelo posestniku Janežu Kumer ju v Runčah dvoje kletarskih poslopij in Skedenj. Zgorelo je veliko senik, slame in desek. Škoda, 5e velika ter le deloma krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano. Zavodna pri Šoštanju. Skrivajte vžigalice pred otroci! Štiriletna rejenka Ela Sterle pri zakonskih Dovnik se je 'dne 5. t. m. igrafO, z vžigalicami. Vrgla je gorečo vžigalico na tla in ker je ležailo okrog dosti 'slame, so bili v trenutku iši irje svinjski hlevi in drvarnica v plamenu. Dovnik r( bil zavarovan. Sv. Frančišek na Stražah. Ker se vrši v nedeljo dne 1. septembra na Greti mladinski shod, se pri nas isto nedeljo Slomšekovp, c