Številka 171 Izhaja ra&ki dan tudi ob nedeljah in praznikih eb 5., «b panedefjkih ob 9. zjutraj Posamične Številke »e prodajajo po 3 nvč. (6 utotink) v mnogih tcbakarnch v 'ir^tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, fcft. Petru, Sežani. Nabrežini. sv. Luciji, Tolminu, AjdovSčini. Postojni, Doinbergu, Solkanu itd. f ENE OGLASOV ee raCunajo po vrstah (Široke 73 mm, viBobe 2 7« mm); za trgovinske in obrtue oglase po 20 stoti nk ; za osmrtnice. scahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrBt 20 K, vsaka na-daljca -vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stvt. — Oglaae sprejema Inseratni oddelek uprave Edinoau". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". TRST, v nedeljo 23. junija 1907. Tečaj XXXII. Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moć' NiroSnlat znaša za leto 24 K. pni jeta 12 K. 3 mesec* «*» K - r» nurcčbe brez dopnolane narf>čnine, se upravo ne nrira, laračniia aa acisIjsSo udaije .Ediaosli' stane: Mloletio K 5-20. pol leta 2-60 V hi ciopisi n»»j po;iljajo na ure ;ni?tvo lista Nefranfcuvan * pistia «e ne sprejemajo lu rokopisi -e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav-> lista UREDNIŠTVO: al. ^ion^ Galattt 18. (Narodni dom». Izdajatelj in odgovorni nr<*dnis ŠTEFAN GODINA. Lastoiic konsorcM lista „Edino«". — Natisnila tiskarna konsorer* lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti st. IS. Po«tno-hraniJnični račun St. *41-652. ■ ■ TEU-FOB itev. 1167. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". IA V/M C V/CTOTI Manjka baje velika množina, vendar se zdi, IL.VUMVML VLOII. da niso vojaki ničesar odnesli. Izid občinskih volitev v 3. razreda PARIZ 23. Poveljnik 63. infant. brigade, v Puli general Turcas je v disciplinarni preiskavi. PARIZ 22. Vojnemu ministerstvu došle PULA 22. Danes so končale občinske vo- brzojavke generala Bailouda potrjujejo, daje iitve v III. volilnem razredu. Gospodarska punt 17. pešpolka popolnoma udušen. Upor-stranka je podlegla za 154 glasov. Italijan- niki so izročili patrone in puške. Puntarji s-ka stranka je dobila 2219 glasov, gospo- odidejo jutri zjutraj v Agde. turska pa 2065. — Sedaj vlada mir. j AGDE 22. Šest sto puntarjev 17. pes- Dogodki na južnem Fran polka se je danes predpoludne vrnilo v svoje coskem. vojainice Zaupnica zbornici. PARIZ 22. (Ob 1. in pol uri zjutraj.) Zbornica je razpravljala o interpelaciji glede dogodkov v Narboni ter je s 327 proti 223 glasovi vsprejela resolucijo predlagano od posl. Reinacha, ki pravi, da zbornica zaupa vladi, da bo ščitila zakone in mir dežele. Z juga. MONTPELLIER 22. [ob 11. in pol uri ponoči]. Mir je vzpostavljen. Bilo je aretova-nih mnogo oseb. Škof Montpellierski je izdal na prebivalstvo okrožnico, v kateri izraža nad dogodki svoje obžalovanje ter poživlja na mir. Škof dostavlja, da odpravi vlada zlorabe. — MONTPELLIER 22. Sinoči je pelo več inanil'estantov na Place de la Comedie himno Marculina Alberta, na to so žvižgali ter streljali z revolverji. Nekega manifestanta je orožnik s sabljo lahko ranil na roki. Ob 10 in pol uri so manifestantje razbili okna poštnega urada, policijskega in municipalnega poslopja. Dragonci in pehota so množico razgnali, ki se je ob različnih klicih razšla. MONTPELLIER 22. Prebivalci sosednih krajev so zaprli kolodvor, da bi preprečili odhod 142. pešpolka. General Bailloud je zahteval ojačenja. Sodišče je obsodilo včeraj iiretovane manifestante v različne kazni. S sosednih krajev poročajo o odhodu številnih čet. — BEZIERS 22. Vojaki so dvakrat streljali v ^rak. Odbor vinogradnikov je pozval vojake, ki sd prišli semkaj, in ki so ostali pred vojašnico, naj se podajo v vojašnico. Neki člen odbora vinogradnikov je prišel s po ročilom, da je Marcelin Albert aretovan ter je pozval vojake, naj se pogajajo z generalom Bailloudon, ako jim isti obljubi, da ne bodo kaznovani. Vojaki so se definitivno podali v vojašnico. NARBONNE 22. Kakor zatrjujejo na" podprefekturi, je bilo pri zadnjih nemirih ranjenih 61 vojakov, med temi 6 častnikov. Civilnih oseb je bilo ranjenih 21, med temi štieje težko. PARIZ 22. Na kolodvoru v Paulhanu imajo ujetega podprefekta okrožja Lodeve. Prišel je v Paulhan da se pogaja z vinogradniki, ki niso pustili naprej vojaškega vlaka. LODEVE 22. Vlak, ki je vozil vojake iz Lodeve v Beziers, so morali ustaviti, ker so bile odtrgane tračnice. 4000 kmetov je zadrževalo podprefekta, ne da bi mu bili storili kaj žalega. NARBONNE 22. Prodajalnice so danes odprte. V Montpellieru se ni predpoludne dogodilo nič posebnega. Neki oklic odbora vinogradnikov priporoča mir. NARBONNE 22. Pogreb štirih žrtev Ljndska šola v državnem zboru. (Dopis s Kranjskega.) Novoizvoljeni državni zbor se bo gotovo čestokrat bavil tudi s šolskimi vprašanji. Zato ne bo odveč, ako nekolikp analizu jemo govor, ki ga je imel poslanec Šuklje na koncu zasedanja prejšnjega državnega zbora. Dne 17. novembra m. 1. je govoril dvorni svetnik Šuklje tudi to-le: „Ne bojim se odkrito izgovoriti, da je sedan jaljudska šola draga, da pa ni dobra in ne izpolnjuje svojih namenov. Splošno smemo trditi: ljudska šola dandanes ne izobraža zadostno ne za srednje šole in tudi ne pripravlja dovolj za praktično življenje. Dovolite gospodje, da povem iz svojega učiteljskega delovanja kratko zgodbico. Poverili so mi bili nalogo, da predavam v prvem razredu zemljepisje. Takrat, pred približno 22 leti, smo pričeli še z matematično geografijo. Hotel sem navajati pouk na to, kar je že storila ljudska šola. In pričel sem izpraševati. Dobival sem glede najbolj priprostih stvari ali nikak, ali pa napačen odgovor.--— Potrebna je tu preosnova. Preosnovati se pa ljudska šola ne more centralistično, ker se mora prilagoditi miljeju, kateremu služi, potrebam posamičnih dežela; marveč se zamore preosnovati „le avtonomno, po deželni zakonodaji." No, g. svetnik, ta bi bila pa lepa ! Ste-li pomislili, kakšne bodo potem ljudske šole na Štajerskem in Koroškem ? ! Že sedanja šole na Koroškem je res prokletstvo za Slovence, kajti otroci se pač navzemljejo ultra-nemškega duha in zapomnijo par nemških besedi, druzega pa prav nič. Državni zakon, ki bi določil eksistenčni minimum za narodne manjšine, bi pri razširjenju deželne avtonomije ne zboljšal dosti razmer, na Štajerskem pa bi sigurno Še poslabšal položaj. Pa saj vemo, da se tudi dvorni svetniki večkrat motijo. Ni še dolgo, ko se je poslanec Suklje v kranjskem deželnem zboru uprl z vso odločnostjo učiteljski zahtevi po 2-mesečnih počitnicah in sedaj jih imajo že povsodi. Slovence reši le narodna avtonomija! Glede metodike je tudi znano, da je ljudska šola napravila od 1. 1869 velikanski napredek po načelih slavnega Komenskega in Diestervvega, med tem. ko se je srednješolska metoda le izboljšala. Dokaz temu je dejstvo, da se še sedaj zemljepisni pouk v 1. razredu srednjih šol pričenja z matematično geografijo in z neprebavljivimi definicijami brez nazornosti, namesto da bi se učni načrt naslanjal na ljudskošol-s k e g a. Velik del sedanje učne snovi spada v 4. in ne v prvo šolo. Tudi latinščina je pre-abstraktna za 10-letne učence, ako se pričenja učiti na podlagi grške zgodovine in mi- /adnjih dogodkov se je vršil včeraj ob 4. uri tologije. Pa tudi drugi predmeti se v nižjih ob veliki udeležbi mestnega prebivalstva in razredih poučujejo na jako težaven način sosednih vasi. Zastopane so bile vse oblast-nije. Pogreb se je izvršil mirno. Na grobeh je bilo 9 govorov. Po pogrebu se je množica mirno razšla. NARBONNE 22. Zvečer je bilo v mestu mirno. Kordon čet se je razšel. Od vlade imenovana municipalna delegacija je odstopila. PERPIGNAN 22. Zvečer je vladalo po mestu živahno gibanje. Ulice vodeče na prefekturo so bile zasedene od vojakov. — Na Dokaz temu so učne knjige, ki se le malo ločujejo od onih za višje razrede — namesto da bi bile približno tako sestavljene, kakor so one za meščanske šole, ki jih rabi mladina enake starosti. Mučno je že gledati na cesti prvošolca, ko večkrat komaj nese cel tovor knjig! Kdaj naj neki stlači to vsebino v svojo malo butico ?!! Ni čuda torej, da mladina trumoma beži iz srednjih šol, če tudi nam še povsodi manjka domače inteligence. V obče delajo sedaj mladini nižji razredi strehi prefekture so nastavljeni vojaki. Mno- gimnazije velike težave, realcem pa višji, žica, raz8rjena radi take uporabe čet. je kri- Usiljuje se nam torej misel, da bi bilo čala in žvižgala. še najbolje, če bi učenci obiskovali celih PERPIGNAN 22. Ob 11. uri po noči osem let ljudsko oziroma meščansko šolo je bilo mesto mirno, vzlic temu so ostali vo* in potem še le prestopili na srednjo šolo, ki jaki pod orožjem. Odbor v Baixasu v zaščito bi se za par razredov (letnikov) znižala, vinogradnikov je izdal oklic, v katerme se Potem še le bi bili učenci sposobni za obsojajo nasilstva ter se poživlja na mir. j eksaktno vedo, kakoršna se poučuje na sred-PARIZ 22. Kakor poročajo listi, je; njih šolah. Lažje bi tudi prevdarili, so li prišlo v minoli noči v Nimesu pred prefekturo in pred županstvom do hrupnih manifestacij vsled brzojavke iz Pariza, da je dobilo ministerstvo zaupnico. Na poslopju prefekture ni ostalo celo niti eno okno. — Več oseb je bilo ranjenih. Streljali so tudi z re-volveiji, vendar se zdi, da ni bil ranjen nihče. Upor čet. sposobni za gimnazijo ali realko. Šolali bi se na srednjih šolah le kakih 5 let. Podobno razmerje med meščansko in srednjo šolo obstoji že sedaj na Ogrskem. Taka preosnova bi morda bila tudi za nas dobra. Meščanske šole je zadnjič v Pragi priporočal cesar sam. V svojem govoru je dvorni svetnik tudi grajal jezikovne in računske učne vspehe nove šole. Najbrže mu ni znano, da je glavni • AGDE 22. Od 17. pešpolka manjka le namen jezikovnega pouka ljudske šole spisje,j en vojak. Vojaki izvršujejo predpisane posle ki je za življenje gotovo važnejše, nego su-: v redu. Vsi so oddali patrone v zaloge, hoparna slovnica. Ako zahteva srednja šola pri vsprejemu temeljito znanje slovnice in analize, potem nai ustanove povsodi take pripravljalne tečaje, kakoršne imajo že sedaj nekatere gimnazije. Stara šola je bila v večih mestih res neka pripravljalnica za srednje. Toda učna metoda je bila preveč mehanična, zato pa tudi vspehi le navidezni. Pri računstvu v nižjih razredih se je gonil največ j „Einmaleins", v višjih razredih pa regelde-: trija popolnoma mehanično. To so bile I „glavne rajtenge"4. In taka „rajtšula", v kateri je bilo edino učilo „štabrl", menda ni še vzor gosp. svetniku. — zato naj pa sedaj v državnem zboru kakor izkušen šolnik kaj boljšega nasvetuje in hvaležna mu bo domovina ! Šolobran. Na pragu III. „dume". Quidquid fit, necessario fit. Ko nam je pred nekoliko dnevi brzojav donesel vest o razpuščenju druge „dume", začele so mahom vse novine naglašati, da je ta korak bil že zdavnaj v tajnem programu ruske vlade in da se je čakalo le na priliko, da se uresniči zdavnaj že zamišljena nasilna sprememba v državnem organizmu. — To je res : vse novine, in sosebno ruski dnevniki, so že pred dolgim časom zatrjevali, da „dumi" ne bo dolgega živjjenja in vsled tega vest o razpustu „dume" ni napravila na nikogar drugega utiša, nego je ta, ki ga je na nas napravil dogodek, ki smo ga zdavnaj pričakovali. In ker je ta dogodek nastopil, treba ga raztolmačiti in analizirati glede vzrokov in posledic, ki utegnejo nastati: to zahteva ljudska narava. Glavni razlog razpuščenju „dume" leži — v tem so vsi neruski in posebno židovski dnevniki složni — v naravni antipatiji reakcijonarne vlade proti zastopstvu, ki je navstalo iz naroda in po volji naroda in ki predstavlja kakor takov princip napredka. — Drugi trdijo, da se je to zgodilo radi tega, ker vlada ni hotela dovoliti Poljakom koncesij, da se ne zameri nemški vladi, j Orugi zopet menijo, da je razpuščenje „dumeu odgovor ruske vlade na zaključke kongresa ruskih revolucionarnih socijalistov v Londonu itd. Dostojevski in drugi poznavalci ljudske narave so trdili, da je vsaki izliv človeške volje naravna posledica družbene dispozicije, ali z drugimi besedami: da se ne sme iskati razloga kakemu si bodi dogodku v volji posamične osebe, ampak razlogi so v življen-skih prilikah družbe. Če velja to za dejanja posamičnika, velja to tem več za dejanja vlade, ki se mora po svojemu položaju, odgovornosti in po svoji važnosti, ozirati tudi na take okolščine, ki jih posamičnik lahko prezira. In če to pravilo uporabimo v našem slučaju, pridemo do zaključka, da so vsi ti razlogi po malo vplivali na znani ukaz Nikolaja II; a razun teh je vplivalo še mnogo drugih. Onemu, ki hoče presoditi opravičenost razpuščenja „dume*1, je predvsem potrebno, da si je na jasnem glede sposobnosti iste. „Duma" je navstala na podlagi volilne pravice, ki je bila — da-si je temeljila na zastopanju interesov — vendar tako splošna, da so bili vsi družbini sloji po svoji sili in važnosti razmerno zastopani. Dokaz temu je veliko število socijalno-demokratskih in zastopnikov „trudovikov". Da je volilni zakon bil liberalen indase je tudi liberalno uporabljal, to nam dokazuje število revolucijonarnih zastopnikov (55) v dumi. V tem oziru je bil ruski parlament edini, ker nobena druga država ne bi trpela v državnem zastopstvu elementa, ki se po svojih težnjah in stremljenju protivi interesom države in stavlja v nevarnost obstanek njen. Vlada torej je postopala v tem oziru zelo 1 e a 1 n o in je pokazala mnogo dobre volje, da omogoči, da se bodo tudi širši sloji udeleževali na zakonodajstvu in nadziranju državne uprave. Volitev za „dumo" so se — kakor je znano — udeležile vse politične in ekonomične stranke in večina narodnih zastopnikov je nedvomno stopila v Favridsko palačo z najboljšimi nameni, da svojim sodelovanjem zboljša žalostne prilike Rusije. — Vprašanje je sedaj, ali so tem dobrim namera m o d g o v a r j a 1 e njihove silein zmožnosti? To vprašanje se mora zanikati. — Ena tretjina „dumskih" zastopnikov je bila sestavljena od kmetov in delavcev. — Kulturno obzorje ruskega kmeta in delavca se pred vsem ne more vsporejati z onim naših kmetov. Percentuala alfabetov v Rusiji je ob ogromnosti te države in njenega zanemarjenega stanja neznatna in večji del teh poslancev ni znal ne čitati ne pisati!! Naravno je, da pri tem niso imeli smisla za sedanje potrebe države. Kmet je znal, da njegova beda prihaja od „malozemlja" in je zahteval, da se v prvi vrsti uredi agrarno vprašanje, katero je za Rusijo morda bolj komplicirano ne^'6 za druge države. — Delavec je stavljal i*te zahteve, ki jih delavstvo tudi pri nas stavlja, ki pa se v ruski državi za sedaj nikakor t.« morejo izvesti, ker Rusija ni obrtna država. Zahtevali so, da se najprej ugodi njihovim potrebam. Ravno tako so postopaie več ali manje vse druge „dumske" stranke. Rezultat je bil ta, da je vsaka stranka v svojih „dumskih" sejah sestavljala zakonske načrte za ublaženje svojih potreb in da te načrte predlagala v sejah. „Dumske" stranke so iz svoje inicijative predložile 176 zakonskih načrtov, od katerih ni nobeden bil ne sprejet od „dume", ne sankcijoniran. — Ministerstvo je tudi predložilo lepo število — mislim 36 — načrtov in od teh je postal zakon le eden (zakon o ublaženju lakote). Razpravljanje o državnem proračunu je bilo, med drugim tudi odloženo. Te okolščine dokazujejo najbolje, da dober del zastopnikov pri vsej dobri volji ni imelo pravega pojma o najnujnejih potrebah države. Će so pa ti imeli vsaj dobro voljo, bili so drugi, ki je niso imeli. — Kakor sem že rekel, je bila revolucijonarna stranka v Rusiji zastopana po [55 poslancih. — Ze pred volitvami je navstal v tej stranki spor med njimi, ki so bili za to, da se pošlje zastopnike v „dumo", in njimi, ki so bili protiv-nega mnenja. Šlednji so trdili, da bi s tem. da se dajajo zastopati v dumi, indirektno pripoznali „dumo" kakor državni organ in bi s tem priznavali tudi oblast, ki je „dumo** ustanovila. Ti prigovori so po malo obmolknili in revolucijonarci so kompaktno stopili na volišče. Kaj je pa hotela v „dumi" stranka, ki ne pripoznava v državi avktoritete in ki stremi le za tem, da zruši vladajoči sistem in uvede republiko?! Ker je izključeno, da bi bili oni imeli namen podpirati kakor svetuj oče telo državno ekse-kutivo, mora se misliti, da so imeli druge razloge, med katerimi morda tudi tega, da zaprečijo ono, kar bi dobra volja ostalih mogla ustvarjati. — In kdor čita v ruskih novinah tiste utopistiške zakonske načrte o raznih svobodah tiska, združevanja in osebe, o amnestiji, si mora misliti, da jim je bilo to edina svrha in cilj. Imamo torej to pojavo: z ene strani parlament, ki nima ali noče imeti smisla za tekoče potrebe države, ki si prisvaja pravice državnih izvršilnih organov in prava krone, in kateri izgublja čas s pretresanjem brez-smiselnih zakonov a od druge strani ekseku-tivno vlast, katera vsled tega ne more zakonito delovati. To sovražno stališče med „dumo" in vlado je v prvi vrsti pripravilo razpuščenje, ker sta ti dve instituciji pokazali, da ne moreta paralelno in soglasno po zakonu delovati in je bilo razpuščenje „dume" od strani vlade dejanje državne samoohrane. Znamo pa tudi druge razloge, ki jih direktno zahteva ekzistencija države. — Duma ni n. pr. nikakor hotela vsprejeti zakon o političnih hudodelstvih in se je postavila na stališče, da politično umorstvo in grabež (politična eksekucija in eksproprijacija, kakor ju nazivljejo revolucij onarci) niata hudodelstvo in potemtakem tudi ne kažnjiva. Pri takih načelih ne more seveda nobena vlada simpatizirati s svojim svetovalnim organom. Zadnji udarec za dumo je bilo upra-šanje 55 revolucijonarcev. — Pred 15 dnevi je peterburško redarstvo izvedelo za neke člene tajnega društva „Bojevaja organizacija", katero organizira in izvaja politična umorstva in grabeže. — Redarstvo je napravilo preiskavo v stanovanju dumskega poslanca Ozola in je našlo 157 listin, iz katerih je izhajalo, da so poslanci Ozol, CereteUi (!), Ki-rijenko, Džaparidze in Anikin členi odbora te organizacije in da pripadajo istej vsi drugi revolucijonarni poslanci, da so omenjeni poslanci pripravljali splošno vstajo med kmetstvom in delavstvom in vojaštvom in zamislili zrušenje vladavine in uvedenje republike itd. Ko je Stolipin v predzadnji seji predložil dumi predlog, drž. pravdništva, da se rečeni poslanci izročijo oblasti in je razvil razloge, vstal je CereteUi in je izjavil, da ni potrebno izročati stvari imunitetni komisiji, češ, da so trditve dr. pravdništva resnične. Pri tem priznanju je razumljivo zakaj so se kadeti bili odcepih od levice in priključili k otkobristom. Pri vsem njihovem liberalizmu bili so jim menda revolucijonarci preveč radikalni ! Tako je bilo vedno : dokler je č-ovek vezan, mu je svoboda edina težnja in mibel ko pa je to svobodo dobil, je ne zna uživat *n ne ve, kaj bi ž njo. — Historija parlamentarizma dokazuje, da so v vseh deželah prvi parlamenti bili nesposobni za vsako delovanje. Ali, naravno, temu ni bila kriva vlada, ampak slaba orjentiranost in neume vanje poslencev pri nerednih, nenormalnih prilikah. Tudi v našem slučaju se ne more kriviti ruske vlade, da je prekršila temeljne zakone. Znani ukaz je bil naravna posledica dogodkov ; ruska vlada je bila prisiljena razpustiti dumo, to je bilo dejanje državne samoohrane. — Seveda ima tudi vlada svojo krivdo in v prvi vrsti to, da je dala Rusom konstitucijo v času, ko sta bila nered in metež največji. Od nove institucije, s katero se je premenil državni sistem, se ni moglo pričakovati, da sanira na enkrat nesrečne razmere, ki sta jih izzvala vstočna vojna in splošno nezadovoljstvo. Nered je moral postati le še večji, ker se nepismenega zemljedelca ne more pretvoriti na enkrat v rutmiranega parlamentarca in državnika. Dolžnost vlade bi torej bila v prvi vrsti, da uvede v državno življenje red in potem bi se bil mogel brez zadreg izpremeniti zistem. S tega stališča ie tudi zadnji ukaz opravičen, akoravno ni zakonit. Če prečitamo imena 55 revolucionarnih poslancev, obdol-ženili veleizdaje, opazimo takoj eno osobitost glede njihovih imen : imamo tu večjim delom imena kakor Ceretelli, Garitz, Lopašidze, La-paridze i. t. d., dočim so ruski priimki v manjšini. Če je potem dovoljen sklep, da so Rusi mirneje in razsodneje naravi, nego Armenci, Čerkesi in druge neke narodnosti, je umevno, da se vlast nadeja večega reda, ako skrči volilno pravico teh neruskih narodnosti. Seveda bodo trpeli pri tem tudi Poljaki, kateri so se v II. dumi bolj korektno obnašali. Koraki, ki jih hoče vlada s tem ukazom uvesti, niso pa nič novega in jih more vsaka država beležiti v svoji prošlosti. In tudi najnovejša velevlast, Japonska, katere naglega napredka naši slavofobi ne morejo dosti pre-hvaliti, preživela je od leta 1889, ko je car Mutsuhito dal svojemu narodu ustavo, mnogo neugodnih kriz. Njen prvi parlament je bil razpuščen, drugi in tretji tudi že po kratkem času. In predno je uredila svoje stanje, je imela v kratkem času že trinajst parlamentov in je spremenila 5 krat svojo ustavo. Notranji nemiri so bili v tem času tako narasli, da je vlada morala suspendirati zakon o svobodi govora in tiska. In vendar vse to ni škodovalo njenemu napredku. Te pojave so otroške bolezni v življenju države, katerim se ni možno izogniti, ki nehu-iejo sčasoma same po sebi. V tako kratkem; času in pri notranjem neredu si stranke v: Rusiji po večjem niso mogle postati svestei svoje naloge in privaditi se novemu redu;j konstitucija je delovala na njih kakor žganje j na prazen želodec. Treba jim dati časa, da si pridobijo izkušenj in spoznanja sile urejene države. Potem stopi Rusija sama od sebe v svetu na ono mesto, ki jej gre kakor največji predstaviteljici Slavja n s t v a. _ Državni zbor. Program staro-maloruskih poslancev. Lvovski „Haličanin4* je objavil program staro-maloruskih poslancev. V tem programu napovedujejo, da bodo zahtevali delitev Galicije v maloruski in poljski del s posebnima deželnima zboroma, deželnima odboroma in deželnima šolskima svetoma. Zavzemali se bodo tudi za narodno avtonomijo, ki daje vsakemu narodu pravico do svobodnega razvoj«. ki jači državo in jej podaja moč. Poganjali se bodo tudi za spremembo novega volilnegn reda, za odpravo kurij in za uvedbo splošne in enake volilne pravice tudi za deželni zbor. Energično bodo branili maloruske narodne ideale ter se bodo borili proti vsakemu, ki bi skušal dotakniti se maloruskega narodnega posestnega stanja. Spor med Madjari in Hrvati. Dunajski krogi o hrvatsko-madjarskem sporu. Kakor javljajo z Dunaja, spremljajo tamošnji politični krogi razvoj ogrsko-brvatskega spora živahnim interesom. Splošno se položaj Madjarov ne presojuje posebno povoljno. Madjari so šli v brezupno borbo proti zakonitim in opravičenim zahtevam Hrvatov. Dogodki na Ogrskem. Košutov brat odpotoval. Brat ministra za trgovino Ljudevit Teodor Košut je, kakor javljajo iz Budimpešte, definitivno odpotoval v Milan; vsled tega je jasno, da glasovi in kombinacije, da postane predsednik državnih železnic, niso imeli nikakega temelja. Tedenski pregled po domačem in tujem svetu. Avstro-Ogrsko. Občinske volitve v Puli in sicer za tretji razred so končale danes. O izidu poročamo na drugom mestu. — Nova državna zbornica je bila otvorjena miri oli ponedeljek. V sredo je pa bila zbornica slovesno otvorjena s prestolnim govorom. Prihodnja seja bo v torek na kateri se bo vršila volitev predsedništva. — Jugoslovanski poslanci so se razdelili v dva kluba : v „Jugoslovansko zvezo" in v „Slovenski klub". Prva obsega vse hrvatske poslance iz Dalmacije in Istre,, 2 slovenska narodno-napredna poslanca iz Štajerske, 1 s Kranjske, 1 z Go-^ riške, dr. Ploja in dr. Bjbara. Druga pa 10 poslancev S. L. JS. s Kranjskega, 2 z Gori-! škega in 4 s Štajerske. Koroški poslanec Grafenauer se ni še pridružil nobenemu klubu. — Deželni glavar kranjski Oton pl. Detela je pozvan v gospodsko zbornico. — Nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko se bodo nadaljevala dne 25. t. m. na Dunaju. — V načelstvo češkega kluba so bili izvoljeni poslanci Kramar, Herold, Stransky in Začek. — — Maloruski poslanci so si ustanovili svoj klub, ki šteje trideset poslancev. — Nemški konservativci so se združili v en klub s krščanskimi socijalci. Načelnikom kluba je izvoljen dr. Lueger. — Ogrska poslanska zbornica je v minolem tednu nadaljevala generalno debato o železniških predlogah. Govorilo je proti predlogi več hrvatskih poslancev. Na sejah je prišlo večkrat do ^'harnih prizorov. Spor med Ogrsko in Hrvatsko se je izlasti v zadnjih dneh zelo poostril. Vsi dosedanji poskusi, da bi prišlo do kakega kompromisa so bili brezvspešni. Hrvatje ostajajo na stališču, da mora na državnih železnicah na Hrvatskem biti uradni jezik le hrvatski. — Ministerski predsednik W e k e rl e, je bil v četrtek vsprejet na Dunaju od cesarja v avdijenci. Madjarski listi pišejo, daje prišlo do združitve med poslanci narodnosti in socijalno demokracijo. — 40-1 etnica smrti cesarja Maksimilijana. Dne 19. t. m. je minulo 40 let, kar je bil meksikanski cesar in bivši nadvojvoda Maksimilijan ustreljen v Queretaru. — Letina po avstro-ogrski monarhiji kaže splošno slabo. Sadja bo malo. Le vinska trta obeta po nekaterih krajih bogat pridelek. Srbija. — Srbija namerava reformirati svojo vojsko. Bolgarija. — Bolgarski knez Ferdinand se je te dni mudil v Bukarešti. Govori se, da je zaprosil roko princesinje Beatrice Saško-GotaŠke. sestre romunske prestolona-slednice, in da se namerava v drugič oženiti. — V sredo je v Sofiji pričela proti morilcu ministerskega predsednika Petkova in njegovim sokrivcem kazenska razprava. Romunska. — Romunska zbornica je bila dne 20. t. m. otvorjena s prestolnim govorom. Zbornica se je sestala na kratko izredno zasedanje. Rusija. — Ruska duma je bila carjevim manifestom razpuščena. Proti socijalističnim poslancem je uvedeno kazensko postopanje, več poslancev je tudi že aretovanih. Nove volitve zr dumo se bodo vršile meseca septembra, duma bo pa sklicana 3. novembra t. 1. — Bivša duma je živela le 103 dni in je v tem času imela 53 sej. — Obenem je izdan nov Molilni zakon. Po tem zakonu bo imela duma 442 poslancev. — Vsled razpusta dume se je odgodil tudi državni svet. —; Doslej je v Rusiji mir, Ie med vojaki se je v; nekaterih krajih pojavilo puntarsko gibanje.' — V gubernijah ob Volgi je prišlo do večih agrarnih nemirov. Francija. — Na južnem Francoskem sej radi vinogradarske krize položaj čim dalje bolj poostrnje. V mestih Montpeliier, Narbone., Beziers in Perpignan je prišlo do velikih demonstracij, tako da je moralo poseči vmes tudi vojaštvo, več oseb je bilo ubitih, mnogo, pa ranjenih. Desertiralo je tudi 300 infantu- j ristov. Ministerski predsednik Cleuienceau je: v zbornici izjavil, da izda vlada stroge od-j redbe, da vduši punt. — Med Francosko in j Špansko se je sklenila n » a |»r»go;lb:t. Italija. — Italijanski ».>ka«ira. se-toječa iz 11 vojnih ladij je 19. t. m. dospela v Solun. Španska. — Španski kralj in kraljica nameravata to poletje obiskati avstrijskega cesarja v Išlu. Danska. — Danski kralj in kraljica, ki sta obiskala angležki dvor in francoskega predsednika, sta se zopet povrnila v Kodanj. Japonska. — Dva japonska križarja sta z Angleške odplula v Kiel. Dnevne vesti. Srditeži na tržaškem magistratu. Prejeli smo: Danes, v soboto ob 10. uri predpoludne me je dolžnost zvala v oddelek za vojaške stvari na tržaškem magistratu radi nabora. Najprej sem pokazal poslujočemu uradniku pozivnico. Na vprašanje uradnika sem odgovoril slovenski, da ne umejem italijansko. To pa je razjarilo uradnika, da je začel rohneti na-me, češ, da tu je italijanska občina! Nekdaj da se je pač govorilo slovenski, a sedaj ne več! Apostro-firal me je zopet: Ali hočete govoriti italijanski ?! Jaz pa odločno : ne! Nato pa me je zagnal iz sobe prav po — neevropejski! Fletne razmere so res na tem našem magistratu 1 In da se kaj tacega godi tudi na oddelku za vojaške stvari, to je nezaslišano. Ta oddelek posluje vendar v imenu vojske, v imenu države. Ljudje, ki zahajajo, oziroma, ki so zvani tjakaj, ne zahajajo kakor tržaški Italijani, ampak kakor avstrijski državljani, ki so siljeni vršiti najtežjo vseh državljanskih dolžnosti ! Vspričo tega moramo zopet vprašati državne in posebej še vojaške oblasti, koliko1 časa bodo še trpele, da bodo srditeži na magi-j stratu tako rekoč v njih, naših oblastijimenu insultirali državljane in žalili njihovo narodnost ?! Ce že srditeži nočejo, ali ne znajo občevati z vojaškimi obvezanci kakor se spodobi v moderni in civilizirani držaji pa naj jim državna oblast odvzame še te posle, la spadajo v takozvani prenešeni delokrog. Učenjak „Piccolo" in njegovi čitatelji. Naš židič ni nikdar v zadregi za gradivo ; sosednje kraljestvo mu nudi vedno dovolj pikantnih novic. V zadnjem času razblinja zopet znano afero ex-ministra Nunzio Nasi. V večernem izdanju zadnjega torka ima uprav fantastično poročilo o begih, potovanjih in utočiščih svojega junaka in njegovih prijateljev. Pri tem pa je imel „Piccolo" smolo, da je pokazal vse svoje temeljito zemljepisno — neznanje. Pripoveduje namreč po „Giornale d' Italia" da je neki Lombardo odšel 22. sušca 1904 iz Napoti in prišel čez Kormin v Avstrijo ter da je s svojim tovarišem Natoli z najhitrejšimi vlaki prepotoval Bosno in Hercegovino hoteč zbežati v Beligrad. Dragi „Piccolo", kupi si za 80 stotink „Oesterr. Kurrsbuch", (ali pa si izposodi v kavarni) ter poglej zemljevid, pridjan tej knjigi! Tam boš videl, da čez Bosno in Hercegovino v smeri Kormin Beligrad sploh ne voz nobena železnica. Do srbske meje vodita le dve mali progi od Megjegje (vzhodno Sarajeva) do Vadišta in Uvca, a od teh dveh krajev, ki sta pa nekoliko oddaljena od srbske meje, pa po Srbiji sploh ni železnice! Kodi torej vozijo, o dragi „Pic-colo", tvoji "piu rapidi treni" čez Bosno v Srbijo, to razlagaj le nadalje tvojim, dve-tisočletne kulture sitim čitateljem! Nam je to v zabavo in korist, ker nam ni treba čitati humorističnih listov, če pogledamo tu in tam v tvoje predale. Dva ministra — Sokola. Prvikrat je letošnje leto slavil viteški češki Sokol zmago v mednarodni tekmi pri olimpijskih igrah, prvikrat sta poklicana v ministerstvo dva Čeha — Sokola. Pač se je malo kateri, ko je čital, da sta imenovana dr. Pacak in dr. Fort ministroma, spomnil na ta dva sokolska delavca, ki sta še na IV. vsesokolskem zletu v zlati Pragi korakala v reprezentančni četi praškega Sokola. Obadva sta bila marljiva in zvesta sokolska delavca, dr. Pacak celo večletni starosta društva na Kutni gori. V največe zadoščenje Sokolstvu bi bilo, ako bi ta dva Sokola-ministra tudi na novem častnem mestu sokolsko zastopala svoj vitežki narod in ne pozabila pri tem ostalih bratov Slovanov. Wir miissen siegen in Osar tutto! „Wir miissen siegen !u je vskliknil že opetovano „Polaer Tagblatt", Rečeni puljski list je namreč izražal le svoje uverjenje, da na občinskih volitvah v Puli mora zmagati gospodarska, antikamoristična stranka. Na ta „moramo" se kaj rad sklicuje „Piccolo" meneč, da je s tem že dokazal nasilnost gospodarske stranke. Kakov solizem, kakovo hinavstvo! Saj je vendar jasno, da s tem se ni pozivalo na kako nasilje ali volilna slepar-stva, marveč je umeti ravno nasprotno: v tem vskliku je izraženo le prepričanje, da je večina volilcev po svojem mišljenju proti kamori in da zato mora gospodarska stranka zmagati! Nu, ker so signori, ki jim je bila vest doslej precej na debelo otesana, postali kar h k ratu tako tankovestni, da moralizujejo že radi parole „mi moramo zmagati", ne bo škodilo, ako osvežimo neke reminiscence in jim pokličemo v spomin neko drugo parolo za postopanje o volitvah. Signori naj nam malce odgovore, kdo in kje je izdal parolo „Osar tutto — porabljajte vsako sredstvo!! To, to je bil poziv naravnost na nemoralna dejanja, na nasilja, na volilna sleparstva! A ta parola se je bila izdala na javnem shodu italijanskega političnega društva za Istro!! Zakaj se „Piccolo" in družba niso škandalizirali tedaj ? ! ! Veselili so se in ploskali z vsemi rokami. Ce torej moralizujejo sedaj radi klica, ki se z onim osar tutto glede nemoralnosti niti primerjati ne da — je to le najgnusneje farizejstvo in hinavstvo po izgledu tistega tatu, ki je bežal in kričal: „Primite ga !" In v zgodovini naših volilnih bojev je zabeleženo na večno sramoto italijanske stranke, da se je vedno „vestno" ravnala po tej izdani paroli. Vedno in še posebno na — sedanjih občinskih volitvah v Puli ! Signori torej naj ne tirajo svoje brez-obraznosti tako daleč, da moralizujejo, marveč naj se sramujejo, ker pokriti so s politično sramoto gori čez glavo. Za srednje šole in vseučilišče sta odposlali peticijo zbornici poslancev županstvi v Na brezini in Slivnem. Imenovanja v poštni stroki. Poštni oficijali Ferdinand Scarpa, Josip Bohus, Peter Kobau, Kočijan Happacher in Adalbert Schiffrer so imenovani poštnimi višimi oficijali. Vpisovanje v državno deško in dekliško ljudsko Šolo na trgu Lipsia se prične dne 24. in bo trajalo do 27. t. m. vsaki dan od 11. do 12. ure dopoludne. Potrebni so ti-le dokumenti: krstni list, spričevalo o stavljenju kožic in spričevalo o zdravju oči. Prizivna komisija za osebno doho-darino za Trst in okolico. {Dne 20. t. m. zaključilo se je pod predsedstvom finančnega ravnatelja glavno zasedanje prizivne komisije za osebno dohodarino za Trst in okolico. Na zaključku seje se je predsednik zahvalil členom komisije za njih vspešno delovanje, na kar je gospod dr. Evgenij Morpurgo z zadoščenjem omenjal prijaznost predsednika in finančnih uradnikov, udeležujočih se sej. kakor tudi popolno sporazumljenje, ki je vladalo na komisijskih razpravah. Mestni svet tržaški bo imel jutri v ponedeljek, dne 24. junija ob 7. uri zvečer javno sejo. Vpisovanje novih učencev in učenk v c. kr. državno ljudsko šolo v ulici Fontana se bo vršilo iutri 24. t. m v torek 25., sredo 26., četrtek 27. in petek 28. t. m. od 2. do 3. ure popoludne v šolskem poslopju. Naša narodna dolžnost je. da prihodnjo soboto, dne 30. t. m. gremo v velikem številu na veselico pevskega društva ..Kolo". V „Narodnem domu*' v Barkovljah, na sami obali naše divne Adrije, bo to narodno društvo slavilo sedmo obletnico razvitja društvene zastave. Z mnogoštevilno vdeležho pripomoremo temu društvu, da se zopet dvigne ter da ostane še nadalje eno najžila-vejih členov naše narodne organizacije. Mi vemo, da ima ,.KoIo" mnogo prijateljev. Saj je naše ljudstvo dokazalo to ob raznih prilikah. Posebno pa si je bilo društvo „Kolo" opomoglo s slavnostjo razvitja zastave. Prebitek te velike slavnosti je društvo vporabljalo celih šest let. Ker pa treba prikrivati vsako leto precejšnji primanjkljaj, je „Kolo" izcrpilo vse preostanke. Upamo, da naše dobro narodno ljudstvo zopet enkrat pokaže, da ve ceniti zasluge, ki jih ima to društvo na kulturnem in narodnem polju ter da tržaški Slovani ne dopuste, da bi to čilo društvo jelo hirati ! Velevažno za slovenska in slovan ska društva Trsta in okolice. Uvidevši. da niti mi tržaški Slovani nimamo popolnega imenika vseh naših društev, družeb in kor-poracij, so sklenili nekaterniki izdati že v tem letu popoln imenik vseh tu obstoječih slovanskih društev. V ta namen se te dni razpošlje društvom poziv, v katerem naj izpolnijo (in čim prej vrnejo) sledeče rubrike: 1. Ime in sedež društva. 2. Leto ustanovitve. 3. Namen društva. 4. Denarni promet za leto 1906. 5. Skupno premoženje. 6. Število vseh členov. Ona društva ali sploh udruženja, ki bi slučajno ne prejela okrožnice, naj blagovole odgovoriti na zgornja vprašanja, ali vsaj na vprašanja, ki se tičejo dotičnega društva. Sme se dostaviti tudi drugih, za posamična udruženja važnih podatkov. Imena vseh naših narodnih društev, katerih je okolo 100, se izda v posebni brošuri. Da bo možno razdeliti in razposlati čim več brezplačnih iztisov, ali jih dati po zelo nizki ceni, so podpisani sklenili vsprejeti tudi oglase po sledečih cenah : izven imenika stane vsa stran K 20, pol strani K 10, Četrt strani K 5, osminka strani K 2.50. Za oglase v notranjem imeniku pa stane ena stran K 40, pol strani K 20, četrt K 10, osminka strani K 5. Oglase vsprejema g. Fran Kučinić, posestnik in lastnik lista „Tršćanski Llovd" ul. Eabio Severo 104. Podatke o društvih pa naj se pošilja na gosp. Frana Kravos „Trgovska obrtna zadruga" ul. S. Francesco št. 2. Ta brušura izide v 3 do 5000 izvodih in se razpošlje vsem slovanskim novinam društvom in korporacija n. Često se dogaja, da prihaja tujec v Trst in da kakor Siovan po rodu in mišljenju, vprašuje za število naših narodnih društev. Mi smo v takih slučajih v največji nepriliki, ker ne vemo odgovora, ali ako odgovarjamo, ne moremo navesti nič gotovega ! Ako torej mi sami ne vemo, koliko in kakošnjih društev da imamo v Trstu in okolici — kako naj bi to vedeli ostali naši bratje ? ! Da se torej odpravi ta pomanjkljivost in pa da pokažeme onim, ki še dandanes menijo, da nas je tu le malo in da nismo organizirani, hočemo žrtvovati truda in morda tudi denarja, da le izvršimo, kar je nujno potrebno. Oglasi se vsprejemajo le od slovanskih društev, trgovcev in obrtnikov. TRŽAŠKA MALA KEONI&A Kaj pravi mačeha ? Pod naslovom „Mačeha" smo predvčerajšnjim poročali o neki 6-letni deklici, ki so jo bili našli v Bri-ščekih. Poročali smo. kako je ta deklica pripovedovala o mačehi, od katere da je všla, ker je grdo ravnala ž njo. Dejala je, da je bila namenjena iti peš k očetu, ki da je na Sveti gori pri Gorici. Ni pa hotela nikakor povedati nikakega imena, niti svojega. No, dotična mačeha je šla predvčerajšnjim opo-ludne na policijo in je tam povedala, da je ona deklica njena pastorka Josipina I)eca-mussio. Povedala je, da ni nič res, da je ona grdo ravnala z deklico, kakor tudi da ni res, da je oče na Sveti gori, marveč dela v svobodni luki. Deklica da je pobegnila od doma še dne 31. maja t. 1. in da od tedaj niso ničesar vedeli o njej. Pobegnila da je pa zato, ker nikakor noče v šolo. Povedala je tudi, da je bila Josipina že pred letom enkrat pobegnila od doma, potem, ko je bila njo — mačeho — osleparila za nekaj denarja, ki jej ga je ona vsaki dan dajala, da plača meso, a ga je deklica jemala na upanje. Bo že, če ne vse, nekaj vendar res, kar pravi mačeha. Čudno je pa vendar to, da so mačeha in oče deklice od 31. maja pa do sedaj nista ni najmanje pobrinila, da bi zvedela, kam da je izginila Josipina ? ! Pomislite le to: Josipina je šla od doma dne 31. maja in še le dne 21. junija, torej tri tedne pozneje, sta potom časnikov zvedela, da se Josipina nahaja v Briščekih. Ves ta čas, cele tri tedne, sta pa živela popolnoma mirno in nista storila niti koraka, da bi kaj zvedela o njej. Prvi njiju korak, ko je deklica izginila od doma, bi bil moral biti vendar na policijo, kjer naj bi bila prijavila, da je deklica šla od doma, in kolikor možno opisala deklico in njeno obleko. Pravi oče, namreč človek, ki je vreden imena oče, in tudi mačeha, ki ima le količkaj človeškega čuta v sebi, bi gotovo ne bila čakala tri tedne, da niti ne tri dni, a oče, ki ljubi svojega otroka, pa naj bo ta otrok še tako razposojen, poreden in — Če hočete — tudi hudoben, bi ne bil čakal niti tri ure, da ne bi na vsaki način skušal izvedeti, kam da je izginil njegov otrok. In kdor stori drugače, ni vreden imena „oče" ! Poskus samomora ? Predvčerajšnjim popoludne je nekdo videl na nekem travniku blizu Skednja nekega ,starega človeka, ki se je, držeči v roki malo stekleničico, vedel jako čudno. Dotičnik, ki je to videl, je obvestil o tem dva redarja v Skednju, ki sta šla takoj na označeno jima mesto. A ko sta prišla tja in ju je starec zagledal, je takoj nesel stekleničico k |ustom, da bi pil iž nje. Redarjema se je pa vendar posrečilo, da sta mu iztrgala iz rok stekleničico, ki je bila polna karbolne kisline. Zatem sta odvedla starca na ondotno redarstveno stražnico, kjer je povedal, da je 62-letni Karol Z., stanujoči v zagati della Marinella. Mož je bil pa grozno pijan. S koleseljnom so ga odvedli v mestno bolnišnico, kjer so ga zaprli v opazovalnico za umobolne. Tatovi v javnih kopališčih. Že večkrat smo poročali, da je temu ali onemu, ki se je bil šel kopat, bilo v kopališču kaj ukradeno. A velika večina njih, ki so bili v kopališčih okradeni, ni tatvine niti prijavila policiji. Vsled teh vednih tatvin so redarji službujoči pri javnih ^kopališčih posvečali posebno pažnjo v to, da bi prišli na sled tatovom. tIn včeraj se je nekemu redarju posrečilo, da je zasačil trojico tatov v osebah 13-letnega Andreja J}., 11-letnega Antona S. in II-letnega Friderika del P. — Ti trije smrkovci so nasilnim načinom odprli neko kabino v nekem kopališču, preiskali obleko, ki jo je bil pustil tam dotičnik, ki se je mej tem kopal, in vzeli iz žepa hlač mošnjiček, v katerem je bilo pa le 50 stotink drobiža. Te tri — tatove so seveda izročili njih stališem (?), da jih oni kaznujejo in popravijo. Nesrečni tat je kočijaž Valerij C. Včeraj v jutro ob 4. uri in pol je brskal po žepih nekega Frana Heidena, ki je spal na neki klopi v ulici deli' Acquedotto. Pri tem ga je pa zasačil redar in ga od vedel na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga aretovali. Voz apna. 21-letni voznik Anton L., stanujoči na Vrdeli, je bil predvčerajšnjim opoludne aretovan na trgu pri rudečem mostu. Aretovan je bil pa na zahtevo inženirja Ivana Pukalovića, ker je dne 17. t. m. pri gradnji neke hiše ukral cel voz apna. Mizarjeva ura. 35-letni mizar Josip Candido, ki stanuje v ulici Giuliani št. 29 in dela pri mizarskem mojstru Del Paus v ulici Media št. 20, je prijavil predvčerajšnjim popoludne na policiji, da mu je neznan tat v delavnici ukral zlato uro, vredno 100 kron. Tatvina je bila izvršena mej opoldanskim počitkom. On je bil namreč pustil uro v delavnici, a ko 6e je vrnil, jo ni našel več. Loterijske številke izžrebane dne 22. junija t. 1.: Trst 8 74 40 39 64. — Line 21 9 62 15 53. Smeinica. Na sodišču. Sodnik: „Torej vi ste to žensko oklofntali in jo ozmerjali in vsled tega: ali 30 kron globe, ali pa 3 dni zapora!" = Toženec: „Gospod sodnik, dajte mi raje 30 kron!" Koledar In vreme. — Danes: Alban, muče- j nec; Gostimir; Dragija. — Jutri: Rojstvo Ivana K rstnika ; Janislav; Emina. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 29-5® Celzius. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. „Tržaško podporno in bralno društvo" ul. Stadion št. 19 bo praznovalo v nedeljo dne 11. avgusta t. 1. obletnico razvitja društvene zastave pri sv. Ivanu na vrtu „Narodnega doma". Toliko na znanje bratskim društvom. Pevsko društvo „Slovanska Straža" v Gropadi vabi na svojo prvo vrtno veselico s petjem, godbo, igro in plesom, ki jo priredi danes v nedeljo, dne 23. junija na zasebnem dvorišču gospoda Antona Vidav v Gropadi. Na programu je 11. pevskih oziroma glasbenih toček ; a kakor 12. točka je burka v l. dejanju: „Bratranec". Na veselici sodelujejo bratska pevska društva „Lipa" iz Bazovice, „Mladina1* iz sv. Ivana, „Slovan" iz Padrič, diletantje „Čitalnice" od sv. Jakoba in godba iz sv. Ivana. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina k veselici 50 stot., sedeži 30 st. Vsak plesni komad stane 20 st. Rojaki iz mesta in okolice! Vrli zvesto-na-rodni Gropajci so ustvarili nov čvrst člen v verigi naše narodne organizacije. Izrecimo jim priznanje in dajmo jim vspodbuje z innogošlevilno udeležbo ! Tombola v sv Križu. Zavarovalnica za govejo živino v sv. Križu tržaškem priredi dne 4. avgusta javno tombolo, na kar opozarjamo vsa bližnja bratska društva s prošnjo, da ne bi tega dne priredila svojih veselic. Tržaška podružnica „Slov. planin, društva" priredi dne 29. in 30. junija planinski izlet na Črno prst (1845 m) in k izvirku Savice. Vspored: Odhod iz Trsta v soboto dne 29. jurija z vlakom drž. železnice ob 5. uri pop, do Hudejužine. Prenočevanje. Rano zjutraj na Črno prst. Odhod na Orožnovo kočo in potem k izvirku Savice. Pvrat v Trst zvečer iz Bohinjske Bistrice. Radi prenočišča se je priglasiti na tržaško podružnico „Slov. planinskega društva", ulica Chiozza 8. najkasneje do dne 25. junija. Prepozno došlih priglasov se ne vsprejema. NB. V slučaju slabega vremena izlet odpade. Zahvala. Odbor pev. dr. „Ilirija" se tem potom najsrčneje zahvaljuje na obisku povodom njega veselice dne 9. junija od strani slav. pevskih društev „Slave" iz sv. M. M. sp. „Lipe" iz Bazovice, „Čitalnice" od sv. Jakoba, oddelku „Zvonimira" in pevskega društva „Kolo", nadalje srčna hvala slav. rojanski Čitalnici za uprizoritev igre ter tamburuškemu zboru pev. društva „ Kolo". Ob tej priliki so darovali oziroma preplačali vstopnino sledeči gg. Babič Josip 3 K, Stoj-kovič Jakob, Lubič J., Može P., Stupar A., po 1 K. Rapotec G., Novak M., Škrl, Babič A., Raš, Peket J., Slavič po 50 st., Babič 40 st., predsednik Velesile 30 st., N. N. 20 st. Za zastavo pev. društva „Ilirija" so darovali sledeči gg.: Furlan J. Stramščak L. po 10 K, gospica Gabrijela Rapotec 2 K, Fr. Žega 2 K, Anton Babič I., A. Babič II., Nabergoj M., Renko M., po 1 K. V gostilni konsumnega društva „Jadran" pri sv. Jakobu se je nabralo 2 K 40 st. Odbor pev. dr. „Ilirija" se zahvaljuje srčno vsem blagim darovateljem, ter želi obilo posnemovalcev. Ker razvije pev. društvo „Ilirija" dne 25. avgusta t. 1. svoj prapor, se obrača odbor do vseh radodarnih src in rodoljubov za pomoč. Vsak še tako majhen dar bo s hvaležnostjo vsprejet, a nova zastava v vrstah njenih starejših tovaršic pričala bo našim naslednikom o požrtvovalnosti in radodar-nosti našega ljudstva, kadar potreba kliče položiti dar za simbol naše slovenske domovine. Nadaljne darove vsprejema predsednik pevskega društva „Ilirija" pri sv. Jabobu, ul. Industria 634 pritličje. Pevsko društvo »Ilirija" priredi danes pevsko zbavo v prostorih kons. društva pri sv. Mar. Magd. zgornji štv. 58. po domače pri „Tirolcu". Prijatelji petja dobrodošli. Del. konsumno društvo pri sv. Jakobu v Trstu priredi dne 30. junija na lastnem vrtu ob obletnici pridobitve krčmarske koncesije koncert z godbo, petjem, šaljivo pošto in plesom. Iz prijaznosti bosta sodelovali obe pevski društvi svetojakobskega okrožja. Točna ura začetka se naznani zadnji dan. Vstopnina k veselici za osebo 20 st. Vstopnina in dohodek šaljive pošte je namenjen tamkajšnji novo ustanovljene podružnici družbe sv. Cirila in Metodija. Z o žirom na vzvišeni namen veselice je želeti obile udeležbe. ■o«* »ooooooe« mani fakturna trgovina • ta- in inozemskim moškim blagom. JOSIP SPEHAR Trat, ulioa S. OATEB1NA štev. 9 (bivši trg GadoU) ZALOGA Fl&zta - -Rosario it. 1 KATALOGI, NAČRTI IN PRORAČUNI NA ZAHTEVO. \ Manifakturna trgovina Arturo Modricky Trst, ulica Belvedere 32 Perkal od 20 kr. meter naprej ; zetir, rigadiu, francozki saten za obleke, batist, dvotkanina za žimnice, odeje, zavese, barvane, bele in zob-časte, na meter ali pripravljene, zagrinjala za okna, maje, srajce za moške in ženske, ovratnice, paai za moške in ženske, nogovice, korseti čipke in raznovrstne drobnarije. I Prilika. Drobnarije za darove in potne torbice po 70 kr., gld. 1-40 in 2 gld. Prodajalnica porcelana - - in steklenine K. RUPP. obleke (kostimi) angleške in francoske urejene po nj&oreiii dualstil ii mrilkil listi* ii vzorčil kakor tndi obleka za plese in poroke itd. se izdelujejo po meri. Zmerne cene. nI. Vinoenso Bellini 13, XI. nad. Bratje Sokoli! Vabimo vse brate Sokole, ki se y kroju udeleže V. vsesokol-skega zleta v Prago na pogovor, ki se bo vršil jutri v ponedeljek dne 24. t. m. ob 81/* uri zvečer v Sokolovi telovadnici. Ker se imamo dogovoriti jako važne stvari glede potovanja v Prago in skupnega nastopa v sprevodu v Pragi, je prisotnost vseh udeležnikov tega izleta v kroju neobhodno potrebna. Zajedno opozarjamo vse udeležnike zleta v Prago, da je dovoljeno na povratku vožnjo samo enkrat prekiniti, in to, kakor navadno, le za 24 ur. — Viak odide iz Ljubljane v četrtek dne 27. t. m. točno ob uri 6*48 zvečer, torej iz Trsta bi se morali odpeljati s poštnim vlakom ob 9 45 zjutraj (južni kolodvor). Oni pa, ki se mislijo pridružiti na Jesenicah, bi se morali odpeljati iz Trsta z brzovlakom ob 4*20 popoludne z državnega kolodvora. Ker nazaj ne bode vozil skupni posebni vlak, opozarjamo izletnike, da se za-morejo vrniti v teku 30. dni s poljubnim osebnim vlakom (brzovlaki izključeni), toda le po isti progi kakor tja, za druge proge bo ta listek neveljaven. Kdor namerava v Pragi ostati dalje časa, mu je priporočati, da si poskrbi privatno stanovanje, kjer bo stanoval ugodneje in ceneje nego v hotelu. Taka stanovanja bodo naznanjena na listkih na hišnih vratih. Izvrstno se stanuje v društvenem domu „Česky h o s p i C (II. Čelakovskeho sady) in v zavodu „F i n-gruv P e n s i o n" (II. Meslsky sad 1). Oba sta v bližini Franca Jožefa kolodvora. Sokole opozarjamo, da potujemo v civilni obleki. Šele v Pragi se preoblečemo v sokolski kroj, v katerem sme biti do vštetega torka 2. julija. Potem se mora zopet preobleči v civilno obleko. NB. Radi prekinjenja vožnje se naše društvo obrne do železniške direkcije s prošnjo da podaljša rok. Zletne legitimacije se bodo razpošiljale v torek. Nazdar! Trst, Trg Ponterosso štv. 7. A//////AA / A/,/. XV /-/ /; H Nobena poštena konkurenca ne more nadkriliti nizkih cen znane tovarne obuvala v ■ I ^ MODLING -u TRST, Corso št. 27. Delniška dražba s 102 podružnicami — 3000 delavcev — 2 lastni tovarni. V prodajainic: Struchel S jeritseh TRST, ulica Nuova (ogel S. Katarine) SE DOBE v VELIKI IZBERI fuStanji,flanele, volnena in svilena roba, nogovice, maje, ro kovice, kožu ho vina, pregrinjala, spodnja ženska krila, mali predmeti in razni najmoderneji liSpi. flntODio Alberti izdelovanje in barvanje kožnhovine Trat, ulica Ponziana 656 Prevzema naročbe in vsako popravljanje Hrani čez poletje vsako vrst kožuhovine. Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Na zahtevo prihaja tudi na dom. Čevlji za moške po gold. 3-25, 3*50, 4-75, 6r25, . pristni amerikanski gld. 7-50. Čevlji za ženske po gold. 3—, 3-25, 3-40, 4 26, 5'—, 5-50, 6 —, 7-50. Čevlji za otroke od gold. 1--naprej. Tovarna za oMrala jttSdting Corso 27 TAPECIRARSKA DELAVNICA M. GANABUTTO Trst, Piazza scuole israelitiche štev. 2. Prevzema vsakovrstne poprave in izdeluje N&JfinoJia dela po oenah brez konknrenoe Zobozdravnik dunajske poliklinike. izdiranje brez bolečin PLOMBIRANJE Umetni zobje po najnovejšem zistemu. CENE ZMERNE. Via Barriera vecchia štev. 33 t- TELETOM at crv. 1708 Pojdite vsi v trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ Piazza Bosario št. 5 (nasproti csrl?e sy. Petra) Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici, za otroke, ženske in moške. Sprejema naročbe po meri po takih cenah, da se ne boji tekmnovanja Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu v ulici Sanita štev. 2 ORDINUJE: vsak dan od 10.1/, do 12.»/, ure sjutraj in 4.—5. popol. (Dalje na 10. strani) .DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. DOBIVA SE V VSEH LEKARHAg- r evmatizmu In protizin TPlf nriklD rnniKIB V Trsta KafacU itHu, Ickanu „jflU JUtama fclhSahfe" pri * 1 Ll\UUrin uUUIn/l od lekarnarjev: SV. ttofcl in ]»$H» 6rtilU, MOTU IfCi', fm** 4. | Steklene* ataše K 1-4«. Iz Tnta ** — odrotilja —nje od A fMesie pw»ti pote peglali ptoa »atkapaa^oŽiljaCTi aaeaka 7 gjrakoj^t^o ®TEL BALKAS 70 *0b, eiettr. razsvetljava, Kft kopeli Cene zmerne. HOTEL BAJLKAJK ?m nami concesijoniraiii za70i za ffienje UNION Podjetnik OTTO H&FER Trst - ulica Fontanone št. 11 - Trst Obrniti se je tudi na rrircdiinico rifJGELSMIDT, ulica Sebastiano -- TELEFON št, 915 — PrcJrjž. BRNO (Moravska) Chechnergasse 3 A ^ ••. Vako-ivo »i i*>ii za ^išftn <■ - k-ilcor rib i nje podoi t in kralltij« (isrknov, ć.ićeuje obeu, nUinje in uimi-I j ■ rt.iot z oljem. niaArnje tapetar itd. — »o izvaja točno p« * • r.'- \i metodi. — i.nak& podjetja t KRNU. Dolgoletna prak«« i« rxlo zajamčeno tisi« in strari primorao dfelo. . i-"" Varoibe p« nsjnižjih cenah Razglednice s spomenikom pokojne cesarice Elizabete, katerega so odkrili danes na Dunaju, dobi se v dveh osnutkih v pro-dajalnici TRST, Via della Borsa št. 2. V gostilni „Al Bivio" -pri sv. Ivanu- ? bližini tramvajske postaje, vrši se Tsaico nedeljo ja praznil javen ples na prostem v prostranem senčnatem vrtu. — V salonu je na razpolago občinstva najmodernejši veliki Orkestron. — Izbrana vina ; DreherJ evo pivo I. vrste. — Točna postrežba. Za mnogobrojen obisk se priporoča lastnik Nazarij Grižon. G. Kehiayan TEST. Corso 23 Velika izbera zlatih in srebrnih ur, verižic prstanov in uhanov z dijamanti ali brez dijamantov, zapestnice itd, absolutno novi po najnižjih cenah v novi prodajalnici jVianol milo v dozah po K t'— in K 2 — JVeanol creme v škatljicah po K t-50 in K 3. jtiatiol mazilo v dozah po 50 stotink. MAKOL uevtralina, naj»«olj5e sredstvo proti luskinam in izpadanju las v st«kleni< ah po 1 krono. Dobi se v v*eh lekarnah, miro-dilnicah in parfimerijah. Kjer »e ne nahaja zaloga, direktno pri Centralni mirodilnici FB VITEK & Comp. Praga, Wassergasse št. 717 Zahtevajte samo prisne MANOL izJelke in .- Barriera ^er anifaktur-i ceni, naj prodajalnice a ši. 21. jraitd hotel „Union" v £jubljani. 3(omfori prve vrste. 100 sob Prodajalnica izgotov- W l^k m^i Prodajalnica i^gotov- : ljenih oblek : JLii ^/^ri : ljenih oblek : TRST — ulica Giosue Carducci štev. II : (ez nlica Torrente itev. 13) ■ Velikanska izbera izgotovljenih oblek za mcdke in dečke. NOVOST ! — Najnižje cene. — Vsakdo naj porabi to priliko ! — SOLIDNOST ! Pekarna in slaščičarna Alojz <«u i Trst. ulica della Caserma št. 17 ' __ PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh in pošilja na dom ob vsaki uri ; najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila in posloži v določenem času, restavracije, prostiine, krčme in kavarne. Cene pa dogovoru MATEJ ŽAGAR mizarska delalnioa Trsi, ulica ligo Foscolo štev. 3C IzrrSi vsako mizarsko delo, popolnoma urejra-spalne, zakonske in obedovalm« eobe v moderna itilu in priproste, po načrtu, kakor tudi kahinj pohištvo. — Ima vedno pripravljeno pohištvo Prejema naročbe vsakovrstn. mizarskega doi. in popravljanje pohištva. Delo fino in solidno. Cene zmern- w ravi ruski kaviar rttskf Čaj, Grške oljke, Jfove ruske sardine ter raznih tielikates, vdobi se najbolje in ceneje pri Franu Vertovec TRST? ulica Caserma štev. 14. (vogal u!ice Molin piccolo) OBLEKE tkanene za moške „ tkanene za dečke ,, ćrne (razne vrste) JOPIČI s pod vlak o . . HLAČE za delavce . . HLAČE tkanene . . gld. 6 — naprej : SRAJCE rlgatinaste.......... — 80 uapreJ ____bele .... 1*_ «•— VELIKA IZBERA OBLEK la otroke ! ! ! ! l — ,, 3*— „ SRAJCE (pristne Korinia) po?el>na vrsta zu 1.10 „ I delavce.......po gld. 120, 130, 140 gld. 2- - ,, KLOBUKI črni (p-istni Monza) po l oO, 1-60, 1-70, 1*80 in i.— VELIKA IZBERA vseh dragih potrebščin za moške: klobuki, kape, pletenine, nogovice, spodnje hlače, o f ratnik i. ovratnice, zapestnice, dežniki, robci itd. itd. Izvršuje se točno naročila za obleke po meri. Govori se slovensko. MIRODILNICA ANTON URSICH TRST — ulica Barriera vecchia 14 DELNIŠKR DRCJŽBR (5REINITZ Trst, piazza Carlo goldoni stev. Z Corso štev. 35 Zaloga traverz, železniških šin, potrebščin za stavbinstvo sploh in priprav za cestarska dela. — Orodja za vrtnarje, kamnoseke in zidarje. — Orodja in strojev za poljedelstvo. — Štrcalk za trte inv strojev za žveplanje trt. — Specijalitete za potiišno opravo od priproste do najfinejše kakovosti. — Vse po skrajno nizkih_ cenah. (fjifi ZALOGA: barv pripravljenih z oljem in v prahu, povlakov, čistila za pod in velika izbera izrezov (štampov) za slikarje Gostilna „Balkan" (bivša ,.ALLA GROTTA'4) TRST — ulica Tivarnella štev 5. (v bližini južnega kolodvora) Toči izvrstna vina: istrsko, dalmatinsko, istrski refošk in pristno vipavsko Kuhinja vedno dobro preskrbljena. Postrežba točna.---Cene zmerne Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST Prvi valjčni mlin (Zaloga moke L vrste.) Vinka Majdič-a gj = v KRANJU == Edino zastopstvo za Trst. okolico, Istro in Dalmacijo ALEKS. RUFNIK & O0. TRST — ulica Squero nuovo št. II. Govorite! Ne pišite več! Poslušajte! samo z govorečo ilustrovano ,Sonorina Fhonopostal-a f katera donese s pomočjo = glas odpošiljatelja na naslovljenca. ===== Zamore vsakdo občevati z oddaljeno osebo ustmeno, Cena aparata „pkonopostal" X 30, Cena govoreči dopisnici „Sonorina" 20 vinarjev. izključna prodaja za TRQT TRIPCTC fimPP ulica S. Oiovanni 18 Avstro-Ogrsko I ilQ I 9 I I1IK.O I t Ull lUt vo^al uliee Torreblanoa Pošilja povsod poštnine prosto proti poslanem plačilu. — — (Dovoljuje se Milml za posamezne dežele in mesta.) .... —..,.-...... ..,■„ TELEFOM itev. 1473 --- Pohištvo svetlo in temno, spalne In jedilne sobe. divani, obešala, pisalne mize, železne posteije. slike zrcala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, vi a Chiozza 8 (Rudeče table) VITTORiO BGPLICHER ^gr Najnižje cene. ie®" Ceno in pristno istrsko vino iz prve roke prodaja Sebastijan Luk trgovec v Kringi, poŠta Tinjan (Rntinjana) pri Pazinu v Istri. Vino pošilja v sodčekih od 56 litrov naprej proti gotovemu denarju rili proti poštnemu povzetju franko. Železniška postaja sv. Petfr v Šumi (S. Pietro in Selva). Na zahtevo pošilja tudi vzorce. f. pertote urar Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne are najboljših tovarn Najnovejše stenske are. Izbor ur za birmo in za darila. Popravlja po zelo nizkih cenah. PLANINA I. V nad jeclno uro dolgi in nad pol ure Široki dolini mej lepo obraščenim zelenim hribovjem (Lanski vrh, Ravnik, Haasberg, Počivalnik, Bukovec in Zagora) leži ob vznožji 872 m visoke Gromade na leta 1803 dodelani državni Tržaški cesti prijazen trg Planina, 178 hišnih številk in 1547 prebivalcev. Tu je leta 1826 ustanovljena ljudska šola. Zup na, leta 1771 sezidana cerkev je posvečena sv. Margareti ter ima že podružnice sv. Roka v Gorenji Planini, sv. Mihaela v .Jakovici, sv. Luke v Grčarevci, romarsko »ierkev Matere Božje na Planinski Gori, pred kacimi sto leti opuščeno, pa 1. 1885 na novo pozidano cerkev sv. Duha in kapele sv. Križa na pokopališči, sv. Antona v gradu Haasberg, sv. Križa v gozdu poleg graščine in Matere Božje v Jakovici. - - V prejšnjih časih je stala takraj pokopališča tudi cerkvica sv. Magdalene, onkraj Lipelj cerkvico sv. Jederti in na Gori pa kapela sv. Ane. Šolska in ob jednem župljanska občina (280 hiš. številk in 2397 prebivalcev*) obsega razen Gorenje in Dolenje Planine še nastopne vasi : Liplje (12 h. štv. in 51 prebivalcev), Ldze (53 h. štv. in 351 prebivalcev), Jakovica (19 h. štv. in 140 prebivalcev) in GrČM-evec (24 h. štv. in 203 prebivalcev). K politični občini — sedež v Planini — se pa prištevajo razen omenjenih krajev tudi Unec (97 h. štv. in 794 prebivalcev), Rakek (91 h. štv. 981 prebivalcev), Slivice (16 h. štv. in 129 prebivalcev) in Tvanje Selo (40 h. štv. in 358 preb;valcev). Planinski trg je bil v prejšnjih časih tudi sedež okrajne gosposke, a po preselitvi iste v Logatec leta 1875 je ostalo tu le še županstvo, žandarmerija in pošta. Z dobro pitno vodo je tukajšnja okolica v obili meri preskrbljena, kajti pod Malem — sedaj Starem — gradom šumi iz mogočne in krasnimi kapniki ozaljšane Planinske jame reka I nec, katera se potem, vijoča se po dolini v podobi velikanske črke S mej zelenimi senožeti in vsprejemši v se potoke Ma-lenšico, Skratovko, Zabjek in več bistrih studencev, poizgublja pod Jakovico v ne-' znani podzemeljski svet. Odkar je zaslužek na cesti popolnoma pojenjal — ob pričetku vožnje po železnici 1. 1857 — se tukajšnje ljudstvo bavi s kmetijstvom in živinorejo ter živi kaj skromno zbog pičlih dohodkov od malih zemljišč. II. Planina, imenovana v prejšnjih časih tudi Alben — po Rimljanih Albia — je starodaven trg. Z močnim zidovjem sicer ni bil nikoli obdan, ali obdajalo ga je od nekdaj naravno zidovje — s temnimi gozdi poraščeno gorovje, po kateiem se je brezskrbno drvilo obilo medvedov, volkov, divjih prašičev, jelenov in druzih tacih samotnih prebivalcev. Vrhu 704 m visocega Haasberga se je že v srednjem veku vzdigoval trden in velik grad jednacega imena ; ob Planinski jami na mali višini pa Mali grad (Kleinhiiusel). Ostanki obširnega — 1. 1509 po potresu hudo poškodovanega — Haasberškega zidovja še dandanes pričajo o mogočnosti nekdanjih gospodarjev Haasbergerjev, Oater-berg pL Gallenberžanov (1. 1150), grofov Goriških (1. 1305), grafov Celjskih (L 1435) in druzih. V štirnajstem stoletji, za vlade bratov Albrehta in Leopolda, je pii naskoku tega gradu obležalo mnogo meščanov ljubljanskih. Meseca septembra in oktobra 1660 je cesar Leopold I., potovaje v Gorico in iz Gorice, prenočeval v Haasbergu. Okrogli in že okolo dvestolet brez strehe vsem vremenskim nezgodam klubujoči stolp Malega gradu pa kaze kraj, kjer eo nekdaj gospodovali Neuhaus-erji — ustanovitelji gradu —, Hallerji in mogočni Rau-herji. Iz-mej poslednjih je omeniti osobito Gašparja in Erazma. Prvi je namreč uničil zadnjega Kranjskega ropnega viteza Erazma Predjamskega leta 1485, a drugi je dne 11. julija 1518 jahaje iz Gorenje Planine v Maline pal s konja in se nabodel na meč in • »bležal mrtev na mestu. *) Th epia je bil sestavljen ze leta 1SS7 in zato številke o prebivalstvu gotovo ne odgovarjajo popolnoma sedanjemu stanju. V tem gradu so se baje v vojnih časih shajali deželni zbori ter razpravljale druge deželne stvari. Na jednih vratih bil je nad-pis „Landstube", a na druzih pa „Land-kanzlei". Pred kacmii petsto leti je izmrl tudi ! rod tukajšnjih trških gospodarjev — gospodov Planinskih (Alben-cev). Ob času turških navalov je tudi nasa okolica mnogo trpela. Največ strahu in groze so baje prestali Jakovčani, zaprti j cerkvi sv. Mihaela, katero so kruti Turki ; večkrat brezvspešno napadli in se sabljami ; silno obdelovali gosto z žreblji okovana cer kvena vrata. Solo za silo je pričel že leta 1809 nek tu od francoske vojske zaostali 50 letni Al-zacijanec Mircslav Viljem Maver. Po njegovem odhodu (1815) pa do ustanovitve redne šole (1826) je pa mladino poučeval tedanji zgodnik (fruhmesser) Andrej Potočnik Prvi z dekretom nastavljen učitelj je bil Filip Jakob Krainz (1826—1860). Potem pa prejšnjega osobni pomočnik Josip Gnezda (leta 1860—61), Izidor Kadivec (1861 62), Ma tej Tomec (1862—66), Leopold Božič (leta 1866 — 72), Simon Meglic (1869—72), Matija Petrič (1872—73), Josip Benedek (1874), Ivan Juvanec (1874—76), Zofija Haufien (1876—78), Amalija Spoljarid (1879—80), Ana Gosta (1880), Emanuel Josin (1883—81) in Jakob Žebrfc (1884). Vikarijat, h kateremu je pripadala do 1. 1784 tudi sedanja župnija Unec, je bil ustanovljen letu 1555 in prvi vikar (1560) je bil Jurij AVarlosch. Iz še ohranjene kr3tne knjige je razvidno, da so tu službovali In krstili vikar i j i oziroma župniki Baltazar Mohor-zhizh (1631), Janez Peterlin (1631-33), Matija Michshizh (1633—47), Janez Petrizh (1647—79), Mihael Wihtelisch (1680—95), Jurij Faber (1695—1708), Ignacij Perhardt (Pernhort) (1708—38),. Janez Adam, Merher (1738-47), Anton Wolf (1748—76), Štefan Urbas (1776—87), Gregor Urbas (1788—1811) I. Jeglizh (1811—19), Andrej Kastrin (1819 —36), Franc Prusnik (1836—43), Matija Schmidt (1843—59) — v tem času 1. 1848 Be je spremenil vikarijat v župnijo —, Anton Potočnik (1859—72), Franc Rihar (1872). Poleg imenovanih vikarijev oziroma župnikov pa podaja krstna knjiga še mnogo druzih imen, onih, ki so tudi krstili. Najbrže so bili v gradu Haasbergu ali pa tudi v trgu le začasno nastavljeni. Ob ustanovitvi stalnega kaplanskega mesta (1834) je služboval tu kapelan Josip Schinger in za njim pa Josip Nachtigall (1834—38), Andrej Kopassch (1838—40), Gregor Do inseheg (1840—42), Janez Habe (1842—47), Anton Krassoviz (1847), Anton Urbas (1847—49), Lovrenc Rudolf (1849—50), Janez Breneo (1850—52), Janez Schiwiz (1852—59), Alojzij Starfe (1860—65), Franc Grivec (1865—66), Gregor Jakelj (1866- 69) Marsin Kučnik (1875 — 71), Janez Tavčar (1871—75), Gašpar Ma-jar (881 — 83), Josip Lavrič (1883—86) in Janez Kačar (1886). V dan 7. septembra 1818 se je rodil v Gorenji Planini slovenski pisatelj, pesnik in skladatelj Miroslav W i 1 h a r. Ce se odšteje precejšen požar na Stari cesti okoli cerkve sv. Roka dne 8. avgusta 1808 in pa velike povodnji 1. 1801, 1851 in 1878, se lahko reče, da je malo krajev, katerim bi vremenske in druge nezgode tako prizanašale, kakor baš dolini planinski. Da bi bila kedaj toča izbila pojske in druge pridelke te ne spominjajo niti najsta-reji ljudje. Srečna ter pred vsem' nezgodami obvarovana bodi tudi v prihodnje ! Za one, Ki naKupauajo ESIES3ES1ES1 P TTStll ! Večkrat se pripeti, da se okoličanski Slovenci in deželani ali drugi Slovani (posebno Dalmatinci), kateri kupujejo v Trstu pohištvo, obleke in drugo blago, pritožujejo bodisi zaradi visokih cen, bodisi zaradi slabega blaga. Nekatere pritožbe so došle tudi našemu listu. Da se temu v bodoče izogne, svetujemo vsem Slovanom, kateri mislijo nakupovati v Trstu razne potrebščine, da se informirajo pri .,Inse-ratnem oddelku" našega lista, kjer po-izvejo, katere tvrdke dajejo dobro blago in po nizkih cenah. 3(dor želi dobro kapljico: u&iiiiziio vino iz najboljih dalm* finskih kleti; Tino istrsko, desertno Tino iz leta 1897; šumeči refošk. zadarski maraskin, luk-Siirdo itd. — tropino vec, pristno olje iz oljk, likvorjev in špirita, naj se obrne na Zalogo, llltca FametO 3 Uolovske vampe z mesnim sokom v konzervi. Nova vrsta hrane. Zadostuje segreti s paro in jed je pripravljena. Kravji gobec na kislo (ochscnmauisaiat) Mrzla pripravljena jed pripravna za zajutrek in večerjo v poletju. Dobi ae v glavnih prodajalnicah jestvin in glanin GLAVNA ZALOGA: C- HAAS, Trst ulica Giorgio Vasari štev. 14 Sveže vampe za mesarje po 24 krajcarjev kilogram. r Via Farneto štev. 3 Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema od 12. do 1. in oT0> KIFFMA>N SK^ Ivoz v vse dežele. — MARIBOR T. i (Štajersko). za ure blago pijanosti ni več Vzorec tega čudežnega izdelka „COZA" se pošlje brezplačno. More Be dati v kavi, v mleku, t pivu, v vinu ali t jedilih ne da bi pivec to zapazil. PraSek „COZA" učinkuje čudo-»ito, tako, da »e pivcu priatudi alkohol in t se alkoholne in moćne pijače. Ta praSek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali h« dotičnlka, ne da bi on »paril, kaj je resnično prorvročilo njegovo ozdravljenje. PraSek „COZA" je prinesel mir v tisočere družine, je reSU ogromno oseb sramote in ponižanja, da, i* takih eseb je celo napravil čvrste, močLt in vsacega dela zmožne ljudi. Ta pre*ek je že m ar? i katerega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreće ter je podajal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje « čudodelni praiek, poSije vsem onim, ki zahtevajo, knjigo s pojasnili m en vzorec. Dopisuje se v italijanskem jeziku. Zajamčeno je, da je praSek popolnoma neškodljiv. COZA ISTITUTE MSTCJSS pisma je djati znamko 25, n» dopisnice zrn 10 »tet. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez — vsake r zobarskem Dr. I Čmaik„ $. fcdter TRST ulica dsUs Csssrm štsv. 13, IL satst. *K*ttttKKttKKKKKKtt U V slovenskem kraju na Koroškem ob novi železnični progi ležeča štacuna in gostilna sn s^n prodasta se takoj za jako nizko ceno radi starosti in bo-lehnosti dosedanjega posestnika. Ker sta jako dobro vpeljane obrti, do-neseta mladi delavni moči najmanj 8.000 (osemtisoč) kron čistega letnega dohodka. Prijazne dopise prejema : M. Keršič — St. Jakob Rožna Dolina — Koroško. ■B Apnenice v Podgorju (v Istri) proizvajajo apno najboljše vrste. V apnenicah je vedno pripravljena in se lahko vsak ćaa kupi in dvigne vsaka množina apna. — To apno prodaja tudi Carto peteani, Crst — Via delle ^cqne št. 10 - TELEFOH it. 20. ---- Odhajanje in prihajanje vlakov Državne železnice Veljaven od 1. maja 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Marzio) Trst—Rovinj—Pula (Dunaj) , ;o 0 Herpelie—Rovinj—Pula. - 20 0 Herpelje-Divača—Dunaj. •:o 0 Herpelje—Rovinj—Pula. i 15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Dunaj). 7 B Herpelje—Divača—Dunaj—Pula. ~ (Kanfanar—Rovinj : 6 50, 9-20, 4. 8*15) 'h nedeljah in praznikih : 215 Herpelje—Divača._ BorSt—Draga— Trst—Buje—Poreč. r.-io 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. 3'™ 0 Koper—Buje—Poreč in medpostaje. f- ^ 0 Koper in medpostaje de do Buj) Trs — Gorica— Jesenice— Celovec— Beljak— Monskovo o-— 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina : 9*40) B Gorica (Prvačina—Ajdovščina 0*57) Jesenice— Beljak—Celovec—Dunaj "VVestbhf.—Dunaj j. Z. Praga — Berolin—Draždane. 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice— Beljak—Monakovo — Dunaj AVestbht. — Dunaj j. ž. 0 Opčine--Gorica fin medpostaje) (Prvačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. B Opčine (vk.k se vstavi samo za vstop) Gorica fin medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovec-Praga 0 Opčine — Gorica— Jesenice — Beljak — Monakovo—Dunaj j. ž.— Dunaj \Vestbhf.-- Praga. C do Gorice in medpostaje. 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 10.10). 10-30 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak._ 7-J5 4 - 5-00 19 i! 7 Ot nedeljah in praznikih : 1 Q do Gorice. ~~ OI 'HOD iz Gorice v Ajdovščino : 8 00. 2-Og, 8'j^. Prihod v Trst. Pula—Rovinj—(Dunaj > r-45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. r*'i6 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in medpostaj. 0 iz Pule—Rovinja (Divača). 10'« B iz Pule, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Oo nedeljah in praznikih: 9*8 iz Herpelj in Divače. Poreč—Buje—Trst. a-20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. »2'^j 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 ^ 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—6crlca—Trst 5 23 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbhf. Celovca, Jesenic, Gorice, OpČin itd. , 7-58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine, l : .55 B iz Prage, Dunaja, Celovc*, Gorice, Berolina, Draždane. 2 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin 5-fo 0 iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin. 6-Jo B Iz Prage, Berolina, Draždane, Celovca, Beljaka. (Ajdovščine) Gorice. 0 iz Prage, Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin, Berolina, Draždane. Ob 1 edeljah in praznikih : 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami._ Južne železnice. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) V I tat i jo preko Červinjana In Benetk. ' 47 B preko Ćervinjana v Benetke, Rim, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do Kormina (Cor- i > "50 U preko Cervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 5 ^ B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim (se zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma S"25 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan, Rim. i"65 0 v Koimin (se zvezo na Červinjan in Ajdovščino) Videm, Benetke. 9-00 0 v Kormin in Italijo (se zvezo na Červinjan). 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm- Milan itd. B v Kormin in Italijo. 9 0 v Kormin (se zvezo v Červinjan). Do Gorice—Kormina—Červinjana. '-•-o 0 do Gorice, preko Nabrežine (se zvezo v Ajdovščino) 1 11 0 do Kormina preko Bivia. - — B do Kormina (se zvezo na Červinjan). 1 rut—Ljubljana—Dunaj (Reka-Zagreb-Budimpešta) Ostende. ' B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 0 v Ljubljano, Dunaj, Reko. fa — B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. bB v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 1 > "Ž? 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : do Kormina; do Nabrežine. Prihod v Trst Iz I alije preko Červinjana In Kormina. 0 iz Kormina jn Červinjana preko Bivia. B Iz Kormina preko Nabrežine. B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Červinjana. iz Kormina preko Nabrežine. iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer vil jana. iz Cervinjana. Iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. 0 iz Kormina in B iz Červinjana. Dunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. z r nnaja, Budimpešte. z 1 'unaja, Ljubljane, Ostende in Londona, z T unaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. z Dunaja, Ljubljane in Reke. Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte. 7'4° 8-5* t J-J8 i 1 '28 4-15 715 10« 615 •30 «25 0 0 0 0 IG* 25 90* Ob nedeljah in praznikih: I0"3š i2 Nabrežine; Kormina. B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo t rjpoludne. 0 = Osebni vlak in B — Brzovlak. mwwmmm m je najbolja tinktura za lase. V iCVS^ ^f dRA isti ni nikakih škodljivih stvari. ! W W isti ni nikakih. škodljivih stvari. Bobi se plavolaso, kostanjevo, črnikasto, črno barvo. Steklenica 3"— K v odlikovani lekarni PRENDINI mmmmmammaaatBmuaaamm PoUIJatr« P<> poštnem poys«t]a. ■■BHMnMBBHi »V- i- Najbolji škrob Glanzine V\\\\\T////////AV\\VWWV\\\\\N Fritz Schuli jun. Akt. g^ Eger i. B. u. Leipzig cs s zt s- 2 * ^ S ■Z _r as J C^i M Zastopnik Teflesi Trst Corso 4, III. Sveži špeh od kranjskih pitanih prašičev kg 70 nvč., kakor tudi fine kranjske klobase, komad po lO nč, dalje fine šunke po 95 nč. kg in izvrstni prekajeni špeh surov za jesti po 85 nč. kg. — razpošilja od 5 kilogramov naprej ANTON ANŽIČ-a mesarija Ljubljana. Prečno tupile zlatarno in iraioeenosti, oDiščite čelavnico zlatanin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) Našli bodete dragocenosti po takih cenah, da se ne bati konkurence. Ker se potrebuje zlato pri delu, se kupi staro zlato o pravi vrednosti. Kupuje in menjava dragocenosti. Vsako v to svrho spadajoče delo ===== se takoj izvrši. ===== — TRST ulica Madonna del Mare št. IO. — Telefon 1949. Kovač - mehanik, avtorizovani inštalator za vodo, plin, fclosete in fcopelji. Prodaja mrežic za plin in v to spadajoče potrebščine. Popravlja kolesa (biciklje) in šivalne stroje - CENIKI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO. - kopelji. ■ A Oblastveno varovano ! Vsako ponarejanje kaznivo ! Edino pristen ie THierryjev balzam — °2 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specialna steklenica s pa- tentmm ^klopom Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. — Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in staroslavni. — Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih zahvalnih pisem zastonj in poštnine prosto. =r Allein echtsrBaUs« mt tm l>u::-tn «u a Thierr* I* Pnr>ll Guerino Marco ulica Tivarnella štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja in dr-ki je vedno preskrbljena z najboljši;-kranjskim blagom. Prodaja na debelo i dmbno. Pošiljanje na dom. '""elefon štev. 1664-. Josip Stor kovač in mehaniker instalater za vodo in plin TRST Ulica Boechetfo štev. 1. Krojačnica oženlav Trs!, Corso 11, II. n. Zadnji uzorci. Zmerne cene. Največa hitrost. In Sobni slikar in lakirar GIORGIO PRIFTI, Trst ulica San Michele štev. 5 Slika sobe t rsakojakem umetniškem slog-u, izvršuje tapecirarska dela prevzema dela novih zgradb. CENE ZMERNE 1 s papirjem, Čokolada Xakac Edina zaloga tvrdke Kugler - Henrik Gerbeand FRANCESCA V0T>rSEK — Trst, ulica San Spiridtone 6. SPECIJALITETA lago za moške obleke podvlake in drobnarine za krojače. tm izbera srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic, ma Perilo, pletenine, dvojne tk&rine in platno. I. GALPERTI, Trst, ul. Barriera vecchia 13. Kdor hoče uzeti u nojem gostilne, kavarne, krčme stanovanja, skladišča, vsakovrstne prodajalnice; kdor hoče kupiti ali prodati hiše male in velike, dvorcc, zemljišča. Kdor išče kakšno službo itd., naj se obrne (tudi pismeno) do poverjenika Ermana Kolaršić-a TRST — Kavarna Al CORSO od 9. do II. zjut. in od 3. do 6. popol Prej, nego kupite otrobe; drobne otrobe, oves, koruzne in pšenične moke, ko- mzo itd. obiščite skladišče Vinko k jftarin Via Vittorio Alfieri št. ic (kraj ognjcgascev) i kjer najdete blago najboljše vrste i ~""~""~——~~~-~~~~~~——-. najceneje vseh trgov. Čevljarska delavnic ^ Jranceseo Cucagna via dei Bacchi št. 17, mezzanin. Izdeluje obuvala ločno po meri in luJ* xa bolne tio^e. Električna železnica. ODI10D iz OPĆIH: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 3.20, 8.44, 9.16, 9.56, 10.44, 11.4a, 12.12, 12.44, i-»6, 1.44, 2.36, 3.24, 3.40, 4.08, 4.32, 4.56, 5.12, 5.30, 5-56, 613, 6.30, 6.46, 7.04,1 7'3of 7 56, 8.20. 9.08, 9.56, 10.48, 11.32. UuLod z Opčin-Držania železnica: 7.25, 11.34, .... ^S9' 6'24' 7-50, 10.42. "i»H()D iz TRSTA: 6.02, 7.06, 7.56, 8.20,8.44, 9-o8, 9.56, 10.44, 11.32, 12.04, 12.20, 12-52, 1.20, 1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.32, 4.56, 5.20, 5.40, 5.56, 6.20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, "•44» 9-o8, 9.56, IO.32, 11.32, 12.10. Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 9 | uri predpoludne ter odrine iz Trsta ob 10.52. EDINA HLADILNA PIJACA JE: = SalLS Šumeči citrat „ZIRILLI ' od vseh cenjen radi neoporečnih higijeničnlh lastnosti, napravi jako prijetno, v okusno in hladilno pijačo wwvu»wvwv Zaprtost, ki se pojavlja sedaj tako pogostoma, za kar se rabi navadno vsakovrstna mečila, izgine takoj, ^ako se pije Šumeči citrat „Zirilli14, kateri vzdržuje telo v popolnem redu. Potniki, letoviščarji, oni ki morajo dosti sedeti ali pa so daleč od zdravniške pomoči so vedno preskrbljeni s to pijačo, ki jo rabijo v slučaju zaprtosti ali slabosti, tembolj, ker se ohrani dolgo časa radi zrnate oblike, kar daje možnost, da se nosi vedno pri sebi. Šumeči citrat „ "irilli" je vrhu tega najvspešneje sredstvo proti morski b*. "zni. Ker se da hitro napraviti in radi svojih dobrih lastnosti ne bi smel manjkati v nobeni družini. Nobena pijača ni tako zaželjena kakor ta hladilna pijača, posebno pa v poletnem času in v toplih krajih, kjer se jo porabi v veliki množini. Šumeči citrat „Zirilli" je, čeprav ni zdravilo, izvrstno sredstvo proti želodčnim boleznim. Slabi tek, duh iz želodca, suhota jezika, bljuvanje in pregretje neha takoj, ako se pije to hladilno pijačo samo kot odžejajočo. Vsi oni, ki slabo prebavljajo, bi morali rabiti ta izdelek, ki nadkriljuje vse druge pijače te vrste. NB. Šumeči citrat „Zirilli** ni enak drugim izdelkom slabe vrste, katere se prodaja, ampak ima jako prijeten okus, in napravi izvrstno šumečo limonado. Ako se kupuje na drobno, paziti je treba na prevaro; pokositi je treba, ako ima limonadov okus. V steklenicah nosi znamko tvrdke Telefon št. 1863. Tovarna: Trst, ulica Alessandro Manzoni št 6. Telefon št. 1863. « Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod. obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih = mineralnih vod-- Angelo Devetok - Trst ulica Acquedotto 22 — Tel. 1448 VELIKA ZALOGA pnenegfa karbida f-cdčskl od lOO kg kron 30; 50 kg kron 31 ; zrnati kron 33 za lOO kg. Čiste teže, embalaža zastonj. /.a !»tro, Goriško frauko na ladjo ali postajo naročnifea najmanj za 100 kg. PAOLO PATR1Ž0, Trst ulica San Lazzaro štev. g. lil Skladišče in prodajaEnica Verižice za pihalke, zavrat-nice, franže za svetilke; vse z biseri v veliki izberi. ===== Cene zmerne* - ■ p. jvsano, Srst Piazza Nuoya(ex Gadola) št. 1, II. n. i M. SALARIN1 uiici Ponte della Fabbra št. 2 (Vogal ul. Torrente.) Pomlad! Poletje! Zaloga oblek in površnikov Z2. gospode, dečke ln otroke, velik izbor platuene oblek0 in kostumov, raznovrstne jope ter rumena ic —— modra obleka za delavce. ————— Nov dohod blaga za obleke po meri, koje ae z vrše točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNIC A : „ILLA CITTA BI LOI^EA" ni. Poate nuove št. 5. {vogal al: Torre bianca) Kdor išče službo ali kakoršno-koll zaposlenje; kdor išče uradnike ali službeno osobje : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev, kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce ; kdor ieii posojila« vknjižbe itd. prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete it«l. Itd., uaj se posluži 21 A £< I H OGLASOV v „E d i n o 8 t i4*, ki so uajeeneji, največ Čitani i'i najbolj pripravni v dosego namena. Hova toaletna krema proti nečisti polti, zagoreli in suhi koži. TTdini izdelovalec: fzrl pihsns, c. kr. dvorni zalagatelj LiLONi: • o/R. -- P«nica: DUNAJ 17, Hemfililgasse 3. obi sav lekarnah, mirodilnioah in parflreerijah jf boljše namizne pijače matera b bila v poletnem času bolj hladilna za otroke i:i odraSčene, nego je jabolčno vino. Ima malo alkohola in je najpripravnejša namizna pijača ztt bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-•nati/mi itd) — Priporočeno od vseh zdravnikov. Buteljka 1 liter 56 stotink (buteljko treba vrniti) Slavna zaloga v Srstu Ulica SS. Martiri št. 11. Pošilja franko na dom, ako se naroČi po dop'smci IBS* Zastonj! Dcbi vsakdo švicarsko roskopf-patent-remontoir žepno uro, katero se navija vsakih 36 ur, poleg te pozlačeno verižico, 1 svileno ovratnico (vsake barve) 1 toillet-garnituro za potovanje, 1 nikelnasto pisalno pripravo, 1 žepni nož iz najtinejega jekla, 1 krasen jantarjev ustnik za cigare ali smotke, 1 barometer in še orig. skatljico jeklenih peres, k lor naroči 100 razglednic raznih krajevih parno za gld. 2*50. — Razpošilja proti poslanemu plačilu ali pod poštnim povzetjem Pr./5I. Spedicijsko podjetje ..... : Dobite jo v vseh prodajalnicah jestvin in sladšči čarnah. — Zastopnik za Trst in zunaj Zahtevajte vsi Čokolado in Kakao Posojila::: Naj«udneja zbirka sveta"! JKSi Ml osebam vsakega stanu po obresti v 5. 10 in 20 letih. Na razpolago veliki in mali kapitali na prve in druge dobre vknjižbe na stavbe in zemlj šča od 4l/4 do 6%. Kupava in pro-deja stavb, posestev, hiš, zemljišč, prodajalnic itd. Menjava nf premičnin v mestu z onimi v okolici, ra Krasu in Istri. — Za natančneja pojasnila obrniti se pismeno ali ustmeno do zapriseženega zvedenca giovanni Spanohero, trst. ulica Carto Gfeegi fl. 3. S. URBACH — KRAKOVO št. 53 Trgovsko podjetje z hišo no prodaj. Kadi bolezni lastnika in vsled nastalih družinskih razmer, proda se iz proste roke v Gorici zelo dobro vspevajoče tn vpeljano trgovsko podjetje ter hiša, v kateri se nahaja. Hiša je na zelo pripravnem kraju in v najboljšem stanu ter se v.sled najemnine ugodno obrestuje. Kupna cena za hiSo in podjetje z vsem inventarjem ia pripravo ziaša kron 64.000, od katerih ostane lahko pol »vici po i1/*"/ vtrjižena I, loco. Ob enem z p djetjem vzame kupec tudi vse pogodbe in stalni krog dosedanjih odjemalcev, ter vodi isto lahko pod sedanjo firmo naprej. Obratne glavnice zadostuje K 6000. Ker se da delokrog podjetja vsestransko prav vspešno razširiti je io zelo ugodna prilika za pridne in trgovsko iz-vežbane i i. te resen te. Vsa željena potrebna pojasnila daje lastDik'sam. Reflektuje Be le na resne kupce in so posredovalci iz sij učeni. — Ponudbe poslati je na upravništvo tega lista do 30. t. m. pod ge-dom: „TRGOVSKO PODJETJE". NB. Kdor naroči 2 pakata. dobi vrhu tega Sc 1 angležko brimo britev ali f» najtinejih žepnih rol>cev. Ako ne ugaja, se vrne denar. Ivanka Doreshini TRST - ulica Madonnina štev. 8 VELIKA ZALOGA pohištva, mani faktur, ur, slik, zrcal in tapetari j. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero. UGODNE CENE. Prodaja proti takojšnjemu pla- A čilu in tudi na obroke. Prvo tržaško podjetje za moderno razsvetljavo Giuseppe Jesch Avtorizovani inštalator za vodo in plin in zapriseženi izvedenec ZASTOPNIK ZASTOPNIK slovečih „Motoss&koss", najpopolnejših moto- tvrdke R. KLINGEK. tovarna acetilenskih apara---cikljev sedanjega časa.----' ratov za mala mesta. Gumpoldkirchen pri Dunaju. Električni plin, Žareča razsvetljava, Acetilen, svetilke „Beagid" z mrežico. =Z Vsakovrstna napeljava ACETILEN-PLINA r= K lino zastopstvo s skladiščem delniške družbe električnega plina v Amsterdamu: TRST, ulica Domenico Rossetti it. 12 (vogal Acquedotto). — Prodajalnica in prodaja na drobno ulica Acque-dotto 22 — Telefon 1448 — Prejema mesečno naročnino za čiščenje in popravljanje svetilk, mrežic itd. Umberto Zbaizero, Trst Ulica Cecilia št v. 14. Moja pred štiridesetimi leti ustanovljena in na obrtni razstavi v Trstu odlikovana Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl svojo čevljarnico v Škorklji na stari cesti štev. 463 (nasproti pekarni) Sprejmem vsakovrstne naročbe po meri in popravljanje ; izvršujem točno. REHAR PETER, lastnik. SVOJI K SVOJIM ! c///, FOTOGRAFICNI ATELJE Biagio Fadovan Trst, Via della Madonnina 31 Zaloga fotografičnih predmetov. SPECIJALITETA KODAK itd. Fotografira se ob vsakem vremenu. Zaloga jedilnega in finega namiznega olja. Angleško in ameriško mazilno olje za stroje. A. O. & V. Cosulich - Trst ulica Gioachino Ros sini št. 2. V prodajalnici manufakturnoga blaga L. G. Colombaiii ulica Vincenzo Bellini št. 18 Ker je zimska doba kmalu končana, proda se cela zaloga blaga in fuštanja po nizkih cenah. Specijaliteta : bluze in obleke za gosps MIRODILNICA jjustavo jtfarco ulica Giulia št. 20 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, Sčetke, mila, parfumi itd. — Zaloga iip in stektenin. Fllijalka : ulica Molin grande 38 ra 24 komadov za 5 goldinarjev 1 maja za žensko. 3 pare nogovic (barva zajamčena) 12 ang'eških robcev 7. okraski, 6 brisaik (damaškov lan) s franžami, 1 peča švicarskih čipk, 1 rez perkala ali francozkega foularda za bluzo. — Pošiljatve po postni nakaznici nastavljati na: Skladišče manifakt. blaga Uiltorio Gasparini fu Giovanni TRST CORSO štev. 34 TRST * s. o* 35 EL*o o o .. o- .. B .. o A. SEMULIC Bogata izbera pohištva Trst, trg Belvedere štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. poprava in komisijska zaloga dvokoles pri Bat]el-u GORICA, via Duomo 3 Prodaja tudi na mesečne obroke Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. Podpisani javlja slavnemu občinstvu, da je vzel v najem dobroznano pekarno Saksida i= v ulici del Belvedere, vogal ulice Cecilia kjer ima na razpolago 2-krat na dan svež kruh, izvrstne in najraznovrstneje slaščice, čokolado, biškote itd. Prodaja moko prvih ogrskih mlinov, sprejema pecivo doma vkvašenega kruha. Sprejema naročila za torte, krokante in druge slaščice za družinsko vporabo ob raznih prilikah. Priporoča se toplo za obilen obisk, v belvederskem okraju dobro znani JOSIP KOVAČIČ. nrot dohod. PcrHal, zefir, saten, batist, four- lardin v barvah, batist bel in črn |)( gladek in delan v veliki izberi in po najzmernejših cenah pri tti > Pietro Tavolato Crst ] CORSO etesr. 19- I TRST CORSO ŠL 4 GORICA corso Verdi 45 Gal Elastični ovitki rudeči ali črni za trtne cepiče I.a v»ta kron 25 50 \ _ ... SPECIJALITETA Nobena rodbina ne bi smeia zanemarjati prodajalnico in trgovino specijalitet ln mlekarno 3vana Suban, Crst ?assos.siovanm2 Prodaja kuhanega in surovega naravnega masla iz štajerskih hribov, vipav?kega in tolminskega štajerski piščanci in kokoši. Šampanjec, refošk, vermouth, cipro Razp«»$ilja istrsko in »in« na P° najnižji ceni. maršala itd. J| ___ Zanolla krojačnica TRST — ulica Torrente 3a Izdeluje po meri. — Moderni kroj. jI! Točna izvršitev. — Cene zmerne. Začudenje vzbuja! Mesto K 18 le K 7 * -v.t ./> ' v. Krusaa Gloria remontoirska prebrna ura, 8 3 močnimi pokrovci in z odskočnim pokrovcem, bogato gravirana, točno idoča, 3-letno jamstvo pošilja po povzetju za samo K 7 Tovarna ur L K0>IG Dunaj, VI., Westbahnstr. št. 36/317. rratelli Rauber ^kladifiče ustrojenih kož. kože za čevljarje in sedlarje Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje). — Izvršuje nsroČbe z* vge kraje t pokrajini Eiektro-tehnični mehanični zavod ^rturo jVIasutti Trst — ulica Fontanone štev. 15 sprejma vsakovrstna mehanična dela. Popravlja motorje, dinamo, šivalne stroje, kolesa (biciklje) itd. itd. = CENIKI ZASTOfid ------ X»XKXX)O00O0OQO8C Daniel JCremser lavama FABRIS oi 3. 4o 4. uri popol kupujem in prodajam zemljišča, posestva, stavišča, dvorce, hiše v mestu in okolici, zamenjavam isto preskrbujem posoji'a na vknjižbe. 30CX>000000000000( Večkratno odlikovana prva in edina a^ v TRSTU artistična vlivanja Romeo £apagna Trg della Valle in sv. Ivan (Vrdela) TELEFON številka 1673 XXXXXXXXXXX(XX30CX ^'ihrii^A Itt\ž v8eh vr8t črna in O A'dUlbUU KU£ barvane, vseh*rst: rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskalb). Voščila naj; bolje vrste za barvane čevlje. Naročbe za vse kraje dežele izvršuje točno in hitro GIACOMO FREGNAN di 8. Trst, ul. Caserma i I [poleg kavarne Sociale] TVRDKA €milio Segre Je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonic Caccia št, 17 (ex Androna del Moro) rovs osve. Ulica Acque 22 PHODAJALiHlOA LiIKEKJEV Giu§eppe Tiziani 2K& sv toči likerje prvih tvrdk Specijaliteta : Crema reale, sestavljena izključno iz lubada KINE! in MABSAI.E, LIKER IZ KINE iz čistega lubada kine. Prima lavanderia-> - meccanica Triesiina Prva tiMa mehanična pralnica ulica Belvedere št. 35 prevzema, počenšl s I. avgustom domače perilo vsake vrste tudi samo za pranje. Najnižje cene, enake onim tukajšnjih peric. Najtočneja postrežba popolnoma lepo belo perilo, oprano brez škodljivih snovij, za kar se jamč Naročba po telefonu. - Tslefon 1001 —• VELIKA ZALOGA praznih buteljk Trst, vi;i delle Oiubrelle št. 5 | Guiđo e ttgo Csen B |100.000 buteljk od šampanjca | za refošk Vittorio Oandellari Trst, Piazza Carlo Goldoni (ulica delle Zudecche itev. 1) slikar-kaligraf za napise (Spedjaust) Slika sobe in lakira. — Natančno delo. Izdelvje najhitreje. — CENE ZMERNE. Prodajajo in kupujejo se buteljke N vsake vrste za refošk, sam panje, bor-deaux, rensko vino, konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra 1 litra in 1 in pol litra. Damjane iz ' stekla opletene. prevzamejo se doposiliatve na Deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. IVAN KRAGL a Co. Trst, ulica Giuseppe Gatteri št. 40 (vogal ulice Piet&) Mehanična delalnica za popravljanje strojev, kotlov, seealk vsakega zlstema, motorjev na plin In bencin, lltograflčnlh in tiskarskih strojev* poljedelskih strojev vsake vr"te Itd \ Str Najveća zaloga stekla in porcelana za domaČo rabo H Trsta vrčka Štev. 5. Popolnoma konkurenčne cene. Jakob Hirsch TRST, UlICO COOOIIO 15 (nasproti škofijski palači) m gostilne m. W Vrsta vrčka št^v. 4. SlilKAH - DEKORATER Trst, ulica Boschetto štev. 6 izvršuje vsakojako slikanje Gob v različnem modernem skladu — Tapeciranje s papirjem. r=r ^ DELO DOVK8NO. CENE ZMEB2TE ^ Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu Sprejema Via S. Francesco d' Assisi št. 2,1, n. kjer je bila prej „Tržaška posojilnica in hranilnica". — Telefon štev. 16-04 Poštno hranilnični račun 71679. od vsakogar, tudi če ni član, in je obrestuje po 4bl2°lo Sprejema tudi vloge po i K na teden tako da se po 260 tednih dobi K 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se biobrestovanje pretrgalo, daje posojila na razne obroke in proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da se posojilo odplača v petih letih. — Deleži so po K 20 in po K 2. Nadaljna pojasnila se dajejo ? uradu med uradnimi urami, ti so: od delamiili od 9. do 12. dopol. m od 3. do 5. popol. Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu registrova na zadruga s neomejenim, jamstvom. 0000000 o 0000000 Pridite vsi. V gostilni ulica Belvedere štev. 1 7 ima lastnik orkestron »JUNO«, kateri j svira navlašč za Slovence izbrane narodne pesmi. Toči se vsakovrstna novs. in stara vina po jako nizkih cenah. HENRIK KOSIČ, lastnik. SSSSSSSSSS&9&9S 1 1 . Emilio Uber Delavnica godbenih instrumentov Jkrst, ttia delle Seccherie štev. 3« FILUALKA: VIA Dl CAVANA 3. Kncnje In Droflaia oflosne instrnmen ■ e Popravlja po zmernih cenah. /OOOCOC«' Motocikli in trikolnice za prevažanje. nomen Dospele so ! ~1MI Najokuaneja eleganca in lahkota, prosti tek da se apravi kolo v tek na mesta, raravnoeten odhod brez sunka in stresa, menjava hitrosti med vožnjo — možnost, da se premags lahko vsako rel>er — _____ F.T.ASTIČKE VILICE -- Trgovina z manufakturnim blagom I ANTON SANZIN pok. Frana - Trst. Barriera vecchia št. H VSL.IKA IZBERA perkala. batista in zefirja. Blago v barvah in črno za gospe, maderci in drobnarine. Srajce za moške, bele in barvane maje, ovratnike, zapestnice, § ovratnice in izdelano blago za delavce. — Vse po cenah, da se ni bati konkurence. m ggg*- PRVA ZALOGA VINA UM3ERTO ZUCCO TRST — ali o« Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna vina Istrski refošk po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo is Omiiljs, po 80 st. liter; razun tega_ i^T Izbera finih likerjev v buteljkah. SPECIJALITETA MoSiii Met (ii Iastnil liusraflof) lalamčeao prLIen 3 K Mja _ Pošilja tudi na dem. — Jam6i za pristnost lastnih pridelkov. Za gostilničarje _ j&L cene po dogovoru rtff1^1^- tf^*^ ^adtllftih s Prva in edina ^ • v, « pisarna v vojasKi stvari koncesijonirana od vi.s. c. k. namestništva ulica Bachi št. 12. II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje ia odpošilja v.sako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojakih vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo. ženitba, dosezanje zakonitih ugodnosti trlede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred ■!J upravnimi oblasinijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. ^ Reševanje hitro in točno. U B A D N E U B E : Otf delavnikih ocl 9.—12. predp. in 4.—7. popol. Ob nedeljah in praznikih od 10.—Ii. opoludne. Isiđrej {{uđeš, mizar in izdelovaleo pohištva ~wm ulica Ireneo delia croce 4, it ulica Scassa 8) lat vedno v zalogi zakonske in obedoTalne seks hsjflnejffe in trdno delane t lastni delal ni e i. Posebna izbera kuhinjske oprare. Specijaliteta: OMARE- LEDENICE Sprejemi] • kakoršno-koli naročilo sa to in as conaj, kakor todi poprave. Slovenci! ?odpirajmo . Dijaško podporno Društvo" v Trstu • V mizamici, geUstaTorri^eUi1^ se izvršuje vsakovrstna dela lično in trpežno, kakor n. pr. zaklepe za pisarne s steklom, v lesu. klopi, police, slonjače, pode, mize itd. Specijaliteta: ledenice angležke in vsakovrstnega zistema in velikosti za gostilne, mesnice, prodajalnice slanin, jestvin, mlekarne, za zasebnike itd. Priprave za skladišča in tovarne, kakor lestve, nadstreške, kape itd. Vsakovrstna popravljanja, svitljenje pohištva z novim zistemom strugarska dela in zaboje za pošiljatve. V zalogi se dobi vedno kuhinjsko pohištvo in ledenice. vse po ceni, da se ni bati konkurence. Tiskarni! EDINOST u Trstu TELEFON U57. Inseratni oddelek .EDINOSTI" :: }V prevzema točne, pravilne in :: književne :: m PSJ2MC iz in u nojsinvnele : europejsKe jezike: kakor: hrvatske, srbske (s cirilico), češke, ruske, poljske, bolgarske, nemške, angležke, italijanske, francoske, madjarske in druge. :: Obrniti se je na inseratni oddelek Edinosti. ul. giorgio galatti 18 D (Jfarodni dom) D izdeluje vso tiskarska dela v najmodernejem slogu bodisi v preprostem ali večbarvnem tisku ca po zmernih cenah. V V - Na željo izdela tiskarna proračun vsakega dela ter pošilja - - uzorce zastonj in franko. ® @ ® Podpisani naznanja, da je odprl 3®"" na Opčlnah št. 40 tšovo prodajalno - železnine Gospodična kakor kmetijskega orodja i. t. d. Ivan Marija Furlan. Pojasnila daje vešča slovenskega, in italijanskega jezika v govoru in pisavi išče v Trstu primerno službo Inseratni oddelek Edinosti". Slovenci m Slovani n ——^ i Kadar kupujete pri tvrdkah, (r. katere oglašajo v „Edinosti"; sklicujte se vedno na oglas v jfc našem listu, ker tako bodo znale dotične tvrdke, da prinašajo oglasi, ki jih uvrščajo v Edinosti, dobiček, in radi tega bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to bodete bolje postreženi, zraven tega pa pomagate s tem ma-: terijalno listu „Edinost" : a C. in kr. dvorni založnik in Papežev dvorni založnik lekarnar PICCOll UubUana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) opetovano oUlbmui. priporoča nastopne preiziušene izdelke: s W ALI NOV SIRUP sterilizirana, velja K 1*50, °/t vojnina in poštnina K 5 6 O. — najskrbneje prire»en iz aromatiakih gorskih malin, je izredno ilit Izdelek, neprekosljive kakovosti, pomešan z vodo. da prijetno in žejo gasečo pijaco. Steklenica 1 kg kg steklenica K —90, poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in tudi več kg. ZELEZNATO VINO vsebuje za slabokrvne in ______nervozne o- sebe. blede in slabotne otroke lahko prebavljiv, železnati izdelek. Steklenica pol litra K 2*—. TINKTURA ZA ŽELODEC je želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo 1 st.20v Jfaročila se točno izvrše proti povzetju brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijaco. Stekl. ! K. Oseba ™ praktično izvežbana, katera govori in piše nemško, slovensko in italijansko, se ponuja za iztirjevalca, paznika, agenta i. dr. Ponudbe pod „Delaven" na,Inseratni oddelek Edinosti". Milnica „Ali* Acquila nera" Criuseppe Macorin Trst — Piazza Carlo Goldoni št. 6. ! i Skladišče mineralnih vod, parfimov, barv, čopičev in povlakov. Petrolej dvakrat : : : : čiščen.: : : : :: Kirurgične potrebščine, gumijeve cevi, zdravilne kramenije, | kemični izdelki, modra J galica, žveplo, prah | za skisano vino itd. 1 ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Obena zavarovalniea v Trstu). Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1905 K 270,052.078*64. Glavnica za zavarovanje življenja o 31. decembra 1905 K 771,879.007*54. Plačana podvračila d leta 1S31 do 31. decembra 1905 K 827,976.257-40. S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo zaživljenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnostjo. Povda«jati je sledeče ugodnosti police: I Veljavnih takoj od Izdanja: . a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrniti vojaško službo, ako je vpisan v polah črne vojake. • # b) ako plača zavarovanec 1 °/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavnost vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku roka. H. Veljavnih po preteku 6 mesecev od lsdasja: r a) zavarovanec more — ne da bi za-to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejsibodi deželi tega sveta (svetovne police*. b) Društvo ie zavezano izplačati celo vlogo tudi v slučaju da pade zavarovanec v dvoboju. HL Veljavnih po preteka enegi leta po izdanju police: a) Zavarovanca se oproBti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju da poBtane nesposoben za delo. IV. Veljavnih po preteku teh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razum slučaja prevare. , b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora ali posku-šenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4 */« •/ . Društvo sprejema zavarovanja za življenje, požar, prevažanje in ulom. DVAflfV tU obsežno> obdelano zem-rl UVlU jE Ijišče v najlepši in cenjeni legi Istre, pripravno za vsako obrt kakor tudi za zdravilišče : : : : PRODA SE jako važna opekarna v neposredni bližini Trsta; ugodnost za prevažanje po morju in železnici : : : FR9DA SE jako lepo zemljišče za gradnjo po K 6 — mD. Ponudbe ali pojasnila pri EDOARDO TASCOTTO TRSTU, ulica del Toro št. 14, TRST Zdravnik dr. A. Zahorsky === ulica Torre Bianca štev. 8 ~ Ordinuje od 9-1 x predp., 2-4 ure pop. Telefon štv. 1384. CREMA MARŠALA DEPAUL 1-C o 00 > O Ph -3 O Vino-liker bolj redilno, nego alkoholično. C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezerrni zakladi društva glasom bilanc«? 31. decembra 1904. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakorsno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti St. 18 (Narodni dom) polonadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop, Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost* ZASTOPNIKE :: za obiskovanje privatnih -odjemalcev- sprejme PREDILNICA Ponudbe pod Pridniost na Inseratni oddelek Edinost. — ki se misli ustanoviti v Trstu, išče primerne prostore obrnjene na severno stran, za izvrševanje fotografske stroke v bližini : : : NARODNEGA DOMA ali drugje na primernem kraju. Naslov pove „Inseratni oddelek Ed." pod št. 622 Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... Rezervni zakladi dobiikov .... „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... Rezervni zaklad premij za zavarovanja ............ Zavarovanja na življenje v veljavi 31. decembra 1904 ...... Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904] „ 542,251.551 Društvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razstreli, ulomu kakor tudi prevozov po suhem in m:rju; sklepa pogodbe za zavarovanje življenja po raznovrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokom itd. 8,000.000 7,459.915 4,14.4154 83,152.182 295,436.382 Letovišče Vipavo - Hotel ADRIJA Zelo romantičen kraj, oddaljen od Trsta. 1 uro po železnici do Štanjela, 1 uro z vozom do Vipave. — Vsako nedeljo in praznik omnibus iz Vipave v Štanjel in nazaj. — Odhod iz Štanjela 10-15 zjutraj, iz Vipave v Štanjel k večernemu vlaku, ali po zahtevi gostov. Vožnja stane do Vipave 1 krono. — HOTEL ADRIJA ima svoje vrtove tako imenovane „pod Skalo", kjer je izvir Vipave. Toči se najboljša vipavska vina iz kleti grofa Lantierija in Plzensko pivo prve vrste. — Kuhinja izvrstna, postrežba točna, cene zmerne. Voditelj M. WASSMAYER, Hcteijer. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu vabi* vse svoje gg. pevce, pevke in tamburaše na skupno vajo, ki se bo vršila danes ob 2. uri popoludne v prostorih „Trg. izobraževalnega društva" ul. S. Francesco št. 2. Vesti iz Goriške. Klerikalni laški poslanci v državnem zboru, na čelu jim stolni prošt Faidutti, bodo interpelirali vlado radi ustanovitve laške univerze v Trstu in zahtevali, da se mora ta stvar rešiti čim preje. Proštu Faiduttiju se še ni ogrel stolec v zbornici in že je pokazal rožičke svojega rojstva. Prej je v svojem listu smešil zahtevo po laškem vseučilišču v Trstu, sedaj se je pa postavil v prvi bojni red za stvar, o kateri je več nego prepričan, da ]e brezvspešna. Morda ima pa monsignor druge skrivne namene, da se zav-ximl;e za nemožno stvar. Najprej misli on s tem vloviti goriškega župana, katerega je on pred kratkim obdeloval na vse načine, da bi vstopil v njegov klub in da bi seboj potegnil še ostale laške liberalne poslance, da mu hodo delali paradno štafažo na cesarskem Dunaju in pri nemških krščanskih socija-listih. Župnikom in dekanom v Komnu je imenovan gosp. Ign. Valentinčič, župnik v Kenčah. rGorici". Ta list, ki vedno prebavljale užitnino in jo vlači za lase v vsako zadevo, -e v vsaki številki zaganja v „Edinost" s puhlimi in stokrat premletimi frazami. To pa ne dela iz političnega nagiba, marveč iz materij alnega. „Edinost" ima namreč v Gorici preveč naročnikov, oziroma čitateljev in kupovalcev. Dalje peče „Gorico", da „Edinost" prinaša zanimive novice z dežele. Te sicer ponatiskuje, potem pa pravi, da so „senzacionalne", „izmišljene". Ako je tako, naj se „Gorica" potrudi in faktično ovrže le •;no takih novic. Ker pa tega ne more, zabavlja kakor kaka stara brezzoba babura. Pred ožjo volitvijo na Krasu so tamošnji pristni pristaši „Slogine" stranke očitno izjavljali odposlancem te stranke, da bodo glasovali za Štrekeljna edino-le iz uzroka, ker je „Gorica" napadala kmečko stranko. „Edinost" pa priobčuje tu in tam kako notico o tej stranki, to pa gospodarje in urednike „Gorice" najbolj peče, ker jim je znano, da se čitajo te vesti po vsej deželi. In ti so pravi uzroki vsem napadom. Za železnico od Štanjela do Ronk, in za podržavljenje ceste iz vipavske doline do Nabrežine. Dne 30. t m. v nedeljo ob 3. in pol vršil se bo javen shod v •jorjanskem v gostilni g. Leopolde vdove Strekelj (v zaprtem dvorišču), kamor so vabljeni gg. županje, pod2upanje in veljaki ko-menskega okraja n-* pogovor glede namenjene železnice iz Štanjela do Ronk, oziroma Tržiča, ter glede podržavljenja ceste od Re-hi-ka na Vipavskem čez Komen do Nabrežine ali božjega polja pri Prošeku. L. š. Svilodni trg se je odpri v Gorici na trgu sv. Antona v četrtek. Dotični razglas municipija je zopet le laški, da-si prinašajo na trg kokone skoraj sami Slovenci, — Razglas pravi, da je kupcem prepovedano na vhodih v mesto čakati prodajalce in jih siliti, da jim prodajo blago. Trg se odpira vsaki dan ob peti uri zjutraj, a kupčija se pričenja ob 7. Mej tem časom se bo tehtalo blago. Prestopki se kaznujejo v znesku do 200 kruna. Nepooblaščeni mešetarji se ne smejo vmešavati ▼ kupčijo ; vsak, kdor bi prodajalce v kakoršnem si bodi oziru nadlegoval, odstrani se nemudoma. Na trgu sv. Antona je za par branjevk pokrito tržišče z umazanim in smrdljivim straniščem. Že prvi dan je tam tako smrdelo, da ni bilo obstati in so si vsi nosove tiščali. To gnojišče sredi mesta naj odpravijo mestna gospoda ! Župan in mestni fizik naj se potrudita dopoludne tja in gotovo izgubita apetit za kosilo, ako se jima ne pripeti še kaka druga morska bolezen. Sloven. bralno in podporno društvo v Gorici priredi v soboto 24. t. m. na Katari nijevem vrtu veliko veselico sodelovanjem raznih društev in vojaške godbe. Začetek ob 4. uri popoludne. Po veselici ples. Vesti iz Istre. Izid občinskih volitev v 111. razredu v Puli. Na drugem mestu poročamo, da je gospodarska stranka v Puli propala v III. volilnem razredu samo za 154 glasov, to pa vsled groznih krivic, sleparij in volilnih manevrov, ki jih je počenjala kamoristična stranka. Skoraj gotovo je, da bodo te volitve ir. navedenih vzrokov razveljavljene, in da je sedaj zmagala kamora zadnjikrat! — Jutri voli drugi, v torek pa prvi razred. * * O boju na Velikem Bregu pri Puli. Slednjič je dospelo zanesljivo in verodostojno poročilo o tem žalostnem dogodku in sicer iz ust poročevalca, ki se je osebno na licu mesta prepričal o vsem. To se dokaj razlikuje o vsem, kar sta „Piccolo" in njegov najboljši pajdaš „Lavoratore" te dni si izmišljala in lagala. Bilo je kasno po noči, ko so se večinoma pjani Galežanci okolu 70 na številu a racali na vozovih iz Pole po Velikem bregu T»roti domu. Že od daleč bilo je čuti izzivanje in psovanje bližajoče se tolpe. Ko so dospeli do hišic, v katerih prebivajo vneti Hrvatje, začeli so posebej blatiti Laginjo in Hrvatstvo z vsem, kar je premogel njih vmazani jezik, metali so kamenje v okna, ter klicali : „Sedaj j pridite ven, če imate pogum, da vas pobijemo". In kmalu so se začuli iz vrst Gale-žancev tudi streli iz revolverjev naperjenih proti hišam Ružič (štev. 348), Zahtila (štev. 389) in Živolič (štev. 386). Znaki strelov in tudi fcroglje se vidijo še na zidovih teh liiš, tudi v hiši štev. 380 tičita 2 kroglji pod oknom prvega nadstropja. Misliti si je kolik, strah in groza sta spreletela vboge prebivalce Velikega brega, posebno ko je zadel velik kamen v glavo gospodarja Mateja Zahtilo, ki se je krvaveč in onesveščen zgrudil na tla. Ta grozni boj in krik je vzbudil seveda vse bližnje in daljnje prebivalce Velikega brega ki so se kmalu zbrali in v skrajnem silobranu prijeli za karkoli, da odpode tolovajske napadalce in obranijo svoje nedolžne družine. Kdo je Moscardo ubil ni še dognano, ali nikakor ni izključeno, da so ga sami besni Ga-ležani v svojej slepoti ustrelili. Odločnemu nastopu prebivalcev Velikega brega, katerih vseh vkup ni bilo več nego Galežancev, so se ti poslednji morali umakniti, pustivši na cesti onega mrtvega in nekaj ranjenih. Ves čas j boja ni bilo straže blizu, dasi so do večera istega dneva zalezovali in opazovali naše mirne ljudi ; po onem strašnem boju pa so prihiteli zopet in aretovali vse, ker jim je prišlo pod roko. Tako se potrja to, kar smo že precej početkom slutili, dobro poznajoč naše mirno prebivalstvo. Takoj smo bili uverjeni, da se je vršilo vse le v silobranu, in sieer ker so Lahi prvi napadli in sicer celo s strelja-nj e m. Ob takih trenotkih ko je celo imetje in življenje svojcev v nevarnosti, je umljiva vsakoršnja reakcija. Na adreso lista „Lavoratore" še par besed. Denimo, da se mu ti naši podatki ne bodo zdeli verojetni — na vsaki način pa je bil izlasti v prvem trenotku ves žalostni dogodek povsem nejasen in bi bila zahtevala od socij ali stičnega glasila že najelementarneja lojalnost, da bi bil previdneji in da se ni prenaglil se svojim kričečim obsojanjem. Zagotoviti moremo socijalistično glasilo, da je njegovo prepristransko vedenje v tem slučaju izzvalo v vsej našej javnosti najhuje ogorčenje. Kako bo mogel od naše javnosti zahtevati, da verjame njegovemu besedičenju o svoji nalogi posredovalca mej nasprotujočima si narodnostima, ko se je v svojej slepoti celo zatekel k poročilom zloglasnega „Giorna-letta", in s tem celo prekašal „Piccola"?! lfesti iz Kranjske. Iz Postojne: Dne 20. t. m. vršil se je pogrebni sprevod bivšega občinskega svetnika g. Ivan Seveija star. Sprevoda se je udeležil obč. svet z gosp. županom Piklnom na čelu, pevsko društvo „Postojna", ki je zapelo pred hišo in na grobu žalostinke ter rokodelsko podporno društvo, pri katerem smo opazili, da ima na svoji zastavi, oziroma pogrebnem križu še vedno lepo se bliščeči napis „Handwerker-Unterstutzung8"Verein".— Ne bomo zasledovali zgodovine tega napisa, ker oni časi, ko so še dr. Deu, Krainer, Bur-ger et con so rte s gospodovali v Postojni in ▼ društvu, so že davno minuli, Škandal pa je vsekako, da se ta napis še do danes ni odpravil, daviravno se je g. predsednika že neštevilnokrati opozorilo na to. Ali se bo treba poslužiti res bolj radikalnega sredstva? Najbrže se ta napis hrani iz pietete do „Krainische Sparkasse", ki je baje svoj čas pod gospodarstvom omenjenih go-spodov darovala društvu vsako leto po 100 K podpore. Morda dobiva to društvo še kako podporo od tamkaj, na čemer pa dvomimo ?! Ako ne, potem je dolžnost členov, ki so vsi zaredni možje, da se ta v oči bodeči napis v najkrajšem času odpravi, sicer naj si poiščejo, oziroma vstanovijo društvo, da se bodo zamogli zbirati pod zastavo brez našo narodnost žalečega, nemško-žolto bliščečega se napisa. Pa brez zamere! Drugič pa več ! — Zdravi! _ Vesti iz Koro&ke. Beljak. Kakor znano, je bil lansko leto izvoljen v občinski odbor v Beljaku tudi znani vsenemški agitator R o s s 1 e r, adjunkt c. kr. državne železnice, ;in sicer le provokatorično nasproti ravnatelju drž. železnic, P r o s k e-tu, ki ga je bil pustil prestaviti, a je premestitev minister D e r ž a t a vsled pritiska nemških poslancev razveljavil. Da ta človek nima nobene sposobnosti za občinski zastop, je do zdaj sleherni lahko opazoval, in kadar je še on stavil kak predlog, se je tikal „Slidmarke", „Šulvereina" ali „svobodne šole". Tako je stavil tudi dne 11. junija t. 1. v občinski seji predlog, da naj pristopi občina Beljak društvu „svobodna šola" kakor ustanoviteljica s 50 kron. Predlog je seveda obveljal. Obžalovali so le mestjani, katerih denar se tako lahkomiselno trosi. Predlagali bi mi, naj se da „Sudmarlri", „svobodni šoli" itd. v belja-ški občini virilen glas, ker predlogi teh društev so na dnevnem redu skoraj v vsaki seji in bi se potem lahko opustilo, voliti take nesposobne ljudi (kakoršen je Rossler) kakor zastopnike davkoplačevalcev. — Skoraj po vseh gostilnah imajo že nastavljene „Sudmarkine" nabiralnike. Kakor pa se vidi se ljudstvo v obče prokleto malo zanima za te črno-rudečo-žolte žabe in tudi hypergermanoni so postali že nekako bolj trdi, kajti prispevki se manjšajo (od meseca do meseca. Sploh čuda, da je še toliko molznih krav! Pač lahko dajajajo oni, ki se bahajo s slovenskim denarjem. Grand Kotel Triglav VILA BOGOMILA. DEPENDANCE BELLE Bohinjska Bistrica (pri kolodvoru) otvoritev I. julija 1907 MODERNI HOTEL Z RESTAVRACIJO IN KAVARNO. Vodovod, park. - M 50 sob. - Udobna letoviška stanovanja Serravallo-vo žeieznato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente M"* FrovzroČa voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni okačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali. = I. SERRAVALLO s TRST = Civilna in vojaška krojačnica Bogato zaioga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-===== metov spadajočih v krojaško obrt. ■ Odlikovan dne 5. aprila 1 906 na XXVII. mednarodni rasstari t Parizu s častno diplomo, častnim križcem io zlato kolajno in na II. mednarodni razstavi ▼ Brazda*-n z najrečo odliko „GRAND PRIX" diplomo Maročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR Trst — ulica Caserma štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v isti ulici šu 6, I. nadot. C u. ALLA Citta di Trie s te ZALOGA (zgotovljenih oblek in moškega blaga Trst IVAN SIMIČ Trst Ulica Giciiie Cardvcc: štev. 4 C (nasproti gledališču Goldoni) Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivale, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stara plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnlh __ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni osmsnt, karbolinej, karbolna asfalti in drogi proizvodi is asfalt*, in k s. trama, opolsla olja, mast za stroje, mašila za ▼osove, priznane in najbolje znamke (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo sa čsvlja itd. Tovarn* in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Tratu. Komisijsko in agentursko podjetje VEKOSLAV PLESNIČAR, Trst ulica Ginlia štev. 2Q = Zastopnik z zalogo užigalic družbe sv. Cir. in Metodija, A testenin tovarne ZniderSič & Valenčič, čokolade, praške ■ ===== gnjati ter raznih drugih predmetov. ===== : ]Slova zastopstva še vedno sprejemajo : : | Vdobe- se tudi polom mojega podjetja najzanesijiveje informacij« iz trgovskih krogov. ym T^^l^flf* ypqj-i {skupin. Klub italijanskih socijalno-demokra- X\a^lll' V v^oli. i tičnih poslancev je odgovoril, da ne morejo HigijeniČna razstava. V Lvovu so kakar avtonomna skupina zveze socijalnode-dne 16. t. nj. slovesno otvorili higijenično! mokratičnih poslancev pristopiti nobeni drugi razstavo, ki je prirejena v velikem obsegu, zvezi, da nastopijo pa proti vsakemu kršenju Razstava je uspela. 400 izložnikov je poslalo pravic italijanske narodnosti ter da .bodo v nastavnemu odboru Bame predmete, ki za-! jezikovno-narodnem vpraSanju postopali s s. i iti o v področje higijene. i stališča interesov proletarjata in enakoprav- Rezultati loterijskega monopola ' P0?* vseh. na™d?osti in narodnih avtonomij, i * iona pi J, & ; kakor ie to določeno v brnskem socnalnode- leta 1906. Glasom izkaza, sestavljenega ! . „Z. j r. , ... . • -i • , 1 mokraticnem programu. od finančnega ministerstva, ie število igralnih 1 ° vložkov iznašalo v letu 1906 91,588.000 v j C. in kr. vojna mornarica, skupnem znesku 33,610.447 kron. Povprečna ( DUNAJ 22. Glasom brzojavnega poro-visokost igralnega vložka je bila torej 36.6 ! ei|a sta V0Jni iadiji „Albatros" in „Nautilus" stntink, ne da bi tozadevno bilo med posa-j jne 21. t. m. dospeli v Korint. Dne 23. U mičnimi deželami posebnih razlik. Dobitkov 0dpliuieti v Zante. Na krovu vse zdravo, ie bilo 1,163.281 v znesku 17,521.036, torej j 1 , _ _ _ . 52:13 odstotkov skupnih uložkov. Največ se; Ogr»ka poslanska zbornica. je igralo na loterijo na Nižeavstrijskem, tam: BUDIMPEŠTA 22. V interpelacijski prihaja povprečno na osebo 4.74, na to slede| knjigi je interpelacija posl. Zoltana o točki Pfir.orska, Solnograška, Štajerska, Kranjska.'v prestolnem govoru glede Ogrske. Interpela->ku. Gorenje Avstrijsko, Slezija. Galicija. ^ cijo utemelji Zoltan koncem seje. Moi tvska. Koroška, Tirolska, Bukovina in konično Dalmacija. Nesreča na zagrebškem južnem kolodvoru. V sredo ob 2. uri popoludne st:i na zagrebškem kolodvoru trčila skupaj r\a tovorna vlaka. Dva vagona sta bila zdrobljena, vlakovodja pa težko ranjen na pit-;h in na glavi. Nenavadna poštna zveza. Najkrajša poštna zveza med severno in južno Ameriko :de preko Evrope. Ker dostavljajo redni par-niki mnogo hitreje pošiljatve iz južne Amerike v severno in narobe, akoravno jo vozijo v Evropo in nazaj, je sedaj sklenjeno da bo vsa pošta med obema Amerikama potovala preko Evrope. Razstava „Palestine" v Londonu. .Minolega četrtka je bila v poljedelski palači »tvorjena razstava „Palestina v Londonu". Razstavo je otvoril londonski anglikanski skvl, a namen razstave je, da realno predoči občinstvu zgrade, življenje in običaje [prebivalcev Jeruzalema in Palestine za časa kri-stovega, Razstavo je uredil Samuel Chore, bivši Žid, a sedanji duhovnik anglikanske cerkve in člen društva za razširjenje krščanstva med Židi. Razstavo obiskuje vrlo mnogo občinstva. Dr. Rob Eisler, z Dunaja, ki je pred desetimi dnevi skušal v nadškofijski knjižnici v Vidmu ukrasti dragocen kodeks, je bil od videmskega sodišča obsojen na en mesec in 20 dni zapora z uporabo pravic pomiloščenja, ako plača takoj pravdne stroške. Namestniški svetnik samomorilec. Xa Dunaju se je včeraj obesil moravski namestniški svetnik pl. Bamberg. Kako napredujejo židje na Ogrskem. Iz najnovejega dela Kolomana Vesz-prenya je crpiti iz tega nastopno : Leta 1735 je bilo na Ogrskem 13.000 Zidov, leta 1840 uh je bilo 240.000, že leta 1859 okolu 368.000, leta 1880 približno 624.000, leta 1900 pa 826.000. Od leta 1896 do 1905 se je dalo krstiti 2198 Židov in 1952 Židinj. — Na srednjih šolah je 20.29 odstotkov, a na vseučiliščih 30.4 odstotkov Židov. Državnih uradnikov je.8533 Židov. Najraje postanejo odvetniki in teh je sedaj na Ogrskem 1538. Dunajska občina je imela v minolem letu od svoje elektrarne 3,665.000 kron čistega dobička. Reklama različnih hotelov v Švici 2-eljaka in bla-škega jezera. 694 Zelene nezrele orehe, ^tr^r relice) ae kupuje v skladišču Via Paduina 2. (726 Kobal Anton cene zmerne. TRST, ulica Giuliani št. 25 Trgovina jeatvin, sveže blago. 719 Tol#ni eo nrlrlo v naJem 9oba 8 kuhinjtr , I aiVUJ bO U U Ud hlevom in velikim vrtom t Naslov : Žkorklja 135, Dobrove._72^ lown! tiloo Pr'redi Klanska mladina v nede-JaVVII (JIW ljo 30. junija t L Svirala bo godba iz Boljunca. 720 Cnroimo CD ^^ priden in pošten pomoč. Oprt/JHIC OO nik, star 14—16 let izučen v prodaji jeatvin. — Josip M a h n i Č, Bazovica. (676 FQfollf2l prod*.]* kuhinjsko opravo: omare, ■ O Is U IVO mize itd. iz prve roke. Trat, ulica Št. 1278. Razglas. adnje brzojavne vesti. izjava italijanskih socijalnodemo-kratičnih poslancev, DUNAJ 22. „Parlam. Korresp". poroča, jo posl. Lanzerutti v imenu italijanske 'ike stranke vprašal italijanske socijalno* tookratične poslance, bi li ne bili v svrho •»nega postopanja v narodnih vprašanjih 'pravljeni pristopiti zvezi vseh italijanskih V Dolini pri Trstu razpisuje se mesto zdravnika. Zdravnik bo imel posla z lečenjem domačinov ter tudi pri kopališču po Kneip-povem načinu, ki se otvori tudi v Dolini. Občina plača za sedaj letnih 700 K za potne troške oskrbovanja ubogih. Kakor kopališčni zdravnik bi pa dobival plačo po dogovoru. Doseže lahko tudi izdatni priboljšek od okrajne bolniške blagajne za zdravljenje delavcev. Prošnje je vlagati podpisanemu do 15. julija in mesto nastopiti 1. avgusta 1907. Županstvo občine Dolina dne 20. junija 1907. Župan: Pangerc. Prodaja pod ceno. Radi selitve je na prodaj ob novi železniški progi Trst Gelovee popolnoma urejen Hotel-Restavrant in blizu tega različne prodajalne. Naslov se izve pri „Inserat~ nem oddelku Edinosti". Novi zavod za likanje na svetlo in brilantno ulica Gioachino Bossini 2. (704 Hlapec vajen a konji t Meden, trgovcu v sv, sprejme pri Franu . Križu pri Trstu. 703 Izurjenega krojača v i č v Pazinu. sprejme krojačni-nica Marko Z o - 715 radi odpotovanja glasovir, polrep, pod jako ugodnimi pogoji; tudi na deželo. Trat, ulica Giuatinelli 13, II. nad._683 Proda se V Sesljanu najem. Cene ugodne. p. Devin št. 14, nasproti kopelji se odda več opremljenih sob v 617 Pncnirsa dežele, poštene rodbine, čedne zu-UllOplUCt nanjosti, želi seznaniti se v svrho ženitve z gospodom, tudi z malimi dohodki. Ponudbe pod „Vladimiro St. 18", poste reatante, Corsia Stadion. 690 Ririkftli s^oraJ nov preda se radi odpotovanja DIlflKDlJ p0 jako ugodni ceni. — Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1006 0£ISeiTE!! Velika zaloga čevljev Pošlo- ali knjigovodja želi sprejeti službo pri kakem trgovskem konsumnem društvu ali v kaki tovarni. Položi varščino (kavcijo) K 2000. — Ponudbe pod „5000 H. K." poste restante Matulje (Istra). i Voltan TRST, ulica Bar-riera vecchia 33 Največa trpežnost in eleganca. IV* CENE ZMERNE. Cene določene, da se ni bali konkurence. Goriimenovana tvrdka izdela vsaki dan 500 parov čevljev katere prodaja v svojih prodajalnicah. To je jasen dokaz, kako so cenjeni ti izdelki. Delo popravljivo ! Izvršuje se popravljanja! 1» 1» Butec!! - - Se si nisi zapomnil da ne kadim druga cigaretnega .. ■ • ■ . m m m papirja ali oivtka kakor - - - ===== zlatar in draguljar = Trst - ulica Nuova 42 - Trst Izvrtaj e naročbe in popravljanja v lastni delavnici. Prodaja ii menjnje zlato, srebro in iranlje ^ŽjVftfJ i Podpisani si m>oja naznanit1 k Vkvli. slavnemu občinstvu v mestu m trn deželi, da je odprl novo filijalko jastvin v ulici Giulia štev. 7 opremljeno vse uz novo, s svežim blagom; sladkor, kava, testenine, sveče, olje in drugo. Postrežba točna. Govori se slovensko, italijansko in nemško. — Nadejajoč se obilnega obiska t-Uježi se udani JOSIP GREGORIČ Zaloga olja, kisa in mila, TRs r ulica Barriara vecrtaia 4 Prvo tržaško pogrebno društvo Telefon štev. 1402. V nočnem času 1403. Via Vincenzo Bellini 13 (nasproti sv. Antona novega) Zaloga ulica S. Francesco d'flssisi St. 62 Bogato preskrbljena z vsemi pogrebnimi potrebščinami, da more zadostovati vsake j zahtevi. Zaloga vencev v velikej izberi. — V boljo priročnost slavnega občinstva daje se pojasnila tudi v ulici Torrente št. 33. (Ponte della Fabbra) t prodajalnici mrtvaških predmetov „Concordia". Nade jaje s« za obilen obisk beleži se udani G. LAVRENCICH. I ] MERKUR[ CORDIAL ZABAGLIONE odobrena od oblastnlj. Narejen iz belega Tina in rumenjakov jajc, ix-natao iredatro sa ojačenje želodca sa rekonvale scente in vse osebe, ki trpe na slabem želodca. Prireja VZTTORIO PIDUTTZ trst, ulica Sette Fontane Stev. 1 Na prodaj ▼ prodajaln icah tekočin, žganj arij ah ———kavarnah itd. itd. J. ULCAKAR & Co. - Trst Telef. 1874 — Via Nicolo Macchiavelli štev. 19 — Telef. 1874 Komisije. - Zastopstva. - Jnformacije. Zaloga raznovrstnega kolonljalnega in druzega blaga. --. zahtevajte cenik. : FRANCESCO S. DONATI elektrotehnik TRST, al!ca 4ell* Aeqaedatta It- 96 mtomsTiiia etettrMiiču dclalala i pridejui mehanično delalnlco ■trsjcma TptljtTo •lektrltaa iumtlj»«, iftatn, tcitfonoT, itnloTodoT, kakor tudi mehanična dela, ki m T md s elektrotehniko, kakor poprav« 41 nam 16-alk neurje? in praoanoTt rretiljk kakertnoga al kadi ■tet—»a, Ctaa Jake roerne la Izvršitev pepelu. > I ) Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo n mrtvaških predmetom za otroke in odrašČene. Venci od porcelana in biserov vezanih z mt-• eno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porodianasnu piošžai za Najnižje konkurenčne oene. ■^CGOOOOOOOOC J W Nad 40-leten vepeh r PASTIGLIE PRENDINI •A ogolosjas« sladka akarj« znajdltelj In Izdajatelj P. PRENDINI v Trate Počaičene s kolajnami in diplomo ZdramiIko priporočane jjri grlobola, kalija Podeljujejo pevcem in govornikom čist glaa. Zaloga v lekaral PRENDINI la v veeh boljših lekaraab v Trata la Evrepe. KT Purt* i« na nepoksna ponarejanja ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTIGLIE PRENDINI". „Tržaška posojilnica in hranilnica regietrovana zadruga z omejenim poroštvom. Plazza della Caserma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 952 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ml in jih obrestuje po Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po 57>°/o> na menjice po 6°/0, na zastave po 51/*0/o in na amortizao^o za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt, 3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. Poštno - hranilnični račun 816 004 A\V\\\\\\> = ZALOGA IN IZPOSOJEVANJE - GLASOVIR JE V Pianinov H W Harmonijev " LUIGI ZANNONI Piazza S. Giaeomo it. 2 (Corao) TRST ^ AKORDIRA IN POPRAVLJA. Zastopjtvo Bosendorfer In drugih glasovitih tovarntu- in inozemskih Dr. KOLB bivši aeietent poliklinike na Dunaju, naslednik .. Mittak, alioa della Zonta št. 7, I. - TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetna zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittaka odlikovan z „Grand Prix" in zlatimi kolajnami na ra stavah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. oniEfi/r CiPOSi \ OCPOSt 0TT0MAN t*. i 1 rfr31, * n t : V/ Alesandro Rizzo Trat — ulica Riborgo št. 27 — Trat Zaloga vsakovrstnih klobukov in kap aotrauili in znnaulili lovarn. i Zaloga slamoitov Zmerne cene. josef Oppenhem kronometer in urar Crst, ulica garriera vecchia 35 (nova palačz). Postreže v slovenskem jeziku. Ure za ženske 7, 8. 10. II in 13 kron. Ure za dečke srebrne ali iz tula-srebra od K 8, 9. 10, 12. 14 in več. Verižice za lorujone 4, 5. 7, 9 in 12 K. za gospode 2. 3, 4, 5, 7, in 9 K. iz tula-srebra ali 14 karat, double- zlata. Zil® m io lli Prodaja tudi koruzno perje za postelje. m. ud. ZERQUE!n K ulica Liigi ia Palestrina 2 (opl ni. Coioneo) Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in draguljar TRST, ulica del Rivo št. 26, TRST sprejema poprave, kupuje zlate - srebro in juvele. _u Popravlja ure z jamstvom. Točne ure prodaja \ Smilio pller y najuglednejša in najstarejša prodajalnica ur v TRSTU via Ponterosso. ogel Nuova &0 t. VELIKA IZBERA verižic, zlatih in srebrnih ur, kakor tudi stenskih ur vsake vrste UiianoTao isto prodajalne 1850. oMEffljA* Josip Ziaon J.cmrm*i • ••• ■ v •••• Filijalka na Prošeku štev. I4£ S^* Izbor drog, barv, SoplieT, pokMt! parfumov, fin; mil«. — Zalog* nlamlM vod*, /oaka za park«t«, aa mnlo prtpravljanage i:rnpt tamarlado, malimoToa Itd. Itd. 'll ulica Pozzo del Marc Marija Fonn - Trst *ti - 9™*»™ kap. Postreže tudi vsa parobrodarska društva. Velike skladišče trdih in slamnatih klobukov. Velika \zbzrt zimskih kap. Cene, da se ni bati nikake konkurence. Odlikovana tovarna glasovirjev E. Warfem8k Trst, Plazza Carlo Goldoni 11 (vogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovirjev svetovnih tvrdk Steinwey ir Jons v ftew~YorkUj Schweighofer itd €lckt. nianini, orkestrom, harmoniji Izposoj nje. — Menjaje. — Daje aa obroka. Popravlja. — Akordlra po smermi h aenak. JADRANSKA BANK A v TU ----KUPUJE IN PRODAJA---- - - VREDNOSTNE PAPIRJE ~ -(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DELNICE, SREČKE Itd. itd. ~ ~ ~ VRIiUTE IN DEVIZE PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH Lastno poalopj« Via della Cassa di Risparmio stev. 5 E5K0HPT MENIC IN INKflSO. BORZNA NflROČUfl SAFE — DEPOSITS =— .....PROMESE K VSEM ŽREBANJEM..... ---- - ZAVAROVANJE SREČK...... MENJALNICA ■»r ■ih j k - - VLOGE NA KNJIŽICE - - 401 . . TEKOČI IN ŽIRO RAĆUN - -J VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE ' OD DNE VLOGE DO DNE VZDIGA STAVBNI KREDITI, KREDITI PROTJ ---DOKUMENTOM VKRCANJA. - - - ^^Uradne ure; 9.—12., 230—5 30. — Brzojavi: „JADRANSKA" Trst- ~ Telefon: 1463 in 1793, v/vv/\w/v