POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DELAVSKA
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
mam j
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH *
©
Naročnina v Jugoslaviji znaSa mesečno Din JO.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uvrava: Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Dm 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delav st v u in nameščencem, vsaka hestuLa Din ns.0
Stev. SO * Maribor, sobota, dne 29 aor la IS19 • Leto XIV
Antimarksizem
Tisti ljudje, ki so na slovenskih tleli napovedali neizprosen boj marksizmu, so se zbrali#pod streho Jugorasa in si dali lepo ime »Zveza združenih delavcev« (ZZD).
Kaj pomeni ta njihov antimarksizem?
Da moremo jasno odgovoriti na to yprašanje, si moramo biti najprej na jasnem, kaj je marksizem.
Marksizem je posebna metoda za raziskovanje družbenih odnošajev; ta metoda se imenuje dialektični materia-'izem; ker jo je prvi najjasneje utemeljil Marx, se včasih imenuje tudi marksizem. O tej teoriji ljudje od ZZD še Pojma nimajo. Zato tudi ne mislijo na marksizem, kadlarkoli govore proti marksizmu. Pod marksizmom si ti gospodje predstavljajo čisto nekaj drugega, oziroma njihov boj je naperjen proti čisto drugim stvarem, ki so mnogo bolj enostavne kakor Marxov nauk o večvrednosti.
Oni so proti vsakemu svobodoljubnemu delavskemu gibanju, pa bodisi da to gibanje oziroma posamezniki v njem priznavajo marksizem, bodisi da ga od!-klanjajo kakor n. pr. JSZ in NŠZ. Ne mislijo, na marksistično vedo, temveč so proti delavskemu gibanju kot takemu, proti delavskim organizacijam, kafro? so zrasle iz slovenskih razmer in Potreb.
Resnično delovanje, praktično uveljavljanje našega delavskega gibanja je bilo skozi vsa ta desetletja v tem, da se je borilo za pravico pa naj je šlo za pravico delavca do boljšega zaslužka, ali za enako in tajno splošno volilno pravico, za parlamentarno zastopstvo. Vedno je stavilo izpolnjive zahteve obstoječi družbi, borilo se je za uresničenje tistih idealov, ki so jih yb zibelki meščanske družbe oznanili *•' priznali sami revolucionarni mešča-’h. V vsem tem ni bilo tbrej prav nič boljševizma, ki bi ga zeleni tako radi Podtaknili dlrugim pod posteljo.
Tudi izrazit politični del našega giba-nja se ni nikdar boril za drugo kakor z.u dosledno izvajanje in uveljavljanje demokracije. Borili smo se za politično enakopravnost, za demokratične vo-c,v vsa zastopstva od občine in bratovske skladnice do banovinskih svetov "i parlamenta.
I ucu močnejša socialistična gibanja po svetu so postavljala vedno konkretne zivlienjske zahteve za delovno ljudstvo. o S()_ m pr. pred leti francoski socialisti j.iisli na vlado, so postavili in uveljavili predvsem tri zahteve: za delavstvo ki a im delovni čas in višje plače, za kmete pa določitev stalnejših cen pridelkov, da se konča bogatenje špekulantov na račun poljedelcev.
■ Naše gibanje se skratka dnevno na terenu bori za vsako tudi najmanjšo Pravico delovnega ljudstva, za boljše in Varnejše življenje. In proti temu pa so ljudje od ZZD, v tem je njihov »antimarksizem«. Oni hočejo, da bi nad vsem našim delovnim ljudstvom vladte-[o njihova samopašuost, oni hočejo, da
’ delavci znašali težko zaslužene de-'Drje v razne zavode in ustanove, toda Gospodariti s tem denarjem bi pa smela samo 771).
Stvari so torej tako enostavne in ja-Sne, da se lahko danes pravilno opre-, vsak, ki še včeraj ni spregledal položaja.
$
por nn s
Hrvati poa
poapisan
Pred važnimi odločitvami v bližnjih dneh
Uradni komunike o hrvaškem sporazumu pravi:
»Kcnčni razgovori med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in predsednikom HSS ter KDK dr. Mačkom o rešitvi hrvaškega vprašanja so bili danes (27, t, m.) končani. Delinitivna odločitev bo padla v najkrajšem času.
Sporazum je bil danes ob 12. uri podpisan.«
*
Šele po definitivni odobritvi sporazuma bodo postavljene na dnevni red nadaljnje spremembe notranje-politič-nih razmer. V eventualni novi kombinaciji, ki bi morala biti dovolj široka, bi se nudila dr. Mačku prilika, da bi mogel sodelovati s pravimi zastopniki srbskega naroda po zastopnikih HSS. Položaj je tak, da morajo že prihodnji dnevi prinesti važne odločitve v notranji politiki,
V *	*
Prvi majnik pomeni oživljenje narave, ki je šnala čez zimo. Vse se veseli lepe pomladi, ki vliva sokove novega življenja v stvarstvo. Življenjska energija se zbudi in terja svoje pravice od narave. Vse stvarstvo hoče živeti, se bori za svoje življenje, ker je mesec majnik čas, v katerem se odpro zakladnice naravnih sil, ki dajejo življenje rastlinam, živalim in človeku. Kakor vsa narava, tako se tudi človek te' dni vzbuja in kliče naravi: daj tudi meni pravico do življenja, ker sem tudi »stvar božja«,
daj mi pravico do prostorčka in kruha na tem svetu. Boj za to pravico je naraven. Ni torej čuda, če se pojavlja takrat, ko vsa narava zahteva svojo pravico.
V četrtek so podpisali v Zagrebu sporazum med Hrvati in Srbi. Rešili so hrvaško-srbski spor štiri dni pred/prvim majnikom. Podpisala sta ga v imenu vlade predsednik Dragiša Cvetkovič in 'predsednik hrvaškega gibanja dr. VI. Maček.
Ali ni tudi ta dogodek simbolična proslava letošnjega prvega majnika? Ali ni sporazum naravna potreba, ki so ga izsilili razbrsteni poganjki težke in duhomorne borbe za enakopravnost in pravico, kakor pravijo Hrvati. Prebudile so se sile, naravne sile, ki zahtevajo enake pravice za vse državljane Jugoslavije in zmagale: zmagal je nagon življenja nad nagonom preziranja in zatiranja.
Vse v naravi hoče živeti. Vse hoče imeti svoje pravice. Zato mislimo, da je hrvaški sporazum odprl vrata velike zakladnice življenja in pravice, iz katere se bo razlilo na naš delovni in drugi narod novo življenje svobode, enakopravnosti in socialne pravice,
To želimo, to je naravna posledica sporazuma, ki naj ga sankcionira v vsej potrebni realnosti veliki simbol življenja —• majnik.
Naša nalog#je, da ta dogodek cenimo ter da se pobrigamo, da bo vreden simbol delavskega praznika prvega majnika, ki za človeško družbo v jedru tudi nič drugega ne zahteva kakor svobodo do življenja in socialno pravico.
Majniški sporazum naj nam vlije obenem čut odgovornosti, da ga izvršimo po duhu, ker bi nam sicer vzrastlo le negodno grmičevje s kislim sadežem.
Kaj moramo vedeti e zagrebških pogajanjih?
Glede poteka pogajanj v Zagrebu je treba vedeti, da se v Zagrebu ni sklepal sporazum med političnimi strankami kot je HSS in združena opozicija ter JRZ, ampak, da sta razgovarjala dr. Maček kot predstavnik večine hrvat-skega naroda, predsednik vlade pa kot ; mandatar krone ozir. kraljevega na-; mestništva.
j Šele sedai, ako bo ta sporazumi odobren tudi od strani tistih, ki so poslali
predsednika vlade na te razgovore, je pričakovati, da bo izvedba sporazuma prepuščena političnim strankam in grupacijam.
Socialistično delavstvo se tega dobro zaveda. V čem obstoja sklenjeni sporazum ne ve, lahko bo pa sodilo potem, kakšen bo položaj v nadaljnjem razvoju političnih prilik, koliko bo resnične svobode in demokracije.
Jugoslavija ne bo prislonila k proti-komunistKnemu paktu
povdarjajo v Beogradu
Slovaška ukinila prvi majnik. S posebno od-mbo je slovaška vlada ukinila prejšnji češko-^°vaški zakon, da velja prvi, majnik kot dr-®V|ii praznik. Na Slovaškem ne bodo več sla-1 Prvega majnika, pač pa še na Češkem.
Nemški radio je ob priliki obiska našega zunanjega ministra v Benetkah in neposredno pred njegovim odpotovali jem v Berlin javil, da bo Jugoslavija pristopila k protikomunističnemu paktu.
To vest sedaj iz Beograda odločno zanikajo, ker bi pomenila, da se, hoče Jugoslavija priključiti osi Rim-Eerlin-Tokio. Tega pa Jugoslavija ne namerava, ker hoče sicer živeti v dlobrih odno-šajih s sosedi, vendar pa ostati samostojna.
Rim in Berlin ter Hitler tar govor
Grof Ciano ni prispel v Berlin
Hitler je'govoril danes, dne 28. t. m. in njuna volja, da skupno nastopita ter pred nemškim državnim zborom. Ob tudi nekako skupno odgovorita na Roo-tej priliki je bil nameravan obisk itali- seveltovo poslanico. Grof Ciano pa je janskega zunanjega ministra v Berli-svoj obisk nepričakovano odpovedal, nu, ki bi bil imel prisostvovati seji dr-Vest je izzvala v zunanji politiki sen-žavnega zbora, da bi se na ta način še zacijo, pa tudi v Nemčiji sami najraz-bolj podčrtala solidarnost obeli držav ličnejše komentarje.
Uvedba vojalke dolžnosti v Angliji
7a vse cd 18 do 21 let stare državljane.
Angleška vlada je presenetila svet s svojim sklepom, o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Zaenkrat je vojaška dolžnost uvedena za vse za vojno službo sposobne moške od 18. do 21. leta.
Kakor se povdarja, je vlada storila ta sklep pod pritiskom svojih zaveznikov, ker bi morala angleška vojska nastopili na bojišču v slučaju vojne takoj ob začetku. Ob izbruhu svetovne vojne je trajalo več mesecev, predno so prišle i orve angleške čete v Flandrijo, v vojni, ki grozi sedaj, pa bi taka zakasnitev bila lahko usodna. Zavezniki tudi upravičeno zahtevajo, da doprinese Anglija
enake žrtve kot jih bodo oni.
Proti uvedbi obvezne vojaške službe je delavska stranka, ki pravi, da bi vlada morala odložiti svoj sklep o uvedbi obvezne vojaške službe vse dotlej, dokler ni končan vpis prostovoljcev, ki so se javili za službo v armadi. Delavska stranka prigovarja sklepu tudi radi tega, ker je tak sklep v miru nemogoč. Chamberlain pa odgovarja, da sedanj^ stanje v Evropi nikakor ni mir.
V zavezniških državah je uvedba obvezne vojaške službe v Angliji vzbudila zadovoljstvo.
Kitajci prodirajo
Zavzeli so glavno mesto Nančang v pokrajini Kiangsi.
Kitajska ofenziva še vedno traja in zaznamuje precejšnje uspehe, Japonci so že nekajkrat javili, da se je kitajska ofenziva razbila, toda dogodki potrjujejo nasprotno.
Sedaj so Kitajci dosegli enega največjih uspehov sveje ofenzive, zasedli so mesto Nančang v pokrajini Kiangsi, čigar zavojevanje so svojjčas proslavili Japonci z velikim pompom. Osvojitev tega mesta je bila mogoča na ta način, da so kitajske čete prebile fronto v dolžini 40 km.
Boji okoli Kantona trajajo še naprej. Japonci so dobili ojačenja. Izgleda pa, da ojačenja zadostujejo komaj, da zadržujejo z njimi Kitajce.
Japonci se na Kitajskem čezdalje bolj izčrpavajo in bo ta vojna rodila za nje še zelo slabe posledice. Kot zavezniki osi pa prihajajo Japonci čezdalje manj v poštev.
Zadnje vesti
Hitler je govoril in v svojem govoru povda-ril. da živi Nemčija v prijateljskih stikih z Jugoslavijo, od katere Nemčija ne zahteva nobenega ozemlja kakor tudi ne od Francije.
Roosevelt ho govoril v nedeljo, dne 30. t. m.
preko radia. Povdarjajo pa, da nikakor ne misli odgovarjati Hitlerju. Zatrjuje se, da uradno sploh ne bodo komentirali Hitlerjevega govora.
Ban dravske banovine dr. Natlačen je obiskal tudi kraje v Dravski dolini, kakor Maren-berg, Muto in Ribnico na Pohorju.
Nova vlada v Pragi. V Pragi je bila imenovana nova vlada. Predsednik je general Elias.
Angleški parlament je Siprejel v prvem čita-nju zakon o uvedbi splošne vojaške dolžnosti.
Pred petdesetimi leti
Dne 14. julija 1889 je slavilo francosko meščanstvo stoletnico francoske revolucije. Tega dne so se zbrali v Parizu delegati socialističnih delavskih organizacij iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Italije, Rusije in Zedinjenih držav na kongresu, ki je dal pobudo za obnovitev socialistične delavske internacionale.
Na tem kongresu so bili ponovno navezani stiki med delavstvom vsega sveta, ki je sklenilo tudi svoj socialistični pogram.
Paul Lafargue je očrtal ta program v svojih uvodnih besedah ob otvoritvi kongresa tako-le:
»Že s samo navzočnostjo na mednarodnem socialističnim kongresu v 1. 1889. izjavljajo delegati, da nameravajo nekaj kar se razlikuje od revolucije iz 1. 1789., oni se ne klanjajo pred človečanskimi pravicami iz 1. 1789., ki so kljub vsemu pravice
denarne mošnje meščanov ...! V tej dvorani so zbrani apostoli nove misli. Od nekdaj že pridigujejo delavstvu vseh civiliziranih narodov: ,Vi ste si bratje in vaš sovražnik je samo eden: privatni kapital, pa naj si bo pruski, angleški ali kitajski. . .!'«
Silen vtis je napravilo na kongres, ko sta si Francoz Vaillant in Viljem Liebknecht v znak pobratimstva med nemškimi in francoskimi delavci podala roke in je Viljem Liebknecht vzkliknil: »Po strašni bratski vojni, v kateri sta se mesarila oba naša naroda, si podajata ljudstvi roko: socialno demokratična Francija in socialno demokratična Nemčija. Pobratimstvo med Francijo in Nemčijo pomeni zmago miru, civilizacije in socializma .. .«
Obenem z mednarodnim socialističnim kongresom je zasedal isti dan v Parizu kongres »posibilistov«, zmernih elementov, čijih hrbtenica so bili an-
gleški tradeunionisti (strokovničarji). Na tem kongresu so razpravljali o delavski socialni zaščiti in osemui-niku. — Zastopnik škotskih delavcev Keir Hardie je zahteval mednarodni sporazum delavstva v boju proti znižavanju mezd in brezposelnosti ter za osemurnik. — Na kongresu sprejeta resolucija pomeni početek mednarodnega boja za delavsko zaščito, ki so ga vodile strokovne organizacije in politične stranke.
Besede, ki tvorijo uvod k sklepom, katere so dobile tako velikanski pomen za delavstvo, se glase:
»V prepričanju, da more biti izhodišče za enakopravnost dela in človeštva samo kot razred mednarodno organiziran prole-tarijat, ki si pribori politično moč, da razlasti kapitalizem in uresniči, da bodo proizvajalna sredstva prešla v last človeške družbe, sklene kongres ...«
Zaključek kongresa je tvoril sklep,
da se proglasi 1. maj kot mednarodni delavski praznik.
In danes...
Leto 1889. je bilo začetek velikega mednarodnega delavskega gibanja, ki je naraščalo in se bližalo svojemu konč- ’ nemu cilju. Zaman so bili vsi predvojni poskusi, da se to gibanje zatre in onemogoči s preganjanjem; organizacij in posameznikov. Po svetovni vojni so bile S uporabljene druge metode. Odpravljene so bile svoboščine francoske revolucije, odpravljene človečanske pravice. — V I boju proti delavstvu je bila uporabljena 1 sila. — Stotisoči so romali v ječe in | tisoči so plačali svoje prepričanje z živ- J Ijenjem. -— Z odpravo svobode organiziranja je bilo delavstvo razoroženo in kot tako uvrščeno v prisilne organiza-
cije p ;
Skromni jubilej naše »Delavske
Politike"
Ko bo socialistično delavstvo letos praznovalo svoj delavski praznik 1. maj, bo istočasno proslavilo tudi skromen jubilej — prvo obletnico odkar izhaja »Delavska Politika« trikrat na teden. Kakor je ta jubilej skromen, je vendarle pomemben, zlasti v dartašnjih, za delavski razred tako neprijaznih časih.
Pomemben je ta dogodek pa zlasti za vse poverjenike in sotrudnike našega lista, ki so neumorno vsa zadnja leta delovali na tem, da se »Delavska Politika« utare pot v domove delavcev in nameščencev. Kako težavno je bilo to delo, vedo le požrtvovalni poverjeniki, ki so dan za dnem pobirali naročnino, zbirali vesti za dopise in pridobivali novih naročnikov itd., ker so se zavedali,
da si morajo delavski tisk ustvariti
delavci sami iz svoje lastne moči. Delavski razred ne razpolaga s tajnimi fondi. Naročnina din 10.— mesečno, skromna zbirka tiskovnega sklada in nekaj plačanih oglasov, to so sredstva, s katerimi se mora vzdrževati »Delavska Politika«.
Ko je bila lansko leto v prvomajski številki objavljena vest, da bo odslej naprej izhajala »Delavska Politika« trikrat tedensko, so vsi zavedni delavci iskreno pozdravili ta uspeh, zavedajoč se, da je to plod našega skupnega dela. Nešteto je bilo v to svrho predavanj, kjer smo zbirali in pridobivali nove naročnike »Delavski Politiki« od moža do moža. Mnogo je bilo med njimi, ki smo jih pri tem delu srečali, omahljivcev. Zapustili so nas sredi pota. Precej je bilo takih odpadnikov. Kljub temu pa je število naših naročnikov rastlo in le na ta način je bilo omogočeno pričeti izdajati »Delavsko Politiko« trikrat tedensko, ne da bi se zvišala radi tega naročnina. Mnogo jih je dvomilo, če bomo vzdržali! Sedaj po enem letu je tudi tem jasno, da nazaj nočemo in ne smemo!
Niso še odstranjene vse težave! Neumorno bo treba nadaljevati zato z agitacijo, ob vsaki priliki pridobivati novih, redno plačujočih naročnikov, zbirati za tiskovni sklad »Delavske Politike«, da ne bomo samo zbrali potrebnih sredstev, s katerim bo omogočeno trikrat tedensko izdajanje lista za dosedanjo naročnino, temveč, da bomo lahko sčasoma »Delavsko Politiko« še spopol-
nili, končno pa z združenimi močmi dosegli, da bo »Delavska Politika« postala dnevnik.
Zavedamo se, da bo delo, ki nas čaka, zelo težavno. Toda tudi dosedanji napredek »Delavske Politike« je bil dosežen v dobi, ki je bila delavstvu zelo
Ernst Toller: T. M.
Pesnikom
Obtožujem vas, poetje,
ki se vlačugate z besedami, besedami, besedami! Vse vedno kimate z glavami starcev ter smehljaje in z dostojanstvom izračunavate posledice viharjev,
vi. strahopetno skriti v koših za papir!
Na govorilnice, obtoženci!
Spokorite se!
Obsodite se sami!
Vi, glasniki človečanstv a!
A ste.........?
Spregovorite vendar, spregovorite!
nenaklonjena. Socialistična ideja se je širila najbolj takrat, ko je reakcija najhujše pritiskala. Tudi danes so na delu kapitalistični hlapci, hoteč uničiti pravice delavstva, ki si jih je priborilo v dolgoletnih bojih. »Marksizem smo zavrgli«, »marksizem bomo ubili in pokopali«, to so gesla majhnih diktatorčkov pri nas, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili, saj bi sicer morali vedeti, da so bili že desetletja pred njimi na delu slični grobarji, ki so pokopavali socializem — brez uspeha.
Z lažjo in zavajanjem ljudskih množic se ne da ubiti marksističnega socializma, pa če bi ga ubijali in pokopavali poklicni grobarji. Nasprotno, ideja socializma bo rastla vse dotlej, dokler ne bo pokopan kapitalizem, ki živi in raste na račun bede in pomanjkanja proletarskih množic.
Ker čutimo, da gremo tej dobi vkljub vsem ovjram z urnimi koraki naproti, bomo podvojili svoje delo, da bodo pogrebci marksizma čimpreje zginili s površja v pozabljenje. V tem znamenju Ibo slovensko delavstvo praznovalo svoj (delavski	in	se spominjalo
delavstva v deželah, kjer pogrebci socialističnega marksizma še niso pokopali, kakor tudi delavstva v onih deželah, kjer trenutno vriskajo pogrebci, ne vedoč, da tisti, ki ga pokopavajo živi.
Tone Maček:
Log je zapel,
vrt nam vzcvetel.
majsko je sonce objelo
dol in goro,
v dušah lepo
nam je in vse je veselo.
V maju
Ko je vihar,
zime vladar.
divje pustošil krajino.
upal več ni
nihče, du bi
čutil še kdaj to milino.
: r ! > J! •
Zato pa nikar
ne obupaj nikdar.
za zimo pomlad bo prispela;
oblak še tako
je črn lahko,
nad njim se bo zarja razcvela.
Marksizem in lastnina
lifSi ■ib
Vidiš ga veliki dan
majnik stopil je na plan. Gora je ozelenela, njiva žitje je spočela, drevje v svatovski opravi trosi cvetje po naravi. Vsepovsod je mladoletje, vsepovsod je vonj in cvetje. Kdo bo dneve te prespal, ne da bi se ves jim dal!
Srca svoja odklenimo, mlaje z venci okrasimo!
Zdaj nam sije zlati čas, zdaj nam poje velik glas!
Da popolno bo veselje, izpolnjene slednje želje, mizo s prtom pogrnimo, nanj »Jajnine« postavimo.
Ko bo v skledah jed duhtela, -vsa družina bo vesela.
Najljubši ugovor proti marksističnemu socializmu je trditev: Marksizem hoče odpraviti lastnino, da obdari 1 e -n u h e s sadbvi dela, ki so si jih pridobili pridni in delovni ljudje. Ta ugovor ne prizadene marksizma uiti najmanj. Kljub temu pa se moramo zavedati, da je z ozirom na gotove skupine srednjih slojev potrebno jasno očrtati zrelišče marksističnega socializma do lastnine. Čevljar, frizer, trgovčič in mali kmet nikakor nofcejo, da bi bili »socializirani« in se seveda borijo polni sovraštva proti marksizmu, ki je, kakor čujejo, nasprotnik lastnine.
Kakšno pa je v resnici stališče marksizma do lastnine? Marksizem noče razlastiti vsega povprek, ampak samo zasebno lastnino na proizvajalnih sredstvih, t. j. da bi le-ta postala skupna last, last vseh.
Predno pa nam bo to popolnoma razumljivo, je treba, da si predočimo zgodovinski proces koncentracije (osredotočenja) proizvajalnih sredstev. Marx je ta proces opisal v 24. poglavju »Kapitala« zelo nazorno:
Zasebna lastnina delavca na proizvajalnih sredstvih je pogoj za obstoj malega obrata, mali obrat pa je potreben pogoj za razvoj družabne proizvodnje in svobodnega razvoja delavca samega. Vsekakor obstoja ta način proizvodnje tudi v suženjstvu, podložništvu in drugih oblikah odvisnosti. Toda ona cvete, se razvija z vso silo in si osvoji njej prikladno klasično obliko samo tam, kjer je delavec svoboden lastnik od njega samega uporabljanih delovnih pogojev, kmet njive, ki jo obdeluje, obrtnik instrumenta, na katerem igra kot virtuoz.
Ta način proizvodnje predpostavlja razkosanje zemlje in drugih proizvajalnih sredstev. Kakor je izključena koncentracija (osredotočenje) poslednjih, tako je v takem proizvajalnem procesu izključeno tudi sodelovanje, delitev dela, nadvlada v družbi, ureditev narave in svoboden razvoj družabnih proizvajalnih sil. Ona se »klada samo z ozkimi naravnimi omejitvami proizvodnje in družbe... Na neki višji stopnji rodi m.nterijelna sredstva za svoje iastno uničenje. Od tega trenutka dalje se prično gibati sile in strasti v naročju družbe, ki so se čutile od nje ovirane. Ona mora biti uničena in bo uničena. Njeno uničenje je prehod industrijskih in razkosanih proizvajalnih sredstev v družabno osredotočene, odtod prehod male posesti mnogih v veliko posest nekaternikov, odtod razlastitev velike ljudske množice, ki poseduje zemljo in življenjske potrebščine ter delovne instrumente: ta strašna in težavna razlastitev tvori predzgodovino- kapitala.«
Osredotočenje proizvajalnih sredstev je torej posledica kapitalističnega razvoja. Namesto srednjeveškega obrtnika, ki je bil kot zrastel s svojimi proizvajalnimi sredstvi, je stopil industrijski delavec, kateri ne poseduje nobenih proizvajalnih sredstev in razpolaga samo s svojo delovno silo, ki ni vezana na določen kraj, ampak je postala navadno blago. Kapitalistični razvoj pa sili dalje:
»Osredotočenje proizvajalnih sredstev | in podružabljenje dela doseže točko, ko se ne sklada več s kapitalističnim ovojem in ga raztrga.«
Lastniki proizvajalnih sredstev bodo razlaščeni, t. j. proizvajalna sredstva (rudniki, tovarne, veleposest, kapi tali itd.) preidejo v last organizirane skupnosti.
S tem pa ne bo vzpostavljena zasebna lastnina delavca,
»pač pa (tako pravi' Marx) osebna lastnina na podlagi pridobitev kapitalistične dobe, sodelovanja in »skupnega lastništva zemlje ter z delom ustvarjenih proizvajal-.. nih sredstev.«
Marx torej razločuje točno med z a-s e b n o lastnino (proizvajalnih sredstev) in osebno lastnino; o tej pravi i z r e c n o, da bo zopet vzpostavljena. Marksizem torej nikakor ni nasproten lastnini, ampak hoče pripomoči delavcu, ki je doslej posedoval samo svojo delovno silo, zopet do osebne lastnine. Delovna sila izkoriščanega in do stopnje navadnega blaga ponižanega delavca postane izraz njegove osebe, kateri se lahko posveti v okviru skupnosti.
Samo to je smisel »razlastitve«, kakor jo je razumel Marx. Ker pa dandanes ni ločen od proizvajalnih sredstev samo industrijski delavec, ampak tudi množice nameščencev in uradni k o v, velja ista zakonitost tudi za nje. Ker pa so jajčje povezani s pojmovanjem lastnine, je baš za nje velike važnosti, da sc jim prikaže pozitiv-n i odnos Marxa do lastnine.
Nikakor torej ni mogoče misliti, da se namerava s podružabljenjem proizvajalnih sredstev socializirati frizersko delavnico ali čevljarsko delavnico, prav tako malo kot mislijo marksisti na to, da bi vzeli kmetu »poslednjo kravo« iz hleva, kakor agitirajo nasprotniki socialistov med kmeti. Kar se tiče malih kmetov hoče marksizem take kmetije, ki temelje na osebnem delu lastnika jn družine z vpošte-vanjem stoletja starih tradicij spraviti na zadhižno podlago. Engels pravi:
»Ako borr.o imel moč v državi, ne bomo mogli misliti na to, da malega kmeta nasilno razlastimo (pa najsi bo to proti odškodnini ali brez nje), kakor.se bo to zgodilo z veleposestniki. Naša naloga napram malemu kmetu obstoja predvsem v tem, da njegov zasebni obrat postavimo na zadružno podlago, pa ne s silo, ampak z vzgledom in s tem, da mu nudimo d r lizat) n o p o m o č v to svrho. V tem oziru pa imamo vsekakor sredstev dovolj, da prikažemo malemu kmetu kakšne prednosti bo imel od tega, tako da bo to že sedaj uvidel.«
Kakor je Engels tu, neposredno na-dovezujoč na Marxa, prikazal problem malega kmeta v pozitivni sliki socialističnega gospodarskega reda, je treba storiti isto za vsako posamezno družabno plast posebej. Samo tedaj bo mogoče pridobiti te plasti za marksistični socializem.
hip urami
le
50
-lelnilc
Naš Filip Uratnik je prav gotovo sam poza-1 prej pri socialnem skrbstvu na deželni vladi, bil, da je iniel te dni 50-letnico rojstva in da'potem magistrami ravnatelj mesta Ptuja, nato
bo 1. maja praznoval svcj 50. god. Kajti tako so določili njegovemu patronu, da goouje skozi vsa leta in vse čase 1. maja.
Naštevanje letnic zunanje, uradne življenjske k^rijere ob jubilejih je obrabljena stvar. “e lih ne poznaš, si toliko boij obvarovan pred o dotgo£astnostjo. Saj naš Filip se bo čudil, p ° Srno sploh izvedeli za sam datum njego-sliko rojs*va ‘n ^je smo '7-takni!i njegovo
Zato poverno samo toliko, da je bil rojen ; p‘,	20.	aprila	1889.	leta v kmečki hiši v
'"odlogu prj sv. Petru v Savinjski dtalini. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Cel.iu in Pfavnih na Dunaju je stopil v sodno službo; iz nie je moral iti v vojno. Po vojni je bil naj-
tajnik Strokovne komisije in od 1924. leta dalje tajnik Delavske zbornice. Ves čas je bil aktiven v delavskem soc. gibanju, na vseh njegovih področjih. Bil je kakor neumoren, požrtvovalen gasilec. Kjer so se mu zdele postojanke najbolj ogrožene, tam je priskočil in zasukal rokave.
Glavno njegovo delo pa je zgraditev in organiziranje Delavske zbornice za Slovenijo, ustanovitev socialno-ekonomskega instituta, raziskovanje naših gospodarskih in socialnih razmer, stremljenje, da se pri korenini zagrabi smotrno reševanje življenjskih problemov našega ljudstva, tako delavskega kakor kmečkega. Tu je zastavil vse svoje moči kot publicist, kot vnet zbiralec gradiva, kot govornik, organizator in snovalec zakonskih predlogov.
Naš Filip Uratnik ni socialist iz doktrine, temveč je socialen po naravi. Njegov čut pravičnosti se nam je večkrat zdel preširokogru-den za druge in preozko odmerjen za nas. Nasprotniki tega niso upoštevali. Kajti ^nemogoče je, da bi delali hudobni drugače, kakor delajo,« kot je zapisal Mark Avrelij. In sodrug Uratnik je mož, ki bo znal z mirom in preudarkom uvrednotiti izkušnjo, ki jo je doživel prav pred svojo 50-letnico.
50 let je v človekovem življenju mejnik, na katerega se pa življenje izven človeka ne ozira vselej. Ko je bil n. pr. mogočnež kakor Napoleon star 50 let, je že kot ujetnik Angležev na samotnem otoku sv. Helene premišljeval o svoji usodi. Veliki dobrotnik človeštva Pasteur je bil s 50-imi leti ugleden profesor, toda slovite iznajdbe so se mu pa posrečile šele kasneje. Naš godovnik še ni dosegel viška v svojem razvoju. Mi bi rekli, da zdaj se bo šele razvil, da zdaj se bo šele pokazal poleg dobrega človeka tudi trd mož, ki bo koristi! še mnogo naši stvari na podlagi izkušenj pred svojo 50-letnico.
V tem prepričanju mu k njegovemu jubileju iskreno čestitamo.
k
Puch
Phanomen
Bianchi
NSU
kolesa
motorji
kolesa
motorji
kolesa
motorji
motorji
Kvalitetni izdelki!
(S
Na ugodna mesečna odplačila.
O
IGN. VOK
Ljubljana, Tavlarjeva 7
Javna dela na račun brezposelnih podpor
Kako se pri Borzi dela podpira sezonske delavce?
 i i m
sam
Delavska zbornica v Ljubljani
k Grafični narodi v Evropi naj ibi se zdru- I je angleški veleposlanik v Ameriki LoLhian, m;r . 6r jim bil le na ta način zagotovljen ki je trdno prepričan, da bo slej ko prej prišlo Popolna neodvisnost. Pobornik te ideje J do federalistične zveze držav v Evropi.
Sezonski delavci imajo v času sezone, če so brezposelni, pravico do redne brezposelne podpore pri Borzah dela, v isti višini kakor delavci, ki niso sezonski. V času redne nezaposlenosti pa le, če dokažejo, da so v času poslednje sezone bili zaposleni manj ko štiri mesece (§ 74 tozadevne uredbe).
Upravni odbor Borze dela v Ljubljani je odločil, da se smatra v Sloveniji čas sezone od 15. marca do- 15. decembra. Dalje je odločil,, da smejo prejemati sezonski delavci, ki bivajo v Ljubljani, samo polovico pripadajoče podpore, pa še to le pod pogojem, če bodo prvo polovico podpore ipri ljubljanski občini odslužili z delom, ki se plača na uro din 3.25. V slučaju, da ima brezposelni delavec pravico prejeti 4 tedenske obroke po 90 dinarjev, mora delati pri občini 55 ur po din 3.25, kar znese din 180 in šele potem, ko je teh svojih din 180 z delom zaslužil, more dobiti še ostalo polovico podpore, sicer ne dobi ničesar.
Brezposelni pravijo prejkoslej: »Dajte nam dela in ne podipor!« V tem slučaju pa je stvar vendarle drugačna.
1. Kakšna javna dela izvaja ljubljanska ob-
čina? Ali sof ta dela v smislu § 79 uredbe o preskrbovanju nezaposlenih delavcev? Kako pride delavstvo do tega, da s svojimi sredstvi, ki jih plačuje borzi dela, vrši razna dela za ljubljansko občino- in ali- ima za ta dela občina že predvideno pokritje v svojem proračunu?
2. Kvalificirani delavci, izučeni zidarji, tesarji itd. opravljajo težaška dela s krampom in lopato. Ali je to v skladu s § 73 uredbe?
3. Po kolektivni pogodbi za stavbinsko stroko so določene mezde za zidarje in tesarje v Ljubljani po din 5.50 do din 6 na uro, za pomožne delavce din 3.75. Ali ni to rušenje kolektivne pogodbe in pritiskanje mezd navzdol?
Mi seveda pozdravljamo, da zaposli občina brezposelne delavce pri svojih delih, toda plača naj jih iz svojih sredstev. Borza dela naj izplača brezposelnim pripadajoče podpore, potem naj jih pa pošlje na delo k občini k delu, ki je njih kvalifikaciji in telesni sposobnosti primerno, z'asti pa naj se pobriga, da bodo plačani vsaj tako kakor predvideva kolektivna pogodba.
Želimo, da nam Javna borza dela odgovori na gornja vprašanja.
Kam naj se obrnem, da bi izdal SUZOR Svoj odlok o nezgodni renti!
Podpisani sem utrpel začetkom oktobra 1936 obratno nezgodo na ta način, da sem si zlomil v členku levo nogo, Ker sem bil član SUiZ-ORa, sem seveda zahteval pripadajoče nezgbdne dajatve. SUZOR pa je osporaval opravičenost moje zahteve in tako je nastal spor. Da bi mogel pokreniti nadaljnje korake, sem zahteval, da izstavi SUZOR odlok o nezgodni renti. Po predpisih zakona o zavarovanju delavcev je mogoča predaja sporne zadeve sodišču delavskega zavarovanja šele tedaj, če je izstavljen odlok. Zaradi odloka sem tbil na OUZiD v Ljubljani večkrat. Končno sem zvedel, da ima v rokah celo zadevo SUZOR v Zagrebu.
Tudi nanj sem se obrnil. Seveda brez uspeha. Zaradi tega sem šel na Delavsko zbornico in prosil za pomoč, To je bilo v februarju 1938, Delavska zbornica je pismeno intervenirala pri OUZD v Ljubljani dvakrat. Končno je napravila tožbo na sodišče delavskega zavarovanja v Ljubljani in prosila, da določi rok, do katerega mora SUZOR izstaviti odlok.
Sodišče je izdalo 21. aprila 1930 pod op. št. OR 172/1938 sklep in določilo, da mora
SUZOR izstaviti odlok do 31, julija 1938, — Kljub temu sklepu SUZOR odloka še sedaj ni izstavil. Ko sem vprašal na Del. zbornici, kam naj se obrnem, mi niso vedeli dati nasveta češ, codišče je v tem pogledu zadnja instanca
Mugerle Anton.
Potres v Peruju. V ameriški državi Peru je bil hud potres, kakršnega že niso zabeležili od I. 1932.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jib porabijo prihodnjič. — Uprava.
50
C- N°rdhoff jn j. N. Hall:
H U R I K A N
mn	sa	ie	božala	po	plečih.	»Vso	razume-
T ie rekla. »Kaj naj bi ti tudi napravil dru-r-m,ri m ;S'Sc ZI1aŠel oči v oči s takim možem? Tern J),	.	llaimaiij	hud	na te in tudi jaz ne. Poj-
svrnu <sfU,Vm° Se- Tako si že želim priti zopet na L i t; 5 vletna Tita JT Prva zapustila jamo. Plava-fi-n-il i 1 i todu niena mati ie iz previdnosti ven-nrnlf o1 .tV8110 °b njej, ko se je Tita obrnila so , ...1)(n'IsniL 1erangi in Mako sta sledila in skoro So bl.! VSl zbrani na obrežju.
nUsJ rai,Jf* ;sc je zaskrbljen ozrl proti nebu in pre-skritn k	Maramo, ki je že pričela odkopavati
d v i v • i n i i! 1 ri 10 z a j o. Mako je pomagal Terangiju pri koralnimi ^.^Pbeuega čolna. Ležal je, napolnjen s krat kolt a c	’ precei globoko na dnu. Vsako-
vlve skali il,	zva|il!1	‘f	?°p"m 1,0 ‘"‘L1!'
Takoj sta sta notamUa* »sfiaZa.‘ "a »Ob tem vremenu ne m,- i -t Ter^nm,« je rekel Maki svS " >m mkaw°r' »Imaš prav,« je prikimal Ter-,,,,,-;
MkO;potrpeti. V dveh ali
Povednosti že tudi sramoval.	0	*e	je	svoje
Marama je svareče pogledala Terangija. sk T*'a pa *e od^f °v or i 1: »Najbolje bo ako se bomo ;./> lia nekem samotnem mestu, dokler ne zapiha t^den veter, da bomo lahko odpluli. Mogoče se po-m<) 11 a Rakahango ali Maniko ali pa na kakšen
drug otok na zapadu, ki spada pod angleško nadoblast.«
»1° bo najbolje,« je vzkliknil Mako vzhičen, »lam vas ne bodo nikoli našli, Terangi!«
-Sedaj pa oba na delo!« je vzpodbujala Marama. »Postaviti si moramo kočo kakor hitro mogoče. Nategi palmovih vej, Mako! Jaz jih bom spletla, med tem pa naj I erangi postavi kole. Skoro nas bo doseglo neurje in takrat moramo imeti krov nad glavo.«
In res je postajalo vreme od ure d'o ure vedno slabše. Vihar je postajal vse jačji in jačji in pozno popoldne so- pljuskali kot hiša visoki valovi na breg. Burja z dežjem je prenehala; palme so se stresale m upogibale pod silo orkana; raztrgani, preteči temni oblaki so sc podili po nebu.
Gospa de Laagejeva je pustila zapreti vsa okna in vrata, z izjemo oken, ki so bila obrnjena proti jugu.
Misel na njenega soproga, ki se je nahajal ob tem vremenu daleč nekje na morju jo je navdajala- s skrbjo, vendar sl ni mogla prikrivati, da jo je v enaki meri skrbela tudi usoda Terangija in njegovih. Niti najmanj ni dvomila, da so, ko je bila še temna noč, jadrali skozi preliv in med tem že zdavna d'osj>eli na Amanu, ako so sc bili sploh namerili tja. Toda gospa de Laagejeva nikakor ni bila tako trdno prepričana o tem, da so sc podali baš na ta otok. Četudi ni možu ničesar omenila, se ji je pa vendarle dozdevalo, da se bo Terangi prejkone ognil Amanujc in Haoja ter se napotil na kak drug oddaljenejši otok kot sta Paroaja ali Ahunuji.
Paraoja na primer je bila neobljuden otok, last prebivalcev s Haoja. Na njem bi vsaj za nekaj časa
mogli najti zavetišča. I oda ako so se I erangi in uje gova družina namerili tja, potem so bili ob tisten času še na morju. Gospa de Laage se je zgrozila ol misli, da bi mogel biti čoln na jadro ob takem vre menu nekje daleč zunaj na morju. Bajunci so brezpogojno zgubljeni, ako se jim čflln prevrne- Terang in Marama ne bosta nikdar v stanju, da bi sama zopet preokrenila tako velik in težek čoln.
Že najmanj desetič je šla tistega dne na verando, ki je bila obrnjena proti jugu, opazovat barome ter. Basi ura še ni bila pet, je bilo že tako temno da je morala po žepno električno svetilko, da bi lahko videla vremekaz. Skrbno je motrila tenko kri -valjasto črto, ki jo je risala igla na papirnatem traku Ponavadi se je barometer ob štirih popoldne nekoliko dvignil, danes pa je padal še kar naprej in ji kazal tedaj devetindvajset petdeset; tako nizko n bil padel še nikoli odkar je bila na Manukuri. Potr kala je nalahko na aparat, nakar je padel kazalec m devetindvajset petinštirideset.
Ta barometer v vladinem poslopju je bil edin na vsem otoku. Ko sem tistega večera prišel tja, dt sc prepričam o stanju barometra, sem našel gospe de Laagejevo sklonjeno nad njim. Basi sem bil tud sam precej zaskrbljen, sem storil vse, kar je bilo \ moji moči, d!a bi ji pregnal njeno skrb. Rekel sem ji da se moramo pač pripraviti na orkan, da pa ka hujšega najbrž ne bo prišlo. Skrb nam ne uide, zate imamo še vedno čas, ako bi barometer še nadalje padal.
»Radi Katopue si nikar ne delajte skrbi, cenjen« gospa,« sem dodal. »Ladja je gotovo že zdavnaj trdno in varno zasidrana v laguni na otoku Amanuji.«
(Dalje prihodnjič)
('tCbSlk l(4fCi4r€4/
HRASTNIK
LJUBLJAJMA
CELJE
Devet ur in pol živ pokopan. Dne 24. t. m.
bi se bila skoro pripetila težka nesreča, ki bi kaj lahko končala katastrofalno za s. Kladnika Rudolfa, predsednika podr. ZRJ v Hrastniku. Slednji je bil zaposlen na nočni zmeni pri svojem delu v jami, kjer je imel ravno Oipravka z opaženjem stropa. Okrog pol 3. ure zjutraj se mu je nenadoma vsula s stropa velika množina jamskega materijala, tkzv. krov-nine in mu zadelala izhod. Krovnine je nasulo par kubičnih metrov. Na alarm svojega tovariša s. Tepeha Štefana, ki je to videl, se je takoj pričelo z reševalnimi deli. V. svrlio zračenja so zabili skozi nasipino dve cevi. Tako so se mogli s zasutim tudi že pogovarjati'. Obveščen o nesreči, je kot prvi prihitel na kraj nadpaznik g. J. Trbežnik, nadalje obratovodja g. inž. Verbič irr rudniški ravnatelj g. inž. Drolc. Vsa nadaljnja reševalna dela pa so se vršila pod neposrednim vodstvom obratovodje g. inž. Verbiča. S smotrenim vodstvom in izredno požrtvovalnostjo rudarjev - reševalcev: Pušnika Fri, Vastiča Gašparja, Smoliča J. m Vodepa A., se je posrečilo, da so po skoro deseturnem nad vse napornem delu rešili s. Kladnika iz groznega objema podzemskega elementa, popolnoma zdravega, kar je v takih primerih zelo redko. Dosti pa so k temu pripomogli tudi prvi reševalci rudarji Potisek Fr., Drnovšek A. in Rupar Fr., ki so se z vso energijo lotili prvih reševalnih del. Vse navajamo s polnim imenom zato, ker jim gre res vse priznanje, saj so bili pri tem tudi sami izpostavljeni veliki nevarnosti. Gornji slučaj se ni dogodil v sl e d kakšne neprevidnosti kogarkoli. Zakrivil ga je pač nemiren jamski element, proti kateremu se je boriti v prvi vrsti s previdnostjo, previdnim vodstvom in dovoljnimi tehničnimi pripomočki. — S. Kladniku kot zavednemu delavcu v vseh delavskih organizacijah čestitamo k srečni rešitvi, ki je ohranila družini dobrega očeta in moža, nam pa zvestega in marljivega sodruga; želimo mu, da si kmalu odpomore od prestanega napora.
Zakaj zastoj dela v steklarni? Človek misli, da je pri nas v steklarni vse v najboljšem redu, temu pa ni tako, že dalj časa-zopet skrajšano delamo, kakor že sedaj več let v tem času nismo, vprašujemo se kaj je temu vzrok? Odgovor je lahek, države, katere so od nas naročile steklene izdelke, so vsled nastalega svetovnega položaja ali naročila odpovedale ali pa sploh na novo ne n a roče, domači trgovci. med katerimi prevladujejo Židje, ipa tudi ne naročajo več, kakor le toliko kolikor jim je nujno potrebno in se# sploh ne zalagajo, kakor je bilo v mirni dobi navada, zato pa tudi ne delamo normalno in je vsled tega veliko delavcev že zgubilo službo. Vidi se kam vodi vojna napetost v Evropi in kdo je temu kriv. Po našem, kakor sodimo, samo oni, ki vedno in vedno ogrožajo svet s svojimi zahtevami in katere tudi dober del hrastniških navdali-njencev poveličuje. Še lepše je pa to, kar smo zvedeli. Za našo tovarno je bilo zadosti naročil za cilindre, tako da bi bili obe delavnici, kakor se trdi, več kakor pol leta zaposleni; Zedinjene tovarne so pa v zadnjem času kupile tovarno stekla v Voitsbergu v bivši Avstriji in so se morale obvezati, da bodo tam normalno delale. Ker pa za to tovarno niso imeli zadosti naročil, so baje, kakor se pri nas splošno govori, naročila za cilindre, katera so bila določena za tovarno v Hrastniku, prenesli v Voitsberg. Koliko je na tem resnice, ne moremo reči ali mislimo, da vsaj nastavljenci dobro vedo kako in kaj je s to zadevo. Če je’ to res, potem je to škandal prve vrste, da mora iugoslovenski steklar biti na cesti, na njegov lačujt pa se dela drugod	*	1	’	i
> ■	>	-	* i - " Radi tega zahtevamo
od naših zaupnikov, da v tem smislu intervenirajo v prvi vrsti pri vodstvu steklarne in da tudi o tem kar se govori pri nas informirajo oblast, da ona podvzame potrebne korake. Resnica je, da od časa ko so naši prevzeli tovarno v VOitsbergu, so pri nas sploh nehali izdelovati cilindre. Zahtevamo pojasnila in ne bomo prej mirovali, dokler se ne dožene resnica. Oblast pa tudi prosimo, da ukrene potrebno.	*
MARENBERG
Dezerterjev ne marajo. Večje število vpoklicanih rezervistov je te dni vsled nekih notranjih perturbacij zgrešilo pot, ko so bili vpoklicani na orožne vaje. Namesto, preko Drave, so jo mahnili baš v nasprotno stran preko Radia in se na ta način naenkrat znašli na tujem svetu. Ko pa so tamošnje oblasti ugotovile, kam bi pravzaprav morali iti izgubljeni sinovi, so jim pokazali pot nazaj, češ da dezerterjev tudi oni ne marajo. V temi tavajoči so se torej vrnili v Marenberg nazaj in povzročili po trgu hud poplah, ki je učinkoval kakor mrzli obkladki. Zamudnikom se bodo sedaj najbrž orožne vaje primerno Podaljšale. Lekcija je v vsem okraju zelo vzgojno učinkovala.
Domač denarni zavod. Ljubljanska kreditna banka, katero so pred vojno ustanovili slovenski naprednjaki s pomočjo češkega kapitala, je te dni objavila poročilo o svojem lanskoletnem poslovanju in pri tem zabeležila, da polaga račune o našem »domačem p o d j e t-j u«. Obenem navaja poročilo člane upravnega sveta, med katerimi je tudi »Herr Herbert Wo-schnagg in Šoštanj«. V čem vidita »Slovenec« in »Jutro«, da je VVoschnaggova tovarna domače, torej slovensko podjetje, ne vemo in tudi sama tega ne povedo. Slovensko delavstvo po<zna Herberta VVoschnagga kot »domačega človeka«, posebno s te strani, da v njegovi tovarni ne morejo obstojati delavske organizacije za varstvo čuvanja gospodarskiti, kulturnih in moralnih interesov, kakor to dopušča jugoslovanskemu delavstvu v §’ 35. zak. o zaščiti delavstva in ravno tako ne po istem zakonu predvideni delavski zaupniki, ki bi naj branili interese delavstva napram podjetnikom. V našem listu smo ponovno poračali o preganjanjih, ki so jih v tej tovarni utrpeli zaved-
ni delavci baš radi udejstvovanja v okvirju socialne zaščite.
Gremo v Št. Vid. V nedeljo, dne 30. aprila zvečer poidemo v Št. Vid gledat veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Predstava se začne ob 20. uri v dvorani gostilne Kratky. Priredi jo tamkajšnja »Vzajemnost«.
Umrl je Franc Bhii v Ljubljani. Pokojni s. Franc Dhii je te dni umrl v 82. letu starosti v Ljubljani. Udejstvoval se je zlasti v 70. in 80. letih minulega stoletja <v socialnodcmokra-, tičnem delavskem gibanju in v takratnem de-] lavskem izobraževalnem društvu. Pomembno j iz njegovega življenja je, da je bil zapleten ! v znani veliki proces s. Franca Železnikarja, ki se je vršil v Celovcu. Dhii je bil po poklicu čevljar in je do onemoglosti mnogo let vršil samostojno obrt. Duševno svežost je ohranil do zadnjega in je komaj nekaj tednov, ko mi je navdušeno opisoval nekdanje 'boje delavstva in trpko preganjanje gibanja. Pogreb pokojnika je bil v četrtek. Naj v miru počiva!
MARIBOR
Delavke!	Nameščenci!	Delavci	l
V soboto, dne 6. maja 1.1. se bo vršila v veliki Sokolski dvorani (p.,Union')
majs
ka akad
etnija
na kateri bodo sodelovala vsa delavska kulturna društva v Mariboru. Opozorite na to važno prireditev vse sodelavce!
Lep iilm smo videli te dni, ki nam nazorno kaže, kakšni ne smejo biti vzgojitelji. Dejanje se godi na neki šoli, kjer učiteljica zgrabi v šolo došlo 15 letno deklico, ji ukaže sleči čevlje, pri čemer ji vsled nestrpnosti enega kar sama potegne z noge. Nato ji veli, da mora z njo ter jo vodi iz razreda v razred1, pripovedujoč deklicam:	Glejte jo, tako izgleda ta, ki je
morala radi fanta v bolnico.« Povrhu vsega pa jo nazadnje še premlati z metrom, da se ji poznajo podplutbe po telesu, rii .....
Pekovski pomočniki pri g. banu radi nočnega dela. Mariborski pekovski pomočniki, organi- j zirani v podružnici »Zveze živilskih delavcev! Jugoslavije«, se bodo zglasili v deputaciji j pri g. banu ter mu izročili osebno pismeno pritožbo radi kršenja naredbe banovine o zaposlitvi pomožnega osobia v pekarnah. V tej spojnenici povdarjajo, da so bili nekateri pekovski mojstri ponovno kaznovani radi kršenja naredbe o nočnem delu v pekarnah, čeprav jim je oblast nato ka^zen velikodušno odpustila, se kljub temu niso poboljšali in nekateri trdovratno še naprej kršijo te zakonite predpise o nočnem delu, kar vzbuja med pomočniki upravičeno ogorčenje in vtis, da hočejo ti mojstri dokazati, da je naredba o zaščiti pomočnikov v pekarnah manj vredna, kot so druge zakonite naredbe. Baš v obmejnem Mariboru pa je potrebno, da se vsi zakoniti predpisi enako spoštujejo, posebno pa socijal-na/zaščita v varstvo zdravja pekovskih pomočnikov. Le na ta način se bo vzgajat v tem obmejnem mestu tudi državljanski čut pomožnega osobia v pekarnah. Pekovski pomočniki prosijo, da izvede g. ban takoj strogo preiskavo o kršenju banske naredbe o nočnem delu v mariborskih pekarnah in okolici ter da odredi podrejenim organom strogo nadzorstvo nad j izvajanjem te naredbe. Vsak državljan je dol-1 ^an spoštovati zakonite predpise, najsi so mu j prijetni ali ne in tudi za pekovske mojstre ne ■ more biti izjeme.
Gradbeno gibanje. Na oglu Cankarjeve in > Aškerčeve ulice je pričela tvrdka Friderik Kifi-inann graditi za g. Alojza Hutterja, brata tovarnarja J. Hutterja, dvonadstropno stanovanjsko hišo, v kateri bo 10 stanovanj. Ista tvrdka je prevzela tudi večio tovarniško zgradbo za povečanje tovarne J. Hutter v Melju, a razen tega gradi še novo stavbo na Teznu. tako*. da bo letos tudi tvrdka Kiffmann zaposlila precej stavbincev. Nadalje je začela tvrdka F. Kiffniann graditi na Meljski cesti trgovsko hišo g. Goleža.
Žalostna slika s podeželja. V Kozjaku pri Mislinjah se je pred dvemi leti ubila žena posestnika Antona Kotnika, ko je padla s skednja 13 metrov globoko na kamenje. Preiskava je po dveh letih odkrila, da je Kotnikovo pahnil s skednja hlapec Šibanc po naročilu svojega gospodarja in proti plačilu din 200. Kamenje na katero je padla Kotnikova, pa je nanosil mož, ko je zasnoval zločin.
Pri delu se je ponesrečil pomožni delavec Matija Sojko v kurilnici drž. žel. Padel je z lestve na tla in je zadobil težke notranje poškodbe.
Skromna prošnja radiooddajni postaji v Ljubljani. Le redki radioposlušaici v našem mestu lahko zjutraj in opoldne poslušajo oziroma sprejemajo program ljubljanske radiood-dajne postaje. Zato bi tem bolj želeli, da bi bilo na programu več slovanske glasbe, zlasti pa čeških narodnih pesmi, ki so jih v zadnjem času menda docela odstranili s programa ljubljanske radiooddajne postaje. Menimo, da nam te skromne prošnje vodstvo ljubljanske radiooddajne postaje ne bo odreklo, temveč uvaže-važevalo, da tudi mariborski radio naročniki plačujejo predpisano naročnino oziroma takso, čeprav morajo že vsa leta poslušati samo tuje oddajne postaje, kadar pa lahko ujamejo Ljubljano, pa morajo tudi iz Ljubljane poslušati tujo glasbo.
Ban g. dr. Natlačen je prispel na svojem inšpekcijskem potovanju tudi v Maribor, kjer je bil dne 28. t. m. sprejem na magistratu, v soboto pa bo sprejemal deputacije na mestnem načelstvu.
Tekstilci, ne podpisujte ničesar! Poročali smo že o veliki vznemirjenosti in zaskrbljenosti tekstilnega delavstva, katero odpuščajo zlasti večje tekstilne tovarne. Podjetniki zopet izkoriščajo nevednost tekstilcev ter jim pri odhodu v naglici pomolijo v podpis izjave, o katerih mislijo delavci, da podpisujejo le prejem zadnje mezde in šele potem zvedo, da so jih ujeli z izjavo o »popolnem, izplačilu«. Večina delavstva pa ima še prejeti večje zneske radi kršenja kolektivne pogodbe, ker so dobivali manj, kot bi morali dobiti po kolektivni pogodbi, ki je veljala še do konca leta, nadalje niso dobivali mezde za bolniške tedne, za izstavitev, ne 50% poviška za nadurno delo, česar vsega si reveži ob času službovanja niso upali zahtevati, da ne bi zleteli na cesto. In tako imamo zopet nešteto žrtev vsled gole nevednosti, ker večina teh ljudi ni naročena na »Delavsko^ Politiko«, ki je tolikokrat opozarjala delavce, da jim ni treba ničesar podpisovati, ker je delodajalec dolžan izplačati vsako mezdo brez: podpisa. Sedaj, ko so siromaki na cesti, bi lahko vsakdo zahteval vse te pridržane zahtevke iz kršenja delavske zaščite in kolektivne pogodbe še za tri leta nazaj.^ Po davčnih knjižicah lahko vsak delavec izračuna, za koliko je bil prikrajšan.
Smrtna kosa. V petek se je vršil pogreb ka-varnarja Rudolfa Koritnika, bivšega dolgoletnega in priljubljenega plačilnega natakarja v kavarni »Central«. Naše sožalje 1
Mariborsko gledališče. Sobota ob ^ uri. »Aida«. red C. Gostovanje ge. Mitrovičeve in Majdičeve. Zadnjič. Nedelja ob 20. uri:	I ro-
dana nevesta«. Znižane cene.
ZAGORJE OB SAVI	|
Nesocijalno izkoriščanje vajencev
V našem prepej velikem industrijskem kraju je seveda tudi mnogo obrtnikov in trgovcev. Vsi ti imajo po večini zaposlene same vajence. Le malo jih je, ki delajo tudi s pomočniki. To je pač naravno, ker vajenec dela zastonj, pomočniku pa se mora le kolikor toliko plačati. Vendar vse to bi še ne ,bilo najhujše, če bi se te vajence tudi drugače ne izkoriščalo. Tako pa vidimo, da so ob slabi hrani celo čezuro zaposleni pri delih, ki ne spadajo v njih poklic. To velja predvsem za vajenke. Pred dnevi pa se je zgodil slučaj, da je pri nekem dobro situiranem mojstru bil zaposlen fant, ki je mislil.' (Ja je vajenec, celih 6 mesecev ne da bi bil mojster napravil pogodbo /. njim in ne da bi ga bil zavaroval. Vajenec je razen tega imel hrano pri starišlh. Zadeva je sedaj prijavljena
okrožnemu uradu in inšpekciji dela. Upamo, da bosta ti dve socijalni ustanovi poskrbeli za to, da bo dobil dotični vajenec zaščito. Sicer bi’ pa bilo dobro, da bi se inšpekcija dela še nekoliko bolj pozanimala za položaj naših vajencev.
RUŠE
Občinska seja se bo vršila v nedeljo, dne 30. aprila ob 8. uri dopoldne. Na seji bodo obravnavali prošnjo slovenskih fantov za brezplačno prepustitev zemljišča za športni prostor. Kakor je znano, so krogi, ki danes predstavljajo slovenske fante že enkrat imeli tako zemljišče, pa so ga prodali. Ker so torej prejeli denar, si novo zemljišče lahko kupijo. Tako misli javnost, ki si gotovo ne bo dala vzeti, da ne bi prisostvovala seji.
Zaupnike, ki so naročili prvomajsko številko »Delavske Poiitike« prosimo, da pridejo tekom sobote po njo v upravo v »Delavski zbornici«® Pri razprodaji porabite priliko in naberite novih naročnikov. Brez socialističnega tiska ni mogoče ustvariti pravega delavskega gibanja.
Na delo, sodrugi!
»Slovenec«- poroča, da se je v evangelijski cerkvi v Ljubljani poročil g. Avgust VVesten, ' tovarnar v Celju in da mj^ želi obilo sreče. Mi : pa »Slovencu«.
Zopet težka nesreča pri regulaciji Savinje. t Dne 26. t. m. se je v kamnolomu pri regulaciji * Savinje težko ponesrečil Šoher Henrih, katere- -mu je skalovje na več mestih zdrobilo no- | go. js ti V^	a*	s-*ia	il
J&isio Dom - Celje
29. aprila »MANNEEU«; 30. aprila do 2. maja »ANGEL« (film o ženi iz aristokratskih krogov) ; 3.—5. maja »VESELA SRCA« (film mladih talentov).
TRBOVLJE
Jugoslovanska strokovna zveza pri nas ne
obstoji? V pretečenem tednu je vodstvo Zveze rudarjev pozvalo JSZ in NSZ k skupnim razgovorom v smislu inicijative, ki jo je dal Osrednji strokovni odbor za Slovenijo. Namen razgovora je bil posvet o skupni akciji, ki naj jo podvzamejo vse tri svobodne strokovne organizacije med našimi rudarji za obvarovanje pravic, ki nam jih nudi naša socijalna zakonodaja. Predstavniki JSZ se temu vabilu ni-J so odzvali, pač pa so radi lepšega odgovorili pismeno, češ, da zato nimajo od centrale ni-kakšnih pooblastil. Ker mi v resničnost tega odtgovora močno dvomimo in upravičeno sumimo, da jim je JSZ samo pokrivalo, s katerim se kažejo delavcem, med tem ko so v resnici že pred časom presedlali pod okrilje g. Križmana, predstavnika ZZD, pričakujemo, da bo centrala JSZ v Ljubljani rekla svoje. Ne verjamemo, da bi bila centrala JSZ v Ljubljani izpustila ravno trboveljsko podružnico in je ne informirala o razgovorih, ki so se vršili v Ljubljani med vsemi svobodnimi strokovnimi organizacijami. Tudi jim ne verjamemo, da bi jim spomenica, v kateri JSZ kot prva sopodpisnica poživlja svobodne in druge poklicne organizacije, vse delavstvo in nameščenstvo k obrambi naših soc. pravic, ne bila prišla nred oči. Centrala JSZ je tudi imenovala svojega poročevalca za rudarsko zborovanje, ki bi še~ bilo imelo vršiti dne 23, t. m., ki pa ga je oblast naknadno prepovedala. Za vse to naši g. krščanski socijalci _ na čelu z sr. Križnikom, niso imeli nikakšnih navodil? Toliko našim rudarjem v vednost in nadaljnje ravnanje!
Ljudje, ki žive in bogate od naših žuljev — pošiljejo pomoč v inozemstvo. Ne malo govoric in razburjenja je povzročila zalivala, dunajskega radio napovedovalca gospej (katere ime še zaenkrat zamolčimo) iz nekega zakotnega kraja Jugoslavije — Trbovelj, tako se je namreč napovedovalec izrazil ter s tem dokazal, kako je poučen o zemljepisu, da skoro največji industrijski kraj Jugoslavije imenujejo zakotni kraj. Kot že gori omenjeno, že je napovedovalec zahvalil gospej za poslano vsoto 200 RM (okrog 2600 dinarjev) za zimsko pomoč. — Mi bi se v zadevo ne vmešali, ker pač napravi s svojim denarjem vsak kar hoče, ako ne bi bili skoro vsi dohodki, ki jih ima nien soprog, težko prisluženi dinarji našeg:: delavstva, — Vsled tega se upravičeno /vprašamo, koliko je ta gospa ali njen gospod soprog daroval že\ našim dobrodelnim društvom, javni kuhinji, za brezposelne ali deeji kuhinji itd. Potreba ie pri nas velika in ni treba, da naši premožnejši sloji pošiljajo svoje odvisne dohodke v inozemstvo. Ali za tem tiči tudi nekaj drugega. Vsled tega delavci, pozor! Med nami se nahaja še mnogo takšnih prikritih agentov, katerim bo tteba posvetiti pažnjo, če nočemo, da nas ne doleti ista usoda, kot je doletela naše brate na severu. Oblasti pa priporočamo, da se zanima, kako je ta oseba spravila denar iz Jugoslavije, — Rudar.
LIBOJE PRI PETROVČAH
Socialna zsščita delavstva. V nedeljo, dne 7. tnaja dopoldne se bo pri nas vršilo predavanje o socialni zaščiti delavstva in pomenu strokovnih in kulturnih organizacij. Predavali bodo isti predavatelji, kakor popoldne v Grižah.
Delavci, pozor!
I
Za Vašo družino sladki kmečk kruh!
Za pomlad
dospeli klobuki v najnovejših fasonah, športne kape, triko-srajce, kravate ter damsko perilo, bluze, nogavice itd. kupite najugodneje v modni trgovini
blagol
Ellske cene!
***
Kvalitetno
Aujust Hedžet,
lekarna Rakuša
Maribor, Koroška cesta štev. 24
a r i b o r
Aleksandrova 9
LAŠKO
Kaj je s keramično tovarno 111 razvojem našega mesta?
Izkopane jarke so morali delavci zopet zasuti, prostor zravnati, leseno barako za orodje so podrli, na njivi pa so spet zasadili krompir, ker oblasti na tem stavbišču ne dovolijo zgraditve tovarne iz tujsko prometnih ozirov. Pred nekaj tedni smo čitali v »Slovencu« med oglasi, da nudi obč. Brežice brezplačno na razpolago stavbišče delavoljnim industrijcem, pri nas pa je baš obratno. Pred nekaj dnevi je tudi umrla lastnica parcele ga. Hedviga Hermanova, ki se je bodo tukajšnji delavci še dolgo spominjali, ker je hotela s svojo velikodušnostjo ustvariti in omogočiti v Laškem novo industrijo, ki bi nudila kruli najmanj 60 do 80 delavcem. Od tega bi imeli korist tudi tukajšnji obrtniki. Parcela se nahaja tik hotela Henke. Dimnik tovarne bi podjetnik zgradil tik železnice čisto v kotu za hotelom in bi tovarna imela tudi požiralce prahu. To parcelo bi nudila ga. Hermanova brezplačno, ker je ing. Handl iz Štor njen zet. Na ta način se gospodarske razmere v Laškem nikdar ne bodo izboljšale. Resnica je pa, da se nekateri gospodje v Laškem boje prevelikega števila delavcev.
če je že tovarna padla v vodo, bomo opozorili še na drugo dejstvo:	Nasproti hotela
Henke, ob glavnem vhodu v mesto, v nep -sredni bližini kolodvora, parka in ob križišču cest stoji stara, silno neokusna, s katransko lepenko obita šupa, shramba za zaboje nene-?a veletrgovca. Ta šupa nikakor ne dela reklame Olepševalnemu društvu. Letoviščarji, ki sede na vrtu hotela s pomilovanjem zro na to šupo, ki tudi zapira razgled na mesto. Mislimo, da bi bila nova, moderna tovarna mestu bolj v čast kot pa ta razdrapana šupa.
Pred kolodvorom niso dovolili g. Henkeju zidati palače, ker bi zastrla razgled na mesto, če hoče kak posestnik zidati novo ali povečati staro hišo, mu ne dovolijo, ker bi bilo v na-sPtotju z mestnim regulacijskim načrtom, ovi-rari bi bil razgled in ravna linija ulice itd.
Pred kratkim je komisija odobrila pokritje Potoka Žikovce s cementno ploščo mirno župnišča, pa je cerkvena oblast stavila prepoved, ker bi s tem stari samostan mnogo izgubil na zgodovinskem obeležju. V Topliški ulici je zaprosila gostilničarka R. za podaljšanje gostinskega lokala, a ji tega ne dovolijo, pač pa lahko stoji poleg moderne hiše neokusna šupa.
Ko je hotelo par industrijcev oživiti stari »Kamenit«, so rekli, da bo ropot strojev in dim motil šolski pouk.
S tovarno v Lakomnem tudi ne bo nič, ker je neki odbornik prepričal kmete, da bo to škodljivo za kmečka posestva. Neki major v Laškem je hotel svojo hišo dvigniti za eno nadstropje, a je načrt šel spet po vodi radi regulacijskega načrta. Ob tej priliki vprašamo gospode v Laškem: Zakaj je veleposestnik O. lahko zidal svojo hišo za 2 m dalje proti ulici, kakor učitelj g. B? Tu si lahko ogledajo La-.ščani »ravno linijo« glavne ulice v Laškem.
V vodo je padla tudi gradnja prostozračne-ga bazena, ker se je hotelo ves riziko za zidavo prevaliti na »Tujskoprometno društvo«, česar pa društvo seveda ni moglo sprejeti. Vidimo, da jim ni ne za tovarne, ne za tujski 'hromet. Kmečka večina nima čuta za mestne zadeve in je bila komasacija ponesrečena s.tvar, ki so jo že okusili trije lokalni kandidati po 1. 1936. Neki delavec se je hudomušno izrazil: »Abraham je rodil Izaka, Izak pa Jakoba!« Te besede naj bodo nauk vsem našim delavcem, • t t	,	i	-	■	s	'	n
MEDVODE
Obiščimo jlli. V nedeljo, dne 30. aprila bo Prilika, da bomo lahko povrnili Šentvidčanom njiliov obisk naših medvodskih prireditev. V *t. Vidu nad Ljubljano igra namreč tamkajšnja »Vzajemnost« veseloigro »Zadrega nad zadrego«. Predstava .se začne ob 20. uri v dvo-Ian' gostilne Kratkv. Pojdimo tja v čim več-Številu!	I
KRANJ
Razširjanje senzacijonalnih vesti.
Vsak dan slišimo nove senzacijonalne vesti, ki se pozneje izkažejo, da so brez vsake podlage. Le vemo, da so te vesti ss-oro stoodstotno v našo narodno škodo, ker se z njimi v ljudstvu ustvarja malodušnost, ki jemlje up in vero v nedotakljivost naše narodne samostojnosti,	potem	vemo,	da je izvor	teh vesti pri
naših narodnih nasprotnikih.
Da ljudstvo tem vestem naseda je tudi vzrok ta, ker ni o važnih političnih dogodkih doma in po svetu potom časopisja zadosti in pravilno informirano, tvO*«, •*;-	i stv.l ode
nes	».	j —A	Prav vsled	tega se sen-
zacijonalnim vestem pridružujejo še razna ugibanja, kaj vse se v zakulisni politiki sklepa in odloča o usodi človeštva. Da so za senzacijonalne vesti tla tako plodna, k temu pripomore tudi splošna mednarodna napetost. Ljudstvo, ki živi v stali negotovosti za eksistenco in vsled vojne nevarnosti za življenje sploh, se slepo vdaja iluzijam in politiki onih, ki se igrajo z njegovo	usodo,	češ: naj se	zgodi že kar
hoče,	samo,	da bo	že enkrat konec viharja
pred nevihto...
Joda narodna in razredno delavska zavest pa prav v kritičnih trenutkih zahteva od delovnega ljudstva značajnosti, borbenosti, razuma in narodnega .ponosa. Zavedno delavstvo prav v teh trenutkih ne dopusti, da bi ga kdo z lažmi ( navduševal za tuje sebi in narodu škodljive ideje. Zavedno delavstvo naj tem plačancem pokaže pot tja, kjer se njihova teorija izvaja v praksi. Preveč je tam onih, ki bi njihova mesta radi zamenjali. Saj to bi bilo čisto enostavno. Kdor rajši je črni kruh, naj je črnega: kdor rajši je beli kruh, naj je belega. S tem nastaja obojestranska zadovoljnost! ...
Pravkar je izšla inicijativa s strani tukajšnjih jugoslovenskih prostovoljcev, da se ustanovi nekak narodno obrambni odbor (kateri žal pri nas še ne obstoja), ki naj bi imel predvsem nalogo zasledovati elemente, ki razširjajo senzacijonalne vesti v škodo naše narodne skupnosti ter propagirajo ideje, ki ogrožajo našo narodno svobodo. Primeren obračun s temi plačanci, to bo končni smisel tega zasledovanja. Ta prepotreben narodno obrambni odbor lahko računa na pomoč, odnosno sodelovanje vsega razredno zavednega delavstva.
ŠOŠTANJ
»Slovenec« poroča, da sta se med odličniki šoštanjskega okraja udeležila slavnostnega sprejema v sredo tudi gg. Herbert in Ernest \Voschnagg, tovarnarja v Šoštanju, ki sta sicer zasebnika kot vsak drug Šoštanjčan, ne da bi imela kake posebne funkcije v kakršnem koli položaju, a se je gospodom pri »Slovencu« kljub temu zdelo potrebno, da jih posebno počastijo * f < „ • ■«	•	k* • «»•. t>*5
KOČEVJE
Bratovska skladnica je zgubila en milijon dinarjev. Pretekli t«len je bilo na javni dražbi prodano premoženje kočevskega mesta. Vse skupaj je kupila Mestna hranilnica ljubljanska za nad 3 milijone din. Do dražbe je prišlo zaradi poloma Mestne hranilnice kočevske. V njej je med drugim tudi Bratovska skladnica v Kočevju imela naložen svoj denar. Pri polomu hranilnice je izgubila skoro 1 milijon dinarjev in je zato danes zelo revna. Samo obresti od naloženega kapitala so znašale včasih do 70 tisoč din. t •••> , »	< .	-	•• • .	•
imeniten podjetnik. Jovarnar perila in trgovec A. Kresse je imeniten gospod. Pred kratkim je za lepe denarje kupil veliko hišo v sredini mesta, na nedavni dražbi mestnega premoženja je hotel kupiti tudi občinsko hišo. Delavke v njegovi tovarni perila pa so tako bedno plačane, da je to že prava sramota. Izkoriščanje sega do zadnjih možnosti. t '	*	-	-
‘1 •	*•	>•• ■	-	-	■	Ob priliki
bomo malo natančneje posvetili v njegov obrat in nekatere njegove zveze.
JESENICE
Promenadna koncerta je imela pripravljena za preteklo nedeljo kovinarska godba. Ker pa je bilo slabo vreme, se nista vršila. Zaradi tega se bosta vršila v nedeljo, dne 30. t. m. in sicer dopoldne ob 11. uri na vrtu pri »Konjiču« na Javorniku, istega dne zvečer pa ob 7. uri pred kinom »Radio« pri »Delavskem domu« na Savi. — Naša kovinarska godba je začela letos spet z intenzivnim delovanjem in pripravlja še več koncertov, da bo pokazala delavski javnosti kaj zna in kaj more in da ji bo nudila glasbeni užitek, ki so ga Jeseničani tako zelo željni. Mi želimo godbi najlepših uspehov.
Kšeft je kšeft. Kino v »Krekovem domu« je predvajal pretekli teden film »Strast«, ki se godi v Rusiji. Na letakih za ta film je cela vr-' sta krilatic, med drugim tudi te-le »Revolucija j rdečih — zmaga nad belimi«. — Čudimo se te-j mu, da morejo ljudje, ki so okrog tega kina : in ki seveda vedno z belimi držijo — sploh j priznati to, da so rdeči kdaj nad belimi zmagali. Saj je kaj takega sploh nedopustno! Vendar za reklamno krilatico pride vse prav — samo da je kšeft!
Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek (29., 30. aprila in 1. maja) ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo in ponedeljek tudi ob 3. uri pop.) ve-lefilrr indijski nagrobni spomenik«. V glavnih vlogah La Jana in 1’heo Lingen. Med dodatki tudi risan film »Popaj hoče v bolnico« in Paramountov zvočni tednik. V nedeljo ob 7. uri zvečer pred kinom koncert kovinarske godbe. — Sledi »Razkolj-nikov« (Zločin in kazen).
RADVANJE
Ostrešje z novega gasilskega doma so pričeli jemati v ponedeljek, dne 24. aprila. Ostrešje je bilo namreč tako, da bi spadalo boli na drvarnico kot na gasilski dom. Izgleda kot da bi take stvari delali praktikanti. Lansko leto je na nekem mestu pod cesto počila betonska cev, skozi katero se odteka voda. J’o še je zgodilo zato. ker cev ni bila dobro zasipana. Take stvari gredo v denar, plačati pa morajo davkoplačevalci. Zato v bodoče več pažnje, da se bo delalo v redu in solidno!
SELNICA OB DRAVI
Zasluženo obsojen. Naše delavstvo se je ; ponovno razburjalo na naših predavanjih in’ | shodih nad obnašanjem tukajšnjega vrtnarja j Jožefa Vidoviča, ki sicer ni imel ničesar iskati ; na naših prireditvah kot naš nasprotnik, pa je vseeno prihajal poslušat in je tam vsikdar razgrajal. Posebno nedostojno se je obnašal na zadnjem volilnem shodu, kjer je v zborovalno dvorano iz kuhinjskih vrat na vse grlo in pljuča kričal: »Dol z Mačkom!«, tako da je moral go-| vornik ce'o počakati, da se ie lahko Vidovič izkričal. Bil je od tega kričanja ves rdeč kakor kuhan rak in se je končno moral umakniti v kuhinjo nazaj pred ogorčenjem navzočih delavcev in viničarjev, ker takega nedostojnega obnašanja niso vajeni. V resnici bi moral biti takrat tudi kaznovan radi svojega obnašanja, ker je motil potrebni mir in red. Toda vsak lonec baje hodi tako dolgo k studencu, dokler se . ne razbije in tudi vsaka mera je enkrat polna. — "■To je moral skusit tudi Jože Vidovič, ki kljub j temu svojemu nasprotovanju pri delavskih prireditvah prav rad vozi v Ruše okrog delavskih hišic svojo zelenjavo in jo ponuja delavcem v nakup. Prejšnji teden je bil Vidovič obsojen pred okrajnim sodiščem, ker je dne 9. januarja žalil na javni cesti zidarja Ernesta Ozima s sledečimi žaljivkami: »No prekleti smrkovec, ne veš, kako se reče. Češ, da te obfockam?« Ta odličen zaveznik »Slovenca« bi že lahko tudi znal pravilno slovenščino za klofuto. Sodišče je obsodilo Vidoviča radi prestopka žaljenja časti na din 600 kazni, oziroma 10 dni zapora, za enkrat pogojno na 1 leto, ne-rogoino pa na plačilo vseh stroškov. Upamo, da bo dal sedaj naprej gospod Vidovič mir. — Žaljenemu zidarju Ozimu pa čestitamo k doseženemu zadoščeniu. G. Vidovič je zaključil razpravo pred sodiščem s pripombo: »Saj vem, da me tožite samo zato, ker ste rdteči, jaz pa sem klerikalec, na sem ponosen na to, da sem klerikalec in bom klerikalec tudi .ostal.« Tožnik Ozim pa je bil mnenja, da je tožil Vidoviča zato, ca se bo vedel drugič na javnem prostoru dostojno obnašati.
Ali si že poravsa!naročnino? Ako Se ne, izpolni svofo dolžnosti
C
E
našemu blagu smo prilagodili zaslužku
naših odjemalcev in Vam vsled tega nudimo dobro kvalitetno blago po
takih cenah, po katerih kupujete običajno manjvrednega. Na Vas je le-žeče, da i z k o ristite to priliko.
>M ANICA’
Km Dm LJUBLJANA, MESTNI TAC 17
^r' Avg. Reisntan:
Obglavljenje rudarjev v Kutni Gori leta 1496
nr 'dh|11 bo minulo leto dni. ko sttio se od-mU, Ji-,! z mariborskiin avtobusom po konča-nhstoia čelp*1 ob PrHMci proslave 60. letnice vnostrin	socialne demokracije i/.
rlaTu !L°ikra5e"e zlate Rrage, ki se je pre-IVv. »pjuihHu Poletnega sončnega jutra. Stoti-
i, Lemih Hum 'ruKOV sodružic so ob tistih binkoštm dneh pred glavnim mestom češkoslovaške države, pred stotisoči češkega naroda in gosti vropskih demokratičnih držav ma-nnestirali, kazoč na sadove 60. letnega socijal-nega m kulturnega lPa tudi gospodarskega de-»a med proletariatom. Ne samo tuji delegati tudi predstavniki domačih nasprotnih struj' in strank, vlade in armade, so bili ponosni nad toliko zrelostjo in kulturno višino delavskih flasti češkega in slovaškega naroda.
Štiri polne dneve smo uživali znano gostoljubje češke Prage in občudovali ves tisti °8rofiitii napredek, ki ga je dosegel češki in 1 Megovo pomočjo tudi slovaški narod tekom kitnega svobodnega dihanja v svoji demo-dal ■ rcPubliki. Vse je kipelo volje po na-stan-.e,T1 110vem ustvarjanju za dvig blagn-obe Vseb sl°lev naroda, in vendar je bilo p"fc|n čutiti tesnobo pred bodočnostjo.
krasno zgradbo ministrstva socijalne * '"ke smo jemali slovo. V knjižnici je dobil 'I. do spominsko knjigo Prage, nekaj knjig
se
o	delu ministrstva za socijalno enakopravnost ša rv 'z odprtega avtobusa .ie zazvenela na-ea K zdai gremo«, v soncu razsmejana uli-‘ nas je pozdravljala, z oken ministrstva so ■Puhale roke prijateljev.
Sumu fes *u Pr'demo nazaj?« .ie zaskrbljeno p lo vsakomur izmed nas v glavi. skrt° ‘ tdadki beli cesti je drvel avto med vesj„110 obdelanimi polji, ob straneh sadna dre-tosn’ r v.as.eb same snažne hiše s širokimi Ibarskimi poslopji, nobene ilovnate, ne v .'e* 'nanj razpadajoče koče, nikjer otrok zcefedranih oblekah., Povsod je bila vidna
višja kultura in gospodarsko blagostanje, kamorkoli si pogledal: na polja, ceste, vasi( ljudi-' _V avtobusu je vladala Židana volja. Zadoščenje, da smo videli toliko lepega, se toliko naučili in najbolj, da so nas imeli vsi tako zelo radi. O tem je imel vsakdo zbranih toliko svojih posebnih spominov, da se je vračal prepoln notranjega bogastva. Sodružice so med kramljanjem prekladale svoje nakupe: nogavice, čeveljčke, pa nebroj drugih malenkosti, ki bi jih bilo treba »urediti« radi carine. Pa tudi fantje so bili zadovoljni, da so si kupili nekaj suknjičev in čevljev — kako je včasih človek skromen - in kljub temu je še ostalo nekaj čeških kron, čeprav jih je bilo malo že na vožnji proti Pragi.
« Proti poldnevu smo zavozili v starodavno mesto Kutno Goro s krasnimi gotskimi cerkvami in drugimi stavbenimi umetninami iz srednjega veka. Pri zelenem parku smo izstopili in se zadnjič skupno slikali. Prijatelj J. K. Strakatv nas je spremljal do sem, da nam pokaže še ta edinstven spomenik češke zgodovine jz časov, ko je tam do dvajsettisoč čeških rudarjev kopalo srebro in s tem bogatilo češko kraljestvo ter postavljalo te krajne spomenike, ki še danes reprezehtirajo vso silo kulturnega napredka pod vlado čeških kraljev pred pol stoletjem.
Hiteli smo mimo preteklosti in se vnovič poslovili. 1 rijatelju Strakatemu je slovo iztisnilo solze, ko nama je izginjal v daljavo mo-| dri avtobus. Ostala sva sama v Kutni Gori, da mi jo še podrobneje razkaže. Kakor sto in sto ' podobnih najinih obhodov po stari Pragi, mi je tudi ta dan iz Kiitne Gore še vedno živ in mil v spominu. Pred mestno hišo, kjer je obenem muzej, sva našla ravno komisijo, ki je ugibala, če bo izbrani' prostor na travišču primeren za Masarvkov spomenik. Ne vem, če so ga' med tem že postavili ali pa so jih morda prehiteli septemberski dogodki.
Na hodniku muzeja me je prijatelj Strakatv opozoril na staro sliko, kako so desetim rudarjem odsekali glave.
Rabelj, okrvavljen meč, zvezani rudarji, nekaj glav je ležalo že na tleh v mlakah živo
I	rdeče krvi. Temna, po starini duhteča slika, le kri je bila tako rdeča, da je vpila. Nisem se mogel odtrgati s pogledom in ko sva obšla s prijateljem ves muzej, sem se vrnil še enkrat k tej moritvi, in še po vrnitvi iz Prage se dolgo nisem mogel otresti privida na pošastnega rablja z okrvavljeno sekiro v roki.
V mestu sva potem našla zgodovinarja, ki mi je obljubil poslati svojo študijo o socijalnili bojih rudarjev v Kutni Gori. Bržčas pa tudi on svojega dela še ni mogel dovršiti, saj je kmalu za tem prišel nesrečni september, ko je ves češki narod sklonil svoje glave.
d'e dni pa sem našel v tedniku čeških rudarjev »Nazdar«, zgodovinski spis doktorja rudarstva Rudolfa Munka o »raznih nezgodah in nevarnostih pri starodavnem rudarstvu na Kutni Gori«, v katerem podaja izvlečke starega zgodovinarja Kofineka. ki opisuje v starodavni češčini iz XV. .stoletja ravno to obglavljenje rudarjev iz poletja 1496. Domnevam vsaj, da se nanaša dotična slika ravno na ta usodni dogodek.
Gotovo' bo tudi naše čitatelje zanimala ta izrazita slika socijalnega boja rudarjev iz srednjega veka, ki potrjuje pravilo, da se zgodovina ponavlja, dasi v drugi obliki in pod drugačnimi razmerami.
Usodno usmrtitev nedolžnih rudarskih žrtev opisuje zgodovinar približno tako-Ie:
»V soboto pred praznikom Vstajenja so imeli rudarji shod pri cerkvi sv. Barbare. Bilo jih je že čez 41)0 in so sestavljali zapisnik o krivicah, ki so se godile na Kutni Gori. Potem so s,e podali na ukaz gospodov tšepmistrov« na Vlaški dvor. da bi tam izročili svoje zahteve. Tedaj je začel vratar (nedvomno iz previdnosti, da> br ljudstvo ne moglo motiti razprave z odposlanci) zapirati vhodna vrata. Rudarji so začeli kričati, da jih hočejo- v Vinški dvor zapreti (kar so smatrali z« napad in izzivanje), in so hiteli iz dvora po orožje in z orožjem pred Pavlov. Tu se jih je zbralo več sto. Vladala je takšna napetost, da ako bi bil le eden udaril, bi nastal grozen pokolj.
Med nje so prišli gospodje »šepmojstri in nekateri občinski možje in so jih »krotili«. Prokop Kroupa iz Cliocenic, občinski starešina
je spregovoril k njim in jih prosil, da bi šli k sv. Barbari na pokopališče .pri cerkvi in tam povedali kaj hočejo. ITotel jih je z dobrini spraviti iz mesta. O tem .govoru Kroupa je zabeleženo, da od strahu ni vedel kaj govori. Namesto, da bi rekel: .Ljubi rudarji, umirite se, saj vam želijo gospodje vse dobro,’ je govoril: ,Saj vam gospodje nič dobrega ne želijo,’ kar je povzročilo vseobči smeli, tako da so začeli kričati: ,Saj to tud' mi dobro- verno.’ Na pokopališču so nato prečitali pritožbo na gospoda hofmojstra Michala. Gospodje so jim kupili nekoliko sodov piva. Čez nekaj časa so se ljudje razšli.
Toda dve leti pozneje so izbruhnili zopet novi prepiri med rudarskimi uradniki in rudarji. ker se je ljudstvo pritoževal-o, da jinr uradniki pritrgavajo ne samo zasluženo mezdo, ampak jih prikrajšujejo tudi pri ostalih dajatvah in celo zadržujejo mezdo ter se okoriščajo povrhu tega s kraljevim desetkonr. Čepra\ so bile pritožbe rudarjev upravičene, vendar niso našli razumevanja tam, kjer bi jim mogli pomagati. Zato so vsi rudarji zapustili delo, se pobunili dne 9. julija 1496 in se utaborili na vrhu imenovanem Turbanek.
Ko so rudarski uradniki to videli in niso imeli sair.i dovolj sredstev, da bi pomirili in ukrotili rudarje, ker jim »sepmojsterski« urad ni mogel več pomagati, so poklicali, časlavske. kolinske in podjebradske orožarje na pomoč ter dali aretirati one, o katerih so domnevali, da so povzročili ta upor. Obenem so poslali list kralju Vladislavu, ki se je mudil v Budinu, v katerem so na vse mogoče načine lagali o svoji nedolžnosti in slikali rudarje kot nevarne upornike. Kralj Vladislav ie verjel neresnični tožbi uradnikov, zapovedal brez vsakega zaslišavanja in preiskave obglaviti z mečem 7 najstarejših ujetih rudarjev v Podjebradih, 4 pa v Kfivoklatu.
Ko pa s:-, sorodniki teh obglavljenih rudarjev pozneje Vladislavu dokazali, da je dal vsled krivične ovadbe uradnikov preliti nedolžno kri, je bila poslana v Kutno Goro posebna komisija, ki je stvar preiskala in so bili nato 3 rudarski uradniki obsojeni tta smrt.«
NaJvetJO Izbiro najboljšega in najcenejšega blaga za moške,	VjjIM B jf8 f| flMflf MARIBOR Ostanke dobite po po-
daraske in otroške obleke, plašče, kostume, hubertuse, lodne, oficirske I	Wiiflfl| lil II	lovični ceni! Vse kro-
in železniške uniforme dobite vedno po znano najnižjih cenah samo v	1 lflMftvIllIl ULICA 10. OKTOBRA jaške potrebščine!
Dotna itt wetu>
PRIHODNJA ŠTEVILKA našega lista bo e di Itlitaivi » - —- . •	*\	izšla	v
sredo, dne 3. maja.
Namestnik knez Pavle praznuje danes 47. letnico rojstva. Na predvečer pa je bil podpisan in sklenjen v Zagrebu sporazum o hrvaškem vprašanju, kar se smatra za največji uspeh njegovega udejstvovanja na čelu države.
Občinske volitve bodo razpisane? Minister brez portfelja dr. Miljuš je povedal v Banjaluki na konferenci JRZ, da bodo v kratkem razpisane občinske volitve.
Knez namestnik Pavle bo med 15. in 25. majem obiskal Rim. Še v teku letošnjega leta pa naj bi obisk vrnil član italijanskega kraljevega doma, piemontski princ.
Kongres zveze mest Jugoslavije se bo vršil dne 15. do 18. junija 1939 v Beogradu. Zveza mest bo na kongresu razpravljala o ustanovitvi zveze mest balkanskih držav, kar bi utegnilo pospeševati prijateljsko sodelovanje med balkanskimi državami.
Tudi za Jugoslavijo se Angleži zanimajo. Angleško trgovinsko ministrstvo je ustanovilo poseben jugoslovanski oddelek. V Jugoslavijo je že prišla posebna trgovska deputacija, ki bo poskušala ustanoviti angleško-jugoslovansko trgovsko družbo ter pritegniti velik del trgovskega sveta k sodelovanju,
Rumunija dobi posojilo v Angliji. »Financial News« poroča, da je angleška vlada odobrila posojilo Rumimiji v znesku \XA milijarde dinarjev.
Rumunski zunanji minister Gafencu se nahaja v Parizu, kjer se vršijo med predstavniki Rumunije in Francije važni razgovori o položaju na Balkanu, ki je rozko povezano z vprašanjem svetovnega miru.
Proti 84 socialističnim glasovom je belgijski parlament izglasoval posebna pooblastila, ki jih je zahtevala Pierlotova vlada. 104 poslanci so glasovali za, 5 poslancev se je pa glasovanja vzdržalp.
Uvedba splošne vojaške dolžnosti v Angliji ji*> <-r<« im t. *<--*■»	11 :iii ilia Angleški
poslanik Henderson se je vrnil v Berlin z važnimi sporočili za nemško vlado, ki bi jih. imel predati še pred najavljenim Hitlerjevim govorom. Nemški zunanji minister pa je izjavil, da nima časa sprejeti angleškega poslanika. V tej gesti je videla Anglija voljo Nemčije, da nadaljuje pot, na katero je krenila. 1» ( • !« i..ai 4	. ••	!i<	!*> zato se je Anglija odločila, t,e. •-	---rv-ft«!	**»«
■•(rt*	1	t	i*	odgovori	z	uvedbo	splošne vo-
jaške dolžnosti.
Angleška kraljevska dvojica namerava v maju kreniti na obisk v Ameriko. Za vožnjo je bil določen težki angleški bojni brad »Repulse«. Sedaj pa je javnost mnenja, da v teh časih ne gre pošiljati tako važne ladje na tako potovanje, ampak da naj se kralj odpelje z eno ali drugo križarko, ki se jih lahko pogreša.
Rusko-angleška pogajanja ugodno napredujejo in je pričakovati, da bo v najkrajšem času prišlo do sklenitve sporazuma.
Preko meje. Iz Varšave poročajo, da je v zadnjem tednu pribežalo preko nemške meje na Poljsko 180 vojaških beguncev iz Šlezije in okrog 300 iz Prusije.
Povečanje armade na Danskem. Po posvetovanju s predstavniki socialistične, kmečke, radikalne in konzervativne stranke je danska vlada izdala uvedbo o povečanju armade. — Vpoklicani so bili tudi že rezervisti, ki bi sicer v normalnih razmerah morali šele v jeseni pod orožje.
Von Papen, nemški poslanik v Ankari, je bil
kakor znano, svoj čas imenovan za veleposlanika v Ankari, ni pa še nastopil svojega mesta. Te dni pa je prispel >v Ankaro ruski veleposlanik Potemkin, ki je prinesel s seboj predloge za sklenitev vojaške zveze med Turčijo in Sovjetsko Rusijo. Skoraj istočasno s Potemkinom pa je nenadoma prispel v Ankaro tudi von Papen, ki je nastopil svoje novo mesto.
Iz ČeSke
Prvi majnik na Češkem. Nova in edina češka stranka »Narodne zajednice« je sklenila, da se bo tudi letos slavil prvi majnik kot praznik. Odpadle bodo samo običajne manifestacije. — Organizirani pa bodo izleti v okolice večjih mest, v gledališčih, biografih in koncertnih dvoranah se bodo vršile ljudske predstave po znatno znižanih cenah.
Največji češki list preneha. Časopisna založba »Melantrich«, ki je izdajala tudi najbolj razširjen češki dnevnik »Češke Slovo«, poprej glasilo čeških narodnih socialistov dr. Beneševe smeri, bo ta dnevnik združila s svojim večernim glasilom »A-Zet«, ki bo izhajal naprej v večjem obsegu, a »Češke Slovo« bo prenehalo.
Delavski koknzum — 108 milijonov kron obrata. Ob letni skupščini češke delavske konzumne zadruge »Vzajemnost-Včela« v Brnu so ugotovili, da je imela ta zadruga ravno lansko leto doslej naivišji obrat, 108 milijonov kron. Članstvu bodo vrnili od nakupa 2 odst., kar bo zneslo 2 milijona kron. Te številke šele prav kažejo, na kako visoki stopnji zavednosti in discipline se je nahajalo češko socialistično delavstvo.
Čehi bodo gojili lan. Da bi postale domače tekstilne tovarne popolnoma neodvisne od tu^ih surovin, bodo razširili dosedanji posevek lanu od 3500 hektarjev na 6000 hektarjev.
Dunajski Čehi prvega maja. »Videnške No-viny« poročajo, da bo proslavila češka manjšina na Dunaju prvi majnik s slavnostjo v dvorani hotela »Pošta«. »Majske proslave«, piše ta list, »so se globoko vcepile v dušo in mozeg vseh naprednih ljudi. Mi češki ljudje na Du-r^iiu imamo na majske proslave krasne in tople spomine. Z majskimi proslavami slavimo prihod pomladi, simbol novega zmagoslavnega življenja.«
200 milijonov kron v čeških šolskih knjigah.
V Pragi je postavljena komisija, ki naj z ozirom na spremenjene razmere izvede revizijo šolskih knjig. Komisiji so predložili okrog 1200 knjig, ki jih je treba pregledati, Stvar pa ima tudi veliko narodno-gospodarsko ozadje, ker predstavlja zaloga šolskih knjig vrednost okrog 200 milijonov kron in vsled tega založniki svarijo pred malenkostmi revizijami in tudi vsa javnost, ker bi lahko bila pri tem prizadeta likvidnost podjetij z več tisoč uslužbenci.
Razno
Prva dva silosa (shrambi) za žito bodo postavili v Šapcu in Pančevu za 10.000 ton žita. Gradbena dela so razpisana. Za tema dvema silosoma se razpiše gradba silosa za sadje v Brčkem.
čeiko-slovaški paviljon na zagrebškem velesejmu je prešel v upravo nemškega paviljona.
Generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe K, Noot na Jesenicah je bil odlikovan 7. redom Sv. Save 111, stopnje. Generalni ravnatelj Noot vodi to industrijo 33 let, torej od leta 1906.	"	'3’	>?
Vojaška krogla Jo ie zadela v sence. Ob železniški progi pri Skoplju je stražil vojak, ki je ponoči streljal na nekega neznanca. Krogla pa je zgrešila cilj in udarila skozi steno neke hiše, nato pa zadela v sence v postelji spečo ženo nekega sluge. Mož je zjutraj z grozo opazil, da leži žena mrtva poleg njega.
Koliko zaslužijo stukaterji v Sudetih? Dokler so Sudeti pripadali ČSR so bili stukaterji organizirani v svobodnih strokovnih organizacijah in so imeli urni zaslužek 12 Kč. Nato so se v 1. 1937 pojavile nemške nacistične strokovne organizacije, ki so cepile delavstvo. Posledica razcepa je bila. da je mezda padla na 9 Kč. V poletju I. 1938 se je svobodnim strokovnim organizacijam znova posrečilo zvišati mezdo stukaterjev na 10.60 Kč. Po vkorakanju nemških čet v Sudete je bila krona zamenjana v razmerju I Kč = 12 pfenigov.
S solno kislino na nemške vojake v Plznu.
Minulo soboto in nedeljo so nepoznani storilci v tramvajskih vozovih in na cesti, kjer je bila gneča, polili s solno kislino nekaj nemških vojakov, ki so bili lažje poškodovani. Do< zdaj je bilo aretiranih baje okrog 50 marksistov in Judov, ki so osumljeni, da so izvršili te atentate. Plzenska občina mora poravnati vso škodo, ki so jo utrpeli nemški vojaki.
Prepoved koncerta berlinske filharmonjie v Parizu. Po poročilu agencije »Stefani« je francoska vlada prepovedala koncert, ki ga je nameravala prirediti v Parizu berlinska filharmonija pod vodstvom Furtvvanglerja.
Pišite nam
Plzenski delavski dnevnik »Nova Doba« je prinesla te dni sledeči poziv svojim čitateljem:
,,»Nova Doba« je bila in hoče ostati d.obro informiran list o vseh dogodkih, ki so se zgodili na Češkem zahodu. Pozivamo vse svoje dopisnike iz mest in podeželskih občin, ki so vsled zadnjih razmer umolknili, da vršijo naprej vse dolžnosti dopisovanja.
Pišite nam, informirajte nas o vsem, kar se godi v Vašem kraju, ali o čemur citate v časopisih vesti iz drugih krajev. Saj delovanje občin pri Vas ni prenehalo. Nadaljuje se stavbeno gibanje, grade se ceste, Vaša občina hoče to ali ono izboljšati, pri Vas v šoli so kake novice, kulturno življenje se vnovič razvija. V Vaši okolici se zgodijo nezgode in nesreče. To vse nam sporočajte, da bi mogli seznaniti svoje čitatelje z življenjem pri Vas.
Vsaka malenkost bo zanimala ljudi ne samo pri Vas, ampak tudi Vaše rojake, ki so drugod raztroseni. Izdatke Vam bomo povrnili.".
Objavljamo s prepričanjem, da ste si medtem že sami rekli: ,,Vse to velja tudi za nas, čitatelje in prijatelje »Delavske Politike«."
GUŠTANJ
Tudi Mežiško dolino je obiskal ban g. dr.
Natlačen. Pri sprejemu je bilo tudi delavstvo, v čigar imenu je nagovoril bana s. Juh Luka in mu povedal tudi želje delavstva. Poročilo »Slovenca«, da je s. Juh pozdravil bana v imenu ZZD, je navadna potegavščina.
GRIŽE
Predavanje o socialni zakonodaji se bo vršilo v nedeljo, dne 7. maja t. 1. s pričetkom ob 15. uri v prostorih s. Zupanca v Migojnici. Predavali bodo ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Delavci in delavke, vsi na to važno predavanje.
PREVALJE
Še poslednje bomo zgubili. Izšel je odlok ii-nančnega ministra, da se s 1. julijem preseli tudi davčna uprava iz Prevalj v Dravograd. S tem bodo Prevalje zgubile še zadnje kar je ostalo po preselitvi sreskega načelstva. Pripominjamo pa, da nikakor ni prav, ako se prenese vse urade na drugi konec sreza, namesto da bi bili nekje v središču.
Mariborsko gledališče
Karl Piskor: Upniki — na plan!
Piskoreva veseloigra je posrečeno gledališko delo, namenjeno oddihu in zabavi in je tvorilo j prijeten dogodek. Humor igre je pristen, be-sedne in situacijske komike je ravno do prave mere, igra ni preobložena z motivi in je kljub konvencionalnemu koncu oblikovana v dobrem stilu in s pravim smislom za komedijo. Delo je v spretni in živahni režiji g. Malca doseglo zaslužen uspeh. Glavno vlogo solicitatorja Jazbeca je podal g. Kosič in postavil na oder izborno uspel lik. Protiigro sta na fin in primeren način vzdrževala g. Nakrst kot dr. Losman in g. Košuta kot bankir Hegner. Posrečeni so bili tudi ostali odrski liki, tako bučni restavrater Trahter g. Groma, prožni vlomilec Franci g, Verdonika, živahna Suzi g, Rasbergerjeve. — Tudi ostali igravci in igravke, ki jim je bil v igri odmerjen manjši delež, so svojo nalogo uspešno rešili in so dajali igri živ pogon ter pravo komedijsko ozračje.	—S.
Dr. R. H. France:
Zakaj nosimo glavo pokoncu?
Težnost je pojav, ki ga opažamo pri vseh telesih od najmanjšega drobca do ogromnega kometa, drvečega v noč vsemirja: telesa gmote imajo drugo na drugo izvesten vpliv. Težje telo prisili lažje v neko določeno odvisnost. Solnce ne izpusti iz svojega območja manjših planetov, ki morajo krožiti okoli njega; mesec je spremljevalec zemlje; zemlja pa privlači tudi vsak kamen, vsako rastlino in vsako živo bitje, da se mora ravnati po nji. V primeri s položajem opoldtae, stojimo ponoči z glavo navzdol, vendar pa ne pademo z zemeljske krogle, marveč ostanemo na nji pribiti, kakor železni opilki na magnetu.
Zaltaj prav za prav nosimo glavo pokoncu? To skupnost imamo z mnogimi živalmi, toda ne z vsemi. Glavonožci (habotnice), hodijo z glavo navzdol; trakulji je prav vseeno, v kakem položaju izsesava človeška čreva. Toda že hrošč si prizadeva na vse načine, da se spravi v pravilno lego, ako ga položimo na hrbet. Njegov ustroj je prisposobljen samo eni legi. Kadar ob silnem vetru poleže žito, se skuša vzravnati z malimi sunki, dokler klasje zopet ne stoji po-koncu. Male enooke povodne bolhe, ki jih najdemo v vsaki mlaki, takisto nosijo glavico pokoncu. Ako jih val prevrne, se takoj zopet postavijo v prešnji položaj. Večji raki imajo na glavi ušesu podobno jamico, V katero si z nožicami vtaknejo droban kamenček. Ako nimajo tega kamenčka izgube občutek ravnotežja ter lahko stoje na glavi, ne da bi to opazili. Pri-rodoslovci so z njimi napravili ta-le poizkus. Dejali so raka v stekleno posodo, kjer ni bilo kamenčkov, mesto njih pa so natresli v posodo železnih drobcev, Rak si je poiskal primeren železen drobec in si ga utaknil v »uho«. Ako se takemu raku približamo z magnetom, se rak poslavi v položaj, kakršnega želi človek. Magnet ima v tem primeru vlogo zemeljskega središča.
Kdor razglablja o teh poizkusih, bo prišel nedvomno do čudnih misli. Kaj je težnost? Nekaj nezaznavnega, manj ko lahni dih sapice, pa vendar obvladuje vse, kar živi in diha. Tudi mi nosimo glavo pokoncu, ker tudi nad nami vlada zakon vsega življenja.
Delavski pravni svetovalec
Dolg umrlemu trgovcu (Zabukovca)
Če je Vaš upnik-trgovec umrl, še s tem Vaš dolg ni ugasnil. Odplačevati pa morate naprej svoj dolg le zapuščini po umrlem, (torej tistim, katerim je sodišče pri zapuščinski razpravi prisodilo preostalo premoženje po umrlem kot zapuščino.
Prehrana delavcev (Golnik)
Delavci so lahko na hrani pri vsaki družini, kjer hočejo, čeprav dotična nima »penzijona«. Le, če bi dotična oseba vršila takšno prehranjevanje kar obrtoma, torej v večjem obsegu, bi si morala izposlovati pri sreskem načelstvu obrtno dovoljenje.
Madžarski kardinal — primas — med svojimi
rojaki. Ceps poroča: Madžarski kardinal primas dr. Justinian Seredi, čigar prvotno ime se glasi Sapuček, se je mudil te dni v svojem rojstnem kraju Djakovu v južni Slovaški, katero je pripadlo Madžarski, Dr. Seredi (torej prej po slovaško Sapuček), je tam prisostvoval svečanemu razvitju I’*	zpstave,	katero
je blagoslovil. Sličnih zastav je bilo po vsej priključeni Slovaški razvitih na stotine. Od priključka teh lyajev Madžarski je kardinal primas dr. Seredi že večkrat obiskal svoj rodni , ■ **
kraj.
NE VEMO NE URE NE DNEVA...
V zadnjem času je »K A R I T A S« med drugim izplačala
cele zavarovalne vsote
ob smrti sledečih članov in članic:
Janiš Jurij, Zg. Vižinga 10, p. Marenberg;
Dr. Debevec Jože, Ljubljana, Zarnikova 17; Beguš Ana, Britof 19, p. Podbrezje;
Dimc Katarina. Depala vas 11, p. Trzin;
Toš Neža. Brengova 32, p. Sv. Anton v SI. gor.; Kunstelj Leopold, Podlog 31, p. Sv. Vid pri Pianini;
Čeč Martin, Brunška gora 6, p. Radeče;
Herbst Ivan, Boreči 2S, p. Križevci pri Ljutom.; Šoštarič Alojzija, Murski vrh 31, p. Sl.-Radenci; Kruleč Franc, Goto vije 3, p. Žalec;
Draksler Slavka, Stražišče pri Kranju 6; Hlastec Peter, Ponikva ob južni žel.;
Oglar Jožef, Sp. Loke 36, p. Lukovica; Serdoner Frančiška, Parižlje 23, p. Braslovče; Pristošek Ivan, Kresnike 10, p. Store;
Vračko Evald, Št. Ilj v Slov. gor. 23;
Vengust Antonija, Celje. Gosposka 13;
Potočnik Andrej, Trbičiio 58, p. Rogatec; Zvonar Frančiška, Stari trg 33, Slovenjgradec; Šolar Brigita, Ljubljana, Japljeva 5;
Uršič Anton, Kal 5, p. Dobrniče;
Hirschungl Amalija, Slovenjgradec;
Košak Alojzij, Ljubljrna, Bohoričeva 33; Močnik Marija, Bistriški jarek 2, p. Muta; Vrhnjak Jurij, Ravne 137, p. Šoštanj;
Petrič Janja, Zagreb, Martičeva 7;
Lotrič Marija, Tržič, Na Blekah 9;
Vidic Ana, Ljubljana, Karlovška 9-1.;
Močilar Uršula, Luče 16, p. Višnja gora; Štrovs Ana, Sv. Marko 15, p. Trbovlje II; Martinčič Alojzija, Brezje 70 na Gor.;
Ogrinc Franc, Ješenca 19, p. Rače;
Skobe Jožef, Radeče 188;
Ravnik Lovrenc, Javornik 55;
Alt Antonija, Leskovec 8, p. Črešnjevec: Hubman Helena, Maribor, Meljska 31; Štromajer Marija, Ljubljana, Središka 32; Vidmar Alojzija, Ljubljana, Celovška 96;
Voda Katarina, Ljubljana, Medvedova 8;
Hodnik Anton, Zg. Gortina 10, p. Muta; Peternel Franc, Žiri 25;
Murn Miha, Mirna peč 30;
Janšovec Alojzija, Črešnjevcl 37, p. G. Radg.; Stegnar Mariia, Tržič, Dolinska 5;
Petek Marija, Ptuj, Mestni vrh 48;
Zalaznik Dragica. Ljubljana, Poljanska ifi; Zaplata Feliks, Gradec 62, p. Litija.
Dvojno zavarovalno vsoto je izplačala KARITAS ob smrti sledečih zavarovancev;
Sedej Marija, Bistrica 43, p. Tržič, ki si ie pri ipadcu zlomila tilnik;
Leskovec Josip, Ljubljana, Miklošičeva 7, ki je umrl zaradi poškodbe na glavi.
Brezplačno sozavarovalno vsoto je KARITAS izplačala ob smrti sledečih sozavarovanih otrok:
Prevodnik Kat., Virlog 14, p. Škofja I.oka; Jeraj Marija, Zapoge 10, p. Smlednik;
Novšak Zlata, Kor. Bela 28, p. Javornik: Javoršek Bogdan. Domžale, Rojska c. 10.
*
V mesecu januarju in februarju se ie prijavilo pri »KARITAS«
2147
novih zavarovancev.
»KARIT/VS«.
Naznanjam vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je po kratki bolezni preminula gospa
MARIA LACKNER
vdova železničarja v p.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 29. aprila ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju, kjer jo bomo položili v družinsko grobnico-Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 1. maja ob po* 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi.
Maribor, 28. aprila 1939.	Maria	Horvat.
granitno in posojilno društvo delavcev v Jtfariboru
regist. zadruga z omej. zavezo
Poštni čekovni račun št. 13.143 - Telefon 26-35
Uradne ure: Vsak delavnik
od 17. — 19. ure in vsako so
boto od 16. — 18. ure v društveni pisarni: Frankopanova ulica St. 37 Cv lastni hiš»).
Hranilne vloge se obrestujejo s 4% odnosno 5% proti odpovedi.
Harmonike in vse druge godbene instrumente
direktno iz tvornice odn. tvorniške zaloge
Meinel & Heroid, družba z o. z., Maribor
Ceniki
brezplačno
Ceniki brezplačno
Delavci in nameščenci!
trebščine za deco, knjige, razglednice itd.
fi. 3(oren, jtiaribor, Gosposka ulica štev. 9
Svinčnike, kvalitetna in poceni nalivna peresa, noteze, šolske po trebščine za deco, knjige, razglednice itd. kupite najugodneje pri tvrdki
Podpisana pivovarna
Priporoča vsem cenjenim odjemalcem svoje priznano prvovrstno
marčno
in
bok-piuo
Pivovarna
Josip Tscheiigi
Maribor, Koroška cesta 2
Poverjenike
za vsak kraj Slovenije sprejme Ljudska samopomoč v Mariboru
D|■ jtana	dobro	In	vedno
BUCIlO OlJCf sveže, nudi Tovarna olja, Maribor, Taborska ul. 7
Srajce
in vse vrste moškega ter ženskega perila najceneje v veliki izbiri v
Oblačilnici<
Glavni trg Stev. 11
Klobuke, obleke, perilo, letne maje, sandale itd. nudi ugodno
MajcenejSe in najboljše kupiS v usnjar ni
VIKTOR KOSI MARIBOR
Kralja Petra trg Stev. 9
Modeli 1939 od din 690'— naprej pri
BOGOMIR
DIVJAK
MARIBOR
Tattenbachova4
Injerati v ..Delavski Politiki" imajo ujoeh
DOBI SE V BOLJŠIH TRGOVINAH. GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: F. TOMAŽIČ, MARIBOR.
JUSTIN . . GUSTINČIČ
Trgovina:
Maribor, Tattenbachova ul, 14
Skladišče:
na vogalu Ptujske In Trlaike c.
priporoča svojo špecijalno mehanično delavnico za popravila koles, gramofonov, otroških vozičkov, šivalnih strojev in vsa v to stroko spadajoča mehanična dela. Trgovina koles in njih sestavnih delov ter otroških vozičkov
Nakup in prodaja starega železa, kovin, strojev in vsakovrstnih predmetov po naj-kulantnejših cenah. Prepričajte se!
KONFEKCIJA
Jakob Lah - Maribor
Glavni trg 2
„Qri«“. Oset, Ktth.K
Najboljša hrana, domača vina po 10 In 14 din, cesta za kolesarje, prenočišča!
CirilKampl
izdelovatelj sodavode, pokalic, zaloga mineralne vode Radenci in Rogaška Slatina, ter edina zaloga osvežujoče pijače „Sinalco,‘
Maribor
Kettejeva 1 - 7 elef. 23-97
Galanterija drobnarije parfumerije pletenine papir itd.
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska 26
Šiviljske in modne potrebfiine
rokavice, nogavice, srajce, kravate, čipke, kombineže itd. v modni trgovini
Anton Paš
Maribor
Slovenska ulica 7
Kdor oglašuje ta napreduje!
MARKO ROSNER
MARIBOR
Tkanine iz bombaža, celulozne volne in svile vseh vrst in kakovosti hlače vin a in polu-volna
Telefon 22-3Ž
Brzojavi:
Rosner, Maribor
_ 'Stev. 50_________»DELAVSKA POLITIKA«____stran	7.
ELITNA KONFEKCIJA
M A S T E K — Maribor
Vedno naj novejše za dame in gospode!
Restavracija
„Cerer“- Kamnik
prenočišča, avtogaraža, konjski hlev
Bevc Minka in Ivan
gjstilns^Ka
se priporočata cenjenim gostom
Franjo Flerin
zaloga „T i v a ru oblek,
perilo, damski in moški klobuki. Najugodnejši nakup,
Domiale, Ljubljanska cesta 66 Kamnik, Glavni trg
se priporoča cenj. odjemalcem
Avtopodjetje
„PEREGRIN“
ir
Kamnik
Redni avtobusni progi. Ljubljana — Kamnik — Vransko, Kamnik — Stahovica — Kamniška Bistrica. Tovorno prevozništvo, avtotaksi in avto izleti. Se priporoča cenj. potnikom
Gjurin Ivo
BRIVSKI IN FRIZERSKI SALON
Kamnik
3(regar ^nfon
trgovina, mehanična delavnica in avtotaksi
Jamnik
HVALA ARTUR
galanterija—moda
KAMNIK
Bogataj Ivan
manufaktura in špecerija
Kamnik
Se priporoča cenjenim odjemalcem
Restavracija
>Klemenčič<
Duplica-Kamnik
Kupujte svoje potrebščine v trgovini
Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku
Svoje podružnice ima v steklarni in na Logu. Glavna trgovina in gostilna v lastni hiši
Nova zlatarska delavnica
Hvala Franc, Kranj
Savski breg 12
Zaloga vseh vrst ur, verižic, uhanov itd. — Sprejemajo se vsa zlatarska urarska in graverska dela, ki se izvršujejo pod jamstvom.
Ivan Cvikl
manufakturna trgovina
= Ptuj =
Žerjav Sadislav - Stranj
brivec in frizer
Savski breg 13
Vodna ondulacija in barvanje las. Trajno kodranje z 6 mesečno garancijo!
Albin Jazbec
konfekcija
Kranj
llllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllll
Se priporoča
Ivan Jeršin
krojač - Kranj
Lek a rna
Mr. M. Rauch
Kranj
Mestni trg
M.K0KI
manufaktura
Kranj
JERMAN MIRKO
mesar, Šmarca — Kamnik
se priporoča cenj. gostom
gostima, Kamnik (poteg gi.koiodv).
Preno&šta, avtogaraža
OPEKARNA
„iOCEPEK•
VOLČJI POTOK PRI KAMNIKU
Vilko Cerar
urar, prodaja koles in radio aparatov
Kamnik
Se priporoča cenjenim odjemalcem
Klemenčič Srna
zaloga klobukov, volne, pletenin, nogavic, šolskih in pisarniških potrebščin ter vse druge drobnarije
Vsemu delavstvu se priporoča
Rudniška kantina
Zabukovca Griže
Dobro postrežbo in nizke cene Vam nudi gostilna
Gomilšek Martin, Griže
Vsemu strokovno in kulturno organiziranemu delavstvu se priporoča
gonilni Zame luan.Oiiie
Priporoča se cenjenemu delavstvu
gostilna in mesarija
Franc JeMb,Griže
Oglašujte pri nas 1
t
LJUDSKA SAMOPOMOČ
v Mariboru, reg. pom. biagssjssa
znana domača zavarovalna uats-nova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od lets 1927 ln je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti.
Zavaruje xa pogrebnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. Ista do največ din 10.000'— ln
za doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letu.
ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA
Prava blagodat za delavce je:
O
ociimca
P. Matkovič
v Celju, Gosposka ulica štev. 3
Shajališče delavčevi
Dobro postrežbo Vam nudi
restavracija ZM Žalec
Cenjenim gostom se priporoča gostilna v
KONZUMNEM DRUŠTVU RUDARJEV V HRASTNIKU
Marija in Ignac Praprotnik
Kolesa
najceneje pr
„Tehnik“ Josip Bavtjai
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIK Lfubljana, Miklošičeva 20
Če hočeš dobro vino piti, moraš v gostilno „NA-NA(< priti!
INI 3 * IH cl* Ljubljana, Tyrševa cesta 12
v*
Se priporočata Karol in Angela Rosemvirth
Izberite in kupite kuhinjsko posodo, gospodinjske predmete, jedilno orodje v specialni trgovini
FRANC GOLOB, LJUBLJANA
Wolfova ulica št. 8 - Telefon interurban št. 27-81
■!!!!!
iiiiii
■!!!!!
liiiii
lijjEBUB
mirnim
■ima
iiiiii
Hlinil
iiiiii
■!!!!■
iiiiii
Halo! Gospodinje, pozor!
Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgovina s tekstilnimi ostanki in cenejšim oblačilnim blagom v	ZMAJSKEM	MOSTU	ZA
LJUBLJANCO, SV. PETRA NASiP ST. 29 (kjer je krompirjev trg). Ravnokar na zalogi velika izbira ostankov svile, pralnih krepov, delenov in raznih tiskovin za obleke in predpasnike. Ostanki za predpasnike m od 4 din; estanki za obleke boljše blago od din 7.50 naprej, ostanki svile od din 10.—
naprej itd.
Trgovina je last znane ljubljanske tvrdke F« I« GorIŽar* zato že njeno ime
jamči za ugoden nakup!
!!!!!!
iiiiii
!!!!!■
iiiiii
!!!!!!
iiiiii
!!!!!!
iiiiii
■!«!!!
iiiiiiil
!!!!!■
iiiiii
!!!!!!
Iiiiii
■imj
■iiiii
Kramar Miloš- Kamnik
trgovina s manufakturo, motorna kolesa In blctkl!
se priporoča cenjenim od emalcetn — Znižane cene
Splošno konzumno druStuo POSAVJE
v ZAGORJU ob Savi r. z. z o. z.
#
Prodaja svojim članom v prodajalnah Zagorje in Loke vedno sveže in prvovrstno blago po naj nižjih dnevnih cenah. Član zadruge lahko postane vsak, ki plača Din 2'50 vpisnine in Din 50'— deleža. — Pristopajte k ^ zadrugi, ki bo postala tudi Vaša last in od katere imate le dobiček!
U htmertll izdaja in ureMe 'Adolf Jelen * Maribtru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Maribora, predstavitell Viktor Eržen v Maribora.