Poštnina plačana v gotovini Izkaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo t)in 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Leto XIII. Štev. 91. Celje, petek 13. novembra 1931. Volilcem v celjskem srezu! 8. november 1931. je za vse Jugo- ; slovane velik zgodovinski dan, na ! katerega smo lahko ponosni tudi mi Slovenci iz dravskc banovine. Pri teh volitvah ni zmagala nobe- na stranka, vsi smo služili naši skup- ni domovini, zato ni danes ne prema- ganih, ne zmagovalcev — poraženi so le oni, ki so v slepi strasti padli tako nizko, da so v zgoüovinsko cd- ločilnem trenutku preslišali klic do- mo vine ter sramotno zbežali ali celo iz varnih zavetišč streljali nam inj državi v hrbet. V svojem in v imenu svojega na- mestnika g. Franca Goričana izre- kam javno zahvalo za dobro delo in zaupanje vsem, ki so nama zaupali in glasovali zame. Ne vem, ali sem dolžan več hvale in priznanja zve- stobi kmcčkih ali delavskih volilcev, al* nameščencem ali naši trgovini, cbrti in indusiriji. Prav pri vseh sem našel ioliko razumevanja, odkrito- srčn© opore in žaupanja po celem srezu, aa je moj dolg prevelik, da bi se mogel zadcstno in doslojno zahva- liti prav vsem! Tajinstvena moč jugoslovenske državne misli nas je vse objela in združila ter premostila za vekomaj brezdna starih sovraštev in oseSinih predsodkov. Zavest in misel državne skupnosii, ki mora biti vsakemu dr- žavljanu prva in najvišja dolžnost, mi je tudiiz vrst odkriUh nacional- nih nasprotnikov naklonila toliko zaupanja zrelih in razsodnili mož, da bi bil krivičen in nedosleden, ako bi Se tega dejstva na tem niestu ne za- vedal isi ßa ne bi javno z tlclznö hva- ležnostjo podčrtal. Našli smo se v od- kriti borb* za afirmacijo države, in danes lahko mirno in s ponosom re- Čenio mi vsi, ki nas je 8. november združiK, da naša država od rojsiva ni bila nikdar tako močna doma in pred svetom kakor je danes. Rečemo pa tudi lahko, da je ni sile, ki bi nas v temeljnih vprašanjih obstoja in dela za napredek državc in naše ož- je dcmovine mogla še kedaj razdru- ž4*i. V tej za državo častno doboje- van* borbi so stali ob strani le oni, ki še nikdar v globini svoje duše niso občutili, kaj je domovina. V hrbet pn so nam streljali tisti pokvarjenci, pri kaierih je za denar na prodaj vse, kar je nam najsvetejše: cerkev, vera, Bog in država! V večni borbi za dp- bro in slabo, za resnico, pravico in poštenje bo prišel tudi za take ijudi dan velikega obraöuna in zaslužene- ga plačila, ki sta ga dolžna dati na- rod in država vsakomur, ki se še ne zaveda, da gre po božjih zakonih in po zakonih človeške družbe častno ime državljana samo tistemu, ki se poleg državljanskih pravic zaveda tudi državljanskih dolžnosti. Kg se vsem volilcem celjskega sre- za, ki so storili svojo državljansko dolžnost, kot izvoljeni poslanec tega zreza zabvaljujem in jib prosim v vseh vprašanjih zaupanja in poripo- re, imam v mislih tudi one, ki so bili z lažjo ali grožnjami zapeljani na stranpota. Ne zapirajmo jim vrat v naš skupni dorn in ne zagradimo jim ceste k solncu in resnici, ko se bodo skesano vračali! Vsi, ki ste dobre volje in kljub trp- ljenju in krivicam, ki nam jih pri- naša življenje in borba za vsakdanji kruh, niste izgubili zaupanja in vere v lepše rfni — vsi z menoj na krepko rlelc, da izgradimo na zdravih teme- ijih resnice, pravicc in ljubezni soci- alno pravičen družabni red in zdravo skupnost v državi, da bo skrbna in clcbra mati nam in našim potomcem. V Celju, tine 10. novembra 1931. IVAN PREKORŠEK, narodni poslanec za celjski srez. Predsedoik vlade o vo- litvah Predscdnik ministrskega sveta in notranji minister g. Peter Zivkovic' je dal novinarjem to-le izjavo o vo- litvah: Podatki o volitvah v narodno skupščino se pravkar urejajo na podlagi prejetih poročil. Glasovalo je 2,325.245 volilcev in sicer v Beogradu 38.324 dravski banovini 150.796 savski banovini 391.512 vrbaski banovini 171.292 primorski banovini 82.417 drinski banovini 288.858 zetski banovini 174.614 dunavski banovini 459.373 moravski banovini 290.617 vardarski banovini 277.442 GAZELA pere zares cisto Zaradi primerjavo j)oudarjam, da presega število volilcev, ki so včcraj glasovali za državno listo, na katerl sem bil nosiielj, skupno število vsem strankam pri volitvah leta 1927. od- danih glasov. Prestolnica in vsi naši kulturni centri so daleč prekosili volilno ude- ležbo pri prejšnjih volitvah. V Beogradu (mestu) je glasovalo 31.500 volilcev, leta 1927. pa je bilo 27.000 volilcev vseh strank. V Zagrebu jo bilo oddanih 23.204 glasov, leta 1927. pa so vse stranke skupaj dobile 19.530 glasov. V Ljubljani je to pot glasovalo 13.4(54 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa je bilo oddanih za vse stranke skupaj 10.100 glasov. V Sarajevu je glasovalo 15.980 vo- lilcev, leta 1927. pa 12.765. V Nišu je bilo oddanih 21.193 gla- sov, leta 1927. pa so vse stranke pre- jele 15.511. glasov. V Noveni Sadu je sedaj glasovalo 10.446 volilcev, pri prejšnjih volitvah pa komaj 5.165. Podobno je bilo na Cetinju, v Osi- jeku in v drugih mestih. Ti izidi sö taki, da kažejo pravoc, v katerem se bo moralo v bodoče razvijati naše nacijonalno in državno življenje. Z zgodovinskim glasovanjem 8. novem- bra je naš narod dokazal, da se je LAFCADIO HEARN: Rokuro-kubi (Japonska povest.) Skoraj pred petsto leti je živel sa- *nurai* z imenom Isogaji Hejdaza- ettiom Takltsura. Bil je v spremstvu ^neza Kikuzi-ja v provinci Kijušu. Ta fsogaji je pododova.l od mnogih bo- jevitih prednikov prirodno spretnost z^ vojaške vaje in izredno silno telo. Ko je bil še deček, je že prekašal uči- telje v lnečevanju, v lokos'trelstvu in v metanju kopja ter kazal vse spo- sobTiosti drznega in spretnega voja- ka. Poznoje se jc v Eikjo**-vojni ta- ko izKazal, Ua je bil deležen vclikih Casti. A ko ie n>. ,. , -v ».., ca in - i T ptoPudIa lnša Kikuzi, Lahko bi bil našel službo pri]d Jm knczu. a ker mkdai- ni iskni r.n +i radi nje same in je hranii zvestobo pi-ejšnjemu gospodarju, se je rajši odpovedal svetu. Odrezal si jo laso in postal potujoč duhoven pod bu-. dhističnim imenom Kvairijo. A tudi še pod sveCenisko koro- mo*** je ohranil Kvairijo krepko sa- * Japonski plemič nižje vrste. ** Doba Eikjo je bila od 1429—1441. *** Vrhnja obleka budhističnega sve- Cenika. (Op. pr.) murajsko srce. V prejSnjih letih se je smejal poginu, sedaj je zaničeval nevarnosti; ob vsakem vremenu in v vseh letnih časih je potoval in pri- digal dobro učenost na krajih, ka- mor se ne bi bil upal drugi svečenik. Kajti doba je bila polna nasilnosti in nereda in na cestah ni bilo var- nosti za samotnega potnika niti če je bil duhoven. Na svojem prvom do!gem potova- nju je Kvairijo obiskal provinco Kai. Nekega večera je hodil po gorovju, ko ga je zasačila lema na zelo sa- motnem kraju, daleč proč od vsake vasice. Odločil se je, da prebije noč pod zvezdami. Ob cesti si je našel primerno tratico, tarn je lcgel in se pripravil za počitek. Neudobnost mu je bila vcdno dobrodošla. Ce ni bilo boljšega, jo legcl tudi na skalo kakor v dobro posteljo in se naslonil na ko- j-enino pinije kakor na izvrstno bla- zino. Telo mu je bilo železno in nik- dar se ni brigal za roso ali dež ali mraz ali sneg. Komaj je bil legel, je že prišel po cesti mož, ki je nosil sekiro in veliko butaro nacepanih drv. Ko je drvar videl ležeCega Kvarija, je obsial, ga trenutek molče gledal, nato mu pa rekel z glasom velikega začudenja: »Dobri gospod, kakšen človek pa ste, da si upate sam leči na takSnem kraju? Tod okoli hodijo straäila — zelo mnogo jih je. Ali se niö ne bo- jite kosmatincev?« Kvairijo je prijazno odgovoril: »Prijatelj, jaz sem lc potujosi duho- ven — ,gost pri oblaku in vodi', ka- kor pravi ljudstvo: ,Un - sui - no - rijokaku'. In niti oddaleč se ne pla- šim kosmatincev— če mislite gkrate- lisice, škrate-jazbece ali druge stvo- re te vrste. Kar pa se tiče samotnih kraje'v, jih imam rad, pripravni so za razmišljovanja. Navajen sem spa- ti pod milim nebom in nauCil sem se, da se nikdar ne bojim za življe- nje.« Kmet je odgovoril: »Gospod duho- ven, gotovo ste hraber človek, da ste tukaj legli. Ta kraj je na slabem glasu, na zelo slabem glasu. Ali pre- govor pravi ,Kunši ajajuki ni čikajo- razu', vrl mož se naj ne podaja v nevarnost, če ni treba; gospod, mo- ram vam ponoviti, da je zelo nevar- no tukaj spati. Zato pa, Ceprav je moj dom le uboga, s slamo krita bajta, mi dovolite, da vas prosim, da pridcte z mano. Kar se ttiče hra- ne — nimam vam ničesar ponuditi, a vsekakor je tarn streha in lahko spite pod njo ne da bi kaj tvegali.1« Govoril jo resno. Kvairiju je uga- jal prijazni glas moža in sprejel je njogovo skronmo ponudbo. Drvar ga je povedel po ozki stezi, ki je Sla od glavne ceste in držala skozi planin- ski gozd. To je bila hrapava in ne- varna steza, sedaj sta hodila ob pre- padih, nato zopet nista imela dru- gam stopiti ko na mrežo polzkih ko- renin, včasih sta bila na velikih gmotah razgrapano skale ali med njimi, končno pa se je Kvarijo zna- Sel na jasi na vrhu nekega griča; Polna luna je sijala nad njim in vi- del je majlino, s slamo krito bajto, ki jc bila znotraj prijazno razsvet- ljena. Drvar ga je privedel v šupo na drugi strani hiSe. Tja je bila potom bambusovih cevi napeljana voda iz bližnjega potoka, in moža sta si umi- la noge. Za šupo je bil vrt in gaj ce- der in bambusov, za drevesi pa se je svotil ?lap, ki je padal iz višine in se majal v mesečini kakor dolga bela halja. Ko je Kvairijo s svojim vodnikom vstopil, je videl Stiri osebe, može in žene, ki so se mu priklonili in ga pozdravili kai- najspoštljiveje. Kvai- rijo se je zaCudil, da so ljudje tako ubogi in živcči na tako samotnem kraju tako učeni v vljudnosti. Obr- nil se je k svojemu gostitelju, ki je bil hiSni gospodar — ali aruži, ka- Stran 2. »Nova Doba« 13. XI. 1931 Stev. 91, kraljevina Jugoslavija ukorcninila v njegovi duši in da ne dovoljuje več, da bi kdorkoli o tern podvomil. Na- rodna skupšeina, ki jo bo spremlja- lo zaupanje naroda, mora izpolniti svojo dolžnost in bo mora la na po- stavljonih osnovah kraljevine Jugo- slavije v skladu s kraljevsko vlado izgraditi napredno bodočnost našega naroda. Kot nosilec državne liste sem sre- čen, da se smem vsem zavednim dr- žavljanom iz vsega srca zahvaliti za vzvišeno pojmovanje narodnih in dr- žavljanskih dolžnosti, za zaupanje, ki so ga izkazali meni in vsem kan- didatom na moji listi. Zaupanje, ki je bilo izkazano s tako veličastno udeležbo pri volitvah, claje silno po- budo, da se neodstopno in odločno nadaljuje delo v du!iu jugoslovenske politike, za katero je narod dne 8. ncvembra glasoval. Zahvala poslanca prof. Pavliča volilcem V laškem srezu izvoljeni poslanec g. Alojzij Pavlič, upokojeni profesor verouka na drž. realni gimnaziji v Celju, pošilja svojim volilcem to-le zahvalo: »Prebivalcem laškega okraja! Kli- cu vladarja in domovine ste se rade volje odzvali. V našem okraju je zmagala jugoslovensko orijentirana mlada generacija, idealizem, pošte- nost, požrtvovalnost in sporazum vseh stanov. Hvala volilcem za za- upanje! Veclno bom med vami, ves vaš! Vso svojo energijo in sposob- nost bom posvetil vsem, ki so me volili, pa tudi onim, ki niso imeli vamc zaupanja. Zahvaljujem se ru- darjem, železničarjem, kmetom in vsem kulturnim delavcem. Volitve so končane. Zmagal je 6. januar in z njim nova jugoslovensko,' socijalno in kulturno orijentirana mlada gar- da. — Lojze Jan Pavlič, upokojeni profesor.« Konjiško volilno pismo KONJICE, 11. novembra. Velike novemberske volitve so kon- čane, zmaga jugoslovenske naroclne in državne ideje je veličastna. Znani so rezultati o izidu volrtev v posa- meznih krajih, zlasti imamo že toč- na poroCila iz vseh srezov dravske banovine. Citamo, da je konjiški srcz odre- zal najslabše. Kdor pozna izredno težke razmere v našem srezu, ni mo- gel kaj drugega pričakovati. Največ- ji optimisti so računali, da bo od- danih najvcč 1500 glasov, stari po- znavalci razmer v srezu pa so dejali, da bo težko doseči kaj več, kakor 1000 glasov. Boli nas, da smo zaclnji izmed sre- zov dravske banovine, a obenem imamo veliko tolažbo, da bo veli- častna zmaga jugoslovenstva vpliva- kor so ga zvali os'tali, ter rekel: »Iz prijaznosti vaših besed in iz zelo vljudne dobrodošlice vase dru- žine sklepam, da niste bili vedno drvar. Mogoče ste prej pripadali kakšnemu višjemu stanu?« Drvar se je nasmehnil in rekel: »Gospod, ne motite se. Čeprav ži- vim sedaj takos kakor vidite, sem vendar bil včasih človek neke velja- ve. Življenje mi je pokvarjeno — po- kvarjeno po moji lastni krivdi. Bil sem v službi pri nekem knezu in moj položaj v službi ni bil brez ugle- da. A preveč sem imel rad ženske in vino in iz strasti sem storil kakor ne bi bil smel. Moj egoizem je upro- pastil vso hišo in povzročil smrt mnogih ljudi. Osveta me je čakala in dolgo sem se skrival kot begunec. Sedaj pa mnogokrat molim, da bi se mogel pokoriti za vse hudo, kar sem storil, in zopet us'tanoviti prejš- nji dom. A bojim se, da ne bom na- Šel nikdar poti do tega. Vkljub vse- mu skušam premagati hudi vpliv svojih zmot z iskreno pokoro in s tern, da pomagam, kolikor morem, onim, ki so v nesreči.« (Dalje prih.) I la brez dvoma tudi na zaslepljenost, zakrknjenost, brezbrižnost in malo- marnost ljudi, ki se niso udeležili volitcv. Sreski akcijski odbor s krajevnimi odbori tcr kandidata in namcstnika so stost'ili svojo dolžnost. Kandidat Karol Gajšek in njegov namestnik dr. Ervin Mejak sta imela v srezu 38 volilnih shodov in večjih sestan- kov, poleg tega neštcvilno manjših razgovorov s posameznimi volilci ob obisku volilcev od vasi do vasi. Vsi j sostanki in shodi so bili prav dobro ! obiskani, vladalo je voliko zaniina- i njo za volitve, volilci so pritrjevali govorom, odobravali delo vlade v zadnjih dveh letih v Jugoslaviji, kar se je dalo sklepati iz vprašanj in go- vorov volilcev na sestankih. Kar so naši delavci na teh shodih in na ob- iskih pri volilcih dobrega opravili, pa je črez noč večinoma razi'üsila clivja protiagitacija. Organizacija agitacije za volitve je bila v vsem srezu preko zaupni- kov do podrobnosti izvedena. Brez- štcvilno letakov razne vsebine je bi- lo razdeljenih še poleg tega med vo- lilce, stik kandidatov z volilci je bil ves čas nepretrgan. Proti udeležbi pri volitvah je bila protiagitacija sistematično priprav- ljena in izvedena. Obrekovanja, la- ganje, razširjanje najrazličnejših ne- resničnih vesti, grožnje z gospodar- skim pritiskom (n. pr. odpoved po- sojila pri denarnih zavodih), lastno osebno hvalisanje in pridigovanje o noresničnih dogodkih celo s prižni- ce, razširjanje raznih slik, razdelje- vanje najrazličnejših protiagitacij- skih letakov, polnih laži in grdih na- padov na jugoslovensko državo, niz- kotno žaljenje javnih delavcev v sre- zu in končno dejanski napadi na go- vornike so bili na dnevnem redu. Nahujskana druhal je govornikom preprečila nekatcre nameravane se- stanke, v Skomarjih pa so celo va- lili s hriba in metal i na došle govor- niko kamen je. Vse meje tega veli- kanskega protivolilnega terorja in pritiska na ljudstvo v srezu pa pre- sega gotovo dejstvo, da so nekateri duhovniki, z eno častno izjemo, pre- povedali sreskemu kandidatu duhov- niku g. Maksu Goričarju, torej svo- Jemu duhovnemu sobratu, celo ma- ševanje in tako pokazali, kako po svoje razumejo Kristusov nauk o krščanski ljubezni in bratstvu. Vsega tega ne bomo nikoli poza- bili tem hujskačem in izdajalcem narodnih in državnih interesov ter tudi pričakujemo, da jih bo dosegla kazen. Trdno smo prepriCani, da bo sedaj ob veličastni zmagi pri novem- berskih volitvah in ob plodonosnem delu bodočega parlamenta tudi v našem srezu ljudstvo spregledalo in uvidelo, kdo mu hoče resnično dö- bro in kdo dela v njegovo korist. Pri vsem tem zločinskem početju proti državnim in narodnim intere- som so bili v prvi vrsti udeleženi del duhovščine našcga sreza in raz- ni občinski funkcijonarji, med njimi na žalost celo nekateri župani, ki so sedaj seveda morali zgubiti vse za- upanje ljudstva in oblastva ter bodo tudi morali nositi posledice svojega početja. Od duhovščine v srezu sta se ude- ležila volitev samo dva ter sta za svoj možat nastop žela^ odobravanje in veliko navdušenje med glasoval- ci, ki ^o šo na večer ob zaključku volitev s prisrčnimi ovacijami dali duška temu svojemu čustvu, obenem pa sta si oba gospoda pridobila pri- srčno priljubljenost mod svojiini fa- rani, kar se bo tudi znalo na primer- nem mestu upoštevati. Take duhov- nike si želimo v našem srezu in po- tem so bosta vrnila tako težko za- žcljcno složno medsebojno delo in razumevanje. Volitve same so potekle na vseh voliščih sreza brez posebnih inci- dentov. Med glasovalci, ki so se za- vedali pomembnega dogodka novem- bcrskih volitev, sta vladala povsod mir in resnost. Nekatera podjetja so pozvala dclavce k udeležbi pri volit- vah, železniški uslužbenci so prišli na volišča korporativno. Trgovec An- ton Petek v Konjicah je okrasil iz- ložbo, v katero je postavil sliko na- šcga vladarja, nad njo pa napis: »Vsak pošten državljan g,re 8. no- vembra na volišče!« V Konjicah sta viseli na voliščih zastavi, veliki, s smrečjem okrašeni lepaki so s krat- kiini gesli poslcdnjikiat pozivali k volitvam, na občinskcm uradu so vsako uro napisali radio-poroCila. Na nekaterih voliščih so nasprotniki skušali vplivati na udeležbo na ta način, da so kontrolirali na volišče prihajajoče glasovalce. S primernimi ukrepi se je ta njihova nakana pre- proči.Ia. Večina glasov je bila oddana že dopoldne, popoldne so prihajali sa- mo še nekateri maloštovilni zamud- niki. Udeležbo jc brez dvoma zmanj- šalo, zlasti na pohorskem delu na- šega sreza, slabo, deževno vreme. Tudi je nekaj duhovnikov priredilo cclodnevno pobožnost na Brinjevi gori in v romarski cerkvi na Ljubič- liem. Vsled tega je bilo mnogo ljucli z doma odsotnih in so odpadla do- poldne običajna cerkvena opravila in jutranje pridige v domači fari. Končni rezultat volRev v našem srezu je naslednji: Volilnih upravi- čencev je bilo 5241, glasov je bilo od- danih 1388, od tch 1350 za kandidata Karla Gajška, 38 za kandidata Mak- sa Goričarja, udeležba je znašala to- rcj 26/4%. Po številu oddanih glasov jc vrstni red za 15 volišč ta-le: Ko- njice, Tepanje, Slranice, Vitanje (občine Vitanje, Brezen, Ljubnica, Paka;, ŠpitaliC, Loče, Žiče, Zreče, Sv. Jernej, K,onjice-okolica, Bezina, Kot, Bezovica, Cadi am, Skomarje, Priho- va, Sv. Kunigunda. Najboljšo udelež- bo izkazuje trg Konjice z 78%, takoj 7A\ njim trg Vitanje s 70.3%'. Izvoljennmu kandidatu g. Karlu Gajšku so volilci iz trga in bližnje Coy so. kjupuje. okolico priredili zvečer po zaključku volitev prisrCne, navdušene ovacije v veliki" dvorani Narodnega doma v Konjicah, kjer se je zbralo toliko ob- činstva iz vseh slojev, kolikor ga dvo- raria v iNarodnern domu so ni videla. Za 1. december t. 1. se pripravlja ve- lika manifestacija za ves srez v Ko- njicah in se bo ob tej priliki poslovil od svojih volilcev priljubljeni naš Karol Gajšek, ki bo zapustil doma med javnimi delavci veliko vrzel. Telefunken Radio Sramofoni plošče in igle Tudi na ohroke A. Levoik, Celje, Giavni trg lire, zlati in srebrni predmeti, očala. Popravila najtočneje. Oglejte si izložbo. DOMAČE VEITI d Novo izvoljena Narodna skupšoi- na sc sestane v pondeljok 7. decem- bra k prvi seji. Giavni volilni odbor v Beogradu je v sredo za.čel razpi-av- fjati o vcrifikaciji poslanskih man- clatov in bo končal svoje delo do 17. novembra. d Spomeiiik padlim borcem za osvobojenje Beograda je bil v Beo- gradu ob prisotnosti Nj. Vel. kralja» in kraljice odkrit z veliko svečanost- jo na dan premirja. 11. t. m. Spomc- nik je visok 11 metrov in se dviga na skupnem grobn padlih borcov. d Vr.bovni zakonodajni svet uki- njen. Nj. Vel. kralj je na predlog pravosodncga ministra, po zaslišanju predscdnika ministrskega sveta pred- pisal in proglasil zakon o ukinit- vi Vrhovnega zakonodajnega sveta. § 1. Vrhovni zakonodajni svet, ki je bil ustanovljen z zakonom o Vi'hov- nem zakonodajnom svetu in strokov- nih komisijah pri pravosodnem mi- nistrstvu z dne 31. januarja 1930., se ukine z dnom 30. novembra 1931. Za- konski prodlogi, uredbe in pravilni- ki, ki so bili poslani Vrhovncmu za- konodajnemu svetu in o katerih Vi-- hovni zakonodajni svet ne bo raz- pravljal do 30. novembra 1931., se vr- nejo predsedniku ministrskega sve- ta. Arhiv Vrhovnega zakonodajnega sveta bo hranilo pravosodno ministr- stvo skupno z arhivom ministrstva. § 2, Ta zakon dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novi- nah«. d Sestav oddelkov za kontrolo nier. Na podlagi Cl. 4. in 8. o ureditvi služ- be kontrolnih mer in dragocenih ko- vin pri splošnih upravnih oblastvih je trgovinski minister v sporazumu z notranjim ministrom reSil, da. se v dravski banovini naslodnjo postajc za, kontrolo sodov vključijo: a) po- stajo v Brežicah, Konjicah, Kozjem, Krškom, Hogatcu, Šoštanju, Sevnici in Slovenjgradcu v sestav oddclka za kontrolo mer v Celju; b) postaje v Crnomlju, Kamniku, KoCevju, Kra- nju, Litiji, Noveiu niestu in Rakeku v sestav oddelka. za kontrolo mer v Ljubljani in postaje v Gor. Radgoni, Ljutomeru, Murski Soboti, Ormožu, Ptuju, Slov. Bistrici v sestav oddel- ka za kontrolo mor v Maribom. d Jugoslovensko akademsko dru- šivo »Trigiav-:< v Zagrcbu priredi v sobolo 14. t. m. v veliki dvorani Na- rodnega doma v Brežicah družabni večcr z odličnim koncertnim spore- dom. Po koncertu se vrši pies. Na prireditev so iskrono vabljeni vsi prijatelji naše akademske omladine. d Drzen vlom v irgovino. V noči na 7. t. in. so noznani storilci vlomili v trgovino g. Ferda Pustka v šmar- ju pri Jelšah in odnesli veliko mno- žino manufakturnega blaga, jestvin in tobačnih izdelkov v skupni vred- nosti nad 21.000 Din. Vlomilci so iz- ginili brez sledu. d Pri oblcdeli sivorumevikasti bar- vi kože, motnih očoh, slabeni počut- ku, zmanjSani delovni moči, duševni dopresiji, težkih sanjah, želodCnih bolocinah, pritisku v glavi, namišlje- ni bolezni je pametno, da izpijete ne- kaj dni zapored vsako jutro na. tešče kozarček naravne »Franc Jožefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franc Jcžefcva« voda posebno upo- rablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franc Jo- žefova« greučica se dobi v vseh !o- karnah, drogerijah in spec, trgovinali. 1ADNJE NOVOSTI ceškega in angleškcga blaga za obleke in plašče od priproste do najfincjše kvalitete. Kupite vedno le okusno in dobro, ker to je štedljivo. — Priporoča se Anton Brumec manufakturna in modna trgovina „Pri Antonu", Celje, Gosposka ul. 2 A. RUTAR puškar CELJE priporoča orožje in municijo za lov, sport in obrano. Hasael Salmic, Celja9 Narodni dom Najstarejša narodna tvrdka Vam nudi poročne prstane, ure, zlatnino, srebrnino, optiko, iedi'ni pribor itd. v največji izb^ri in po najnižjih cenah. — Vsakovrstna popravila ur in gramofonov se izvršujejo zanesljivo z garancijo in poceni. Štev. 91. »Nova Doba« 13. XI. 1931 Stran 3. Volilni rezultati Dravska banovina Vol. okraj Vol. L j ublj ana-inesto Brežice Celje Črnomelj-Metlika Dolnja Lendava Gornji grad Kamnik Kočevje Konjice Kranj Krško Laško Litija L°9atec kiwbljana-okolica Ljutomer Maribor-desni breg Maribor-levi breg Murska Sobota Novo mesto Prevalje Ptuj Radovljica Slcvenjgradec Šmarje uprav. Glasovalo 16.460 13.404 Eandidati: 8.534 16.671 6.068 9.533 4.677 9.573 9.721 5.241 14.402 13.360 4.899 7.432 3.206 6.195 2.621 4.147 6.485 1.388 7.002 (5.272 82 57.40 45 52.38 64.00 56.04 43.31 67 26.5 50 4(5.95 9.577 5.779 60.34 9.802 4.247 43.0(5 7.255 3.770 F»9 19.099 10.551 55.04 10.247 4.768 46.53 13.860 7.723 56 22.789 12.996 54 14.825 10.812 70 11.741 5.606 47.72 8.395 2.722 32.4-3 18.335 7.101 39 9.955 6.976 70.07 7.616 2.227 29.10 11.368 3.124 dr. Kramer Urek Kruloj Prekoršek Pikl Lovšin Makar Hajdinjak Faflik Goričar Pustoslemšek dr. Potokar dr. Rožič Cerar Pucelj Gajšek Goričar Barle Drmelj Majcen Valo Grebene Pavlič Juvan Turk ill1. Zoi'oc Mravlje dr. Rape .Tare Komaa Pavčič Zebal Šinkovec Zemljič dr. Vauhnik Kirbiš Krejči dr. Pivko Vczir Hartner Benko Kline Zupanič tli1. Uapotoc inž. Fahernik Vuk Petovar Potok Mohoriö Ažman dr. Vošnjak Mermolja Rupnik ZdolSck Spin dler Drofcnik Imona i/.voljenih knndidatov so stavljona polkrepko. Srez Celje Volišče Celje-mesto I. Celje-mesto II. Celje-mesto III. Celje-mesto skupno Braslovče CeJ je-iokolica .Gaber je Celje-okolica: Breg Oelje-okolica: Lava Celje-ckolica skupno Dobrna Drnmlje Frankolovo Gomilsko Griže-Zabukovca Kalobje Marija Heka Nova cerkev Petrovče Polzela Sv. Jurij ob juž. žeL-okolica Sv. Jurij ob juž. žel.-trg Sv. Jurij ob Taboru Sv. Lovrenc pod Prožinom Sv. Pavel pri Preboldu Sv. Peter v Savinjski dolini št. Rupert nad Laškim Škofja vas Šmartno v Rož. dolini Teharje Velika Pirešica Vojnik Vransko Žalec Glasov alo 491 547 510 1548 360 499 363 226 1088 205 151 78 98 147 44 9 130 293 168 332 115 172 79 288 196 28 441 49 384 251 218 200 3(50 Prekoršek 455 491 445 1.391 34 417 313 208 938 164 55 78 11 88 14 2 119 56 30 130 94 4 66 86 19 24 438 40 334 8 217 91 11 13.464 3.398 1.501 4.542 2.890 1.556 1.650 3.511 2.684 1.282 1.339 632 1.009 2.506 6.485 1.350 38 7.002 1.895 1.495 991 1.891 3.399 2.380 476 1.010 2.755 3.770 2.045 5.675 1.174 1.464 193 4.768 2.349 2.084 3.290 12.996 586 5.079 5.147 4.711 895 1.018 1.704 1.490 5.213 398 4.236 2.740 1.162 354 711 1.162 1.241 721 Fikl 36 56 65 157 326 82 50 18 150 41 96 87 59 30 7 11 237 138 202 21 168 13 202 177 4 3 9 50 243 1 109 349 Srez Maribor — levi breg Volišce Vol. uprav. Glasovalo Volišče Vol. uprav. Glasovalo Čermljenšak 308 59 Gočova 171 39 Jarenina 687 171 Kamnica 703 243 Krčevina 434 322 Košaki 589 352 Maribor 9.375 6.767 Nova cerkev 667 362 Selnica ob Dravi 815 339 Selnica ob Muri 421 168 Spod. Sv. Kungota 285 204 Svecina 262 190 Sv. Ana 739 216 Sv. Anton 816 121 Sv. Barbara 584 328 (53.96%) oddanih Sv. Benedikt 507 98 Sv. Dun 152 38 Sv. Jakob 702 87 Sv. Jurij ob Pesnici 339 215 Sv. Jurij v Slov. goricah 731 74 Sv. Križ 249 81 Sv. Lenart v Slov. gor. 502 317 Sv. Martin 482 354 Sv. Marjeta ob Pesnici 484 271 Sv. Peter pri Mnriboru 383 105 Sv. Rupert v Slov. gor. 250 138 Sv. Trojica v Slov. gor. 386 126 Zg. Sv. Kungota 332 271 Št. Ilj v Slov. gor. 485 330 Skupaj glasov za dr. Pivka. 22.789 12.296 Volišče Srez Maribor — desni breg Vol. uprav. Dr. Vauhnik Krejči Skupaj (45%) 7.432 4.542 2.890 Öinzat 321 Črcšnjevec 331 Dogoše 532 Fram 593 Laporje 380 Lehen 242 Limbuš 607 Makole 234 Pečke 302 Pobrežje 1.005 Podova 276 Poljeane 502 Race 320 Radvanje 548 Ruše 916 Sliviiica 571 Slov. Bistrica 825 Spod. Hoče 717 Spod. Ložnica 25(5 Spod. Polskava 433 Sv. Marjeta na Drav. p. 304 Sv. Martin na Pohorju 430 Sv. Lovrenc na Pohorju 570 Studenci 1.090 Studenice 349 Tezno 443 Tinje 327 Zg. Polskava 330 30 44 111 29 4 10 24 9 W)tS 596 27 17 29 161 2 196 10 146 3 137 5 7(i A13 4 233 91 106 17 48 09 131 277 14 14 4 4 186 20 26 747 3 547 19 49 156 1 124 149 68 91 77 127 95 Kirbiš 36 27 153 180 6 1 61 4 1 8 91 33 146 179 117 5 249 3 55 195 1 34 402 31 40 26 Skupaj 13.860 2.349 3.290 volilo je 7.723 volilcev, t. j. 55.74%. Srez Smarje pri Jelšah Volišče Vol. Buče Dobje Koprivnica Kcstrivnica Kozje Križe Loka-žusem Mestinje Pilštanj Podčcirtek Podsreda Ponikva Prevorje Rogaška Slatina Rcgaiec Sedlarjevo Slivnica Sv. Ema Sv. Fiorijan Sv Križ pri SlaUni Sv» Peter pod Sv. gor. Sv. Stefan Sv. Vid pri Planini Sv. Vid pri Ponikvi Šmarje I. Šmarjo II. žetale Stoperce Zibika uprav. 311 413 101 357 398 17(5 308 613 487 405 310 677 281 458 694 255 400 357 212 592 653 271 302 244 184 (570 563 218 458 Giasovalo 61 31 53 55 220 56 181 52 76 92 133 214 80 254 254 107 97 21 33 242 238 50 19 80 104 102 142 41 36 Zdolšek 39 7 3 50 4 172 7 63 13 43 206 78 5 25 2 23 3 5 o 197 40 62 19 51 2 31 10 Spindler 16 1 33 28 170 5 7 19 13 77 86 4 2 201 76 2 1 16 20 123 40 10 18 8 83 50 102 4 26 2.084 Drofenik 6 23 20 24 47 2 26 2 4 4 48 153 103 73 2 8 117 1 1 10 2 1 38 6 Skupaj (27.48) — 3.124 1.162 Srez Laško Volišče Jurklošter Sv. Xristof Laškc Sv. Lenart Loka Marija Giadec Trbovlje Dol__________________ Skupaj v vsem srezu Vol. uprav. 513 923 280 190 1.143 749 4.979 800 Glasovalo 102 267 251 21 739 146 3.746 507 1.241 PavliJS 60 138 7 1 647 78 2.374 94 721 Juvan 42 129 244 20 92 68 1.372 413 9.577 5.779 3.399 2.380 Stran 4. »Nova Doba« 13. XL 1931 Štev. 91. Srez Konjice Volišče Vol. uprav. Glasovalo v % Čadram (Oko&ko in Oplotnica) 750 109 14.5 Skomarje 233 22 9.4 Kebelj (obö. Kot) 221 47 21.2 Konjice I. (Bezina in Konjice-okolica) 613 136 22.2 Konjice II. (Konjice in Tepanje) 530 274 51.7 Loče (Loče in Zbelovo) 463 165 35.6 Prihova (Grušovlje in Vrhole) 364 27 7.4 Stranice 171 84 49.1 Sv. Kunigunda (Sv. Kunigunda in Padeški vrh) 303 14 4.6 Sv. Jernej (Sv. Jernej in Laže) 254 61 27.5 Špitalič (obč. Tolsti vrh) 186 73 39.2 Vitanje (Vitanje, Brezen, Ljubnica in Paka) 486 194 39.8 Zreče 361 103 28.5 Žiče 177 58 32.7 Bezovica 129 21 16.1 Na 15 voliščih je bilo v 25 občinah pri skupnem številu volilnih upravičencev 5.241 oddanih 1388 glasov, torcj 26.5%, od teh 1.350 glasov za Karla Gajška, 38 za Maksa Goričarja. Srez Gornjigrad Volišče Vol. uprav. Glasovalo Puslcslemšek Goričan Bočna ()04 255 209 40 Gornji grad 193 1(57 157 10 Kokarje 387 215 26 189 Ljubno 646 345 304 41 Luče 419 382 382 — Mozirje 784 458 20 292 Nova Štifta 231 34 31 3 Rečica ob Savinji 690 466 26 440 Solčava 244 127 124 3 Šmartno ob Paki__________479____________172________150________122 Skupaj 4.677 2.621 1.339 1.282 Srez Prevalje Volišče Sv. Anton na Pohorju Brezno Örna Sv. Danijel Dravograd Gortina Guštanj Ribnica na Pohorju Kapla Koprivna Kotije Libeliče Libuče Marenberg Mežica Muta Prevalje Sv. Primož na Pohorju Renxsnik Trbonje Vuhred Vuzenica Vol. uprav. 141 216 734 182 532 255 639 729 282 115 227 241 182 627 675 441 963 101 374 174 120 445 Glasovalo Dr. Rapotec Ing. 74 28 334 17 159 48 240 181 23 19 17 71 34 227 277 245 282 22 18 45 110 251 1 86 17 2 3 200 36 10 5 13 32 46 139 161 233 2 13 19 Pahernik 74 27 248 157 45 40 145 13 19 12 58 2 181 138 84 49 22 16 32 110 232 Skupaj 8.395 2.722 1.018 1.704 Srez Slovenjgradec V slovenjgraškem srezu je bilo 7.616 volilnih upravičencev. Skupna udeležba v srezu je znašala 30%. V Slovenjgradcu je znašala udeležba 82%', v Šoštanju 71%, v Vclcnju 54% in v Št. Andražu 55%. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoHl v CeSju» Gosposka lilies» št. 13 urarsko in ziatarsfeo delawnico. Vsa popravila po- zlačenje in posrebrenje tor prenovljenje zlata in draguljev sprejemam po naj- nižjih cenah. Najvljudneje sg priporoča RUDOLF H&JNNK, zlatar in urar KMETSKA POSOJILNICA Y CELJU registrvvana ladruga r neomejeno itaveco Pisarna v Prešes»nowi ulici S Hranllne vloge obrestaie do 6—8% čistih, brez renlnega da vka. Pri naložbi Din 5Cr- se dobi nabiralnik na dorn. Cenj. obeinstvo vljudno opozarjam, da imam v svoji hiši v CELJU, KBÄLJst PETHÄ c. 37 Prepričajle se! lastno mesartjo, preftiaievalnico in gositlno pri „Jelenu" z izborno kuhinjo. Cene konkurenčno. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča fofiip GorenfaR Vinhp Huhopec, ohl. honcesmestni tesarshi moisten na Laui niY! KV! Ill lzvr^u)e vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |J 11 uulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve- rande, stopnice, Jedenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ct"n\^iT' CONAN DOYLE: Boj v megki (Baskervillskä pes) 5 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Dejstva so čislto proprosta. Sir Charles Basker- ?ille je imel navado, da je vsako noč, preden je legel, stopil po znanem tisovem drevoredu baskervillskega dvorca. To se vidi iz Barrymorovih izpovedi. Cetrtega maja je sir Charles izrekel namero, da bi se drugi dan odpeljal v London, in je naročil Barrymoru, naj pripravi njegovo prtljago. Zvečer je sei kakor zmeraj pred hišo, da bi na sprehodu v mraku pokadil smotko. Vrnil se ni. Po polnoči je našel Barrymore hišna vrata zaprta. Postal je nemiren in je stopil s prižgano svetiljko po svojega gospodarja. Čez dan je dežcvalo in Charlcsove s'topinje so se prav lahko videle v smeri proti tisovemu drevoredu. Na pol potL so vrata, ki drže na močvirje. 1z nekih razlogov bi lahko sklepali, da je sir Charles tarn nekaj časa stal. Potem je sei Barryinore naprej in na skrajnem koncu te poti je našel njegovo truplo. Se nepojasnjena je okoliščina, ki jo je izpovedal Barryniore, da so so namreč sledovi nog od vrat dalje izpremenili, in da sir Charles od ondod očividno stopal po prsitih. Ci- ganski mesetar s konji, Murphy po imenu, je bil ob tisti uri nedaleč na močvirju, vendar pa je bil malo vinjen, kakor je sam povedal. On trdi, da je čul več krikov, pa ne ve, od kod so prihajali. Na truplu sii'a Charlesa ni bilo videti znakov nasilja, pač pa so bile po zdravnikovi izpovedi črte njegovega obraza skoraj neverjetno spačene — doktor Mortimer sprva ni mogel verjeti, da leži pred njim truplo njegovega prijatelja in klijenta. Sicer pa se taki simptomi dostikrat opažajo pri mrtvecih, ki jih je zadela kap. To razlago je potrdilo tudi raztelesenje, ki je odkrilo dolgolctno srčno napako. Izjava zapriseženih izve- dencev, poklicanih k lnrliškemu ogledu, so je popol- rioma s'trinjala z zdravnikovim mnenjem. To je prav, kajti na vsak način jc zelo važno dejstva, da se bo tudi dediC sira Charlesa naselil v baskei'villskem dvorcu in znova začel žalostno prekinjeno, vsem ko- ristno dolo. Co ne bi bila resna ugotovitev mrliškega ogleda prisilila k utihnitvi romantičnih zgodb, ki jih šepečejo od ušesa do ušesa, bi bilo pač težko pripra- vi ti novega las'lnika, da bi se naselil v baskervill- skem dvorcu. Kakor smo zvedeli, je najbližji sorodnik gospod Henry Baskerville — če še živi —, sin mlaj- sega brata sira Charlesa. Mladi gospod je bival po zadnjih glasovih, ki so od njega prišli, v Ameriki. V tcku je že poizvedovanje za njim, da bi ga obvestili o dediščini, ki mu je pripadla.« Doktor Mortimer je zložil svoj časnik in ga spra- vil nazaj v žep. »To, gospod Holmes, so javno ugotovljena dej- stva, ki se tičejo smrti sira Chai'lesa Baskervilla.« »Zahvaliti se vam inoram,« je dejal Sherlock Holmes, »da ste obrnili mojo pažnjo na :ta slučaj, ki kaže brez dvoma nekaj zanimivih dejstev. Svoj čas mi mi je že zbudilo pozornost nekaj člankov, ki so o njem govorili, toda prav takrat me je vsega za- vzemala mala zgodba z vatikanskimi kamejami, in v želji, da papežu ustrežem, sem izgubil zvezo z raz- nimi zanimivimi angleškimi slučaji. Cakajte, ali niste rekli, da prinaša ta članek vsa javno ugotov- ljena dejstva?« »Da.« »Potem mi še povejte, katera dejstva so tajna.« Po teh besedah se je Holmes naslonil nazaj, spet sklenil roke, in črte njegovega obraza so okamenele, kar je bilo znak, da je napel vse svoje misli. Doktorja Mortimorja je za Irenutek prevzelo voliko razbur- jonje; končno je spregovoril. »Dobro, sltoril bom; toda s torn vam povem nekaj. čosar doslej še niscm nikomur zaupal. Zamolčal sem tudi prcd zapriseženimi izvedenci pri mrliškem ogledu. To sem storil samo zato, ker se znanstvenik boji, da ne bi zbudil videza, da hoče podpirati ljudsko praznoverje. Razen tega je bil eden izmed vzrokov to, kar omenja tudi časnik, da se v baskervillskem dvorcu prav gotovo ne bi hotel nihče vee naseliti, če bi njegov slabi sloves iznova oživel. Iz teh vzrokov sem mislil, da imam prav, če ne povem vsega, kar vein; kajti koristi ne bi imel od tega nobene. Toda proti vam nimam vzroka, da ne bi bil popolnoma odkrit. Močvirje je zclo l-edko naseljeno. Sosedje so torej zelo navezani drug na drugega. Tako sem tudi jaz dosti občeval s sirom Charlesom Baskervillom. Razen gospoda Franklanda v Laster-Hallu in nekega pri- rodoslovca, gospoda Stapletona, ni na rnilje naokoli ziianstveno izobraženega človeka. Sii1* Charles je iskal samoto. Toda njegova bolezen naju je združila, in ker sva se oba zanimala za znanost, je najino obče- vanje postalo ilrajno. Iz Južne Afrike je prinesel dosti znanja in marsikateri dragocen ve&er sva preživela skupaj v pogovoru o anatomski posebnosti Bušma- nov in Hotentotov. V zadnjih mesecih se je v meni čedalje bolj utr- jevalo prepričanje, da so živci sira Charlesa do skraj- nosti napeti. Pravljico, ki sem vam jo prečltal, je jemal izredno resno. To je šlo tako daleč, da pod no- benim pogojem ni hotel stopiti ponoči na močvirje, Copra v je bilo njegova last. Mord a se vam bo zdelo neverjetno, gospod Holmes, toda bil je popolnoma prepričan, da: visi strašna usoda nad njegovim rodoin, in to, kar je čul pripovedovati o svojih prednikih, mu pač ni moglo vlivalti poguma. Misel, da ga obda- jajo neki zli duhovi, ga je neprestano zasledovala, in več ko enkrat me jo vpraSul, ali niscin na svojih rioCnih vožnjah, posledicah mojega poklica, videl Cudno prikazni, ali čul pasjega laježa. To poslednje vprašanje mi je večkrat zastavil in vselej mu jo pri torn od razburjenja drhtel glas. Nekega vesiera — bilo je kake tri tedne pred žalostnim dogodkom — sem se peljal mimo njego- vega doma. Slučajno je stal pred vrati. SkoCil sem s svojega koleslja in mu šel naproti. Nenadoma pa som videl, kako so se njegove oči v strašni grozi zastrmele čez moja ramena. Obrnil sem se in komaj da sem še videl na koncu poti obris neCesa, o Cenier sem mislil, da utegne biti veliko črno tele. Tako ga jo to razburilo, da som moral iti tja, kjer sem videl žival, in vsepovsod pogledati za njo. Toda izginila jo. Prikazen je očividno nanj zelo slabo delovala. Vso noč sem ostal .pri njem in ob tej priliki mi je dal, da l)i mi pojasnil svoje razburjenje, povest, ki sem vam jo prcj precital. Omenjam ta mali dogodek, kor je po tragediji, ki mu je sledila, dobil nekaj pomena. Ta- krat sem bil seveda prepričan, da je vzrok tej pri- kazni kakšna cisto nedolžna reč in da je njegovo razburjenje neutemeljeno. Štev. 91. »Nova Doba« 13. XI. 1931 Stran 5. Celje in okoiica c Proračunska seja celjskega ob- činskega sveta se bo vršila prcdvido- ma v petek 27. t. m. ob (5. zvečer. c Levstikova proslava. Ljudsko vseučilišče je proslavilo stoletnico rojstva Frana Levstika v pondeljek 9. t. m. zvečer s predavanjem gosp. prof. M. Fabjančiča o Levstiku kot pesniku, pisatelju, kritiku in člove- ku. Prcdavatelj je v krasno zasno- vanem predavanju orisal Levstikov lik in ga osvetlil tudi z nekaterih doslej neznanih strani. Ljudsko vse- učilišče jc dostojno proslavilo spo- rn in vclikega slovenskega genija. Predavanje je obiskalo žal le skrom- no število poslušalcev. c Guslar Barjaktarovič v Celju. V torck 10. t. m. je prispel znani črno- gorski narodni guslar Milovan Bar- jaktarovič na svoji turneji po Jugo- slaviji pred odhodom v inozemstvo tudi v Celje. Od 8. do 9. zjutraj je predvajal srbske narodne pesmi v telovadnici mestne narodne šole za učene in učenke obeh mestnih narod- nih šol, deške okoliško narodne sole, za dekliško in mešeansko šolo šol- skih sester ter za obe meščanski šoli, nato pa na drž. rcalni gimnaziji. Obc Sol ski prircditvi sta bili zelo dobro obi.skani in sta bili za mladino, ki je pokazala zanje mnogo zanimanja in razumevanja, velikega poučnega in vzgojnega pornona. Guslar Barjakta- rovic je v obeh Sol ah obširno preda- val o pomenu narodnih guslarjev v naši zgoclovini, o guslih vobče, pc- vdarjal je ljubezen do kralja in do- movine, razložil ponien narodne no- se za guslarja, pripovedoval, kako so naši predniki, zlasti tudi guslarji z narodno pesmi jo pripravljali naše osvobojenje in ujedinjenje, ter podal ¦zgodovinski pregled nastanka in raz- voja srbske narodne pesmi. Po pre- davanju je s prijetnim glasom in raz- ločno zapel s sprcmljcvanjem gusli narodni pesmi »Smrt majke Jugovi- ča« in »Starac Vujadin«. Ob 20.30 je Milovan Barjaktarovič koncertiral v mali dvorani Celjskega doma. Obisk je bil sicer skromen, moraln'i uspoh pa je bil lep. c Rapallske manifestacije. V srcdo 11. t. m., na predvečer žalostne ob- letnice rapallske pogodbe, je prire- dila celjska mladina manifestacije po mestu. Mladina je navdušeno vz- klikala kralju, domovini in našim bratom onstran mej ter prepevala domoljubne pesmi. Manifestacije so trajale od pol 7. do pol 8. zveeer in so potekle dostojno in v najlepšem i-oUu. ' c Zbor društvenih načelnikov in načelnic iz coljskc sokolske župe se sestane v nedeljo 15. t. m. v Celju. Na tern zborovanju se bo obravna- valo delovanje v bodočem poslovnem letu in druge aktualne zadcvo. Pred- logi in sklepi na tern zborovanju bo- do tvorili podlago za nadaljno teh- nično dclo. Z naraščanjem društve- nih edinic na število 56 se je pomno- žilo tudi tehnično delo, od katerega zavisi glavno delo v društvih. V bo- dočein lctu bodo sadovi dolovanja naših edinic še vidnejši, kajti že le- tos se je pokazala žilavost zlasti no- vih edinic, ki so že imele svoje last- ne društvene nastope, dasi ne obsto- jajo niti eno leto. c Za predsednika prosvetnega od- bora Sokolske župe Celje jo Savez SK.T v Beogradu imenoval brata Mi- lana FabjaneiCa, profesorja na drž. real Hi gimnaziji v Cclju. c Sokolski Miklavžev večer odpa- de. Sokolsko Uruštvo v Celju je sklo- nilo, da letos z ozirom na skrajno neugoclne gospodarskc razmero ne bo prircdilo obiCajnoga Miklavževa- ga veeera. Pač pa bo najrevnojše svo- je pripadnike obdarilo s skromnimi in potrebnimi darili. Pozivamo po_ sebno imovitejše sloje, da v ta na- men po svojih močeh podpro plemc- nito delo Sokola. Posebna darila ob veselih ali žalostnih dogodkih naj se v ta namen nakazujejo Sokolu! c Planinsko predavanje. V ponde- ljek 23. novembra ob 20. bo priredil zimskosportni odsek SPD v Celju v risalnici moSCanske Sole skioptiCno predavanje o Kozjaku, Pohorju in Korošici. Predaval bo g. Vales, clan bratskega odseka SPD iz Maribora, cigar last so diapozitivi. Pozivamo Clane na polnoštevilno udeležbo. — Z. o. SPD v Celju. c V celjskem gledališču bo v pon- deljek 16. t. in. ob 20. sestanek vseh dam in gospodov, ki imajo veselje do igranja. Predsednik Dramatičnega društva: Ivan Prckoršek. c Iz srednješolske službe. G. Josip &ter, diplomiran lilozof iz TržiČa, je imenovan za suplenta na drž. realni gimnaziji v Cclju. c Odpovedano predavanje. V pon- deljek 16. t. m. zvečer bi moral pre- davati na Ljudskem vseučilišču uni- vcrzitetni prof. g. J. Hadži iz Ljub- ljanc o »življenju v naših jamah«. To predavanje pa odpade, ker je gosp. prcdavatelj obolel. c Ustanovilev damskega frizerske- ga kluba v Celju. V Celju se je osno- val pripravljalni odbor za ustanovi- tev prvoga damskega frizerskega kluba v Celju. Pravila za novi klub so bil a 5. t. m. predložcna oblasti. Klub bo pospeševal izobrazbo v dam- ski frizerski stroki s predavanji, praktičnim razkazovanjem, razsta- vami itd. To bo prvi klub te vrste v Sloveniji. Celjski frizerski mojstri zaslužijo vso pohvalo, da polagajo važnost na temeljito izobrazbo frizer- skega. naraščaja v stroki, ki jo že labko imenujemo umetniško. c Sokolska plesna vaja bo v nede- ljo 15. t. m. ob 20. Pi'idite vsi točno! c Lovrenc Kubišta f. V petek 13. t. in. zjutraj je umrl v svojem stano- vanju na Ljubljanski cesti 17, zadet od kapi, godbeni učitelj in kapelnik Godbonega društva v Celju, g. Lov- renc Kubišta, v starosti 68 let. Rojen je bil v okolici Bratislava Pokojnik je bil splošno znana in priljubljena osebnost. Ob izbruhu vojne z Italijo 1. 1915. je pribežal s svojo gospo so- progo iz Gorice v Celje, kjer se je udejstvoval kot agilen in požrtvova- len glasbenik ter kot glasbeni učitelj vse do svoje smrti. 131 agemu pokoj- niku. ki je bil Slovan z dušo in teie- srmi, hrwli nlirnnjon trnjftn in Ca.st.on spomin! c Josip StrmŠek f. V pondeljek 9. t. in. popoldne je v prostorih pred- stojništva mestne policijc zadela po- licijskega pristava g. Josipa Strmška nenadoma kap. Prcpcljali so ga v celjsko bolnico, kjer je ob 7. zvečer izdihnil. Pokojnik je bil star 52 let in zapušča ženo in dva sinova sred- nješolca. Pogreb se je vršil ob lepi udeležbi v četrtek 12. t. m. ob 15. na mestnom pokopališču. Pokojni Josip Strmšek je bil izredno vesten in lju- bczniv uradnik. Vsi, ki so prišli z njim v stik, bodo ohranili tega bla- geg-a moža v najlepšem spominu. Tudi novinarji, ki nam je pokojnik vedno rad postregel z informacijami, se bomo vedno spominjali g. Strm- ška s hvaležnostjo. c Snirtna kosa. V sredo 11. i, m. popoldne je umrla v Celju (Jenko- va ulica štev. 25) v 46. letu staro- sti soproga davčnega konti-olorja ga. Marija Cvalitejeva, roj. DruzoviCeva. Pogreb se je vršil v petek 13. t. m. ob 16. ob številni udeležbi iz hiše žalosti na okoliško pokoi)ališče. Plemeniti ženi in vzorni materi bodi ohranjen časten spomin, preostalim našo is- kreno sožalje! — V celjski bolnici so umrli: 9. t. m. 9-letni sin kočarja Franc Knežak od Sv. Krištofa nad Laškim, 10. t. m. 77-letni občinski revcž Matevž Dimcc iz Višnje vasi in 57-1 etna delavka Marija Klančni- kova z Malega vrha pri Šmartnom ob Paki, 11. t m. 5-letni Josip Peč- nik, sin mizarskega pomočnika iz Arje vasi, 12. t. m. pa 60-1 etna dni- narica Jera Jelšavičeva od Sv. Roka ob Sotli. 10. t. m. je umrla v Celju (Prešcrnova ul. 10) 62-1 etna delavka Ana Kuščeva. N. p. v m.! c Samomor v gozdu. V noči na če- trtck I5j. t. m. se je zastrupila (baje z veronalom) v gozdu pod takozva- nim Higersbergerjevim posestvom nad Obrežno cesto v Liscah 20-letna postreščkova hčerka Rozina Konče- va, stanujoča Za kresijo. Zjutraj so jo našli mrtvo. Vzrok obupnega de- janja je najbrž brezposelnost in bo- lehnost. c Namesto cvetja na grob blagopo- kojnemu g. Jakobu Požarju v Vojni- ku sta naklonila g. Joško in ga. Fi- na Bizjak v Celju 150 Din Sokolske- mu društvu v Celju. c V restavraciji »Wilson« v Gaber- ju v soboto in nedeljo koline in Mar- tinova gos. Ravnokar prispel sladek vinski možt. Za obilen obisk se pri- poročata Karl in Pepca Perc. 787 c Deževno vreme je največja ne- varnost za razne bolezni, kakor gri- po, influenco in dr. Kdor si noče na- kopati bolczni, mora biti vremenu primerno oblečen. Največ ljudi se prehladi radi slabega obuvala. Do- bri, močni in nepremočljivi čevlji so najboljša obramba. Če pa so ti Cevlji vrh tega poceni, je to še koristnejše. Dobre, močne in poceni čevlje v ele- gantni fazoni dobite v Trgovskem domu Stermecki. 781 c Napa kožne zimske rokavice pri Kramar & Mislej, Celje. 703 c Nočno lekarniško službo ima od sobote 14. t. m. do vštetega petka 20. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 15. t. m. do vštete sobote 21. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristoška. Dunajska vremenska napoved za sobolo 14. novembra: Vzhodni rob Alp: Tu pa tarn meglcno, milo. Se- verne Alpe: Oblačnost nesigurna, po- nekod jasno z jutranjimi meglami, temperatura le malo izpremenjena. Južne Alpe: Oblačno, včasih dež, mi- lo. Boljio ustno vodo kot OD OL še niso našli.Po danasnjem slališču žnanosti se more imenovatiODOL kot nujboljše sredslvo za negovanje ust in 2ob. c J. O. Curwood: »Podarjeni obraz«. Roman. Založil konzorcij »Nove Do- be« v Celju. Poslovenil Boris Rihter- šič. Str. 163. Cena Din 18.—. James Oliver Curwood je eden najslavnej- ših modcrnih ameriških pisateljev. Njegov roman »Podarjeni obraz« je prepleten s čudovito roinantiko, ki prime vsakogar. Glavni junak John Keith, obdolžen zločina, ki ga ni za- grcšil, je narisan tako simpatično in človeško, da se lahko kosa z junaki raznih znamenitih del svetovne knji- ževnosti. Roman jc v milijonskih na- kladah razširjen po svetu. Samo v Nemčiji je naklada v dveh letih pre- segla 450.000 izvodov. Roman »Podar- jeni obraz« je pisan tako, da takoj v začetku osvoji bralca in ga priklcne nase, da ne more knjige odložiti, dokler je ni prebral do konca. Roman toplo priporočamo. Knjiga je ravno- kar izšla v okusni opremi in se na- roča pri upravi »Nove Dobe« v Celju. c Smrtna vozača mister Evans in miss Mildred, ki vzbujata s svojimi vratolomnimi i^rodukcijami z niotoi*- nirn kolosoin na Dečkovem trgu mno- go zaniinanja, ostaneta na splošno željo še do nedelje 15. t. ni;. v Celju. c Razpust društev. Razpuščena so našlednja društva v Celju, ker že več let niso delovala in nimajo pogojev za pravni obstoj: Klub ljubiteljev fo- tografije, krajevna organizacija ju- goslovenskih emigrantov »Orjem«, godbeno društvo »Ilirija«, podružni- ca Saveza brijačkih radnika Jugo- slavije, podružnica Konjerejskega dmštva, Izobraževalno društvo iia- predne mladine »Edinost«, Motoklub in Rndnička apstinentska zajednica. c Ogenj v stanovanju. V nisi gosp. Kirbischa bli/.u »Skalno kleti« je v sredo 11. t. m. nastal ogenj zaradi prerazgrete peči. Domači so ogenj kmalu pogasili. Celjskim gasilcem, ki so takoj odhiteli na lice mesta, ni bilo več treba stopiti v akcijo. c Tatvina kolesa. Posestniku An- tonu Kajtni v Prečni ulici v Gaberju jo nekdo 10. t. m. med 19. in 20. iz- maknil iz vcže v njegovi hiši 800 di- narjev vredno kolo znamke »Stcyr«. c Še ena taivina kolesa. V četrtek 12. t. m. je bilo g. Francu Kosiju z Brega izpred trgovine g. Lesjaka na Kino Mestni kino Celje. Petek 13. (v so- boto 14. zaprto), nedelja 15. in pon- deljek 16. novembra: »Gosi:a se za- b«iva«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogali znani koiniki Maks Hansen, Szöke Szäkal in Albert Pau- lig ter dražestna Lien Deyers. Glas- ba: Robert Stolz. Izvrsten humor, divna glasba in petje. Predstave: ob delavnikih ob pol 9. zvečer, ob ne- deljah ob pol 5., pol 7. in pol 9. zv. Dopisi Konjice Praznik Ujedinjenja bo Sokolsko društvo v Konjicah proslavilo s sve- čano akademijo 30. novembra ob 20. v telovadnici dežke osnovne sole. To- čen spored bo še objavljen. 1. decem- bra pa se bo vršila manifestacija za ves srez v dvorani Narodncga doma. Ob tej priliki bo prvikrat nastopila novoustanovljeria godba na pihala »Dravinja« pod vodstvom g. Metel- ka. »Narodnega poslanca«, Nušičevo komedijo v 3 dejanjih, bo uprizorilo Sokolsko društvo v Konjicah v ne- doljo 15. t. m. ob 15. v telovadnici deške osnovne sole pod režijo br. Ivana Nomca. Med odmori igra pol- noštevilni sokolski tamburaški zbor. Vabimo občinstvo iz Konjic in oko- lice k mnogoštevilni udeležbi. Kdor se hoče dobro in pošteno zabavati, naj v nedeljo popoldne ne izostane. Dobili smo v trgu drugega urarja Josipa Skorjanca. iz St. Pavla v Sa- vinjski dolini, ki ga vsakomur pri- poročamo. ----------- * Sevnica. Ob času volitev je bilo pri nas jako burno in pestro. Pi-etežna večina je bila podobna polnemu pa- nju Cebel delavk, ki so letale od zo^ re do mraka ter donašale novih uspehov. Med njimi so se posamezno pokazali tudi troti, katerih pa de- lav ke sedaj ne rabijo več, in so z njimi žo obračunale. Tudi pri nas so bili in jih ni več. Blizu naze Sevnice je naselje Radna, ki je karakterizi- rano z zavodom Salezijancev. Ta za- vod se mora vzdrževati sam. Ker ni- ma svojega posestva, se preživljajo ti gospodje v veliki meri od darov dobrih src. Kmet da mernik pšenice, koruze, ajde ali brento vina. Ce ka- ki mamici znese kokoš jajce ali zva- li pišče — tudi za to zvedo gospodje na Radni. V zameno za te dobrine molijo za ljudstvo in vzgajajo mla- Bregu ukradeno 900 Din vredno ko- lo znanike »Marshal«. c 260 kg težko svinjo so danes za- klali v restavraciji »Wilson\< v Ga- borju. Svinjo je zaklal mesar naro- be. Kdor ugane, dobi baje klobaso in liter mofita zastonj. c Dijaški kuhinji v Celju je poklo- nilo uradništvo davčne uprave v Ce- lju 200 Din namesto venca na krsto ge. Marije Cvahtejeve, gosp. Franc Vuga, trgovoc in gostilničar na Grc- belnem, istotako 200 Din v poCašče- nje spomina pokojne ge. Antonije Kavčičevc v Št. Juriju ob juž. žel., ti-govcc gosp. Simon Gaberc v Celju 100 Din namesto venca na grob go. Marije Cvahtejeve, soproge davCnc- ga kontrolorja v Celju, g. dr. Milko Ilrašovec, odvetnik v Celju, pa 100 dinarjev namesto cvetja na krsto poštnega kontrolorja v p. g. Jakoba Požarja v Vojniku. Stran 6. »Nova Doba« 13. XI. 1931 Stev. 91. dino. Tudi sad vzgoje smo že opa- zovali. Iz najbližjega krajä Zoga se n. pr. 19 volilcev ni udeležilo volitev, pa zakaj, saj 9 upravičenih gg. Sale- zijancev tudi ni šlo na volišče, če- prav so prej obljubili. Iz tega se jas- no vidi, da gojijo gospodje mržnjo do rezima in edinstva. Ti gospodje naj toroj še dalje vzgajajo našo mla- dež? Bilo bi umestno, če bi se obla- sti malo pobrigala za zadevo. Sv. Jurij ob juž. žel. V nedeljo 15. t. m. bo v prostorih gostilne g. Ada- ma Kincla v Št. Juriju ob juž. žel. Martinov večer z licitacijo goske in drugimi šaljivimi točkami. Dobro- došli! StedilnlR znatnke »D I K A«, še popolnoma nov, se proda. Vpraša sc pri Francu Lešniku, Cclje, Pred grofijo 9. Čednaopremljenasoba s posebnim vhodom in električno raz- svetljavo se odda v Aškerčevi ulici 4. Katera starejša gospodična ali vdova bi sprejela 12letnega dijaka v oskrbo, plača po dogovoru. Po- nudbe na upravo lista. Prijazna soba s posebnim vhodom, lepim razgledotn, kopal- nico, dobro kurljiva, so odda s 1. decembiom. Poizve se v trafiki nasproti Mestnega kina. v Celju s 61etnim sinom, išče slanovanje s pohištvom ali prazno in ev. tudi hrano pri ugledni, inteligcntni slovenski rodbini brez otrok ali z 1 otrokorn. Sin hodi v šolo in potiebuje popoldne nadzorstva. Ponudbe na upravo lista pod »Kapetan«. Otvoritev gostilne Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v nedeljo 15. t. m. 0ostilno v na novo prenovljenih prostorih na Polulah pri Celju. Pristna domača vina, mrzla in topla jedila vsak čas po prejšnji stari navadi. Se priporoča _\________M. Belaj. Radio aparat kompleten z baterijo, akumulatorjem in slu- šalom, z zelo dobrim sprejemom vseh več- jih evropskih postaj, potom lučne antenc tudi na zvočnik, se po zelo nizki ceni proda. Naslov v upravi lista. Koce in slamnjače ŽIMOinAFRIK kupite ugodno pri tvrdki ANTON ŠINKOVEC, CELJE vogal Dečkovega trga in Prešernove ulice. Halo ! Ogromno znižane cene ! Barvajo se: razparani plaSCi po Din 50"— celi plašči „ „60- gladke plaščne obleke „ „ 35— Opozarja se, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno lika. — Za pristnost barve in prvovrstno delo se jamči. Prva celjska parna bnrvarija in kemična čistunica Ivan TačBh, CbIjb, Gosposha uiica št. Zl Velika izbira rokavic pletenih in usnjatih od navadnih do najfinejših Cene nizke L PUTAN, (EUE Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro« da ja devize In valute. Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor, Šoštanj Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara lekarna „Pri Orlu" Mr. Ph. Ivo Tončič CgIjg, Glavni trg — fllek^androva ul. ZA VSAK OBRAZ, za vsakpoklic ali stan primeren klobuk ali primerna kapa! Posetite se danes Trgovshi dom Stermechi Kislozelje9 povojeno svinjsko meso, kranjske klobase in drugo specerijsko blago vedno prvovrstno nudi IVAN RAVNIKA R, GELJE in prepri- čali se bo- ste, da se dobijo klo- buki že od 40 Din in kape pa že od 18 Din naprej ! Ve- lika izbira vseh vrst klobukov, športnih kap, čepic, beretov, volnenih in drugih kap. Franjo Dolžan J*3* —iiiiMM—i—^— štev. 4 kleparsfvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa u zgoraj navedene stroke jpadajoca dela in popravila. — Cene zmerne. —1ü—W Postrežba toLna In solldnal Božične in novoletne dopisnice -- Okraski za božično drevo — Krep papir, svilen in barvan papir — Čudežne svtče za drevo — Jaslice izgotovljene v polah — Blaznikova in dru- žinske pratike vse v ^vcblil*i izbipi i>o nizki cent 7BT veletpgovini s papirjem in knjigami Goričar & LeskovšeK — Celje od Din 110*— naprej v poveČani izbiri pri tvrdki KRAMAR & MISLEj, Celje, kjer se tudi pentlje z napisom takoj napravijo. HercegBosna splošna zavarovulna družba, direkcija za Dravsko banovino v Ljubtjani, javlja, da je poverila reprezentanco za Celje in ofitolico gospodu Alfredu Kordonu, Celje, Sp. Hudinja 23 Najvarneje in najugodneje se naiaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (v lastni p»laci p i kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občfn- skega denarja posve^a posebno pažnjo. _, raniinica daje poso- jlla na zemljišča po najnižji obrestni meri. Vse prošnje rešu}e brezplaüno. Za hranilne vloge jamči poleg *O moctll TollO z vsem premoženjem premoženja hranilnice 9C IIIOIU VVlJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina: — Oba v Celju.