4t. 13. V Grorici, v soboto dne 13. februvarija 1904 Tečaj XXXIV; Ishaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem leta vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , . 3-30 četrt leta.......3, 40,, , 170 Posamiftne Številko stanejo 10 vin,!,' . , . , Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici §tv. 7. v Gorici v c Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. N- -oStla bres dopomlano aaroSntue ie ne oziramo. Oglati la poslanica se nčunijo po petit-vrstah Se tiskano 1-krat 8 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat 6'krrroakV vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostoru-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, >Vee za' omiko, svobodo in napredek U Dr. K. LovriS. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plaSatl loco Uorlcu. Dopisi u..J se poSiljaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se,. poSiljajo le upraTuiStvu. ______ \ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So9e». vsak petek in stane vse loto 3 K SO h ali gld. 1*60. eSo6a> in «Prhnoreo» se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwars v Šolski ulioi nt Jellersitz v Nunski ulici; — v !tatu v tobakarni Lavxen5i5 na tr.-ru della Casorma. >Gor. Tiskarnac A. Gabr&Ček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in za). Laško vseučilišče v Gorici. Polagoma ali vedno jasneje so prihajale v svet vesti, da se ustanovi v Gorici laško vseučilišče. Sedaj pa zopet č u j e m o, da je bržčas gotovo, da pride neu to vseučilišče v Gorico. Najprej prenesejo katedre iz Inomosta, potem pa nameravajo popolniti vseučilišče. Umevno je, da vseučilišče mestu kot takemu v materijalnem pogledu koristi. Došli bi profesorji, služabniki, visokošolci, in več denarja bi ostalo v mestu. Dobili bi gotovo posebno knjižnico, kak muzej, kliniko itd----- Izjavljamo, da pripoznavamo, da tiče Lahom vseučilišče, tudi privoščimo jim isto — ali Gorica nimestoza tako vseučilišče. Goriški Slovenci moramo ponovno protestovati proti tej nameri. Gorica je glavno mesto dežele, ki je 2/;i slovenska. Okolica mesta je čisto slovenska. V mestu je dobra tretjina prebivalstva zavednih Slovencev. Gorica potrebuje za svoj razvoj in obstanek dobrih, prijaznih odnosajev s slovenskim ozemljem. Bili so Časi ostrega nasprotja, ali došlo je pomirje-nje. Povsod i se opaža več vstrpljivosti. Laški meščanje iščejo prijaznih zvez s Slovenci. Le malo let še, pa nastanejo ob tem razvijanju prav lepe razmere. To so točke, katere treba v celem obsegu uvaževati, ako se hoče mestu dobro ter se želi mirnega napredka. Z laškim vseučiliščem pa bi se te točke podirale, kajti prišlo bi več sto mladih, vročekrvnih ljudij, nadahnjenih s šovinizmom, posebno po tolikem vspehu dosedanje agitacije. Kakošna čustva bi gojili ti mladi, neskušeni, vroči življi proti Slovencem, ni treba praviti. Ž njimi bi došla doba novih provokacij v Gorici in celi okolici, došlo bi do narodnostne napetosti, kakofšne doslej še ne poznamo, došli bi časi nečuvenih bojev med obema narodnostima. In ti življi bi bili večinoma mladi ljudje iz- ven naše dežele, ki bi delali tu novih zgag in bojev — katerih mi nočemo. Hočemo miren razvoj mesta in dežele, in hočemo normalnih odnošajev, proti katerim se tisti dobiček, kateri bi dalo mestu vseučilišče, kar poizgubi; zategadel pa protestujemo, da se hoče zanesti v Gorico gnezdo, katerega se boji vlada v Trstu in Tridentu. Laško vseučilišče tiče v laško mesto. Imajo na razpolago Trident in druga mesta, tje tiče laško vseučilišče — v Gorico pa ne! I Oglašamo se o pravem času in vlada vedi, da vemo, kaj nas čaka, ako nam pošlje na vrat te laške mladiče, ali vedi tudi, da bi se znali braniti ter varovati svojo narodno čast. Zob za zob! Vlada bi imela pa gotovo tudi dosti posla s temi mladeniči — ker je meja tako blizu. Le en skok je v Videm in čedad, tako slavnega spomina! Toda to je končno njihova stvar! Mi le s svojega stališča hočemo mir v deželi, pred vsem v glavnem mestu, zato svarimo Že naprej pred posledicami, katere bi nastale, ako se nastani res v Gorici laško vseučilišče. Ako je oblastim do miru in lepega raz-vitka mesta, potem bodo znale odvrniti od njega pretečo nevarnost, ako ne, zadene njih odgovornost za posledice. Naj denejo laško vseučilišče, kamor hočejo, v Gorici ne sme stati! Proti temu se moramo zganiti vsi goriški Slovenci in z nami vsi zastopniki slovenskega naroda, kajti to vprašanje sega globoko v nas vse, v cel narod. Na dan proti preteči nevarnosti! Brezpravje in nasilje v c. kr. kmetijskem društvu, Kako daleč sega sovraštvo, kateto goji laški laži-Iiberaiec dr. Pajer do Slovencev, se kaže v sedanjem času najjasnejše v c. kr. kmetijskem društvu, kateremu je predsednik. Kmetijsko društvo pač ne bi smelo biti politično torišče za nikogar, marveč bi moralo biti v tako ,eminentno kmetijski deželi, kakor je naša, osredotočenje vsestranskega stremljenja po povzdigi kmetijstva ter po od-pomoči istemu v celi deželi ne glede na to, kje orje njivo ali dela v vinogradniku Furlan ali Slovenec. Ali kjer je Pajer, tam so Slovenci vrženi povsodi v kot, kjer je on, morajo stati povsodi v ospredju Lahi in daleč zadej Slovenci. V tako svrho se porabijo od njega in od strani njegov trabantov vsa sredstva. Dokler gre, se gibljejo v okvirju pravil in zakona, kakor pa ne gre, pa piskajo na vsa pravila in na zakone, ter delajo, kar se jim baš zljubi, pa Ce je še v takem nasprotstvu z zakoni in s pravili. Pajer hoče tudi v c. kr. kmetijskem I društvu gospodariti absolutno, kakor je navajen drugodi. Zanesel je narodnostni boj tudi v to društvo, v katerem naj bi se vzdržala na površju laška premoč, ker ne gre z lepa, pa z brezpravjem in nasiljem. Slo* j vencev sme biti v društvu toliko, da ne pridejo do nikake veljave, marveč da ostanejo vse odločitve v rokah Lahov, Kakor se jih oglasi več, pa zapro vrata c, kr. kmetijskega društva, in če se še tako trka, se ne odpro. Pajer je sprejel med člane c. kr. kmetijskega društva laško »Sociela Ginnastica* v Gorici in pa »Lega Nazionale*, ali slovenskega kmetovalca in razumnika noče, ker hoče imeti v omenjenem društvu laško trdnjavo in ker hoče to društvo izkoriščati za Lahe. Kakor vse, kar je v laških rokah, mora biti tudi to društvo enostransko v svojem delovanju. Za Lahe mora delovati na celi Črti, za Slovence pa takisto mačehovsko, kakor zna izborno Pajer. Da se drži društvo v takem stanju, znajo gospodje Lahi izborno preskrbeti. Kadar so kake volitve, takrat zbobnajo vse svoje skupaj, jih opominjajo, da plačajo, ter jim izročijo potrebne listine, jih vabijo pravočasno, Slovence pa prezro in jih vabijo prepozno. Lani priglašeni Slovenci še sedaj niso sprejeti, še sedaj se ni izrekel tisti odsek, ali so sposobni biti člani c. kr. kmet. društva ali ne, da je le mogel nastopiti Pajer na zadnjem občnem zboru v torek, kakor je hotel. O teh premišljujejo, ali bi jih sprejeli aH ne, in še poseben odsek so volili, ki naj to pretrese — kdo pa je pretresal, če je sposobna »Lega Nazionale* ali pa »Unione Ginnastica" biti član kmetijskega društva PI To je škandal, da mu ga ni para, tako brezvestno postopanje! Ce hočejo Slovenci plačati pred volitvami, blagajnika ni na razpolago, potem pa jim očitajo, kaj da iičejo v društvu, ker niso plačali. O vsem tem je šel zopet protest na vlado, katera je po lanskem protestu že tako temeljito poučena o počenjanju in ivindlu v tem c. kr. društvu I Ako bi delali Slovenci kaj takega, bi bila vlada nastopila že zdavnaj proti njim, ali proti Lahom se ne upa ni« česar storiti, pa če uganjajo pred njenimi očmi še tako brezpravje in nasilje. Kal nam pomaga, če morda tuintam v Trstu kt!o kaj pogodrnja prpti dr. Pajerju, rezultat jo vedno le ta, da romajo naše do pike opravičene pritožbe v koš, Pajer pa ostaja, kjer je..,, absoluten gospodar v deželi in velik sovražnik Slovencev, ki je zanesel to sovraštvo celo na gospodarsko polje. Tu se vidi, koliko je mar deželnemu glavarju za interese našega kmetovalca, in koliko je mar tudi vladi, ki vidi, kaj dela Pajer, pa molči! V takih izgledih vidimo naše prijatelje! Ako bi bilo naši vladi več za pravico nego za Pajerja, potem bi bil že iroral na lanski protest dobit: tako lekcijo, da bi bil padel s svojih mest, ali ker je pri vladi ravno narobe prav, trpimo mi še dalje krivico, Pajer pa še vedno gospodari ter drži vlado v šahu, pa čeprav trpi radi tega cel slovenski del dežele. Radi Pajerja trpimo in radi tega, ker vlada noče storiti ničesar proti Lahom, pa če z nami delajo še tako krivično ter pri tem norce brijejo z raznimi pravili in zakoni. In mi? Ali nismo bili do torka le še preveč ponižni, prepohlevni, ali ne verujemo le še prevev pravilom in zakonom ter v pravičnost raznih funkcijonarjev ?! Sedaj smo pač vendar v marsičem na čistem...Spremeniti treba taktiko, konec naj bo potrpežljivosti ! Zob za zob! Trije mušketirji. Napisal Ale^andre Dumas. Drugi del. (»»K«.) »Zdaj govori!« pravi ta, zaklepaje vrata, da bi ju nihče ne motil, in zapahuje" zapahe. »Ali je umrl kralj ? Ali si umoril kardinala ? Ves si zmeden. Govori vendar, kajti v resnici, jaz umrem vsled nemira.« »Athos,« pravi d'Artagnan in vrže od sebe žensko obleko, da se prikaže v srajci, »pripravi se, da začuješ neverjetno, nezaslišno zgodbo.« »Obleci najprej to ponočno suknjo,* pravi mušketir svojemu prijatelju. Med oblačenjem ponočne suknje zamenja d* Ar-tagnan rokava, tako zmeden je bil še vedno. »Torej?« pravi Athos. »Torej,« odvrne d'Artagnan, se nagne k Aihosu in mu tiho zašepečena uho: »railadvna rama je zazna-j movana z lilijo.« i »Ah,« zakliče mušketir, »kakor da sem dobil krogljo v srce.« »Ali veš to gotovo,« pravi d'Artagnan, »da je ona druga mrtva popolnoma?« »Ona druga?« pravi Athos s tako zadušenim glasom, da ga d'Artagnan komaj sliši. »Da, ona, o kateri si mi pripovedoval nekoč v Amiensu.« Athos vzdihne in spusti glavo, da mu omahne na prsi. »Ta tukaj,« nadaljuje d'Artagnan, »je ženska šestindvajsetih do osemindvajsetih let,« »Plavolasa,« pravi Athos, »ni res?« »Da.« >S svetlimi, modrimi očmi, nenavadnim bleskom in črnimi vejicami in obrvmi?« »Da.« »Velika, lepe rasti? Manjka ji.zob polog levega podočnika ?« »Da.« »Lilija je majhna, rdeča in kakor zbrisana po uporabljenih plasteh paste?« »Da.« »Vendar praviš, da je Angležinja.« »Imenujejo jo miladv, toda lahko je Francozinja. Poleg tega je lord Winter le njen svak.« »Jaz jo hočem videti, d'Artagnan!« »Čuvaj se, Athos, čuvaj se! Ti si jo hotel umoriti; ona je ženska, sposobna, da stori isto in te ne izgreši.« »Ničesar si ne bode upala reči, kajti to bi se reklo tožiti samo sebe.« »Sposobna je za vse! Ali si jo videl kdaj besno?1 »Ne,« odvrne Athos. »Tigra, panterinja! Ah, moj dragi Athos, zelo se bojim, da sem nakopal obema grozno maščevanje!« D'Artagnan opiše nato vse : miladvno blazno jezo in njene grožnje s smrtjo. »Prav imaš, in pri moji duši, svoje življenje dam za las,« pravi Athos. »K sreči odrinemo pojutranjem iz Parisa. Za gotovo se mi zdi, da pojdemo proti La Rochelle-u in če odrinemo...« »Ti sledi do konca sveta, Athos, če te spozna. Pusti torej, da izlije svoje sovraštvo le na me.« »Ah, dragi moj, kaj pa je, če me usmrti?« odvrne Athos. »Ali misliš, da sem vezan na življenje?« »Za vsem tem tiči neka grozna skrivnost. Athos, ta ženska je kardinalova vohunka, o tem sem prepričan.« »V tem slučaju se čuvaj sem! Če te kardinal vsled londonskih dogodkov ne občuduje, te sovraži iz dna srca. Ker pa ti javno ne more ničesar predbaci-vati in ker si mora sovražtvo dobiti duška, zlasti Če je to kardinalovo sovražtvo, se čuvaj! če greš na ulico, ne pojdi sam; Če ješ, ravnaj previdno: kratko, ne zaupaj nikomur, niti lastni senci!« »K sreči,« pravi d'Artagnan, »gre samo za to, da doživiva brez nesreče še pojutrajšnji večer, kajti če sva v vojni, se nama je po mojem mnenju bati le še mož.« »Med tem,« pravi Athos, »se odrečem jaz svojemu sklepu, ostati doma, in te hočem spremljati povsod. Vrniti se moraš v rue des Fossoveurs, in jaz te spremim.« »Ali kakor blizu je moje stanovanje, vendar ne moram do njega tak, kakoršen sem.« »Glede * tega imaš prav,« odvrne Athos in pozvoni. Grimand se prikaže. Athos mu namigne, naj gre na d'Artagnanovo stanovanje in prinese obleke. Vojna med Rusi in Japonci. Zanimivo je v prvi vrsti, kako sodijo Rusi o nastali vojni na skrajnem vstoku. .Novoe Vremja* pravi med drugim: Vihar, ki nastane na dalnjem vztoku, bo strašen in je svetovnega pomena. Zdaj se vidi samo nasprotje med interesi Rusije in med interesi Japonske in Angleške. Ali to ne sme nikogar premotiti. Vojna med Rusijo in Japonsko ne bo le vojna med dvema državama za lep kos azijske zemlje, tudi ne samo vojna dveh plemen, marveč to bo v bistvu vojna med staro Evropo in med Združeaimi državami severbameriškimi, Četudi se Zdrn-žene države morda ne bodo direktno vpletle in bo boj dobojevan samo med Rusijo in Japonsko. U rusko-japonski vojni gre za prevlado sveta, to je boj med starim in med novim svetom. Evropa je tekom stoletij velik del sveta pridobila za svojo obrt ni j o in trgovino. Trgovina in obrtnija sta vir evropskega bogastva, evropske sile in evropskega vpliva. Amerika išče sebi podvreči dotična trgovišča in z« »o so ameriški bogataši začeli boj na življenje in na smrt proti evropski trgovini in obrtnosti. Zaceli so boj 1. 1897. s tem, da so z Dingleevskim zakonom zaprli svoje meje uvozu iz Evrope. Evropski izdelki ne morejo vee na trg v Ameriko; za evropsko obrtnost in trgovino je Amerika izgubljena. Ko so se Amerikanci na ta naCin odkrižali evropske konkurence v domaČih deželah, so zaceli delati na to, da tuje dežele podvržejo svojemu vplivu in za svoje izdelke pridobe novih trgov. In obrnili so svoje oči na nasprotno stran, na Tihi ocean in na Azijo. Najprej so se polastili Havajskih otokov. Čim so postali ti otoki njih last, so se rgli na staro Evropsko državo, na Špansko. Provzročili so ustajo na Kubi, zaceli vojno proti Španski in ji vzeli Kubo ter velevažne Filipinske otoke tik azijskega obrežja. To je bil prvi korak, da se vrinejo v vzhodno Azijo. — Ko je bil izvršen, so Amerikanci koj zaceli priprave za boj z Rusijo, dobro vedoC, da mora biti prej Rusija uničena, predno zamorejo Amerikanci stopiti na Kitajska tla. Združene države pripravljajo že nekaj let tla za odločilni boj z Rusijo, Da si pridobe simpatije v Aziji in v Evropi, so zaceli grditi Rusijo. Ameriški pisatelj Kenan je izdal obširno knjigo o .grozotah", ki jih uganjajo Rusi v Sibiriji. Kar je kak ruski pisatelj slabega pisal o Rusiji, se je vse razširilo in ruski anarhist Krapotkin je postal modni lev v ameriških salonih. Ob enem so Amerikanci prav odločno stopili na stran Kitajcev in Japoncev in jih ščuvali proti Rusiji. Glavni pomočniki pri tem so misijonarji. Ti so v kratkem Času razširili toliko Rusiji sovražnih spisov, da bi se z njimi pokrilo vse koiosalno ozemlje Kitajske in Japonske. Samo ameriški misijonarji v Sang-haju so 1. 1899. razširili brošur, krimajo skupaj 69 bilijonov strani. Navidezno služijo ti misijonarji Bogu in civilizaciji. Naučiti hočejo kitajskega mandarina, vajenega abrabamskih razmer, da bi se vozil z avtomobilom; stari bonci naj bi svojega Konfucija Citali pri svitu Edisonove lampe, mesto s Čolničev naj bi Kitajci lovili ribe s parobrodov — Kitajska naj postane trg za amerikanske fabrikate. Amerikanci hočejo Kitajsko pridobiti popolnoma zase. Kitajska naj bo za Združene države to, kar je Indija za Angleško. S tem bi Amerikanci postali gospodarji vsega vzhoda — v ta namen so tudi sedaj naščuvali Japonsko proti Rusiji, in zato je predstojeCa vojna med Rusija in Japonsko v istim boj med Evropo in med Ameriko za suprema-cijo v vzhodni Aziji. Kakošna je Japonska ? Japonska ali kakor se v japonskem jeziku imenuje O Dai Nipon, obsegaštiri velike otoke Nipon, Kiu-siu, Sikoku in Jeso in celo množico malih otokov, katerih število Japonci sami cenijo na 3850. Vse ozemlje meri, kakor smo že navedli, 382.447 km2 in šteje blizu 45 milijonov prebivalcev. Japonska je torej kar se tiče obsežnosti skoro polovico manjša kakor naša država, ki meri 622.296 km2, a ima prilično prav toliko prebivalcev, kakor Av-stro-Ogrska. No celo polovica te zemlje je rodovitna, dočim drugo polovico zavzemljejo neproduktivna gorovja, ponajveč vulkanske narave, ki se dvigajo do visokosti 3500 m v nebo. Na teh otokih prebivajo skoro izključno Japonci, narod mongolskega plemena, k! si je med vsemi ljudstvi na svetu ohranil najčistejše svojo kri in se nikdar pomešal z drugimi narodi. Toda prvotni prebivalci teh otokov Japonci vendar niso, ampak so se šele semkaj preselili — kdaj, to je zavito v globoko temo. Prvotni prebivalci tega otočja so se še ohranili na Jesu in drugih manjših severnih otokih in se imenujejo Aimus. Japonci so male rasti, koža je rmenkasto bela v raznih niansah do rjavkasto rumene, lase imajo brez izjeme črne in le redko brado. V duševnem oziru se odlikujejo pred vsemi drugimi Azijati. Japonci so vseskozi praktični ljudje, katerim nedostaje vsake fantazije, zato so predvsem dobri trgovci. Predvsem pa se odlikujejo po svoji posebni nadarjenosti, se vsaj na zunaj prilagoditi tuji evropski kulturi. Japonec ljubi svojo domovino nad vse, zato je velik šovinist, ki misli, da je Japonska prva dežela na svetu. Sicer je Japonec zelo delaven in hraber, predvsem pa ljubi snažnost, v katerem oziru se odlikuje pred vsemi azijatskimi narodi. Kar se tiče značaja, je Japonec nezaupen, lažnjiv in maščevalen ter zelo udan nenravnosti. Najbolj razširjena vera na Japonskem je Sin-io ali Kami-no-mitsi, kar znači v prevodu pot duha. Kot najvišje božanstvo se smatra solnce, kateremu se izkazujejo božje časti. Kar se tiče šolstva, se Japonska v zadnjem času trudi, da bi ga preuredila popolnoma na evropski način. V glavnem mestu Tokiju se nahaja vseučilišče Dai-Gakko, šola za tuje jezike Go-Gakko, učiteljišče Ši-Hara-Gakko in razni drugi učni zavodi, ki so vsi urejeni na evropski način. Poročila v torek so povedala, da je Japonska napovedala vojno Rusiji. To pa ni res, marveč res je, da so Japonci napadli Ruse pri Port-Arturju zavratno, tolovajsko. Poškodovane so tri ladje* ki so se nahajale izven pristanišča. Poškodovane ruske oklop-nice se zovejo »Cesarjevič*, ,Retvizan* in »Palada*. Kakor se zatrjuje, so bile to najboljše ladje, kar jih je imela Rusija na Daljnem vztoku, in so baje tako hudo poškodovane, da ne bodo za nobeno rabo več, kar pa ni verjetno. Vtis teh vesti, na Ruskem, zlasti v Petrcgradu, kjer se niso nadejali, da bi Japonci v nasprotju z mednarodnim pravom pričeli 3 sovražnostimv predno bi napovedali vojne, je bil naravnost velikanski. Celo na carja, ki se je tako rekoč vživel v idejo miroljubja, so te vesti vplivale z ne-odoljivo silo. In ped vtisom teh poročil Jo napovedal car Nikolaj II. 9. t. m. popoldne ob 3. url Japonski vojno. Car je izdal na ruski narod manifest, ki se glasi: »Vsem svojim zvestim podanikom javljam: V skrbi za ohranitev našemu srcu toli dragega miru smo vse poskusili, da se utrdi mir na Daljnem vztoku. V to svrho smo izrekli tudi svojo pritrditev dogovorom med Rusijo in Japonsko o korejskih zadevah. Ta pogajanja se niso končala. Japonska se je, ne da bi počakala naših zadnjih predlogov in ne da bi nas preje obvestila, pre-drznila napasti naše brodovje. Zato smo ukazali, da se naj na to provoka-cijo odgovori takoj z orožjem.To obljavljajoč, prosimo Boga, zaupajoč zvestobi in udanosti svojega naroda, da podeli ruskemu orožju v3peh in slavno zmago". Pred Šemulpo se je vnela 10. t. m. pomorska bitka. IS japonskih oklopnic in več torpedovk je naskočilo ruski ladji ,Bar-jak" in »Korejec* in jih po silnih izgubah vjelo. Moštvo se ni hotelo udali, a je bilo premagano in vjoto. Na »Barjaku* je bilo j 146 mož, na »Korejcu* 179 mož. Obe ladji sta takozvana »Kanonenbota* sibirske fiotile. Pri pomorski bitki pred Port Arturjem so imeli Japonci 14 torpedov, razdeljenih na tri skupine. Japonsko brodovje je prišlo iz Nagasakija. Ruske ladje »Rjetvisan*, »C*re-vič* in »Palada* so imele službo kot straže. Ker do tedaj, ko so se srečale te ladje, ni bila vojna napovedana — zato Rusi tudi niso mislili, da pride do boja in se niso pripravili nanj. Nakrat so jih Japonci napadli. Japonci so ruske ladje trikrat atakirali. Japonski napad je bil odbit in ga Japonci niso več ponovili. Tudi Japonci so imeli izgube. Poškodbe »Rjetvisana* in »Careviča* sojako znatne, vendar sta obe ladji mogli priti v Port Attur. Križarko »Palado* je, ker je bila še huje poškodovana, vlačil nekaj časa »Rjetvisan" za seboj, a je bil primoran jo prepustiti na morju njeni usodi, ker je voda vdrla vanjo. Ker so te tri ladje najimenitnejše med ruskimi ladjami v Aziji, so vsled teh poškodeb ruske operacije za nekaj časa zadržane, Port Artur ima velikansko ladjedelnico in se škoda tam popravi. Prvi poraz Japoncev. Pariz 11. »Agence Fournier* dobila je h Petrograda brzojavko, ki pravi, da so Japonci v včerajšnji bitki pred Port-Arturjem zgubili dve oklopni ladij I In dva križarja, kate.m potop je provzročilo rusko topništvo. Ko so se Japonci odtegnili iz bitke, izgubili so medpotoma še devet velikih torpedovk. Tudi japonske vesti iz To-kija priznavajo, da so Japonci zgubili nekaj vojnih ladij. Petrograd 11. Semkaj došie vesti javljajo, da so o bojih na morju pred Port Arturjem Japonci imeli velike zgube. Jedna oklopna ladija in dve križarki bile so hudo poškodovane in so morale v spremstvu jedue oklopne ladije odtegnili se iz bitke ter odpluti na odprto morje. Obe križarki ste se potopili Se predno ste dospeli do Vej-haj-veja. Možtvo je bilo rešeno. Tudi japonska torpedovska flotilja imela je- težke zgube. Štiri japonske torpedovke so postale nesposobne za boj, tri torpedovke so se potopile, dve ste biti po kroglah Iz ruskih topov uničeni. Japonci so zgubili 19 častnikov in 117 mornarjev. Razun tega bilo je 200 japonskih vojakov ranjenih. Glasom ruskih vesti mora le »Palada* iti na popravo v »dock*, med tem ko bodo drugje ladije mogle že v kratkem zopet stopiti v akcijo. Kijev 11. Na ulicah je prirejalo množtvo ljudstva 10. t. m. pozno v noč patrijotične demonstracije. Množica je zahtevala, da se izvesi na balkonu mestne'hiše carjeva slika in je pozdravila sliko, ko so isto na balkonu izvesili, z največjim navdušenjem. Častnike so vzdigovali v zrak in so jih na rokah nosili. Ljudje so nastopili z zastavami v narodnih barvah. Pred francozkim konzulatom so bile burne ovacije. Godba je igrala izmenjevalno rusko in francozko narodno himno. Vedenje ljudi je bilo uzorno. Petrograd 11. Japonski napad na Port Artur, ki je bil podvzet iz Wei-haiweja, je dal »Novemu Vremenu" povoda opozoriti, da se mora smatrati angležko ozemlje po mednarodnih pravih v civilnem in vojaškem pogledu za tako, ki stoji pod angležkim nadzorstvom. Sedaj se izkazuje, da se je imenovano pristanišč1 pretvorilo v japonsko operacijsko točko. S tem da je Anglija izročila Japonski Wei-hai-wei, je kršila temeljne določbe nevtralnosti. Iz tega sledi, da se ima smatrati Wei-hai-wei za del japonskega teritorija in Anglija je izgubila pravico, sodelovati pri posvetovanjih eventuvelnih vprašanj o nadaljni usodi Wei-hai-weija in Rusija je pooblaščena, zahtevati od Anglije odškodnino za direktne izgube, ki bi jih imela pretrpeti (Dalje v prilogi.) Grimand naznači, da razume popolnoma, in odide. »Za opravo nimava od tega nikakega dobička,« pravi Athos, »kajti če se ne motim, si pustil skoro vse svoje imetje pri miladv, ki bo vendar bržkone toliko pazljiva, da ti je vrne. K sreči imaš safir. »Safir je tvoj, dragi moj Athos! Ali mi nisi rekel,, da je to rodbinski prstan?« »Da, moj oče ga je kupil, kakor mi je pripovedoval nekoč, za dva tisoč srebrnikov; bil je med svatbenimi darili, ki jih je dal moji materi; je pa krasno delo. Mati ga je podarila meni, in mesto da bi ga ohranil kakor sveto relikvijo, sem ga podaril tej nesramni«.* »Vzemi torej ta prstan nazaj, dragi moj, kajti čisto razumljivo mi je, da ga moraš ohraniti med svojim imetkom.« »Da bi sprejel jaz nazaj prstan, ki je bil v rokah te ničvrednice! Nikdar. Ta prstan je oskrunjen, d'Ar-tagnan.« »Torej ga prodaj.« »Prodati prstan, ki mi ga je dala moja mati I Povem ti, da bi smatral to za onečaščenje.« ^Torej ga zastavi, gotovo ti posodijo nanj tisoč srebrnikov. S to vsoto lahko urediš svoje stvari, S prvim denarjem, ki ti pride zopet v roke, ga lahko rešiš ter dobiš očiščenega njegovega starega madeža, kajti potem je bil v oderuških rokah.« Athos se nasmehne. »Ti si ljubezniv sobojevnik,« reče, »moj ljubi d'Artagnan. S svojim vedno vedrim duhom dvigaš duhove v nesreči. Da, ta prstan zastaviva, toda pod nekim pogojem.« »Pod katerim?« »Da dobi vsak od naju jednak del, namreč vsak pet sto srebrnikov.« »Kaj pa misliš, Athos l Jaz ne rabim niti četrtine te vsote, ker sem še vedno pri gardi, in to Iabko spravim skupaj, če prodam svoje sedlo. Kaj pa rabim ? Konja za PJancheta, to je vse. In nato pozabljaš, da imam tudi jaz neki prstan.« »Za katerega ti je, kakor se mi zdi, neizmerno mnogo, dočim meni ni za mojega prav nič. Vsaj menim, da som opazil tvoje veselje nad njim.« »Da, ker če pride do skrajnosti, nas lahko reši ne le iz velike zadrege, ampak tudi iz velike nevarnosti; to ni samo drag demant, ampak tudi začaran talisman.« »Ne razumem te sicer, toda verujem tvojim besedam. Vrniva se zopet k mojemu ali boljše k tvojemu prstanu. Ti vzameš polovico svote, ki jo dobiva zanj, ali pa ga vržem v Seineo, in dvomim, da bi bila kaka riba tako prijazna in bi nama ga prinesla nazaj, kakor nekoč Polikratu.« »No, prav; sprejmem torej,« pravi d'Artagnan. V tem trenotku vstopi Grimand v spremstvu Plancheta. V skrbeh za svojega gospo da in radoveden, kaj se mu je pripetilo, je Planchet prt , o r t A rJtm, v roke Japoncev ter da so ujeli ruskega admirala. Poročajo pa tudi o zmagi Rusov, da so uničili japonsko mesto H a ko da te, in sicer z bombardi-nanjero z ladij. Pri Osanu pa so Japonci za-ieli baje 2000 Rusov l — VeIevlastiT>odpi-* sujejo nevtralnost, katero nočejo držati v sedanji vojni. » * Zadnje vesti. Japonci so se hoteli zopet izkrcati severno od Port-Arturja, pa so bili odbiti, — Ne potrjuje se še vest, da so vzeli Japonci Port-Artur, pa tudi o bombardiranju japonskega mesta Hakodate ni podrobnejših poročil. Tudi ne bo res, da so vjeli Japonci ruskega admirala. — Rusi so baje severno od Port-Arturja uničili dva japonska regimenta, ki sta se hotela izkrcati na suho, — Rusija kliče nove vojake pod orožje. Navdušenje v Rusiji velikansko. To nekrščansko vedenje g. nunca hočemo odkriti celemu svetu, da bo videl, kakšni katoliški duhovniki se Se dobe med nami. (Dalje pride.) DOPIS I. Iz Doberdoba. — 6. nune je že odgovoril na »zvite napade*. Nikogar to bolj ne veseli kakor nas, kajti tako izve širje občinstvo najlažje resnico. Najprej se g. nune brani sam v 9. štev. .Gorice", a menda si sam ne zaupa preveč, ko si je privzel — kakor čitamo v 10. Štev. .Soče* — Se advokata na pomoč, ono katoliško društvo iz Ljubljane, katero se ne sramuje i taka dejstva zanikati, ki se potem s o d n i j s k i m potom dokažejo in gospode nunce na laž postavijo. Da si je tudi naS g. nune ubral to pot, se mu ne čudimo, ker ga poznamo, ali povemo mu, da si je s tem sam podpisal smrtno obsodbo, Obrnimo se najprej h »Gorici". Datirana je od 30. jan., a ne odgovarja na težke obdolžitve dveh številk ,Soče" od 20. in 23. jan., ki so v glavnem te, da je g. nune opeharil občino za stotine in stotine sv. mas in lepe denarce ter da je na oltarju neresnico govoril. V odgovor na te obdolžitve se gosp. nune sklicuje na stareSinstveni sklep od l. 1835. in .razsodbo* ordinarijala iz 1. 1899. S tem .sklicevanjem* ni ničesar dokazano, nobena obdolžitev ovržena. Mesto odgovora g. nune prevzetno vise nos, češ s takimi .zdražbarji*, »naprednjaki* ,pi-sači" se mi posvečeni možje ne bomo prepirali, raje jo zavijemo drugam, bolj na varno, če vmes kal neresničnega povemo, če komu kaj nečastnega podtaknemo, nič ne škodi, samo da ostanemo mi na vrhu. To je bila nunčeva morala in Špekulacija. Za prvo g. nunca ne zavidamo, za drugo Se manj, ker se mu je temeljito ponesrečila. Potrpljanje t 6. nune pripoveduje historijo o novem farovžu. Slika jo tako, kakor da bi bilo le nekaj .naprednjaških zdražbarjev*, ki so tako zmedli in najhujši ljudi, da so s cepci in vilami oboroženi hoteli razgnati dražbeno komisijo, pretepsti župana in nunca in Se druge grozovitosti početi. Strašno, grozno, revolucija v Doberdobu! Treba je bilo oborožene sile, da bi ukrotila te .zdražbarje*. Čudno, da nista naS nune in župan alarmirala kar cele stotnije vojakov iz Gorice. To ste debelo gledali, ljudje, ki poznate Do-berdobce kakor dobre in ponižne duše, ko ste čitali .Gorico". Da, da, strah ima velike oči in slaba vest.... Evo resnice: Povest o »zdražbarjih" in Se posebej o »naprednjaških* »zdražbarjih" je gola izmišljotina g. »Goričinega* dopisnika. Ako sije hotoma izmislil one ^zdražbarje",tedaj ga imenujemo tu zlobnega Iažnjivca in o b r e k o v a l c a, če sta mi', pa le strah in slaba ve3t narekovala ono izmišljotino, tedaj pa reveža pomilujemo in mu svetujemo, naj gre v se in naj pokoro dela.... Nasprotstvo proti novemu farevžu in proti našemu nuncu sploh ni piod kakih .zdražbarjev«, marveč je v z n i-klo samo po sebi. Da, to nasprotstvo si je g. nune s svojim nekrSčanskim postopanjem vzgojil sam. Dolgo vrsto let je moral g. nune opletati s šibo po trdi koži našega kmetica, da so se temu odprle oči: o joj, saj g. nune nas ne poljublja, marveč pretepa, saj nas ne uči, ampak zapeljuje. Domače in razne novice. ^<*JBffl&^zLs!s®. s?jJa.l15- l- ra- gospod Alojzij Baje c, vodja pripravnice v Sežani, z g.čno Anico Debenjakovo iz Materije. Vse najbolje! Dne" 11. t. m. se je poročil v Ljubljani gospod Engelbert G angl, znan, slovenski pisatelj in pesnik, z g.čno Jakobino To niče v o. Bilo srečno I Umrla je v Sturijah gospa Zofija D i e t z, rojena Bratina, v starosti 27 let. Blag jej bodi spomin, prizadetima družinama pa naše sožalje! Sklep prvega tečaja. — Danes so zaključili na tuk. srednjih šolah prvi tečaj tek. šol. leta ter razdelili dijakom spričevala. Sokolov redni občni zbor se je vršil v ponedeljek dne 8. t. m. v hotelu »pri zlatem jelenu* ob udeležbi, kakoršne Se ni bilo ali vsaj že dolgo ne. Navzočih je bila polovica vseh članov. Povod zanimanju je bil gotovo napovedan razgovor o bližajočem se vseso-kolskem shodu, ki ima biti dne 16., 17., in 18. julija v Ljubljani in pa o telovadnici v novem »Trgovskem domu* ter nabavi orodja zanjo. Brat starosta dr. Treo je konštatoval ob 8'/, sklepčnost, otvoril zborovanje in pozdravil mnogoštevilne zborovalce vzrado-ščen vsled njihovega zanimanja za društvo prav prisrčno. Z obžalovanjem je pa povdar-jal, da manjka ravno ona mladina slovenska, za katero so sokolska društva najlepše polje delovanja. V svojem nagovoru se je spomnil vseh važnih društvenih dogodkov, o katerih so potem podrobneje poročali posamezni poročevalci. Omenil je važnost vsesokolskega izleta v Ljubljani in v kratkih potezah pojasnil pomen Sokolstva za Slovence v obča in So posebej za goriške, češ, da so ravno Sokoli, če je sploh kdo poklican in zmožen, oni, ki morejo napraviti Gorico slovensko, ki naj bi bila za vso Goriško izvor prosvete, omike in napredka. Za zapisnikarja je imenoval br. Meljavca. Po poročilu blagajnikovem (br. Gilčvert) je imelo društvo v minolem letu K 1522-72 st. dohodno v in K 143498 st. stroškov tako, da je ostalo koncem leta 1903. v blagajni K 87*74 st. gotovine. Poleg tega ima društvo delež .Goriške ljudske posojilnice* za SO K, gotovino za zastavo K 31635 st. in inventar vreden K 888. Brat tajnik (JakSe) je poročal, da je imelo društvo do izrednega občnega zbora, ki se je vršil 23. novembra 1903,, tri seje in po občnem zboru do konca leta štiri. Izredni občni zbor sklicati, je bilo društvo prisiljeno, ker sla prejšnji tajnik in jeden odbornik odšla iz Gorice in se je odborniStvo odpovedal br. podstarosta dr. Gruntar in ker društvo ni imelo načelnika. Pri volitvi je bil zopet izvoljen z vzklikom za podstarosto br. R. Gruntar, kateri pa ni sprejel izvolitve. V odbor sta bila voljena br. A. Bajec in A. Jakše. Zadnji se je izvolil v naslednji seji za tajnika. Za načelnika je bil izvoljen br. Zadel. Poročila o lanskem rednem občnem zboru, ki je bil dne 2. februvarja 1903, n: mogel prečitati, ker se je vsled malomarnosti prejšnjega tajnika izgubilo. Tudi poročil o sejah ni najti, vsled česar mora poročati le na kratko in bo treba napraviti društveno kroniko po časniških poročilih. Prva veselica v društvenem letu je bila maškarada, ki se je zelo dobro obnesla. Sokol se je udeležil velike narodne slavnosti v Ajdovščini. Dne 23. avgusta napravilo je društvo skupno s .Solkanskim Sokolom* izlet na Trnovo. Dne 27. sept. se je udeležil Sokol javne telovadbe .Solkanskega Sokola* v Solkanu. Dne 5. decembra je priredilo društvo Miklavžev večer, ki je sijajno vspel in do-nesel toliko, da se je mogla napraviti vsaj za Miklavža lastna obleka. Društvo je izdalo 10 vrst razglednic, da bode mogla dati podporo oziroma znižano vožnjo vdeležnikom vsesokolskega izleta, posebno telovadcem, ki so skoraj sami obrtniki in ne zmorejo izlet-nih stroškov. Brat načelnik je poročal takole: Načelnikovo poročilo je skupina Številk, račun o telovadbi. Zdi se, da ni tako zanimivo, kakor n. pr. ono br. tajnika. Kakor pa je važna Statistika za uspešen pregled napredka vsake dobro urejene institucije, ravno tako važna je za sokoisko društvo Statistika o telovadbi in nje obisku, ki je podlaga vsemu drugemu sokolskemu delu. T e 1 o v a-den obisk je bil v letošnjem letu razmeram primeren. Vpisanih telovadcev — Sokolovjebilo39. Vdeležili so se telovadbe 1715 krat v 102 urah oziroma večerih, torej povprek 16*8, največ 29, najmanj 5 na uro ozir. večer,.$..Ulp,y.a.dJ)o naraščaja se je pričelo 26. aprila in je bilo vpisanih 33 gojencev. Telovadni obisk v celem letu je 326 telovadcev v 28 urah, povprek 11*6, največ 19, najmanj 3 na uro ozir. večer. S telovadbo starejših bratov smo začeli 12/10 in nehali 17/11. Tačas je bilo skupaj 41 vdelež-nikov v 10 urah, torej povprek 4*1, največ_ 5, najmanj 3 na uro. Poskus, uvesti redno telovadbo za zadnje se nam ni sponesel. Vzrok je najbrže nepoznanje sistematične telovadbe, ki more dati vsakej starosti in vsakemu spolu primerno in zdravo telesno vzgojo. Telovadilo se je na izletih v Ajdovščini in na Trnovem ter v Solkanu, vsakokrat po jedno vrsta na drogu in bradlji in s prostimi vajami. [V Gorici javne telovadbe ni bilo. Upajmo, da priredimo v novi telovadnici vsaj po jedno na leto. Izlet na Trnovo omenjam še kot pešizlet. Pesizleti so namreč telovadba na zdravem zraku, kjer se urimo v vstrajni hoji in prenašanju vremenskih dobrot kakor vročine, dežja itd. Gojiti stroge sokol-ske telovadbe do sedaj še ni bilo mogoče v našem društvu. Vzrok je poman-kanje vsestransko izvežbanih voditeljev in delno pomankanje orodja kakor mnogokrat tudi prostora. Nadeja, da dobimo v kratkem prostorno telovadnico z vsem za sistematično telovadbo potrebnim orodjem in si vzgojimo do tačas tudi vaditeljev, nas opravičuje zreti v prihodnjost s prepričanjem, da poslane .Goriški Sokol* res oni faktor, čegar naloga je vzgojiti narod popolnoma telesno dovršen za podlago vsestranski vzgoji in omiki in ga dovesti s tem do logične posledice: do nravstvene popolnosti: do plemenitosti in človekoljubja. Na zdar l Poročila so se vzela odobruje na znanje. Pri volitvi je bil izvoljen za starosto z vsklikom br. dr. Treo. Tudi volitev v odbor se je izvršila z vsklikom in so bili izvoljeni br.: Kovačič, Jakše, Gilčvert, Bajec, R. Drufovka in Pintar Ker zadnji izvolitve ni sprejel in se ni doseglo sporazumljenje za kandidata, se je volilo z listki in je dobil br. Kranjc 34 glasov. Skrutinatorja sta bila br. JerSe in Pintar. \a predlog br. staroste je bil voljen z vsklikom za načelnika br. Zadel. Za računske preglednike so voljeni bratje: Jerkič, Zaje in Kopač Andrej. K točki raznoterosti se je oglasil naj-prvo br. starosta dr. Treo in je poteiu, ko je pojasnil pomen dobro urejene telovadnice za Sokola, pivJlagal, naj se: 1. pooblasti novi odbor, da stopi v dogovor s .Trgovsko obrtno zadrugo* glede telovadničnih prostorov in 2. da se dovoli za nabavo še potrebnega orodja 12—1500 kron in se naroči odboru preskrbeti potreben denar ter o vsem tem poročati na prihodnjem izrednem občnem zboru, ki se ima v ta namen sklicati. Glede navabe denarja je pripomnil br. Zaje, naj bi se zato napravila javna telovadba, na kar je br. načelnik Zadel pojasnil, da se pač priredi meseca junija velika telovadba z ljudsko vesetico, ki pa je v prvi vrsti potrebna v korist vsesokolskega izleta. Brat načelnik je na to omenil pomen vsesokolskega izleta in predlagal, da se ustanovita dva odseka in sicer nabiralni in so bili voljeni: br, Gabršček,Koritnik, Meljiivec, Marušič in Zajec ter kot pomnoženi odbor veselični odsek, v katerega so bili voljeni: br. Mušič, Ivo Šorli in Jerse. Pri daljši debati o zastavi se je sklenilo, da se napravi do vsesokolskega izleta primeren sokolski prapor. Ob 107, uri je br. starosta zaključil zborovanje. Sokolov odbor se je v svoji seji dne 10. t. m. sestavil naslednje: starosta br. dr. Dr. Treo, podstarosta br. Sr. Kovačič, tajnik br. Ar. Jakše, blagajnik br. Dr. Gilčvert, načelnik br. Jos. Zadel in odbornika br. Al. Bajec in L. Kranjc. Vstopnice za Sokolovo maSkarado se dobijo od danes naprej pri odborniku br. Kranjcu v pisarni dr. Treota in na večer maSkarade pri blagajni. Vsaka maska je podvržena kontroli, kdor se heče temu izogniti, naj si preskrbi v to odločeno vstopnico. Vstopnice imajo rudeče, modre in bele trakove. V slučaju navala plešejo modri in beli skupaj in rudeči zase. Hkratu se naznanja, da se bodo prodajali pri blagajni šopki, kotiljoni idr. Kostumnl Tonček slovensko mladine dne 10. t. m. v Dreherjevi dvorani se je posrečil v vsakem obziru sijajno. To je bil zopet lep nastop slovenskega elementa v Gorici, kakoršnih se človek spominja z veseljem še dolgo let. S posebnim zadovoljstvom beležimo, da je bil ta ples — naš, slovenski ples, zato pa tudi ob vsi eleganci ona topla, prijateljska domačnost, ki napravi še le zabavo res zabavo. Tretja kadrilja n. pr. je bila gotovo-višek-take fine, neprisiljene zabave. Gotovo pa je tudi, da so k tej vse-obči animiranosti svoje pripomogli prekrasni kostumi naših dam. Pri mnogih to že ni bil več samo fin ukus, ampak naravnost — slog; bas ta obraz in baš ta kostum in pred seboj si imel — živ umotvor! Povodna vila, orijentalka, gozdna vila, potem vse polno tiste srčkane drobnjavi: mak, spominčica, deteljica, dimnikarček, voslarka, čoli.arko, rokoko-francozinja, Starodunajčanka, Gehinja, Škotka, Rusinja, pijeroti, kloven, severna luč in bogve kaj Se, — človek je rajse gledal ali plesal, kakor da bi se bil mučil z »odkod* in »kaj*. Ob enem pa smo videli tudi zopet enkrat, kak lep naraščaj iz dobrih krogov imamo tudi že med možko mladino v Gorici, saj je nastopilo pri kadriljah po približno 50 gospodov, skoro izključno samih domačinov. Z eno besedo, — odbor in vdeležonci se ozirajo gotovo z zadovoljstvom na ta večer. Nagloma je umrl mizar Štanta v ulici Sosk« most. Včeraj pop. je bil Se v gostilni, ko je priSel v svojo delavnico, pa mu je prišlo slabo, se je zgrudil in ostal mrtev. Štanta se je oženil v soboto 6. t, m, Vlsokoeastltt gospod Župnik Plesnl-cjir na Lokvah — da no bo zamere radi titula-ture — je začel priobčevatl dolgo klobaso proti dopisu v „Soči" z dne 27/1/904, ter hoče dokazati, da je isti popolnoma neutemeljen — menda tako, kakor njegov rekurz proti obč. voli*vam — ter ga smatra z a natolcevanje in obrekovanje. Mi vzdržujemo vso trditve v .Sočinem" dopisu ter pričakujemo konec te klobase. Ko se sklobasa, priobčimo dokaze in priče še posebno k točki 4. Torej na svidenje, viso-kočastiti gospod! Stranka prava. . K nesreči t Dornbergu. — Strašna je nesreča, ki se je pripetila v Dornbergu in katere žrtev je bil g. Repič, lesni trgovec v Gorici. Kdo je kriv? Težko je dati na to točen odgovor..... Mi spominjamo ob tej priliki, da smo že lani svetovali, naj prihajajo k vlakom iz bližnje gostilne, kjer je, ljudje z vinom, vodo, kruhom ali drugimi rečmi, tako da potnikom ni treba izstopati. Na tak način se zasluži marsikak krajcar in potnikom je vstreženo. Se ve, da ako se enkrat ne speča dosti ali nič, pride pa drugič več. To pa je gotovo, da se s tako postrežbo odpravi izstop potnikov iz vlaka, vsled česar se odstranijo tudi take strašne nesreče, kakoršna je bila v Dornbergu. Letošnji nabor odložen za en mesec. — ,Wiener Abendpost* je priobčila, da se letošnji nabor novincev odloži za en mesec, ker se je letošnje zasedanje delegacij tako zavleklo, da je izključeno, da bi mogel drž. zbor pravočasno dovoliti kontingent novincev. Predlog o tem kontingentu je bil predložen zbornici poslancev že koncem novembra. Vlada se je bila nadejala, da bo mogla že začetkom februvarja sklicati državni zbor in da bo mogel isti pravočasno* rešiti re-krutno predlogo. V nekaterih pokrajinah so imeli začeti nabori že s 1. marcem. Vsled parlamentariških zapletljajev na Ogrskem so se zavlekle tudi razprave delegacij, ki se bodo mogle zaključiti še le koncem tega meseca. Zato je tudi izključeno, da bi mogel državni zbor že pred i. marcem vsprejeti kontingent novincev. Požar t Rlhembergn. — Pišejo nam: Dne 10. t. m. okoli 8V, ure zvečer je pričelo goreti poslopje posestnika Gvardjančiča v Vasi, in predno je bilo občinstvo pripravljeno, je švigal plamen visoko čez streho v zrak. Ljudstvo je vrelo od vseh strani na pomoč, med drugimi se je vdeležil gašenja tudi c. kr. vladni nadinženir g. Lipsche in I. inženir g. Wesely, koja slednja ne samo da sta priganjala občinstvo k delu, temveč sta se tuli osebno poprijela dela. Ker se drži pogorelega poslopja Se drugih devet, koja so večinoma s senom napolnjena, je bila nevarnost velika, da ogenj vniči celo Vas, ter se je radi tega pozvalo brzojavnim potom mestne ognjegasce iz Gorice, kateri so tudi točno dospeli in popolnoma vnicili požar. Z ognjegasei okolo 11 V« ure zvečer je prišel tudi c, kr. dvorni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Gorici gosp. grof Attems osebno na lice mesta ter spodbujal občinstvo k delu in slednjič tudi poprasal okolistoječe po županu. Nekateri so mu odgovorili, da so ga videli o pričetku ognja na mestu nesreče, a je takoj izginilo. ,Očka« bi bili moral biti pri gašenju požara že kot človek, on je kot župan zakonito obvezan priganjati ljudstvo k delu ter skrbeti za red in kot zavarovalni zastopnik je dolžan, varovati interese^ banke, kojo on zastopa in kojamuT plačuje odstotke, a kaj hočete! Očka kot človek nima srca za svojega bližnjega, kot župan mu ednaki slučaji ne donašajo dijet in kot zastopnik banke si je mislil: naj le gori, saj pojdem na komisijo in srce se mu je smejalo radosti, da bode spet služil svetle kro-nice* Hudomusneži so bili pa mnenja, da je Sel mogoče na Kras iskat zaslovelega gospoda nunca, da bi prišel .panat* ogenj. Okradli m cerkev sv. Antona v Gorici, in sicer v noči od srede na četrtek. Vzeli so mežnarjevo mošnjo, s katero pobira denar, in pa iz nabiralnikov so pobrali, kar so dobili. Popili so tudi vino v zakristiji, petera pa napolnili steklenico z drugo .tekočino". Pustili so listek, v katerem so povedali, da pridejo »obiskat« le Mater božjo in njen lišp. Neznani tatovi so prilli, kakor se sodi, v cerkev skozi zakristijo. K Imenovanju finančnih komisarjev. — Iz dopisa, ki nam je bil doSel o imenovanju finančnih komisarjev, smo bili posneli, da se imenujejo tudi taki, ki jezikovno niso kvalifikovani za take službe ter omenili tri taka mesta. Sedaj pa smo dobili pismo, v katerem se nam naznanja, da fin. komisar v Kobaridu zna slovenski ter tudi uraduje in občuje v prav dobri slovenščini. Toliko resnici na ljubo l Oconllnlkomisiji zemljišč««igradbo bohinjske železnice smo dobili iz bližnje Soške doline dopis, v katerem nam poročajo, da so čitali pohvalo o tej komisiji, kako da je postopala pravilno in pravično. Ali hribovci po Soški dolini — tako pravi dopis — se ne morejo tako pohvaliti, ker je med njimi premnogo takih, ki se pritožujejo na vse kraje in konce, kako se jim je odvzeto zemljišče premalo cenilo, in sicer zemljišče, ki jim je tako dobro služilo. Šala, k! Je stala skoro življenje. — V ulici Mattioli je hčerka Gotica dobila na omari očetov ,flaubert\ Poskušala je sprožiti, ali ker ni nič počilo, je mislila, da je puška prazna. V tem vstopi 12 letna Eliza Bernardičeva. Gotičeva jej pomeri načelo v šali, ali glej, tu se sproži puška in strel zadene ob desni strani Bernardičevo. Nato je nastal po hiši krik in vik, poklicali so zdravnika dr. Brescia, ki je potegnil krogljice iz čela in senca Bernardičevi, pa tudi papir, v kateri so bile zavite. Mislilo se je, da umre Bernardičeva, ali sedaj jej gre že bolje. Stalna tatvina na živinskem trgu. — Kakor vsa.% četrtek, tako se je tudi pretekli pripetila na živinskem trgu tatvina. Okraden je bil neki Pičulin iz Ovčjedrage. Zmanjkalo mu je 56 K iz žepa. Uzmovič je neznan. Bon Zanutta. — Kdo se ne spominja več tega svinjarja, ki je zlorabljal mladeniče v svojo pohotnost. 21 njih je bilo radi njega obsojenih po 15 dnij ječe. Sedaj so pomi-Ioščeni 4, drugi morajo pa sedeti. Zanutta se pa smeje kje na varnem. Laška olika. — Pišejo nam iz mesta: Idoč proti Stračicam dne 6. t. m. sem Cul iz pritličnega stanovanja tik ceste laško kričanje: Mai piu non voglio star dai ščavi piu-tosto in un buceo di condotto ma che sia italiani, potem pa zopet: Tutti essecutori e impiegati di primo del ultirao sono figure p..... itd. Lep mož mora biti oni človek, ki je tako kričal. Ako je ona družina slovenska, jo obžaljujem, da ime tako človeče pod streho. Naj mu pomaga rajši, da pride v kak laški buceo di condotto, kamor edino tiče. Kožbana. — Veselica, katero je priredilo bral. in pev.društ. »Slavec« v Ko-žbani dne 7. t. m., se je dobro iztekla, dasi je bilo slabo vreme, Žal, da se ista iz večih vzrokov ni mogla odložiti. Posebne pohvale pa so vredne ženske, ki so nalogo točno izvršile. Tudi mešan zbor je krepko udarjal pod pevovodjo gosp. Jos. Korečič. Kožbani se približuje beli jasni dan spoznanja. Kaj spada k liturgiji? — Pišejo nam: Župnik-kanonik Sedej je zadnjič zabranil petje v Veliki cerkvi v spomin bla-gopokojne g.čne P. Kolikor vem, stoji č. g. kanonik na tem stališču, da petje v cerkvi ob pogrebih ne spada k liturgiji. Tako se je izrazil baje takrat, ko so pokopavali visoko-šolca C, ko tudi ni dopustil petja v Veliki cerkvi. Utegne imeti prav, da ne spada k liturgiji, ali kaj pa je vendar takega ubrano petje v cerkvi ob pogrebu, da bi se zabra-njevalo?! Ne urnem tega. Pač pa sem teh mislij, da tako petje še poveličuje slavnost pogreba! m temu se cerkev vendar ne bi smela vpirati. Pa drugodi se tudi ne vpirajo, dacelo vGorici ne, saj sr je^elo že tuin* tam — le Sedej tega ne pusti..... Nočem reči, da dela tako kanonik Sedej iz kake animoznosti. do Slovencev, vprašam pa za danes le to: Ker petje po njegovem mnenju ne spada k liturgiji — ali pa spada k liturgiji mošnja, s katero mežnar pobira med božjo službo denar od vernikov?! Dober gost! — V sredo zvečer je prišel v znano gostilno »pri petelinu« v Nunski ulici neki Aleksander Bandev ter naročil pečenko za večerjo in vino. Postregli so mu, ko je bilo pa čas plačati, je rekel, da nima ničesar ter da je najbolje, če pošljejo po redarja, da ga odvede v zapore. Ta želja se mu je izpolnila. Ko je odhajal, je rekel krčmarju: Dajte mi še en »španjol«, pa zapišite! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Kurner. Bralno društvo »Lipa* na Slapu pri Vipavi bo imelo v nedeljo dne 14. februvarja ob 3. uri popoludne redni občni zbor z navadnim programom. Vabi se uie društva, da se ga udeleže. Pevsko društvo »Nabrežlna« vabi na pustno veselico, katero priredi jutri dne 14. t. m. v prostorih gosp. Ignacija Tanceta v Nabrcžini. Začetek veselice točno ob 6. uri zvečer. Pri veselici in plesu svira Majcenov orkester iz Trsta. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Napredno, glasbeno, podporno in sokolsko društvo »Naprej* v Dornberga vabi na ples dne 14. februvarja 1904. v prostorih gosp. Jos. Šinigoja. Začetek točno ob 4. uri pop. Vstop k plesu je dovoljen samo udom in povabljenim gostom. Pri plesu udarja društveni taraburaški zbor. Odbor. .Čitalnica* na Ponikvah priredi dne 14. februvarja 1904. ob treh popoldne plesno veselice* s šaljivo pošto v prostorih g. Jakoba Lapanji za vabljene in člane. Vstopnina za člane in vabljene 1 K. Pevsko drnštvo »Kolo« v Trstu vabi na maskirani plesni venček, kateri priredi v nedeljo dne 14. februvarja v dvorani Mal!y (ul. Torrente št. 20). Začetek plesa točno ob 9. uri zvečer. Pri plesu svira orkester. K obilni vdeležbi vabi odbor. Bralno in pevsko drnštvo v Do-hravljnh priredi dne 14. t. m. ob 5. uri pop. veselico s petjem in srečkanjem. Vstop dovoljen vsem, kdor kupi vsaj 1 srečko. Tržaški »Sokol" vabi na sijajno raa-skarado, katero priredi v gledišču »Goldoni* v nedeljo 14. februvarja 1904. ob 10. zvečer. Priti je v kostumu, maski ali v plesni obleki. Svirala bode vojaška godba pešp. št. 97. Ker je čisti dobiček namenjen za ureditev telovadnice v »Nar. domu«, se nadplačila blagovoljno sprejemajo. Odbor, Oddajo se v najem elegantne mobilje, elegie-citre z notami in šolo, pozlačena salonska svetilnica, ogledala, podobe, namizni prti in blazine. Tekališče Frana Josipa št. 35, n. nadstr. Proti protlnn in revmatizmn, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenica 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Bostlkrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj praviino in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega,* hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, e. kr. dvorni založnik v Pragi Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj. bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Razgled po svetu. Naš cesar je nekaj obolel, in sicer ima bolečine v hrbtu, kakor pred leti. Splošne avdijence so opuščene, vršijo se le posebne. Zdravje se boljša. »Vesna* na Dunaju naznanja: Karol vitez pl. StrahI, c. k. nadsodišča svetnik v p. in graščak, posestnik umetniške galerije v Stari Loki, je pristopil društvu slov. in hrv. dijakov upodabljajočih umetnosti »Vesna* na Dunaju kot podporni član. Makedonija. — Sedaj, ko je Rusija zapletena v vojno z Japonci, je čuti neko živo gibanje na Balkanu, o katerem se dosti piše. Sluti se nevarnost, kakor da bi bila Turčija ojačena vsled tega, ker se Rusi vojskujejo v Aziji. Govori se pa tudi o možnosti, da bi Avstrija prodrla v Makedonijo. Ali nasproti temu treba povdariti z nova, da imata Avstrija in Rusija sklenjeno jednako postopanje na Balkanu, in da brez vednosti in privoljenja od strani Rusije Avstrija ne stori nikakega koraka na Balkan. Bolgarija čuti potrebo, nekako bolj se oborožiti, pa tudi v Srbiji čutijo nemir, "ker je rusko oko obrnjeno sedaj v prvi vrsti v Azijo. Dvajset let zaprta od bratov dnnov-nlkov. — Prijeli so dva duhovnika, brata Kajetana in Franca Ragona v št. Petru pri Cava dei Tirreni v Italiji, ker sta zaprla pred leti svojo sestro v neki podzemljski prostor. Ta sestra Regina se je hotela poročiti z nekim mladeničem, ali brata sta branila, češ, da nt dosti bogat. To je trajalo dolgo časa, slednjič je Regina izginila. Našli pa so jo karabinjeri v onem temnem in vlažnem prostoru vso prevlečeno z blatom, blazno, ne zna več govoriti, v strašnem stanju. Vrši se stroga preiskava. Zaprli so tudi deklo onih dveh duhovnikov, neka sorodnica je pa pobegnila. Rogani so premožni. Za 909.000 kron tri leta Ječe. -Porotniki v Pragi so obsodili bivšega knjigovodjo Kuchelmeistra, ki je s ponarejenimi menicami prisleparil 909.000 K, samo v tri« letno ječo. Duhovnik pred porotniki radi nmora. — Pred poroto v Neversu sodijo te dni francoskega semeniškega profesorja Renata Lamalle, ki je usmrtil dne 19. okt. lani Karla Beaulieu, ker ga je dolžil, da preveč intimno občuje z njegovo ženo. Velika nesreča na železnici se je pripetila v Kielcah v Šleziji. Trije vozovi so zdrknili s tira ter padli v brezno, pri čemer je bilo ubitih pet oseb, trideset pa ranjenih. Zgorela Je tovarna za črnilo v Milanu. — Škode je 100.000 kron. Statistika stoletnih. — Največ ljudij, ki dosežejo starost sto let, je v pokrajinah z milejšim podnebjem. Pri zadnji ljudski štetvi v Nemčiji je bilo med 56.000.000 le 78 oseb, ki so prekoračile stoto leto. Francija ima med 40.000.000 prebivalcev 213 stoletnih oseb. Na Angleškem jih je 146, na Irskem 78, na Škotskem 46. Švedska jih ima 10, Norvegija 23, Belgija 5, Danska 2, Švica pa nobenega. Na Španskem je med 18.000.000 prebivalci 400 oseb, ki so stare nad sto let. Med 2,250.000 prebivalci v Srbiji pa jih je prekoračilo 575 stoto leto. Azovsko morje se tako hitro suši, da ima ruska vlada že velike skrbi za tamošnja pristanišča. V zadnjih petih letih je morje stopilo toliko nazaj, da je 1,200.000 ha zemlje, ki je bila pod morsko površino, sedaj močvirje. Posebno sta prizadeti pristanišči Rostov in Taganrog. Umor v Opatiji. — V bližini kopališča »Slatina* se nahaja jako dobro obiskovan restavrant. Sin gospodarjev se je skregal s kuharico, V prepiru je zagrabil nož v kuhinji ter ga zasadil kuharici v prsi. Kuharica je padla v krvi na tla ter ostala mrtva. Morilec je zbežal. Foiilardovo svilo SVSJ* * L in obleke, Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svilo Henneberg v Curihu. (g) Zahvala. Podpisani toplo zahvaljujeve vse udeležence mnogobrojnega pogreba našega preljubljenega in nepozabnega soproga in očeta Matija Repiča. Nadalje zahvaljujeve vse darovalce lepih nagrobnih vencev, gg. pevce za milo nagrobno petje ter vse one, kateri so nama na katerikoli način skazali sočutje ter naju tolažili ob toli bridki in nenadni izgubi. Srčna hvala vsem! Š tur i je, 11. febr. 1904. Marija vd. BeplČ. Ilozika Bepld, hči. Izvrsten okus dobi kava, ako ji primešate VYDROVE ŽITNE ~ KAVE. *» Poskusite! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarn žitne kave Praga VIII. Hiša na prodaj v središču Solkana, enonadstropna, z dvoriščem in hlevom. Hiša je ob glavni cesti in pripravna za vsako trgovino. Naslov pove upravništu Zahvala. Globoko ganjeni vsled obilih dokazov sočutja izrekamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, kateri so spremili našo nepozabno Marico k večnemu počitku. Srčna hvala preč. duhovščini, posebno preč. gospodu vikarju , TonČiču, kateri je pokojnico zadnje čase zlasti zadnje trenotke tako lepo tolažil, enako preč. duhovščini v Rihenbergu ter posebno preč. g. župnika za ginljiv govor. Zahvaljujemo se g. dr. Baderju, kateri se je ves čas dolge bolezni ter posebno zadnje dni trudil ]ej lajšati bolečine. Zahvaljujemo se nadalje gg. pevcem goriškim, kakor tudi rihemberškim, vsem onim, kateri so proti naš! izrecni prošnji blago- hotnp darovali vence ter konečno vsem onim, kateri so nam v teh dneh žalosti na katerikoli način lajšali neizmerno bol. Bog vsem povrni! Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev. V Gorici, dne 12. februvarja 1904. Žalujočo rodbina Pečenko. ISaznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v Tolminu in okolici, da je preselil svojo =sedlarsko ielaiice= iz Bolca v Tolmin, kjer nadaljuje svojo obrt v hiši g. KavčiCa. Ker sera si,v 10 letih svoje, samostojnosti v Bolcu pridobil znanje in popolno zaupanje seojih odjemalcev v Bolcu in tudi zunaj njega, pričakujem da me bode slavno občinstvo v Tolminu podpiralo ter se bode vsakdo zaupno obračal do mene kdor kaj potrebuje od te obrti, bodisi v koleseljnih, fape-" tarske m sedlarske izdelke in sploh vse kar spada v sedlarsko stroko. Bazni izdelki moje stroke so slavnemu občinstvu na ogled. — Zagotavljajoč da bom vsako delo točno in trpežno izgotavljal, se toplo priporočam in bilježim odličnim spoštovanjem Miroslav Berginc, hi-(il»r v Tolmina. „Škrat". Jedini slovenski humoristično-satirični tednik, ki prinaSa izključno originalne slike. Lastni cinkografični zavod. Izhaja v Trstu vsako soboto. — Naročnic *«a vse leto 6 K, za */* 'eta 3 K. Posamezne Številke se prodajajo po 10 stotink. Zahtevajte brezplcf.ne številke na ogled. Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn. občinstvu iz mesta in i dežele svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev in dvokoles iz tovarne „Puch" ler drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo. Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste In trpe?.ni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojiijcva tudi dvokolesa. LMIMEHT. CARICI CBMPOS. It ffiehtorfcvc Mm v Pr«|) pripoznano kot izrratno bol nblažnjofte mašilo; za ceno 80 h, kroa 140 in f kroni s« dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splolao pridobljeno domače iftra-tIIbo sredstvo vedno l« v erlf. steklenicah t našo zaicimo znanko s »SIDROM« namreč, iz RIGHTERJEVE lekarn« in vzame kot originalni bdelek le tako steklenico, ki je pravidena s to zalčitno znamko. Rickttrjeva lekarna ripri zlatem lwi" v PRAGI. Elizabethffaaee it.S.p^L Dobi se r lekarni llT , .Pri ZttMirjr »iltrt IttlMr, Titatt. fjsL Proti protinu in | revmatizmu je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zoltanovo mazilo preti protinu in revmatizmu. Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer celo dolgoletne kopelji niso mogle po~ Cena steklenice 2 K v lekarnah. Direktna poštna raz-pošiljate v izdelova- teya: lekarnarja Bela Zoltan Budimpešta. Pozor! Delavnica pil In rašp v Gorici, Via del Dušno itev. 3. Opozarja se kovače, ključarje, urarje, čevljarje itd. Stare pile in rašpe se zopet na novo nasečejo jako po ceni. Vsaka pila in rašpa se garantira. Izdelujejo se tudi nove pile in rašpe, kaljene na »tnerikanskt nafiin. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO- Najceneje kupoval žne nlrnberžkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ievljarje. Svetlnjice. —- Rožni voncl. — Masne knjižice. fišna obuvala u vse letne čase. Po sebnos t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi, i 35—8 Cigoj & Nemec veletržcat z vini v Gorici, Passagglo Edling it. 5, Via Municipio i in 5. Priporočata svojo zalogo izbor-nih Črnih In belih vin iz najboljših isterskih, vipavskih in briških kleti j. — Prodajata od 56 I. naprej. Anton Pečenko j Vrtna oi,ca 8 — GORICA — Via Giardlnu 8 ' priporoča ' pristna bala Jk&gg briških, dal-In srna vina j?|g|p matlnsklhin iz vipavskih, *$Qttfr Isterskih furlanskih, T vinogradov. Dostavlja na dom in rarpoSilja po železnioi na vao kraje avstro • ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi tuorce, L•¦• x««m*. P«atr«iba psilasa. Račun konsumnega društva u Gabrovici za leto I. Denarni promet: 1902. Zahvala. Zahvaljujemo se (eni potom vsem sožalnikom, ki so v tako obilem številu spremili k večnemu počitku, našo preljubljeno hčerko, oziroma sestro, gospodično Otilijo Savelli. Posrbno pa se zahvaljujemo preč. gosp. Blaziju Grči, ki je pokojnico ves čas njene dolge bolezni obiskovat, tolažil in ji podeljeval sv. sakramanle ob vsaki uri in drugi častiti duhovščini, ki jo je spremljala k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi g. Ant. pt. Monariju za tolažbo v času njene bolezni in za udeležbo pri pogrebu. Dalje se zahvaljujemo za udeležbo tudi vsemu učiteljskemu osobju iz Šempasa in iz Ozeljana, c. kr. žendarmeriji, sorodnikom in vsem onim, kateri so prišli iz drugih krajev vkljub slabemu vremenu. Ponovno: Hvala vsem! Bog plačaj! ŠEMPAS, dne 11. februvarija 1904. Žalujoča družina Savelli. Jos. Leuz, trgovec z deželnimi pridelki v Ljubljani, Reseljnova cesta, kupuje in prodaja, vsakovrstne deželne pridelke, kakor jedilno čebulo, semenski čebnljSek najlepše vrste, semenski oves, vsakovrstni krompir (za seme vnejida, zgodnji rožen, beli amerikanec) tudi na cele vagone. — Nadalje prodani l pare pavov, 1 in 2 leti stare. Gostilna »pri Žagarju" tik nove postaje na Blanfii, toči vedno naravna domača bela in Črna vina. Kuhinja jo proskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne, PriporoSa se svojim rojakom iz mosta in z dežele za obilen obisk. H Gorica -»*- Gorica Klimatično zdravile. Hotel Sodbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: „ , ' , Hranilno vlogo se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5lJt%, na varščino ali zastavo 6#, na menice 6%, s 7t% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6Vi#- Stanja 31. deo. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K» 129.026. — Hranilne vloge l,479.006'70.-Posojilal,443.03010 — Vrednost hiS 142.643 (V resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št 79. Tschiitkernov KAVINZDRDB (postavno zavarovan) i ¦ priznano ¦¦¦-¦ najbolja kavina primes se dobiva 39.1110 prl ]Am izdelovatelju Tschinkel v LJubljani In pri njegovih zastopstvih. Dohodki: Od društvenega krčmarja potom pravilo in poravnave ...» K 63 700 v 84 1 TroSkl: Pravdni troSki: i-47 24 90 10 165 460 20 v 02 90 37 34 t5 t Protnerju........ N« toženo v hranilnici v Komnu V blagajni 31. decembra 1902 J Kron . . . II. Prer 823j 84 | noženj I Kron . . . e in dolgovi: 823j 84 Premoženje r K 41 460 20 60 15 ; DolgoTi: K 274 16 234 75 j V blagajni 31. decembra 1902 Kron . . . 524 75 Kron. ', . j"5Ž4|'75 J. Zomik Gorica, Gosposka ulica Štev. 7. Priporoča toplo sorojakom Za dame s Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd. i stojo zalogo modnega blaga s Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic,, rokavic, hlacnikov, Cepič, čevljev, dežnikov itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče prizn&no najboljih m o dere e v vsake cene. ________Za blrmanca____ in otroke: rokavice, nogavice, pajfiolane" vsake vrste, obleke, čepice, razno perilo. ________Za slavnosti______ in druge veselice j vsakovrstne narodne trakove, kojim preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. *¦» Mizarska zadruga <*¦* v Gorici - Solkanu ZZZZZZZZZZ^ZZ vpisana zadruga z omejenim jamstvom .- tovarna s strojevnim obratom na parno in rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov — terjsprejema videlo vsar;več|afstavbena dela. -—¦r-^-rrrrTr- P Podružnica * Trstu Via di Piazza vecchia 1. Zastop "itvo v Spljatu far Orijentu. "'" Cene*zmerne, delo^ičnb in solidno.' Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadjino drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strealjke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolniešanico, svetiinice na acetllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje, stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, nove priprave proti peronospori In za žveplanjis sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (Menrc), nilatilnlce, vftale (gepel) i. t. - razpošilja kot speclalitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Helltr, Dunaj, II. Praterstrasse 49. Cenilnikf zastonj In franke. Dopisuje se v vseh jezikih. ^urg-Amerifc^ Največje naj sta reje parobrodno društvo r— na svetu. Njega parobrodje obsega velikanskih pa mi Kov, direkfna.najhitrejša prekomorsKa vožnja z brzoparniki iz Hamburga vNoyiYoFkaii_pa v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopniki Hamburg Aniorikči Lin i o Fr. Seunig v Ljubljani L Dunaj5>ka-ce5taštv5t poleg -veiike mitnice ališrange.j v Prva kranjska 2 vodno silo na turbine delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu* prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčrnarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno In trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne štele, gugalnlke, naslonjače Itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano alt v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev In g-ugalnlkov iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko, NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Aromaticna esenca (Mercantonio) Spiritozna tekočina, izdelana iz destilacije aromatičnih alpskih zeijisč. Po dolgem razrskavanju je dokazano, da se isto vspešno in gotovo vporablja pri bfjevanju in ogadnostl, pnsphno v Sašu nosečnosti, pri črevesnem trganju, glavobolu, živčnih In histeričnih boleznih ter obvaruje pred kolero. Lekarna G. B. Pontoni »Pri dveh zamorcih1' — Gorica, Raitolj. l\arol prasčiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja soiidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Ranjen] a vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, prasko I domače mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rar.e, olajšuje vnetja in bolečine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje. BMT~ Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 3-16 se pošilja */, škatljic ali K 3-36 e/g šL, aii K 460 8/j šk., »li K 4*96 "^ šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postavno deponirano varstveno znamko. ===== Glavna zaloga ===== B. Fragner, c. h*, dvorni založnik, lekarna „Pri Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. — V Gorici v lekarnah Crist< Pontoni In Gironcoli. Zahtevajte moj iluslrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih Id muzlkallčnlh predmetov, katerega poSU,* zastonj in poitnlne prsat* Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiša M«stit.249. — (CeSko). izvolite piti okusni kranjski »Brinovec". Naročite ga pri F. Cvek-u - Kamnik (Kranjsko). Sprejme se solidnega zastopnika (v Gorici) za Goriško. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimj = = brizgalnicami Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje In smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let! pravico do dividende. 66 9»* vzajemno zavarovalna banka v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapltalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države * vsaskozl slovanako-Marntfao upravo. Via pojunil* dajat Generalni zastop v LJubljani, fiegar pisarne so t lastnej bančnej hiši Oospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja- in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje tekoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristnel namene. nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I I 129 odlikovanj ! 1 črnem orlu" i 6. 203. ofoletti, GHublch, 2