Številka 310 TRST, v ponedeljek 9 novembra 1908 ■omn IZHAJA VSAKI DAN aesea« tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, opmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti14. — P!ačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč I s*«« NAROČNINA ZNAŠA » vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ aroonlna na nedeljsko Izdanje ,,EDINOSTI" stane : oele-■■ letno K 5-20, pol leta 2 60 - Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO : ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G0DIKA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. Po5tno-hrani!ni?ni račun 5t. 841 652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE VESTI Bienerthu poverjena sestava kabineta. DUNAJ 8. Cesar je poveril Bienerthu sestavo novega kabineta. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 8. Predsednik Justh je sklical sejo zbornice za sredo ii. t. m. K sestanku v Schdnbrunnu. DUNAJ 8. Razgovoru, ki se je v petek vršil v Schonbrunnu med cesarjem Franom Josipom in cesarjem Viljemom, na katerem se je razpravljalo o političnih vpraŠaujih, je, kakor se čuje prisostvoval tudi nadvojvoda Fran Ferdinand. V Pragi je mir. PRAGA 8. Danes predpoludne je bilo skoraj povsem mirno, ker je policija, boječ se spopadov, izpraznila in zaprla Prikope, ki so bili začetkom napolnjene občinstva. Tudi na nekaterih drugih krajih se je občinstvo zbralo v večih množicah in zdelo se je, da pride do spopadov, vendar je policija to preprečila in množico razgnala. Po iz. uri se je nemškim dijakom dovolilo, da so se smeli v gručah podati na vseučilišče. Tja in nazaj so šli preko Prikopov, ki so bili medtem za splošen promet otvorjene. Pri tem ni prišlo do nobenega incidenta. Vspeh bojkota avstrijskega blaga. ODESA 8. Vsled bojkota avstrijskega blaga v Srbiji, je nakrat poskočil eksport ruskega blaga. Crnomorska in donavska parobrodna društva imajo polno posla, da ugodijo zahtevam. SRBIJA. PARIZ 8. Srbski minister za unanje stvari Milovanović je sinoči odpotoval v Rim. BELIGRAD 8. Včeraj je prispelo v Ristovac šestnajst vagonov topov z municijo ; jutri prispe iz Soluna drugih 40 vagonov. BELIGRAD 8. V Rusijo je odpotovala posebna vojna deputacija, da nakupi tamkaj 3000 konj za srbsko vojsko. Konje odpošljejo v Srbijo preko Romunske. BELIGRAD 8. Srbija nadaljuje z zbiranjem svojih Čet, ki je pričelo v torek. Na meji ob Donavi in Savi stoje sedaj 4 polki. Oboroženje vojakov, izlasti pa šotorišča so tako pomanjkljiva, da oboli na dan mnogo vojakov ; beligrajska vojaška bolnišnica je polna bolnikov. Vlak skočil s tira. TOULOUSE 8. Pri Grisollesu je vlak skočil s tira. Deset oseb je bilo ubitih, več ranjenih, med temi dva težko. Včeraj dopoludne se je ob precejšnji udežbi vršil v Sokolovi dvorani XXXIII. redni občni zbor političnega društva »Edinost«. Kmalo po 10. uri je predsednik društva dr. R y b a r otvoril zborovanje, konstatiral sklepčnost ter izjavil nastopno : V minolih letih se je ob enem o tej priliki sklicevalo tudi javen shod. Prišlo je na ta shod mnogo ljudi, poročalo se je na kratko o delovanju društva, izvolilo se je odbor in govorilo o dnevnih vprašanjih, a to niso bili občni zbori, ampak javni shodi. Letos se je sklicalo samo občni občni zbor členov društva in to iz posebnih razlogov. Prvi razlog je, da se na javnih shodih ni moglo razpravljati o društvenih stvareh, ampak se je bolj politiziralo, a na občnem zboru se mora v prvi vrsti razpravljati o upravi društva. Drugi Aneksija Bosne in Hercegovine. j vzrok je, da ima društvo člene, a ti členi BUDIMPEŠTA 8. Govori se, da imajo dolžnosti, da plačujejo udnino, toda predloži vlada poslanski zbornici na eni j ti členi niso imeli tudi pravic. Vsak, kdor prvih sej zakonski načrt o aneksiji Bosne j je bil na shodu, je li plačeval ali ne, je in Hercegovine. Razprava o tem načrtu, menil, da ima tudi pravico kritikovati bo bržkone zelo živahna, ker bodo na ! delovanje društva. In členi morajo imeti pra-njej sodelovali vsi členi 48-ške lige in j vico, da tudi kontrolirajo delovanje društva-narodnostne stranke, sosebno se pa pri-' Tretji razlog je, da je politično društvo pravljajo hrvatski poslanci, da natanko »Edinost« eno najvažnejih v Trstu, društvo, precizirajo svoje stališče nasproti aneksiji.j ki vodipolitično akcijo tržaškega slovenstva, SARAJEVO 8. Deputacija bosanskih' jn ocj te akcije je odvisen razvoj tržaš-katolikov pojde 23. t. m. na Dunaj, da kega Slovenstva. Ko niso tržaški Slovenci se pokloni cesarju. imeli v državnem zboru svojega zastop- MOSTAR 8. »Narod«, glasilo srbske nika, tedaj je padal njihov upliv. Na Da-bosanske opozicije, je prenehal Izhajati. naju so n. pr. smatrali za zastopnico oko-Adresna debata o bolgarskem sobranju. hčanskega kmeta laško društvo ^Societa SOFIJA 8. Sobranje je včeraj nada- agraria- jn radi tega, ker so bili okoli-Ijevalo adresno debato. Vodja agrarne čanj zastopani po Italijanu. Odkar imamo skupine je hudo napadal vlado, ki je iz ZOpet svojega zastopnika v državnem vršila ziočin s tem, da je postavila carsko zboru, se je politični upliv Slovencev zopet krono na glavo carja Ferdinanda. Sedaj dvignil. mora pa imeti vlada tudi srčnost, da iz Važno je društvo, ki vodi politiko, a vede drugi državni preobrat in da iztrže to naše društvo ima žal le premalo členov, vodstvo bolgarske unanje politike neod- Ako se gre za kake demonstracije, tedaj govornim rokam bolgarskega carja. Proti prihrumijo ljudje v velikem številu, a to tej zadnji izjavi je vladna stranka najod- ne zadostuje, da se ljudje hipno navdu-ločneje protestirala. šujejo, zanimanje mora biti trajno. Mi P O D L I S T E K. Skice o Italiji. Uc>d. — Zdravstvo. Malarija. — Kriminali stika. Uboji itt tatvine. — Xravnost. — Tujci v Italiji. Židje. — Srednje in visoko šolstvo. —- liresverci. — Analfabeti. — Industrija. Pomanjkanje premoga. — Vodne sile. — Elektrika : prva železnica. Pontinjsko in Ljubljansko močvirje. Elektrika v polje-deljstcu. Kakor najbližji sosedje italijanski kraljevini je ravno tako zanimivo kakor potrebno, da se ozremo na nekatera najvaž-neja polja socijalno-gospodarskega življenja te dežele. Posebno že vsled tega, ker je ta mlada država na potu neprestanega razvoja, tako, da mnenje, ki smo si je napravili o njej včeraj, Že danes ne more več veljati. Za podlago, na katero se naša nada-1 a izvajanja opirajo, nam služijo zgolj različni statistični podatki. Nobena stvar namreč ne moti človeka tako malo, kakor številka. Včasih se o kaki stvari govori cele ure, piše cele knjige — pa treba bi bilo imeti le nekaj številk pri rokah in vse govorjenje in pisanje bi bilo v hipu o vrženo. Ena takih stvarij je tudi splošno mnenje, ki vlada v Avstriji in sploh po širnem svetu o Italiji. Avstrijski krogi, posebno nemški, zro na našega soseda kakor na nekaj daleč za kulturo zaostale. V resnici pa je Italija ena najzanimivejih dežel v Evropi, njena zgodovina nam kaže tako lep kulturen razvoj, da služi lahko Še danes v izgled marsikomu drugemu; nadalje je bila Italija prva dežela Evrope, kjer je zmagala demokratija. Toda ozrimo se na nekatera posebna vprašanja, ki morejo služiti v podrobno spoznavanje kake dežele in njenega napredka. Dolgo časa je veljala Italija kakor zdravstveno ena najzadnjih dežela Evrope. Toda bog zna, morda je solnce tisti raz-kuževalni faktor, ki dela vso moderno higienijo nepotrebno. Potem bi bilo res tako, kakor pravi Italijan : „Dove non c' entra ii sole, c' entra il medico." Statistična tabela sedmero večjih evropskih držav nam k2že, da umrjočnost italijan- tudi ne potrebujemo kritikov, marveč političnih delavcev, ki hočejo pri političnem delu pomagati a to pokažejo s tem, da se upišejo kakor členi. Društvo ima težke naloge izlasti ob volitvah, cele tedne morajo posamični členi delati in žrtvovati svoj čas, a to še ni dovolj, treba js tudi sredstev. Ob takih pri likali je mnogo stroškov za razne tiskovine, pritožbe itd. Naš srednji stan se za naše društvo vse premalo zanima, konstatovati pa moram, da stavlja v času volitev na razpolago svoja sredstva. A zanimanje je treba pokazati, da pomore društvu na noge. Zato smo sklicali letos samo občni zbor. Mnogo jih je danes tukaj, ki še niso členi a te poživljam, da se upišejo kakor členi. Politično društvo je tisto orožje, s katerim se organiziramo, a le z organiziranim delom dosežemo, kar je naš cilj. V Trstu in okolici je mnogo društev, a vsa so nepolitična, se bavijo bolj s kulturnimi in drugimi vprašanji, a tudi politično društvo je potrebno, kajti brez pridobitve politične moči se tudi na kulturnem polju nič ne doseže. Izrekam nado, da naša narodna masa sprevidi, da je politično društvo »Edinost« vrlo potrebno, in v tej nadi pozdravljam vse navzoče. Nato je g, predsednik prosil g. tajnika, da prečita svoje poročila. Tajnik društva dr. \V i 1 f a n je na to prečital svoje krasno sestavljeno poročilo ki so ga zborovale! vsprejeli z burno pohvalo. (Poročilo prinesemo v eni prihodnjih številk.) Potem je dobil besedo g. K r i ž m a n-č i č, ki je izrekel željo, naj bi politično društvo »Edinost« sklicevalo shode tudi izven volilnih bojev. — Dr. R y b a r jjg na omenjeno opazko odvrnil, da je delovanje društva težavno. Nekateri ljudje mislijo, da je na javnih shodih vse politično delovanje. A javni shodi so samo en del političnega delovanja, ki ljudi vzbujajo in poučujejo. A shodi so po- ! sebno važni za časa volitev, in ob volitvah je društvo prirejalo celo po tri shode na dan. Ako bi se hotelo vedno sklicevati shode, hi imelo dovolj dela po 40, 50 in še več odbornikov, ki bi vsi t imel' -dovolj dela. A poleg shodov je j mnogo drugega, tihega, skritega dela. A j za shode ni tudi vedno zanimivih stv ri. za to je dnevnik »Edinost«. (Pohvala ) — Nato se je priglasil za besedo dr. G r e-g o r i n, ki je rekel, da bi se iz opazk g. Križmančiča zdelo, kakor da med vsemi političnimi društvi na Slovenskem najmanj dela politično društvo »Edinost«, a resnica je, da med vsemi slovenskimi političnimi društvi največ deluje, nobeno drugo društvo na Goriškem, na Kranjskem ni priredilo toliko shodov, in po Slovenskim najbolj znano je politično društvo > Edinost«. A pogledamo v Trst, imamo tu' » .. * . . , „ -p- j * . » da bi bil nakup češke produkcije osiguran, treba politično društvo »Edinost* pre- . .f , ^ XT J * ' r , , . ;sta (z izjemami) domena Nemcev, Ali to vst rojiti, da se moralno in gmotno dvigne, !. , \ ,J ' . . * . , . . . j,__ne lokalnega pomena in se izraža na pro- društvo je treba postaviti na širjo podlago, J - s ^ , - , - . , . i*« nu ispeh Cehov v okrožju libereške trgovske a v vsaki občini naj bi bil ožji odbor. Ob j ^ _ J . .. & . _ 12. uri in pol je predsednik zaključil zborovanje. Gospodarski napredek Čehov. v zrcalu letošnje praške razstave. (K zaključku jubilejne razstave v Pragi). II. Veliki moderni Kinematograf Ulica Modia štev. 40 (Časa di pergoli) Edini v Trstu za izbrane programe. svetovne z navduše-! opremljeni in nekateri največji v državi. j Isto velja o fotografiški in knjigarski \ stroki. Razmeroma najrevneje izgleda bilanca v tekstilni in sukneni stroki. Ravno te dve POSEBNA MIRNOST ! ] od 7. do 10. novembra 1908 MOČAN ODSEV Bik moče valeč Nr vii;i ^ XovitA Norost matere. drama. Čudežno jezero Brezobziren gospod (komično). fantazija v barvah nedosegljiva kom:ka LJUDSKE CENE: I. prostori tO, II. 50 st. Otroci pod 10 let ali vojaki - polovico. Vsako sredo in soboto nov program (resnično). Iskaje iooo frankov grafični zavod Trst, Plazza rtella Borsa 13. — Telef. <42 Najnatančneje izdelovanje pečatov iz kautchouha. ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, nuineratorji. --Lastna, mehanična delalnica CENE IAK0 ZMERNE. ■■■ Dela izvršena tehnično natanjko. zbornice, kajti tudi [češka tokstilna indu-istrija se nahaja večinoma v tem okrožju i in izkazuje znamenit napredek. V suknjar ■ski stroki dohitevajo Čehi Nemce; tako ; smo na letošnji razstavi videli zastopane !že dve Češki tovarni za perilo, 4 vele-tvornice za klobuke itd. Tudi v ostalih strokah, in to ne samo industrijskih, dal bi se konstatovati zna-| menit češki napredek, kakor ga izkazuje J letošnja razstava ; tako v oddelku nastrojev in pristrojev, v lesni in usnjarski industriji, v produkciji pohištva, kakor se je izkazala tudi tehniška izdatnost Cehov v stroki Znano je, da razstavljajo navadno zavedi, katerim gre za znatno razpečavanje bla^a, ki jih žene močno koprnenje po razširjanju delokroga, ki zamorejo občinstvu nekaj pokazati ter prenašajo tudi iProme a» , = , , ... . . * napredovanje v socnalno-politiških stvareh | tekmo ; skratka : podjetja, ki jih po pra- j r J / „ , . .. ; ne glede na ekspozicijo strokovnega (obrt- vici zamoremo nazivati nositelje gospo- - & . r J , . . , . . ,, 'nega in trgovskega) šolstva, ki so jo ko- darskega napredka. Obmejujem se na obče ; 6 b & ' ' . * 7 . , ^ ., , . ipirali celo Angleži in Prancozi. Tudi v po pr merjanje nekaterih poseonih panog, ter \ * & r _ , , , , : množitvi češke veletrgovine, kakor je biLa navedem samo češke zavode, navstale po i e> > j j j ■ 0 ! osredotočena v originelnem paviljonu, bi . * se dalo napisati posebno poglavje. Počenjamo z rudarsko panogo, Srebrni I . ¥ . , .. . - 1 Jasen odsev uspešnega napredka če« in svincem rudniki v Pribramu so erarni. ) J f & Rudarstvo kakor tudi železarstvo sta oni jškeSa gospodarskega razvoja je bilo vrlo panogi industrije, ki so se jih Cehi še i Poučno opazovati o paviljonu kreditnih najmanje polastili. Naproti temu so bili j-svodov. Ce je razvoj bankovništva m ' kredita najzanesljivejši barometer mten- Oglase nastavljajte na Ins. odd. „Edinosti * Prvo primorsko podjetje za prevažanji pohištva in speiicijske podjetja RUDOLF EXNER - TRST Telefon 5t. 847v - FlSr £ . . ,. , , ; ki je takrat izkazovala samo 6 mil. K. v ^.rugi pnnogi, ozko spojeni s poljedel-: J stvom, v produkciji živil in hranil konsta- I ni i delniškega kapitala ; letos pa se je vde-možno ' raz=tav,e 5 čeških trgovskih bank VELIKI ZALOGA. furlanskih jajc ■ vedno svežih Prodaja na drobno iu debelo Rodol/o Contro, ulica delle ^cque 5. tujemo najlepše napredke. Tu __ ______ , , , , . , , ... Iz akc. kapitalom 60 mil. K. poleg novepa i zas:edovati podrobnega razvoja poslednjih i ^ .5 0 i t , . , t j? • deželneea zavoda, poleg »Osrednje banke i Naifineie alp3ko Čajno maslo znamka 2 zvezdi. — kt, omenjam samo tovarne za sladkor m hranilnic« z Ravnico 10 mil K in | Dnevni dohod. - Sir in slanina. - Specijaliteta puovarstvo : druga največja pivovarna v . hramlnic< z g^vnico 10 mu. m i LIPTAUER-. pogtrežba na dom. Cene zmerne. - \ *.•'•• • i, x * v, . ^ i poleg stotin hranilnic in posojilnic. ~ " " vsej Avstriji je odločno češka ; isto velja F 5 , o sladovništvu kakor o pomožnem pivo- i P°dal SCm mal°' neP°Polno sllko 0 varskem obrtu; v produkciji slaščic in čeŠkem razvoJu' kakor se čokolade obstojajo tri velike češke tovarne, i zrcalil na letOŠnji razstavi' kl more biti katerih ena je največja v Avstriji, o davni jčehom radoi>tnim zadoščenjem in močnim praški specijaliteti o vojeninah, ki je iz_! stilom k intenzivnosti in nadaljnemu delu. Po nedolgi dobi se bodo Cehi zopet mogli : reprezentovati vsemu svetu z razstavo ne samo večih obsegov, nego je bila letošnja, ampak tudi z odločno Češko ozir. slo-I vansko. Fran Krašovec. Namizno ]Mia v kakovostih po kron 10, 12 in 14 — za 100 kg -kolodvora Litiia razpošilja v vsaki rnnož ni po povzetju J. RtzborSek v Šmartnem pri Litiji — iKranJskO- Korbicu 5 kg franko K 3 po povzetj.. Mirodilnica sa Costantino Nussa ssa Trst, uiiea Molin graade 38 Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd Zaloga šip in steklenim sedaj statistiko vseh večjih drŽav v ropi in Italijo nahajamo na petem mestu (5'72%) Avstrijo na 17 (13,65'/.) !*) Tujcev živi v Italiji jako malo, tako ; Bicchi Carlo R. Gasperini - TrstTr8t Naj dogovornejše cene. aa stoji v tem oziru na zadnjem mestu; vsega sveta. Na 10.000 domačinov prihaja j NflŠ6 Qied&!iSC6. v Združenih državah 3100, v Braziliji 1700,Včeraj popoludne se je ponavljala I na Nemškem 140 in v Italiji jedva 19.! drama »Gospod Grobski« skoraj pred j Skupno število inozemcev v Italiji iznaša prazno hišo; res da je bila galerija polna, j 62.000, vseh italijanskih podanikov živi v toda pritličje je nudilo žalostno sliko ma- j _ tujih državak 3 in pol milijona. Inozem- lomarnosti našega občinstva. Svetoval bi | zlatar, Urar ili draguljar skih proletarcev živi na Italijanskem torej gledaUškemu vodstvu, da opusti po- j _ . „ «ft T , 8000, italijanskih proletarcev trre vsakn , , , , t » Trst Via del MlVO Št. 26 Trs = ' J 1 gre \sako poldanske predstave in se omeji samo na ! l.-t/i nrpVn mmp oL-nln - O_____■ I ulica deli' Olmo št. 7, I. nadstr. (vogal ulice Molino a Vajjore). Telefon 1974- — Špediter — Telefon i97< j Frodajii mi mesečne obroke ogledala. Prevozno podjetje j slike, obleke, suknje, jope. klobuke. : c. kr. avstrijskih državnih železnic. : kape proti burji. fuštanje, perilo. Sprejme : dežnike i. t. d. razcarinanje kakoršnegasibodi blaga 12 mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve. potega kovčegov \\\\\\\\\\\N\\ Alojz Povh cesa Oirsktei dovoz stejarskih koko^« i-aj'j, S?ecraliteta : žr&škz dogovorna. — Postrežba na d^m Cam^aniie st. s sss//////'- "^ • leto preko meje okolu 7-800000' "-------- ----------------------! I"ršuje .*.ako popravljanje žepnih in »tenkih 1 J ' • večerne. : ur kakor tudi v9ako zlatarsko m draguljarako delo po jako lepo se razvija srednje in visoko- 1 lo se je kljub nekaterim spremem- ! »^»»ernejih <*nah nnnrav,lanm šolstvo. Število srcdnješolccv se ie no- 1 - ,1 i , ^ - • Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. _ . " ^ lJO bam v igralskem zboru gladko in naravno; ; Govori se slovenski. množilo tekom dvajsetih let ravno /a t j- j j- - i- .............— ' i£t tudi drugo dejanje, ki zahteva največ od ■fiuiffr w —T~ir 1----* 50 po sto7 število visokošolcev za celih — - , . - ---- 113 po sto. Će pomislimo, da so izlasti štu lije na visokih šolah vsak dan dražje, je prav možno sklepati, da se je srednji stan, iz katerega se ta kontigent največ rekrutira, tekom časa toliko oporno zrel, da razpolaga z večjo svoto svobodnih kapitalij. (Zvršetek pride). re Levi TRST -- K0RZ0 št. 41 uru.r in zlatar caznanjR vsem Hvojim cenjenim klijentom, da j-odprl novo prodajalnico (blizo siaie). Danpa ima zalogi veliko izbero novih zlatih, srebrnih, niktSasti-jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima velik izbero zlatanine, kekor n. pr. dolge zlate verižice prstane z dijamanti ati brez istih. Specijaliteta p: stani iz novega zlata, moderno izdelani in po zmorni'c cenah *) O tem vprašanju nam je došla podrohneja skica, ki jo objavimo v eni prih. številk. Urcd. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH- Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH le TEKOČINA G0D1NR prirejena v Trstu Rafaela So&ina, lekarna „y4Ila JlaJjaua teh 3alaU14 pri od lekarnarjev : sv. Jzkobu ia Josipa Qodina, lekarna l^tr farneto K Steklenic* stane K 1*40. Iz Trt ta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti p>žt. povzetja ali proti anticipatni po^iijatvi zneska 7 K fraa^o po5V ia zavoda V Ir.^lu, dne 9 novembra 1*03 > •*£I«iNOST* žtv. 310 Sir n 11" igralcev, je bilo speljano naravnost izborno. V svojem elementu je bil g. Verovšek ter s svojim proizvajanjem žel aplavze na odprt. m odru. Fina in dražestna gdč. Kal-ska je bila g.a Danilova, ki nam je podala dokaz, kaj more narediti umetnica iz Še tako male uloge. Izboren je bil g. Veble kakor tudi g. Viktor kot njegov sin. Tudi ostali igralci so častno rešili svojo nalogo. Večerna predstava „Katakombe" je vspela nepričakovano dobro. Omenimo naj samo, da sta briljirala ta večer g.a Danilova in pa g. Rajner. Predstava je bila dobro obiskovana. Natančnejšo oceno priobčimo v prihodnji številki. Vest! iz Goriške. Novo goriško pokopališče so odprli leta 1880; od tega leta do zadnjega oktobra t. 1. se je na njem pokopalo 21.049 mrličev. Od 1. novembra 1907 do 31. oktobra 1908 pa 821. x Slovensko učiteljišče se premesti gotovo z drugim šolskim letom iz Kopra v Go rico ; za to je dal niiuisterjki predsednik baron Ber:k formalno zagotovilo, ko ae mu je dokazalo, da ni drugega sposobnega kraja v slovenskom delu dežele, kjer bi se dobivala Etarovanja za učitelje ia dijake. Tudi L%hi so ee že s prijazaili s to premestitvijo in goriški municipij t>e je nasproti vladi izjavil, da premestitvi ne bo več nasprotoval, kar s to 35 ne ustanovi dcv za?cd, marveč 8e lo spo polni žo v mestu obstoječa slovensko žeasko učiteljišče iti italijan*tvo 9-orice s spopolnje-niem ne bo r.ič trpelo, Furlanski poslanci aedaj o na vse kripiie, da se premesti laški oddelek koperskega učiteljišča v Gradiško, pri čemer jim iz srca želimo najboljšega vspeb^;. 1 Vesti iz Istre. Županom v K^stvu je zopet iz? oljen g. Kaziaiir JtJušič. Vesti iz Kranjske. Postojnska Občina je uložila prošnjo na najviše mesto za podelitev imena „mesto" o priliki cesarjevega jubileja. Vesti iz Koroške. Odvetniški izpit je napravil odvetniški kandidat v Celovcu dr. Fran F rlan, Koroški deželni zbor je dovolil za po- kr;nčevarjc rjavih hrošče? 20.000 K. Vsika železniška združitev na Angleškem Želežniška društva na Angleškem — . vzemši Grcat Western — so sklenila po godbo, ki je razburila delničarje in občin-i stvo. Delničarji se nadejajo većih dividend, občinstvo pa povišanja tarifo v. Ta p° godba gre zatem, da se vsa Angleška , razdeli v pojedine zemljepisne skupine, katerih železnice bi pripadale pojedinim : skupinam. Jubilej tobaka. Letos je 350 let, odkar ;je prvi iz Amerike prinesel tobak v Ev-j ropo Španec Consalvo Fcrnandez. V za- j ™ : četku se j uporaba tobaka slabo širila, J ! ali danes jih kadi mnogo, staro in mlado, i možki in ženske, bogati in siromaki, j 1 Eni iz luksusa, a siromak tudi zato, da si j i umiri gladni želodec. Madžarske Šole. Devet novih šol se je j odprlo na Hrvaškem za vlade barona Raucha tekom treh mesecev. Madžari postopajo tako predrzno, da pričenjajo že zah tevati, naj se zapirajo hrvaške Šole. To se je zgodilo v KLreštelovcu, kjer so Mažari r naredili na vlado prošnjo, naj zapre j hrvaško šolo. 0 japonskem gledališču. V japonskemj j gledališču sede gledalci po tleh in imajo j j pri sebi svoje jelo ; če se koga poloti i glad, razprostre pred sabo jelo in začne ; hrusta ti povsem komodno. Otroci se slačijo in oblačijo, odrasli pušijo, spe, jedo se hlade. Tukaj se mešajo vsi stanovi, bo-; gati in siromašni, svilene bluze s prepro-j stimi srajcami, mlade devojke in žene. ki 1 doje deco. Vzlic veliki množici posestnikov I vzduh ni nikdar neznosen. Igre imajo po ; 14 do 15 dejanj, predstave pa trajajo obi-; čajno 1 ali dva dni. Igra se srednje dobro I Umetniško razvit pa je ples, igrali pa so 1 do nedavnega časa ali sami moški aH j same ženske, Šele od najnovejše dobe so j igralske družbe mešane. Vsled veselja ob avanciranju je ca Da-'čaju umrl računski revidet-t Herman RinsK ; Ko )Q izvedel, da je imenovan svetnikom, ga je zadd* ksp. 4000 odlikovanj ob cesarjevem jubileju. Dr želne vlade so že predložile svoje predloge, i o odlikovancili 2. decembra. Sedai se o pred-jlogih posvetujejo v nrinisterstvu. Število od)i-1 kovancev bo nad 4000, od teh bo odpadla I tretjina na državne uradnike. Obenem bodo j milostnim petem zvišane pokojnine raznim civilnim io vojaškim penzijonistom. pisarna in prodajalna ttia Uincenzo geillai št. 13. Telefon št, 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon st. '402 Zaloga oprave ulica Sffaasimo D' Azeglio št. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do naijelegan t ne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zapitih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor : kovina.ste in lepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da &e ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo FTENRIK STIBK J.J in Zaloga olja, vina in testenin L. Fragiacomo Trst. ulica Giov. Bocaccio 14. Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanje na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov. Istrsko vino prve vrste in burgnndec v steklenicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom Skladišče šivalnih strojev Cl. Tram TRST, ulica B; rriera vecchia št 19. Cen Jesenska in zimska sezona ! V dobroznani prodajalnfci Maccaid & Fross TRST, ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence. Specijaliteta: pana in blaga za moške obleke Trpežno Barvano blago iz "bc-mbaževine za delavce. : Vinski cvet (špirit) s na debelo iloiovorng. trn- Plačilo na obroke. Bakof & MOller - Trst Sprejme se popravljanja šivalmh strojev vsakega zistema Prodaja igel. olja in aparatov, trikrat rcktifioirani 9Su'o v sodih vaake ko. . . , - v i i- Učine Denaturlranl 90° o y izvornih sodih. Kupuje in prodaja že rabljene ... Lastna tvornica sodov. = bivalne Stroje. Tvrdka ustanovljena 1837. Hotel prenočišče „Alla vecchia abhondanza ' štsv. 20 — Trst, ulica Giosue Carducci — štev. 20 Kra«na lega. Ciat in najboiiši kouifort. Centralna lega vseh tramvajskih črt. — Oni. ki pridejo v Trst, naj prenoće v HOTEL-n ABE ;NL'ANZA kjer najdejo lepe iu "naine sobe (C iC itr vse Tvornica dežnikov in solenikov GIITS. FERBATA-TRST Tovarna: ul. Nontecucco 13. Prodaialnica: Corso 36. Izbera palic za sprehode. SCjT- Izvršujejo se poprave in prevlačenja. S B!JI C! m Književnost in umetnos.jZ(IOnG,Ki nOTOČOjO 0$ldSB.jg Prejeli smo najao-ejšo številko (XI.) „D n in S.-et-a", ki sa odlikuje z bogato »s ■ ino. SmeŠnica. Ravnatelj glavnega urada (uradniku, ki je že tri leta brevspeŠno prosil za povišanje v službi) : Kaj, dragi moj, vi ste že zopet tukaj ? Vi hočete vsako leto avanzirati — to je, kratko rečeno, prav nesramno ! Koledar in vreme. Danes: Teodor muč. Jutri: Andrej A vel. sp. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 6° Cels. Vreme včeraj : dež, veter. Oglase (Inserate) treba naslovljati ne Jredi • Edinost«, ne na „Narodni Domu in ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno n B na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino j O na „inseratni oddelek" naiesa listaj S = ali na Upravo. = 81 i Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika- j kega opravila. : Q To naj si dobro zapomnijo oni, ki na- j 'Z i ročajo oglase v našem listu in zele, da \ bodo isti točno uvrščeni. — — — — e Touorna n mtirfaehmhht" iz"s,Vn pneomatlkou „AnllDErOpullI S?1 zistema A. GARC0NNET & R. VEZIE L 1 lRue de Pariš, Clielii (Seine). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnih crev vsake znamke. ~ Delo natančno in zajamčeno. ~~ Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro st. 16« GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore. H Razne vesti. Pariz 8. Umrl je akademik Victorien Sardou. London S. Umrl je lizik in elektrik' Ayrton. Najhitreji avtomobil je isumil v Washing-toru A Rebling. Ta avtomobil doseže na uro 140 milj. j Izseljevanje preko Reke. Sedaj na jesen raste izseljevanje v Ameriko. Dočim se je tekom leta izselilo komaj 150 oseb, odpeljal je pred par dnevi parnik »Panno-niac 1062 potnikov tretjega in 332 drugega razreda. Med potniki je bilo 160 otrok in 31 dece izpod enega leta. Novo sredstvo proti pijančevanju je iznašla ameriška policija. Policaji spravijo vsakega pijanca, ki ga dobe na ulicah, na policijski urad, kjtr ga takoj fotrografirajo, nato pa vržejo pijanca v ječo. Drugo jutro pokažejo iztreznencu fotografijo, da vidi, kakšen je bil, ko je bil pijan. Taka fotografija učinkuje baje tako uspešno na človeka, da se v bodoče varuje pijanstva. Dar Črnogori. Ruski car je podaril Crnogori vojno ladijo »Hersonc. n H ui Ql m c3 d o o ^ s J £ g < * JC v J5 3 •> o ■o JC t O 1 E ^ o* O n Ž 2 >2 ~ 5 3 N O C 5. s « ™ ™ n m o 01 o. O) ca Q3 u O i s V t— s ^ O O .E > ■ri g (3 m —i — c3 u s S KS ra ■pj a jg ^ SC OJ - 03 JSC 09 ctf rsi => >0 _ O -> s_ ca s co a> to s CO Pozor Slovenci! V dobroznani prodajalnici muških oblek „Alla Citta di Trieste" : Trst, ulica Giosue Carducci 40 (prej Torrente). novi dohodi za jesensko in zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika izbera paletot za moške in dečke. Površniki In jope z ovratnikom astrahan ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. Fuštanjaste srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, pletenine in druge potrebščine za delavce, po cenah da se ni bati konkurence, samo v dobroznani prodajainici ALLA CITTA' DI TREESTE Cllica Giosue Carducci št. 40 (ejc ulica Torrente) Govori se slovensko. Zaloga svetovnoznanega ČEŠKEGA PIVA delniške tovarne v Č. Budejovicah (izven dogovora) toliko v sodih kolikor v buteljkah v ul. Valdirivo št v. 32. Telegon 8tv. 2201. • EDINO ^ i« It. 3 LO V Trstu, dne 9 novembra 10o8 š- —Pula 1 »irt-voz L in II. razreda) 7.03 0 Herpeije—Divača— (Gorica - Ljubljana -1>> naj j. ž.) S.50 0 Herpeije—Pula (Direktni voz I m II. •. 4.20 0 Herpeije— (Kanfanar-Rovinj) — Pula Dr u Gorica-Dunaj j. ž i (Direktni voz I. in II. raz.) 8.10 0 Herpeije (potem brzovlak) Direktni v, • - I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj j ž. Zabavna vlaka ob nedeljah in prazniki 2.15 0 Ricmanje—BorSt—Draga—Herp- ul. Poste Nuove Alla cilta di Londra ud Ponte dellaT Fabra 2 (vogal Torrente) Ve'i k izbor izgotovlienih oblek za moške in dečke kostumi za otroke. Površniki, močne jope, kožuhi in rarnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški) Specijaliteta: blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. Ectrclrn vinn prodaaep°ceni- Kčejo se kupe lOli OlVU ¥11111 in krčmarji. Pojasnila daje Poreška klet (Cantina parentina) na OpČinah št. 176 BOGOMIL PiMO Ctonnua nio primerno išče mala družina (3 OIOllUVcIlJC osebe) v bližini velike vojašnice. Predr.ost imajo stanovanja v novi hiši. ali ona, katera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za ■več let. Ponudbe pod rTri osebe- na Inseratni oddelek Edinosti. 1721 Učinljiva novost! Oblastveno zavarovano Registrovan uzorec! Briljantno angel, zvonilo za .■■! božično drevo štev. I (■■ j olnoma iz kovine, s 6 pozlačenimi angelji, 30 cm visoko, ne-ra/ iten rrh bož. drevesca. Zajamčeno brez napačno fuiikcijonira-L.i«* Najnovejši i a uailepii okrawk V-ticDega drevesca, ki ne l>i itncl manjkati v nobeni družini. — ———— ___ Gorki zrak treh pri/.ga- nih sveč vrti gonilno Prodajalnica olja, jesiba in mila F. COSTANTINI se je preselila z 24. avgustom iz Piazza S. Ciovanni štev. 3 v ulico San Lazzaro št. !5 za cerkvijo S. Antona novega. S Pekarna Josip Stritof Trst, ulica S. Giusto :i Zaloga na debelo ulica S Giusto it. 1 Fliijalka Piazza Vecohia št. 6 [Rasario) svež kruh trikrat na dan .*. Augležki ia narodni prcpećenci (biSkotini) (Postrežba na tlom). — Jestvine in kolonijalno blago. — Izl>era napoljske in lioloojske zmesi ter moke iz prvih ogrskih mlinov. — Olje, jesih, milo itd. ■ ■: Pošljejo se poštne pošiijatve od 5 kg naprej. ^ ■■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■»■I U moli fllllnlhl na Opčinah št. 176 — — prodaja se — — pristno vino bivftj urar v 8etani >ma svojo novit prodajalnko ui v- TRST O 'ful. Vincenzc Eellini št, 13 naeprotl cerkve Antooa cr»r vsćikovrbtne verižico p<. pravib tc\ar. cenah. Sifaka A. Bergant Trst; via della Zonta 5,1, nadstr. Č«aalka za valovite lasi. Negovalka za roke Se priporoča cenjenim gospem. iz mojih poreških kleti * doni, mlado i'-'S" i prestavljajo« staro botično blaženost. K^niad stane kartonom iu navodi-jm vred K 1.50. komadi K 4-*— 1 n 5 20 komad. „ 7.50 j ' fT 9 komad. K 10 80 - 12 „ , 13.50 26 50 povzetju 20 1 angel-božićno rSeno vele-posebno ltu o ponikljano, s »ukaninii stebriči za zvonce in tremi prekrasno iarečimi srebrnimi lamcttastiiui Teian v sodih od 56 litrov ... po 34 stot. liter „ v steklenicah za dom . . , :5»> „ „ n v lokalu........ 40 „ „ Eeli burgundec v sedih o6 litrov „ „ „ „ „ v stekl. in v lokalu „ 4S „ fJ Za večje množine, cene po dogovoru tolik(f na Opčinah, kolikor direktno ? Poreču. Udani G. STANICH posestnik. fi. JVKUovaiz mehanična deialnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška dela kakor tudi nikeiovanja. El . *.ut __________ _________ - -.V. ' ' '. r- «>*»ini, ki potem, ko so — "" ——-—priigue sveče, prekra-»bistvajo. — K..mad s kanonom in navodilom vred K S 3 komadi K 5.50 9 komadov K 15.50 4 u " ^ " 7 25 12 " - 20-25 « komad. n 10.50 24 39.50 Po postnem [..rzetju so stotink več. K lor naroči ref nego 1 komad poriomenjene^a zr.mila Jobi 10 izbranih, umetuo izdelanih razgloduic, u od te ui božične iu im.rolet ne, katere se prodajajo povsodi po 10 do 12 stot. lsomad. DOVOLJUJE SE MEN'JAVA. Ako blago ne ugaj*. vrne se denar, tedaj nikab rizik«! Naročila je naslovljati na : C. In kr. dvornega zalagatelja Jana Konrad u Mostu št. 1898, češko ZanMvajte moj najnovejši cenik s 3000 »likami, ki »e Vam poilje i. rez planuo iu poituine prosto. Odprlo se je novo velike skladišče POHIŠTVA = in t&petarij ■ PAOLO GASTVVIRTH v ulici Stadion št. 6 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderna risbe ter popolnih oprav za stanovanja. — Zadnje novosti te stroke. zamore si Tsafcflo ogledati, u fia Hi Pil primoran tupiti. Ne pozabite na Mirodilnico Tomaža Zadnika prej Škrinjerjeva v ulici Fsrneto Stv. 33 ^^ se d »bi vsakovrstne barve, petrolej, čoplčov In Tinina Salus parfunierij itd. Velika zaiog:u ANTON SKERL mehanik, z&prlaeždni isvedoneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. N Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pccli' Napeljava ln zaloga električnih zvončkov, luči in prodaja gramofonov, zonofonov, in fonografov. Zaloga priprav « točiti p'.vc Laotna delavnica za popravljanje Siv. »troje*, kole-, uiotokol«* 1t H Gorica (Prvačina— Ajdovščina) .feoeuiot, B-Ijak i Direktni voz I. in II. raz.) C. vec, Dunaj j ž. (Dirk. voz I. in II. raz i Unec, Praga (Direktni voz I., II in III. r:izre<': Draždane, Berolin. \f>5 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zen^feste—Bolean— Gries—Inomost — Monakovo— Celovec—Solnotrravl—Dunaj i > Ini kol.) ' G Gorica fPrva^ina— Ajdovščina* Je-r-...ce — ~~" Trbiž—lij ubijana—Celovec. 3.50 0 Gorica—Joacnice —Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeate—Bolcan—Gries—Iuorao«; -kuvo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) 5.00 3 Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak. Celovec, - Linec, Praga idirk. voz I in II. raz;. Dunaj—Monakovo—Draždane—Berolin. 7.25 0 Gorica t in medpostaje). I.Uvi 0 Gorica—Jeaenice (čez Podružnico v L -ljn-: ~ (Dirk. voz L in IT. raz.) Inomost—Monakovo. Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme Inseratni oddolak" v ulici Giorgio Galatti št. 18 (Narodni dom) polunadstropjo. levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. popoludne. Po noči se vsprejema v „Tiskarni Edinost". Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih : 2.40 0 Gorica (iu medp istuje). Prihod v Trst. Pula—(Rovinj)—Trst. it.47 0 iz Pule (direktni voz L in II. razr.) L-vi-: i: —Herpeije (Jesenic in Gorice), i +0 0 iz Pule (k. g.) Duuaja—Ljubljane, Di iu - - Herpelj in medpostaj. .*.(Kj 0 iz Pule (k. g.) (Rovinja) iz Dunaja—Ljub- ljane—Divaće—Herpelj in medposta 0.25 B iz Pule, (osebni vlak) (Rovinja) z zvezon - brzovlak iz Dunaja—Ljubljane j. /. Diva t — Hei pelj. __ Zaba\na vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.28 0 iz Herpelj in medpoataj. Porcć—Buje—Trst. S.08 0 iz Bij, Kopra fn aiedpoaiaj. 2.40 M iz Poreča, liuj, Kopra in medposiaj h.45 M iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj Manakovo—Praga—Ceiovec — Jesenice— Gorica - Trst 5.45 0 iz Dunaja — Solnograda — Celovca—M ua-kova {direk voz I. in II. razr.) In u> -ta, Bolcana, Beljakii (k. g.), Ljubljane, Jesenic — Gorice. 7 35 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpo^raj. 8.00 0 iz Dunaju—Ljubljane—Divače—Herpeh. U 20 B iz Beroliua-DraŽdan—Prage—Linca— D iua ja—Celovca— Beljaka — Jesenic—Gorice (in A j dovŽčine). 2.05 0 iz Celovca — Trbiža — Ljubljane — G jrict-(Ajdovščine Berlina — Draždau — Prag-- — Dunaja. 5.45 0 iz Celovca—Monakova—Inouiosta—3< am —Grieaa—Beljaka — L; ubijane —Jesenic — Gorice. 8.00 B iz Berolina, Draždan, Prage, (direkt1. i v ' I., II. in III. iazr.) Li -.ca, Dunaja j. ž. -lirkt. voz I. in II. ra^r.) Celovca, ln-uu»>ia. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. AjdovViu« 10 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljubljane. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 9.12 0 iz Gorice in mej postaj. Proga Tržič—Červinjan. Smer Tržič—Červinjan. 5 45 iz Trsta j. ž. (B St 70I)V iz Gorice j. /. - 47 iz Tržiča 6.4K, prihod v Červinjan 7.13, v Be netke 9.45 s zvezo na Padovo, Verono, Milan Bolonjo, Florenco, Rim (spalni vozovi Dunaj j. ž. —Benetke). 9.00 iz Trsta j. ž. ( > št. 711), iz Gorice j. ž 9.23, iz Tržiča 10.45, v Gervinjan 11.30. 12.15 iz Trsta j. ž. (O 713). iz Tržiča 1.33. pri-hod v Červinjan 2.05, v Benetke 5 20, - zve/ za Padovo. Verono in Milan. 6.50 iz Trsta j. ž. (B 703), iz Gorice j. ž. 5 33 iz Tržiča 7.47, prihod v Oervinjau 8 <3 p.i-hod v Benetke 10.35, s zvezo na Padovo, Verono, Milan, Bolonjo. Florenco Rim. 9.1» iz Trsta j. ž. (O št. 717), ,iz Gor ce j ž- 913 iz Tržiča 10 10, prihol v Červinjan 10 45 m^ Cantina famigliare istriana Fratelli Rauber ^r""«3'* •«dsd:t,če ustrojenih kož, kože za čevljarje in šed- . .aije. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje* Izv.-buje naročbe za vse kraje v pokrajini. iS , TRST - ulica Farneto st. (•rodaja svoja vina. z brezplačno postrežbo na dom, po sled-Čih cenah : Črno istrsko prve vrste po . . K — 60 I Pristni viski Opolo . . po . .K —-72 Belo „ „ n . . „ — 72 I Črno dalmatinsko...... — 68 \ ihu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkan. V-a ^ori naznačena vina kemično so anaiizovana. Goptilničarjem in krčmarjem cene po dogovoru. X. CINICH 61 8Ia?ID3. Smer Červinjan—Tržič. 5.35 iz Červinjana (O Stev. 712). prihod v Ližič 6.25, v Trst j. ž. 7.42. v Gorico j. ž. tAo. 6 20 iz Benetk (B §t. 702), iz Červinjana 9.24, i/. Tržiča 9.49, prihod v Trst 10..«, v Gorico j. ž. 11.10. s zvezo iz Kima, Florence, B ! »nje Milana, Verone, Padove. 1243 iz Červinjana (O 5t. 714», iz Tržiča M4, prihod v Trst j t 2 16, v Gorico j. /.. i 56 2 25 iz Benetk (O It. 718), iz Červinjana 5 6, iz Tržiča 5.37, prihod v Trat j. ž. 710, v (iorico j. ž. 6.21, a zvezo iz Florence. Bolonje. Milana Verone, Padove, (spalni voz Benetke—Dunaj j- i )- 6 50 iz Benetk (B st /04), iz Červinjana 9.22. prihod v Tržič 9 47, v Trst j. ž. 10.50, v Gorico j ž. 10.47, s zvezo iz Rima, Fiorence, B m je Milaia, Padove. Direktni vozovi I., II. in III. razreda e<» pri vlakih Uev. 701, 702, 703, 704, 7i3, 71-. r.ie 1 Trstom j. ž. —Benetkami in nazaj. P.ši. Podčrtane »tevilke značijo popolu-i.-.v — 0 osebe i vlak. — B brzi vlak. — M me;a:;tL- i Oglase treba naslovljati na Inseratni oddelek „Edinosti" i