Maribor, sobota 27. junija 1931
**iaia razun nedeije .n praznikov vsak dan ob 16. ur
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
preianan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljsn na dom pa 12 Din
Lete
»»H«
Račun pri pošinam ček. zav v Ljubljani št. 11.409
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oslasni oddelek »Jutra" v Uubliani Prešernova ulica St. 4
Pozdravljeni,
čuvarji meje
Jutri se bodo začeli zgrinjati v naše ®*sto odposlanci z naše meje tam gori ^ Crne in Dravograda pa do Šentilja in ^a<Jgone, od Cankove, iz Šalovec pa iz p ostale Slovenske krajine tja do Dol. p^ave: v rdečih srajcah — za Avstrijo ^oJucijonarnih odeiih— bodo prihiteli nas, zvesti odkazu, ki stoji zapisan traku častiti|jivega prapora Sok. dru-f^a Maribor-matica: Brani mejo! Pri-bodo točno po 17 letih, odkar je ta trak kipela na prapor njegova kumica na I. zletu Mariborske Sokolske župe v Rušah — v malem Beogradu, ki je nato napolnil graške ječe... Tudi župni starosta, dr. Franjo Rosina, je sledil Rušan-cem in odnesel iz temnice kali, ki so mu potem razjedle telo. Enako bi bil prapor zapadel grabežljivim rokam biriškim; toda sokolska srca so bila prevroča, da bi «lla dovolila tako oskrunitev. Prapor je zginil... a zopet s slavo ožarjen zaležal, ko se je bil svet razklal na dvoje, *&iagoslavno in veličastno 15. decembra ^18. leta — tokrat po mariborskih uli-Ideja, ki jo prapor simbolizira, je bi-jfctnagala!
. ‘1 ta prapor je vodil naše obmejno So-5%vo odtlej po vseh domačih župnih in %oslovanskih saveznih zletih; bil pa je udi na vseslovenskih zletih v češkoslovaški republiki in na Poljskem. Pod njim loiG akal° obmejno Sokolstvo v maju i A u8 ll- zletu Sok. župe mariborske po oakovcu komaj nekaj mesecev poni. Ko je za večno izginil z naših tal Csaktornya. 2 njim je bilo na III. žup-em zletu v Ptuju še istega leta 1919., na V. zletu v Oustanju, na V. zletu v Sre-OiŠcu, na VI. v' Mariboru, na VII. v Va-azdinu, na VIIL v Murski Soboti in na IX. zopet v Mariboru.
Tudi pojutrišnjem bo prapor zopet za-g.apolal po mariborskih ulicah, ko ob-jjaja Mariborska Sokolska župa svoj ju-'le.ni — svoj X. župni zlet. A odslej mu bo treba več predstavljati dvojega društva Maribor-matica. čigar last je, ter obenem župe, ker bo slednjo nalogo Prevzel mlajši tovariš — prapor, ki S® razvije vrhovni predstavnik civilne plasti v naši banovini, star in preizkusen sokolski borec, ban dr. Drago Maru-Čigar neustrašeni sokolski koraki so j*eŠtetokrat odmevali po solnčni Gorici ? našem Primorju. Iskreno dobrodošel, dobri znanec in prijatelj Maribora, to-r^t kot Sokol v naši sredi!
. A. tudi prapor, ki bo odslej predstavljal e*, ob zletih in poletih vodil Mariborsko .dolsko župo* ni popolnoma nepopisano s ®tno. I on ima spoštljivo tradicijo za eo°j: vedno je predstavljal brezkompro v^en jugosjovenskl nfrcijonalizem. In v
Moratorij že 1. julija
UGODEN POTEK POGAJANJ V PARIZU. — HOOVER OPTIMIST.
RUMUNSKA REZERVA.
PARIZ, 27. junija. Pozornost francoske politične javnosti je posvečena pogajanjem za dovolitev odgoditve plačevanja nemških reparacij. Potek včerajšnje seje francoske zbornice, na kateri je bila razprava o 11 interpelacijah glede Hoovrove akcije, je pokazal, da bo skušala Francija doprinesti vse za gospodarsko in finančno sanacijo Nemčije.
V zvezi s tem razpoloženjem vodilnih francoskih političnih krogov je sedaj že gotovo, da bo obiskal ameriški državni tajnik Stimson Pariz, kjer se bo sestal s francoskimi finančniki in politiki. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo težko najti kompromisa med ameriškim predlogom in francoskim stališčem, da se dovoli Nemčiji samo odlog plačil nezaščitenih anuitet. Za finančno pomoč Nemčiji pa bodo nudile ameriške, angleške in francoske banke Nemčiji 100 milijonov dolarjev posojila, s katerim bo plačala za mesec junij zapadle obveznosti. Po tem prvem posojilu pa bi bilo razpisano
večstomilijonsko dolarsko posojilo, s katerim bi Nemčija temeljito sanirala svoje gospodarstvo.
WASH1NGT0N, 27. junija Pogajanja med Parizom in \VasIiingtonom, ki naj zbližajo stališča Francije in Amerike v vprašanju moratorija, potekajo po izjavah na merodajnih mestih tako ugodno, da je računati s popolnim sporazumom. Predsednik Hoover ni opustil nade na uspeli svoje akcije, nasprotno je prepričan, da bo moratorij stopi! že 1. julija v veljavo.
BUKAREŠTA, 27. junija. Finančni minister Argetoianu je na zadevno interpelacijo v zbornici izjavil, da Romunija ne more sprejeti predloga pred sednika Hooverja brez rezerve, ker je navezana na dohodke iz nemških reparacij. Na račun reparacij je že naro-čil£ v Nemčiji raznega blaga za krog 240 milijonov mark. Treba je misliti na to, da Rumuniji fz uresničenja Hoover jeva predloga ne.narasejo nova bremena.
Uolitue u španski parlament
MADRID, 27. junija. Za jutrišnje par lamentarne volitve, prve izza 1. 1923., vrše vse stranke mrzlične priprave. Vlada je prepričana, da je republikanska ideja že tako prodrla v narod, da se bo po veliki večini izrekel za republiko in proti monarhistično-katoliške-mu Dokretu.
mednarodna izuozna banka
ŽENEVA, 27. junija. Bivši belgijski finančni minister Franquin je predložil .gospodarskemu odseku evropske študijske konfisije ustanovitev; mednafo-dne izvozne banke s kapitalom 100 milijonov dolarjev. Novi denarni zavod naj bi v zvezi z reparacijsko banko pospeševal meddržavno blagovno izmenjavo.
ZLATA ZALOGA FRANCOSKE BANKE
PARIZ, 27. junija. Tedensko poročilo Francoske narodne banke izkazuje nov večstomflijonski porast zalog zlata v banki, ki je doseglo sedaj rekordno število 56.5 milijard zlatih frankov.
SILNE POPLAVE V ŠVICI.
BERN, 27. junija. Zaradi velikih neviht, ki so divjale nad raznimi predeli Švice, so narastle reke ter prestopile bregove. Tako je poplavljenih veSji del
polj v Eigenthalu in Emmenthalu, kjer leži voda že tri tedne. Škoda je zelo. velika, ker je voda nanesla iz planin mnogo kamenja in peska. Na mnogih krajih so pretrgane tudi cestne in železniške zveze.
Najstarejši dalmatinski Sokol v Mariboru,
je brezdvomno gospod Jakov Kapita-novič, iastnik restavracij ,Vinski hram’ in .Šibenik’ v Vetrinjski ulici, ki je glasom izkaznice Sokolskega Saveza že 32 let član Sokola v Šibeniku. Imenovani je tudi ustanovitelj šibeniške sokolske družine, katera ga je imenovala z ozirom na njegove zasluge za častnega podstarosto Sokola v Šibeniku.
Avtobusne vožnje na Reko za Pohorje.
Za jutri 28. t. m. in na praznik 29. t. m. odhaja prvi avtobus ob 5.30.uri iz glavnega kolodvora oziroma ob 5.45 iz Glavnega trga. Povratek iz Reke ob 7. uri. Popoldanska vožnja za ta dva dneva se vrši tako, da odhaja avtobus iz Maribora, z glav. kolodvora ob 15.45. in iz Glav nega trga ob 16. uri. Odhod iz Reke ob 19.30. Vozna cena Din 10. Navedene vožnje se vrše samo za poskušnjo ih ako se bo izkazala frekvenca za povoljno, se bo uvedla na tej progi stalna zveza. Morebitne želje glede spremembe voznega reda naj se javijo pismeno ali telefonično vodstvu avtobusnega prometa.
kakih rokah bi bil bolj shranjen nego v sokolskih, kje bi našel več garancije, da bo tudi odslej predstavljal brezkompromisni.iugoslovenski nacijonalizem, nego med Sokoli?
Ko vam, bratje Sokoli — stražarji z
meje, k vašima praznikoma najiskreneje čestitamo, želimo, da bdite t nadalje pa-zno nad njo, ter vam kličemo kot misel-nostni predstavniki Sokolstvu naklonjenega prebivalstva mariborskega v pri-srC^n pozdrav vaš sokolski »Zdravo!«
Na državni prvi dekliški meščanski šoli v Miklošičevi ulici
se bo vršilo vpisovanje v vse razrede v pondeljek in torek, dne 29. in 30. t. m. od 8. do 12. Do sprejema v 1. razred imajo pravico vse učenke, ki so dovršile z dobrim uspehom 4. razred osnovne šole, Za vpis sta potrebni zadnje šol. izpričevalo in krstni list. Revne učenke dobijo v šoli učne knjige in obed brezplačno. Zaradi ureditve razredov, prosim vljudno roditelje, da vpišejo svoje hčerke v zgoraj omenjenih dveh dnevih. Ravnateljstvo.
Sprejem v poštno službo.
Ministrstvo za promet, uprava pošte, telegrafa in telefona, je razpisalo natečaj za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravne, 4 uradniških pripravnikov z diplomo elektrotehnične fakultete, ter 100 uradniških pripravnikov s popolno srednješolsko izobrazbo. Ženskih prosilcev bo sprejetih za vso državo samo 10. Natančni pogoji natečaja so razvidni pri vsaki pošti.
Diplomski izpit
na MuziČki akademiji v Zagrebu (operni oddelek) je napravila z odličnim uspehom dne 25. t. m. gdč. Erika Druzovič. Angažirana je na ondotni operi. Mlada umetnica je hčerka znanega našega in uglednega someščana ter glasbenika g. prof. Druzoviča in je že z uspehom nastopala v zagrebški operi. Naše iskrena čestitke!
Koncert vojaške godbe v parku.
Jutri v nedeljo 28. tm. od 11. do 12. koncertira v mestnem vrtu godba 45. pešpolka s sledečim sporedom: 1. Švare: »Za slobodu i domovinu«, koračnica; 2. Gounod: fantazija iz opere: Romeo in Julija; 3. Linke: avertira k operi: »Lisi-strata«; 4. Granada: potpuri španskih, narodnih motivov; 5. Dvofak: »Slovanski ples broj 8«; 6. Štole: »80-letnica predsednika Masaryka(<, koračnica.
Važno za davkoplačevalce.
Davčna uprava v Mariboru razglaša: V smislu čl. 148 zakona o neposrednih davkih se daje na znanje, da dospe dne 1. julija 1931 v plačilo III. četrtletni obrok za zgradarino, pridobnino, rentnino in družbeni davek ter se mora plačati najkasneje do 15. avgusta 1931. Tega dne tudi dospe v plačilo in se mora plačati polovica celoletne zemljarine. Davkoplačevalci se opozarjajo, da naj ne zaostajajo s plačilom davkov, sicer bodo morali plačati od celega zaostalega zneska zamudne obresti in stroške prisilne izterjave, ki se mora brezobzirno uvesti proti vsem zamudnikom.
Afera na magistratu.
K včerajšnji beležki pod tem naslovom pripominjamo, da je v preiskavi radi a-fere uradnik mestnega knjigovodstva C. P.
Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Joselo* ve« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tro-pičnih dežel slave »Franz Joselovo« grenčico kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, kf nastopajo v zvezi z mrzlico.
Ali irni
Saler, (juž. Afrika)
Mednarodne rokoborbe
Kdo bo zmagali.	Kdo	bo	zmagali
danes, 27. lunlla 1931
Ali beli
Bell č, (Bolgarija)
poštnina plačana v gotov;nT
MariDorsiU
Cena 1 Din
Fotografija in umetnost
K razstavi mariborskih fotografskih amaterjev, ki se otvaria jutri.
Če bi umetnost bila samo producirale lepega, slike, kipa, pesmi, potem bi fotografija, kot jo pojmuje današnji ljubitelj fotografiranja, bila tudi umetnost. Umetnikov izdelek pa ni treba, da je »lep«, lahko je tudi zelo »grd«, mora pa kriti v sebi misel in dušo, ki je sliko ustvarila, ker umetnik je drugi stvarnik, v. je predmet prevrednočil, prestvaril in preobličil v svoji duševnosti in takega ga nam poda. Fotografija pa je tehniški izdelek, kopija resničnosti in vsa njena »duševnost« je v motivu, to je, v predmetu ali predmetni skupini, ki jo je ho-lel amater izrezati iz narave, in nikdar v njeni izdelavi, ki je mehanska in tehniška, ne stvarilna. Ker tiči v amaterju često umetnik, mu je priskočila zopet na pomoč tehnika z najrazličnejšimi sredstvi, ki naj v fotografiji imitirajo sliko ali risbo, platno, oglje itd., on sam je začel »korigirati« posnetek, risati, dodajati in brisati poteze, a vse to služi le zunanji strani fotografije, njeni lepoti. Fotograf je lahko sam umetnik, a njegova korigirana kopija ne nadomesti nikdar umetniške slike, ampak je k večjemu u-metniško-obrtni izdelek.
Ljubiteljem fotografije je seveda mnogo ležeče na tem, da se fotografiranje primeri umetnosti in zanj so že iznašli nemogoči naziv: umetniška fotografija. To pa je vse nepotrebno: fotografija je fotografija in nič več; razlika med eno in drugo je v lepoti in v posrečenosti.
Fotografija pa je danes mogočen faktor in ima odprto pot na stežaj v bodočnost, kjer so gotovo marsikaj izpodrinila, n. pr. sliko, bolje:	reprodukcijo
dike. Fotografija bo postala izživijavanje naše bodoče umetniško čuteče mladine, upoštevati jo bo moral vsak inteligenten človek in marsikomu bo nadomestila sliko v stanovanju. Dobra fotografija je seveda več vredna od slabo reproducirane ali še slabe slike!
Da sili fotografija po poti umetnosti, vidimo že iz njenih panog, ker se je lotila razep pokrajine in starih skupin »za spomin« tihožitja, portreta, akta, itd. Mnogo tega pa pri naših amaterjih pogrešamo. Razen par ljudi v pokrajini in nekaj živali, so posnetki preveč mrtvi. Človeški obraz, gesta, telo, otroci, moderna tehnika, delavec in stroj, življenje mesta, vasi, vse to manjka. Pa saj smo šele v začetku, vse še pride. Kogar zanima naša umetniška mladina, ta je nestrpno pričakoval današnje razstave. Vzemimo, kar nam razstavijo mladi amaterji kot je mišljeno in mišljeno je: »Mi smo na svoj način umetniki!« Tako ocenimo tudi njih lepo delo, ki je od njih zahtevalo velik kos idealizma. Razstava bo marsikoga poučila, česar je vsega zmožna fotografija in bo ne samo enega spravila na to pot, češ, poizkusi! Lasten izdelek v dovršeni izdelavi bo naredil več veselja od marsikatere druge slike!
Ker se slika umetnikova ne šteje vedno kot umetniško delo, ampak pogosteje olepša stanovanje ali je kupljena, da nečesa ali nekoga spominja ali da vzbudi v nas veselo ali pobožno ali katero drugo razpoloženje, bo v tem oziru lepa fotografija, v lepem tonu in fini izdelavi, marsikje izpodrinila tiskano sliko. Umetniška slika nas dvigne iz vsakdanjosti, naj nas že zadivi ali pretrese, razveseli ali razžalosti, vedno ustvari v nas neko nad-normalno razpoloženje, zbudi nas in podraži. Vsaka slika pa vsakega tako ne more »zgrabiti« in zopet je tu fotografija s svojo preprostostjo in naivnostjo, ki bo mogoče kmalu nadomestila sliko lažjega predmeta. Našim amaterjem fotografije pa lahko rečemo: Podaj nam predmet v določeni legi ali gibu, in ga ujemi z njegovo duševno auro na ploščo tako, da nam bo rekel nekaj, ko poj-demo imo tvoje »slike«, da bo resničnost košček sanj — in ti si umetnik!
Mariborski	in
MeŠČani!
Mestna občina okrasi ob priliki X. sokolskega župnega zleta svoje hiše z zastavami. Vabim someščane, da store isto na svojih hišah J
Mestni načelnik dr. JUVAN.
U maribor, na čuočnevni jubilejni župni zlet!
Rana ura, zlata ura,
V Maribor na pot!
Naj bo Sokol, kmet, kmetica, Dčlavec, gospod!
Vsi stanovi, vsi prostori,
Kar je tukaj nas,
Kar je v našem Maribori,
Vse je tu za Vas!
Vse dijaštvo, vse vojaštvo,
Ves sokolski svet,
Naše slavlje sokolaško Vabi Vas na zlet!
Vsemu ndrodu na blagor,
Njemu vse na čast,
A sovragom vsem njegovim
V zgubo in propast!
V nedeljo ob 15. uri velik nastop vojaštva, ob pol 21. uri sokolska telovadna akademija na zletnem prostoru. V pon-deljek ob po! 11. uri povorka iz zleti-šča. ob pol 12. uri stik na Trgu svobode, razvitje župnega prapora po banu g. dr. Marušiču. Ob 15. url javna sokolska telovadba, potem velika narodna veselica. Vožnja po železnicah znižana za polovico za vse udeležence, tudi za ne-sokole, ako se zglasč pri kolodvorskih blagajnah v skupinah po 10 In 10 oseb. Zdravo!
Prememba posesti.
Hišo Karla Scherbauma in sinov na Aleksandrovi cesti 73 je kupila tvrdka Prvi celjski mestni mlin (inž, Rakusch & Co., za 1,064.620 Din
Kongres jugoslovanskega profesorskega društva
se vrši 6., 7. in 8. julija v Mariboru. Prijavljenih je že okoli 250 udeležencev. Pričakovati je, da jih bo končno okoli 400. Da dobe vsi primerno prenočišče, prosimo, da družine, ki bi bile voljne sprejeti na stanovanje goste brezplačno ali proti odškodnini onoro-čijo to pismeno na naslov: Jugosl. prof. društvo, Maribor, klasična gimnazija.
Češkoslovaški dijaki v Jugoslavijo.
V izvrševanju kulturne konvencije med Čehoslovaško republiko in Jugoslavijo bosta poslali letos obe državi po 11 srednješolskih dijakov štipendistov iz višjih razredov na 4tedensko študijsko bivanje in potovanje v drugo državo. Dijaki se morajo predvsem na učiti jezika, spoznati narod, kraj in obi čaje, JČ Lige v posameznih krajih morajo zato skrbeti, da dobijo dijaki stanovanje pri rodbini, kjer bi lahko go vorili v domačem jeziku in se tudi si cer informirali o razmerah naroda. Za večje kraje sta določena po dva di zaka, za Maribor eden in sicer Vaclav Jančar, ki mora bivati v Mariboru 14 dni. Rodbina, ki bi želela imeti tega češkega dijaka na stanovanje, naj sporoči to JČ Ligi.
Studenčanl In župni zlet v Mariboru.
Zanimanje za 10. župni zlet je tudi med studenškim, Sokolu naklonjenim občinstvom veliko. Domače društvo nastopi polnoštevilno pri vseh zletnih prireditvah, močni oddelki se udeležijo Vidovdanskih tekem, za katere se je vršil neumoren, večtedenski trening. Gotovo bo uspeh nadvse časten. Deca bo pri akademiji pokazala krasne »Me tuljčke«, ki so že na zimski akademiji domačega društva vzbudili mnogo veselja. Pri javni telovadbi nastopijo domačini poleg prostih vaj tudi v simul tanih vajah na bradljah, skupno z Mariborčani. Vsekakor obeta biti župn zlet triumpf sokolske misli. Studenčanl v kftniih la civtto n& kodo izostali!
še o krakovskem „Echo“
Krakovski pevci so se zelo lepo izražali o krasoti Jugoslavije in o sprejemih, ki so jih bili deležni po naših mestih. Najbolj po domače, to se pravi najbolj prisrčen je pa bil sprejem v Mariboru. 'Ja postaji so jih pričakovali zastopniki vseh večjih zborov, nakar jih je sprejel pod svojo gostoljubno streho pevski zbor Glasbene Matice, ki je nosil tudi vse stroške za njihovo bivanje v Mariboru in se potrudil za kar največji gmotni uspeh koncerta. Večer s poljskimi pevci je bil silno interesanten; tiptop aranžman banketa v hotelu Orel, plamteči slovenski pozdrav, ki so jim sledili ognjeviti odgovori in odzdravi Poljakov. Kako prav je imel pesnik, ki je pred več ko 100 leti pel, da »Slovan povsod brate ’ma!« To se je videlo tudi pri tem obisku, Poljaki so se kmalu privadili naše slovenščine, Slovenci pa so tudi čisto dobro razumeli vse poljske zdravice, posebno še ono, ko so v znešenih besedah vabili Glasbeno Matico na veliko turnejo po Poljski pod njihovim okriljem.
Matica je s prisrčno zahvalo sprejela to povabilo in se mu tudi odzove, ko bedo za to dani vsi nujni predpogoji, ki jih seveda ni majhno število. Zanimiva iz turneje Poljakov je njihova izjava, da so edino v Mariboru zaslužili par tisoč dinarjev, za vse druge koncerte po Jugoslaviji pa niso dobili niti pare na roko. Slovo obeh zborov je bilo nad vse prisrčno, slišalo se je le »do svidenja, do svidenja, pa zares in kmalu« in Echo je nesel daleč na sever tanko nitko bratske ljubavi, ki bo odslej v tesno prijateljstvo vezala dva velika bratska pevska zbora, Echo in Glasbeno Matico v Mariboru. Z društvom Echo si je pevski zbor G. M. pridobil novega prijatelja v tujini, kar je gotovo največjega pomena za daljni razvoj in procvit njegove pevske umetnosti.
Plan.nsko 5lauje na Lea
Svojo petletnico hoče agilna mežiška podružnica SPD proslaviti na predvečer in na dan slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ter na ta način posebej povdariti, da v svojem delovanju ni zasledovala samo ciljev planinstva, temveč da je v isti meri budila in gojila narodno in državljansko zavest v obmejnih predelih Mežiške doline.
Kresovi bodo zažareli zvečer dne 4. julija na vrhovih Pece. Njih cilj se bo razlil preko Podjune do zadnjih slovenskih koč pod Svinško planino. Bodi — onim in nam — sij upanja in žive vere! V nedeljo dne 5. julija ob 9. uri se bodo zbrali udeležniki slavlja na planoti pred Uletovo kočo k službi božji, ki jo oskrbi Aljažev klub iz Maribora. Poseben mik bo dala naši planinski prireditvi mežiška rudniška godba, ki bo v celotni sestavi sodelovala pod vodstvom-' g. A. Skačeja
DR. BORIS KRISTIN
specialist za zobne in ustne bolezni otvorl svojo lastno ordinacijo s 1. julijem 1931 v Mariboru, Tattenbacho-va ulica štev. 18/1. nadstropje.
Ordinira od pol 9. do 12. ter od 15. do 17. ure.	1878
Panait Istratti v »Ljudski knjižnici«.
Ob priliki konflikta romunskega pisatelja Panait Istrattija iz italijanskimi obmejnimi oblastmi, ki so ga v Postojni zavrnile, je znatno naraslo zanima-nie za Istrattijeve romane. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu onozar ja, da ima več romanov tega -v-: te-lja v nemškem prevodu.
Pevci Jadranašl!
V pondeljek 29. ob 17. uri vsi na letno telovadišče sokolskega društva Maribor-matica. Ob tej priliki opozarjam na izlel na Pohorje k mariborski koči, ki se bo vršil 5. julija. Odhod zjutraj ob 4. z Glavnega trga. — Odbor.
Propagandna razstava foto-amaterjev v Mariboru.
Foto-odsek fin. šport, odseka SPD v K .iboru priredi v času od 28. trn do 5. jul. 1931 v propagandne svrhe razstavo fotografičnih slik v Park-kavarni ter bo razstava odprta dnevno od 9. do 19. ure. Razstava, pri kateri sodelujejo naši najboljši foto-amaterji, je velikega pomena za propagando tujskega prometa ter je občinstvo najuljudneie vabljeno, da si v gori navedenem času ogleda razstavo. Posamezne slike so interesentom na prodaj.
Dr. Josip Furlan
specijallst za ulesne, vratna in nosna bolezni v Mariboru, Vrazova ulica 2
oidinira od 1. julija dalje od 10.-12. in od 14-.lo,
zvečer pri kresu in umetnih ognjih ter v nedeljo pri maši. Po maši pa priredi še posebej koncert pred kočo.
S tem naznanilom vabimo na našo planinsko in narodno prireditev na Peci, pri kateri bodo sodelovala narodna društva iz Mežice, Žerjava in Črne, tudi vnanje prijatelje in goste. Udeležniki, ki prispejo na Prevalje s popoldanskim vlakom, so do zažiganja kresov lahko že na Peci. Večernim došlecem pa stavi podružnica radevolje vodnike na razpolago, ako bi jim pot ne bila znana. V ravnanje še dostavljamo, da bo koča glede prehrane zadostno oskrbljena, za prenočevanje pa bodo pripravljeni Šotori, ako jih bomo pravočasno prejeli od vojaške oblasti. (O tem bomo poročali).
Pripravljamo se na velik odziv našemu vabilu, ker želimo in hočemo, da bi bil naš planinski dan na obmejni Peci ob enem mogočna narodna manifestacija!
Legitimacije za kongres treznosti v Beogradu
se dobivajo v biljetarni Putnik v Mari .boru, vožnja po četrtinski ceni. Znižana • vožnja velja samo za člane društva.
Pred nastopom atleta Aleksiča.
Kakor smo že poročali, nastopi danes popoldne od 5. do 7. ure in zvečer od 8. do 10. ure na Trgu Svobode znani beograjski atlet Aleksič Dragoljub, ki bo s svojim nastopom gotovo osvojil srca ma riborske publike. Posebno jako moč ima v čeljustih. Z zobmi trga železne verige, s kolesom se vozi po žici, z zobmi pregrize železno žico, v zobeh drži vrv, privezano na avtomobil, ki ga s tem ustavi. Z zobmi se drži tudi vrvi, s katero visi preeto v zraku, dočim ima v rokah kroge, na katerih telovadi 90 kg težak telo-v..Jec. Vse to zmore spričo silno močnih mišic, najsi je težak le 69 kg. Ustavil je meJ drugim že tudi štiri avtomobile ter drla! na sebi 1200 kg mrtve teže. Z zobmi dvigne od tal do 600 kg.
Med produkcijami simpatičnega mladega atleta bodo nabirali nabiralci prostovoljne prispevke in je želeti, da se n. -oče občinstvo njihovim prošnjam odzove ter se tako oddolži za nenavadne prizore, ki se mu bodo nudili.
Poznavanje trga.
Gospodinja pozna kakovost hrane, <b» mi finost svile, gospod izvrstna svojstva tobak... Sleherni stremi za tem, da zadovolji svojim potrebam tako, kakor mtt pač to najbolj omogočajo njegove gospodarske razmere. Doseči to je ideal vsa-k-_ posameznika. Toda vsakdo ne utegne vedno, da bi najboljše poiskal in našel. Dober nasvet dosti velja, ker nam poleg večjih in manjših skrbi olajša, da l3hko pridemo do cilja. Higijena in nega telesa sta danes za vsakega človeka prva potreba. Glavno sredstvo za to je toaletno milo. V tem oziru najbolj odgovarja »Palmira« milo, ki je najboljše sestavljeno ter ugodno upliva tudi na najbolj občutljivo kožo. Prijeten duh tega mila o-sveža telo cele ure.
Nov zobozdravnik
S 1. julijem otvori v Tattenbachovi m 18 zobozdravnik g. dr. Boris Kristan svo jo lastno prakso. Dr. Kristan se je specializiral na zobozdravniškem instituta dunajskega vseučilišča.
Izlet.
Trgovski pevski zbor priredi izlet v Ruše v nedeljo, dne 5. julija, kjer bode nastopil s svojimi pesmicami ter drugo zabavo. Trgovstvo, kakor tudi drugi prijatelji se k temu izletu vabijo. — Rdeči burgundec, pekerska specijaliteta, In framska gr* ševina, žlahtna in vonjavna, iz Scher-baumovih goric, se toči od danes na' prej pri Senici, Plzenski dvor, Tattefl' bachova ul.
Opozarfamo
na današnji oglas Slovenskega trgovske s,a društva v Mariboru glede otvoritve enoletnega trgovskega tečaja. • Gambrlnova dvorana danes (soboto) vrtni koncert.
V Mariboru, 'dne 27. VT. I93T.
S; 2ui.ryM>saLiagaiižc«iBHM>iiii|iiiii umi—
nrapnrorsRT v ccenwlK Jtrtra
sfff« 91
Hume vesti
»Ljubljanski Zvon«, 6. Po daljšem presledku se je v šesti številki »Ljubljanskega Zvona« oglasil Tone Seliškar ter objavil uvodno »Povest treh ljudi«, pisano nekam prehitro, in štiri pesmi pod zaglavjem »Iz dnevnika komisarja za ljudsko štetje«. V njih riše socialno bedo in tiha hrepenenja k solncu. Josip Vidmar nadaljuje svoje »Beležke o Kara-mazovih«, s katerimi odkriva svoje odnose do Dostojevskega in mimo tega marsikatero zanimivo podrobnost ali sicer zabrisano subtilnost. Izhodišče so mu Pri vseh poglavjih citati iz tega velikega romana. Jože Kranjc nadaljuje in končuje zanimivo novelo »Janez s Padeža«, tatice Bevk pa razpreda dalje svoj robati »In solnce je obstalo«, o katerem mogoče spregovoriti šele ko bo zasačen. Marja Boršnikova je končala Opravo »Pater Benvenut in Prešeren«, s katero je za lepo poglavje obogatila naše Prešernoslovje. V Obzorniku reie-rira Anton Ocvirk zelo obsežno o ljubljanski uprizoritvi drame Miroslava Krleže »Gospoda Glembajevi« v režiji B. Gavelle. Književna poročila obsegajo Prana Albrechta oceno Ivana Cankarja Zbranih spisov dvanajsti zvezek, Alfonza Gspana oceno Debeljakovega prevoda Voltairejevega filozofskega romana »Kandid« ter F. S, oceno Levstikovega Prevoda romana »Ivanhoe« od Walterja Scotta. Številko zaključujejo Pregledi torkovim poročilom o dr. P. N. Sakuli-Oa knjigi »Die russische Literatur«, Budovim poročilom o Damirja Feigla knjigi »Brezen« in objavo Iz uredništva.
, »Dom In svet«, 3—4. Zelo neredno iz-letos »Dom in svet«, zato pa je za-,fes odlična njegova nova oprema. Pa Mi sicer kaže nekaj ve5 razgibanosti ^kor prejšnja leta. Dvojno številko 3 4 °tvarja »Dom in svetov« glavni mladi teolog France Vodnik z razpravo »Ob-fazi npvega rodu«, v kateri obravnava sedanji literarni položaj na Slovenskem Vobče, na to pa analizira dosedanje pi Sateljsko delo Bogomirja Magajne. Za prihodnje številke obljublja enake analize še drugih iz vrst mladega rodu. Edi Kocbek je prispeval v ritmizirani prozi pisano »Popotno pesem«, a nadarjeni tnladi Prekmurec Mihael. Kranjec zanl Riivo, iz prekmurskega življenja, zajeto oovelo »Polana«. France Koblar je ob-'avil studijo o pisatelju F. S. Finžgarju,
*i zavzema dobršen del te dvojne Štefke. Sledita dve pesmi Joža Pogačnika: »Dekleta pojo« in »Temni se«, Franca Bevka novela »Dan se je nagibal«, ^atlka Vurnika razprava »Stil v zgo ,°vini glasbe«, Frana Steleta »Karakte-f*2acija poljske umetnosti« in Silvestra Škerla referat »L’altissimo poeta?« francoskem pesniku Paulu Valeryju. slovstvu so ocene: F. S. Finžgar: Zbra-ni s? *. I. in II. (dr. J. Šilc), Slavko Sa vinsek: Deiavci (dr j gilc)i Zalaznik. Dvig uboge gmajne (dr.. J. Šilc), Tone Gaspari: Cesta (dr. J. Šilc), Felix Tim-hiermaus: Zupnj^ -lz cvetočega vinograda (Miran Jarc), Francois Mauriac: Gobavca je Poljubila (Miran Jarc), Redne Publikacije založbe Modre ptice za 1 1930 (Tine Debeljak), Rabindranat Ta gore: Dom in svet (dr. J. Šilc) in srbsko-hrvatske književnosti (Miran Jarc). Zvezek zaključujejo rubrike: Li kovna umetnost, Glasba in Zapiski.
»Modra ptica«, 7. V sedmi številki letošnje »Modre ptice« objavija na uvod nem mestu Miško Kranjec Črtico »Ko akacije cveto«; zajeta je zopet iz njegovega rodnega Prekmurja, ki stopa 2 njim Prvič intenzivno v vseslovensko slovstvo. Zdravko Ocvirk je zastopan s tre pesmami: Motto, Sredi noči in Po v’ej zakaj; Josip Vidmar piše studijo ^ni Pavlovi: Jože Kranjc fantastično, tu J1 tam preveč drastično noveleto »Cu ^ež v peklu«; Peter Pajk objavlja Za ?'$ke, v katerih govori o Ameriškem ^'tiku, o sodobni literaturi, o Ironiji ,fttnškem pripovedništvu in o Umetnosti r vesti. Sledi B. Ziherla prevod »Crni ^°lački« od Pantelejmona Romanova^ °ročilih pa sta J. G.(rahorja) poročili Franceta Bevka romanu »Človek proti Človeku« in Voltairejevem »Kandldu«. Gledališka pročila prinašajo Silve Trditve referat o prvi polovici sezone Narodnega gledališča v Mariboru in Vladimirja Bartola referat o Ljubi1 anski dra-^i- V Raznem nadaljuje Mirko Javornik K svojo drobnarijo.
Naučite se pravilno pravilnih zračnih in lolnčnih kopeli
To se pravi: namažite solnčno kopeljo z
se temeljito pred
NIVEA CREMEi Din S-. de 22*. NIVEA OLJE t Din 25*- de 35*.
NIVEACBEME NIVEA- ULJE
Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit. Oboje prepreči solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladno. NIVEA-OLJR Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem in s tem pred prehladom. Ne solnčite se nikoli z mokrim telesom in se vedno prej namažite!	XXXVI
iugesl. P. BElERSDORF a Ce. d, s. e. J.. Maribor.
Ko na Jelenski Deti sleč cveti
■ * m
Morebiti ena najlepših izmed vseh cvetlic, kar jih raste in cvete na našem 3ohorju; po svojih lesenih, krhkih ste-)elcih in debelcih že bolj sorodna nizkemu gozdnemu grmičju nego pretirano občutljivi vrtni cvetlici; brez dvoma pa najuglednejša in najplemenitejša, a žali->og tudi najredkejša pohorska cvetlica; samo kranjska Daphne Blagaičana, ki v zgodnji pomladi nežno in sramežljivo kaže svoje rumenkasto-bele dišeče cvete izpod suhega listja tam na Grmadi, v cranjskih Dolomitih, je še redkejša, lepša in plemenitejša, ako mislimo na vse posamezne gore, hribe in doline širne slovenske zemlje. Na našem Pohorju gre bujnopestri razstavi najraznovrstnej-ših cvetlic in cvetočih grmičev karmina* storudečemu, cvetočemu rijastemu sleču po pravici prvo mesto in prvo darilo.
Ako hodiš po belordeče markiranih pohorskih poteh, kolovozih, stezah, se-čah in globačah, kolikor jih vodi po glavnem gorskem hrbtu in po njegovih stranskih razrastkih, rijastega sleča prav gotovo ne boš našel, tudi če ga še tako dobro poznaš in še tako skrbno iščeš. Rijasti sleč je lep in plemenit; kar pa je na svetu lepega in plemenitega, vse to e redko, skrito, komaj najdljivo in — prav je tako — poželjivim rokam in pogledom odmaknjeno. Zato bi tudi ne bilo pravilno, ako bi se vsem pohorskim izletnikom, dobrim in plemenitim rav-iiotako kakor manj vrednim 'in manj plemenitim, razodelo in naštelo vsa dna mesta, kjer rijasti sleč, po naravi premalo zavarovan in zato vsakomu na milost in nemilost izročen, raste in cvete, ponekod v celih dolgih gredah, drugod zopet bolj posamič, v zračnih in solnčnih, nekoliko od temnozelenega, nizkega rušenja zasenčenih pohorskih vrtovih. Pravi, plemeniti popotnik, ki roma v pohorskem kraljestvu od cerkvice do cerkvice in ima srce za naravo in na pravem mestu, si bo morebiti utrgal eno vejico češuljastim cvetjem in z vedno zelenimi, spodaj rijasto-pikčastimi listi; več pa ne. Ako pa bi se v take grede in vrtove pokazala pot vsem onim, ki ne ve do, kaj je zaščita narave, posebno zaščita lepih in plemenitih, redkih gorskih cvetlic, bi njihova noga v nekaj letih vse pohodila, njihova roka pa vse potrgala in s koreninami vred izruvala, tako da b: se po onih gredah in vrtovih v kratkem času zaredile in razširile manj ali
nič vredne, neznatne, včasih celo strupene in smrdljive rastline; kajti to, kar je lepo, plemenito in redko, težko obstoji v neposrednjem boju z onim, kar je grdo, neplemenito, vsakdanje in mnogoštevilno.
Z Jelenske peči človeška roka rijaste-ga sleča ne bo izruvala nikdar; božja roka je njegovo seme tjakaj nasejala in meseca junija in tudi še julija cvete v živi rdeči barvi in v zeleni, sveži barvi svojih listov, pa se vidno zrcali v globokih in mirnih tolmunih sicer tako razposajene, nemirne in preglasne pohorske Lobnice; oko se lahko naslaja ob pogledu na ta prekrasni, cvetoči grmič; nobena roka ne seže do njega in zgubljena je noga, ki bi se le drznila poskusiti, da se preko prepadov vzpne na ono strmo peč. Zato se to mesto vsakomur lahko z mirno vestjo pove. Je še drugo nižje od Jelenske peči, a ob isti poti, ki vodi nad Rušami iz Lobnice skozi Smolnik na Beigota-Ploša in na Klopni vrh. To je idilično pokopališče na Smolniku okoli cerkvice sv. Device Marije. Tam vrho-glava, dlvjeromantična skala, tu idila miru in večnega pokoja. Na priprostih maloštevilnih grobovih brez križca in brez napisa raste in cvete v senci-štirih slovenskih lip baš sedaj junija mesca rijasti sleč, najlepše darilo rajnkim in raj-nkam, ki so ga jim mogli položiti na njihov grob sinovi in hčere; darilo, ki je večno, kakor je večna pomlad; darilo, ki se ga ne bo dotaknila nobena Človeška roka brez greha In kazni.
Kadar rijasti sleč cveti ne samo na Jelenski peči in na Smolniškem pokopa-lišku, ampak tudi na vseh onih skritih in hvalabogu večini turistov neznanih krajih, kjer ga ščiti ljubezen plemenitih pohorskih izletnikov, pa tudi božja naklonjenost, previdnost in skrb, tedaj je na Pohorju začetek poletja; zadnje snežne lise so izginile tako v temnih gozdovih kakor na solnčno jasnih planinah njegovih. Kdor hoče uživati vse blagodati prijetnega višinskega zraka in vročega višinskega solnca, mora tedaj, ko na Jelenski peči sleč cveti, napraviti, ves ali na pol razgaljen, svoj prvi Izlet od sv. Bolfenka nad Radvanjem do onega pod Veliko Kopo; pa če si med potom pri »Treh žrebljih«, na »Kamenitcu« ali kje na »Planinki« res utrga cvetočo vejico rijastega sleča, to ne bo greh; saj si jo je zaslužil.	Dr. Fr. Mišic.
orila so nežna grla naših malčkov, ki jih je vodil g. Schweiger, zagrmel je 25 čel broječi zbor, od najmanjšega do največjega instrumenta te vrste — učenci g. Comellija, nastopili so začetniki goslači posamez in v skupinah; vsak večei nam je nudil kaj pestro sliko naše nadebudne, za glasbo vnete mladine. Slišali smo klaviriste gospodičen Finžgarje-ve, Radove, Lize Serajnikove in gospoda Schvveigerja, goslači pa so bili h razredov gospoda Serajnika in ravnatelja Hladeka. Na koncu je nastopil še šolski orkester. Vsi so rešili svojo nalogo povsem dostojno in lepo ter s tem dokazali svojo marljivost, javnosti pa dokumentirali, da je šola storila svojo dolžnost v vsakem oziru in da je v dobrih rokah. Dobila bi šola še dosti večji razmah, a žal se jo baje ovira v delovanju, vsled nekaterih za njo ne povsem zdravih okolnosti. Kot posebnost naj na-glašamo, da se je to leto lotilo 25 gojen-jev pouka na violoncellu, in to na spodbudo ravnatelja, ki hoče tako iz našega godbenega sveta spraviti večno krizo v pomanjkanju čelistov.
Še nekaj nam je treba podčrtati, v ko* l*kor smo to povzeli iz razgovora z učiteljstvom šole: dočim so klaviristi imeli na razpolago prvovrsten instrument Schweighofer od tvrdke Wttrschinger v Gradcu, so naši goslači, med katerimi smo slišali precej, pa tudi zelo nadarjene, naravnost pomilovanja vredni, kei se morajo po večini ukvarjati s skrajno slabimi godali. Javnost apelira na njih stariše, naj svojim res pridnim otrokom nabavijo godi, ki so jih vredni, ker ? tem bi njim In učiteljem odvzeli mnogG nepotrebne muke, olahkotili pouk in učenje in v goje-ncih-goslačih vzbujali še večje veselje do lepe umetnosti.
naših šnl
Učni uspeti na 2. dekliški meščanski šoli v Mariboru
je ob koncu šol. leta 1930/31 sledeč: V
1. razredu je od 74 učenk izdelalo 1 z odličnim, 28 s prav dobrim, 26 z dobrim uspehom, 6 jih ima ponavljalni izpit, 11 Jih zaostane, 2 učenki sta neocenjeni. V
2. razredu je od 35 učenk izdelalo 14 s prav dobrim uspehom, 8 z dobrim uspehom, 6 jih ima ponavljalni Izpit, 5 jih zaostane, 2 učenki sta ostali neocenjeni V 3. razredu so zdelale od 43 učenk 3 z odličnim, 16 s prav dobrim, 17 z dobrim uspehom, 6 jih ima ponavljalni izpit, padla ni nobena, 1 učfcnka je ostala ne ocenjena. V 4. razredu so zdelale od 33 učenk 4 z odličnim, 9 s prav dobrim, 15 z dobrim uspehom, 5 jih ima ponavljalni Izpit, 1 je zaostala. Skupni uspeh: Od 185 učenk je izdelalo razred 141, s po navl’a!nim izpitom 23 (skupaj 89%). padlo jih je 17 (9% j. neocenjenih je
m
Na tukajšnji realni gimnaziji
je bilo v 7 razredih odnosno 21 oddelkih (med temi 4 realčne sporednlce) v pravkar minolem šolskem letu 618 dijakov in 318 dijakinj, skupno 936. Z odliko jih je izdelalo 77 (31+46), s prav dobrim uspehom 274 (160+114), z dobrim 287 (200+87); popravni izpit jih ima 209 (156, 53); Izdelalo jih ni 86 (69+17) in neocenjeni so 3 (2+1)- O uspehu mature smo že poročali.
Ob zaključku šole Blasbene matice
Glasbena Matica je priredila tekom tega meseca štiri iavne nastope svojih gojencev in gojenk, ki so jih njih stariši obiskali v prav lepem številu. Zadnji produkciji pa je prisostvoval tudi inšpektor Ministrstva prosvete, gospod Ilija Lalevič iz Beograda. Nastopi so bili razvrščeni v štiri skupine, tako da so '•'šli na vrsto eoienci vseh stopenj. Za-
Zena kot zčJraunica u starem ueku
Mišljenje, da se je žena šele v novejši dobi posvetila praktičnim poklicom, ni pravilno. Zgodovina medicine govori o ženah, ki so že v starem veku bile znamenite. Prva zdravnica, o kateri obstojajo sigurni podatki, je bila Grkinja As-pazija. Če je bila to znana ljubica Pe-riklejeva ali katera druga žena z istim imenom, se še ni moglo ugotoviti. Njene spise o zdravljenju je zbral nek grški zdravnik na bizantskem dvoru. Bila je specijalistka zlasti v kozmetiki. Artemi-zija, žena in naslednica kralja Mauzola iz Kaire, ki mu je zgradila slavni mau-zolej, je bila prav tako zdravnica, pO' sebno rada je uporabljala rastline. Nadalje Kleopatra, egiptska kraljica, metresa Cezarja in Antonija. Spisala je knjigo o kozmetiki, ki pa na žalost ni ohranjena.
Keki Anteofi iz eksijskega gradu Tlosa so dali izpričevalo o uspešni zdravniški praksi.
V okolici Rima, zlasti med Motite Ce-lia in Monte Egulinia, je bilo bivališče mnogih takozvanlh »zdravnic«. Imena nekolikih so še znana. Tu je stanovala tudi zastrupljevalka Lukusta, od katere je dobila Agripina strupenih gob, ^ katerimi je zastrupila svojega moža in strica cesarja Klavdija. Neka žena, katere ime ni zabeleženo, je bila zelo znana radi uspešnih zdravil proti padavici. Daleč naokrog je bila znana neka Fabula Libica vsled zdravljenja kostnih bolezni in Vodenike. Dvorni zdravnik cesarja Valeri-jana II. beleži neko Salvino Viktorijo kot posebno izkušeno zdravnico ženskih bolezni.
Iz tega razvidimo, da je iena v niedi-i cinskem pogledu Že v javnih latih bila enakopravna moškemu.
m$a~x
marnrdrskl V TC CFNIR Jutra
V m a r n? o r u, ane 27. VI. 193
Sokol kraljevine Jugoslavije
Naraščaju mariborskE 5okol5ke župe!
Ti mladina, Ti si naše upanje! Ti bodi nositeljica večnih Tyrševih idej, ki naj proniknejo v sleherno vas, pa zato visoko dvigni okovani buzdovan kraljeviča Marka in ga po potrebi z jeklenimi mišicami tudi krepko zavihti. Krepi si mišice, s tem si jačiš tudi duha — in zdrav duh je samo v zdravem telesu. Narod takih junakov bo srečen in zadovoljen, ker je vzgojil samega sebe v zavedne državljane. In samozavestnih mladih Jugoslovanov potrebuje naša država, takih ljudi, ki jim je svetost jugoslovanstva dogma in ki s samovzgojo dosežejo pravo pot k človečanstvu.
Mariborska Sokolska župa Te hoče v tem stremljenju posebej podpirati. Pripravljen ima zate najvišji simbol ujedin-jenja, ki Ti ga more dati, poklanja Ti prapor. Ne vsemu naraščaju. Samo naraščaju tistega društva, ki odnese po trdem boju zmago. Kot so bila plemenita tekmovanja v stari Grčiji, tako se uri in vadi tudi Ti, v vseh panogah, saj Te čaka lepo plačilo za trud in vztrajnost.
Ali si lahko predstavljate, s kakšno vzhičenostjo se bo vračala domov edini-ca, ki si bo priborila prapor? Z zlatimi črkami bo to dejstvo zapisano v društveni kroniki. Prapor bo gonilna sila, ki bo dajala pobude in vedno nove moči ma-lodušnežem in omahljivcem. Braniti čast prapora bo prva in najvzvišenejša zapoved vsem telovadcem in tudi, če se ne posreči naslednje leto obdržati trofeje, ostane že spomin na leto zmage kot bleščeč meteor v društvenem življenju. Pa bo poskusila zopet naslednja generacija in napela vse sile, da ohrani društvu nekdanji sloves: In narod bo zrl z občudovanjem na jekleno voljo mladih zmagovalcev.
Zato mladina, na tekmovanje! Pokaži, da si vredna svojih velikih prednikov-herojev, katerih junaštva opeva narodna pesem, da si vredna naslednica dobrin, ki so Ti jih oni pribavili s svojo krvjo! Spomin nanje naj Ti da tisto veliko ener gijo, ki premaga vse ovire in ki edina vodi do zmage. Naj bo Vidov dan tudi Tvoj dan!
Naj Te čuvajo božice! Mladina — idravo!
■Jauni nastop I. sauezne prečnjaške šale 5K)
Po šestih mesecih trdega in nepresta-lega duševnega in telesnega dela se iz-arana četa bodočih prednjakov Sokola kraljevine Jugoslavije poslavlja iz našer ga mesta, da prekvasi širno domovino s sokolskim duhom in sokolsko vzgojo. V, četrtek zvečer je na športnem prostoru ISSK Maribora 42 krepkih, do skrajnosti streniranih, zagorelih mož in mladeničev, ki so jih poslale prav vse župe cele dr-
žave v prednjaški tečaj, polagalo račun o svojem delu. Občinstva je bilo pri nastopu na žalost skrajno malo.
Nastop je bil za poznavalca velezani-miv. Nič vratolomnih vaj, nič po efektu hlastajočega, pač pa divna pestrost, sestavljena iz mnogobrojnih panog sestava, ki je pričala o vsestranskem in globokem delu, opravljenem v času šestmesečnega bivanja v Mariboru. V tem oziru je bila posebno poučna »telovadna ura članov« in predvajanje vseh panog lahke atletike. Novelo bile za mnoge gledalce vaje z batoni, ki bi se morale v društvih gojiti v večjem obsegu, ker so jako efektne in predstavljajo razmeroma veliko telovadno vrednost. Ugajale so simultane vaje na bradljah in konjih, kljub temu, da ni bila istočasnost v nekaterih momentih povsem dosežena. Od prostih vaj z orodjem (kiji) in brez orodja so najbolj ugajale in so bile tudi naj-točneje izvedene Mačusove »gimnastične vaje«.
Kritika nastopa bi mogla biti povsem ugodna, da se niso ponovile zopet vedno iste napake, ki kazijo skoro prav vsak telovadni nastop: I. telovadci vadijo nenehoma prav tik do nastopa v javnosti in se predstavijo občinstvu v skrajno u-trujenem stanju; II. prašanje poveljevanja pri prostih, njim sorodnih in simultanih vajah še nikakor ni ugodno rešeno; godba je bodisi mnogokrat slaba (pihala!), ali pretiha (klavir), ali je pa sploh ni in jo nadomešča vsak efekt izključujoče štetje. O teh dveh točkah naj bi tehnični odseki resno razmišljali.
Za strokovnjaka je bil nastop jako dober. Tečajnikom želimo ob povratku y svoja domovja srečen pot in uspešno sokolsko bodočnost v svojih župah. — Zdravo!	A.	S.
Šport
Finalni boji mednarodnih rokoborb
so včeraj končali s sledečimi rezultati: 1. par; Belič (Bolgarija) je v 12. minuti premagal Š o 11 e r a (Ljubljana). Izredno napeto je bilo srečanje med Manojlo-V i č e m in zamorcem Tom S a y e r j e m* Dolgih 34 minut trajajoča borba je številnemu občinstvu nudila prvovrsten šport. Simpatični Beograjčan se je izkazal kot specijalist v »dvojnih nelzonih«, desetkrat je imel Tomyja v svojih kleščah, vendar se je ta znal vedno oprostiti. Šele z rafiniranim trikom je končno zmagal Sayer. Višek dosedanjih borb je doseglo srečanje poljskega orjaka O rz so vaškega in kralja tehnike Bognarja (Madžarska). Moč je nadvladala tehniko, toda šele po težkem 47minutncm boju. Bognar je bil tokrat izvrstno razpoložen, izgledalo je že, da ne bo podlegel, toda Poljak je napel vse svoje moči in zasluženo zmagal. Občinstvo mu je po
borbi priredilo burne ovacije. Danes je program sledeč:, 1. Frank (Saksonska) :Š o 11 e r (Ljubljana), 2. O r z s o w-sky (Poljska), :Mano j lovič (Beograd), 3. senzacijonalno srečanje Belič (Bolgarija:T o m Sayer (Juž. Afrika), vse borbe do odločitve.
V nedeljo, dne 28. t. m. nastopijo sledeči pari: 1. Orzsowsky (Poljska)
: Š o t l e r (Ljubljana), 2. B o g n a r (Mad žarska) :M a n o j 1 o v i č (Beograd), 3. revanžno izzivalno srečanje za nagrado Din 1.000.—, zbranih od športnih prijateljev, Frank (Saksonska): Tom Save r (Juž. Afrika). Vse borbe do odločitve.
Spored za ponedeljek 29. t. m. 1. Tom Sayer (Juž. Afrika) :Š otl e r (Ljubljana), 2. Belič (Belgija):Manoj-1 o v i č (Beograd), 3. nova odločilna borba Bognar (Madžarska :F r a n k (Saksonska).
Nov jugoslovanski rekord v enournem teku.
V četrtek dne 25. t. m. je znani slovenski tekač Stane Šporn (SK Ilirija) pri treningu v teku na 1 uro zboljšal dosedanji jugoslovanski rekord, ki ga drži Koren (Maraton, Zagreb) 15.832.50 m na 16.590.60 m.
SK Rapid v Kapfenbergu.
S. K. Rapid gostuje jutri (nedelja) v Kapfenbergu ter bo odigral proti tamkajšnjemu F. C. Kapfenberg prijateljsko tekmo.
Tekme za državno nogometno prvenstvo
Razen reprezentančne tekme v Zagrebu se v nedeljo dne 28. t. m. vršijo še tri državne prvenstvene tekme med onimi moštvi, ki nimajo svojih igralcev v državni reprezentanci. Nastopili bodo: v Beograd SokoLSlavha (Sarajevo), v Sarajevu Sašk:Jug (Skoplje) in v Subotici Sand:Vojvodina (Novi Sad).
Evropski nogometni prvaki.
Prvenstvene tekme so v evropskih državah večinoma zaključene in so v posameznih državah naslov prvaka dosegli: v Angliji WoIhvich Arsenal; — v Belgiji Antwerp FC, v Češkoslovaški SK Sla-via, v Holandiji Ajax — Amsterdam, v Italiji Juventus — Turin, v Franciji Fran-cais de Pariš, v Finski Kamraterna — Helsinški, na Madžarskem Ujpesti FC, v Avstriji Vienna, v Nemčiji Hertha — Berlin, na Poljskem Cracowia FC, na Škotskem Glasgow Rangers, na Švedskem Gais— Stockholm, v Švici Chaux de Fonds, v Španiji AC Bilbao.
Prijateljska tekma SSK Maribor :SK Gradjanski (Zagreb)
bo v soboto 4. jul. na prostoru SSK Maribora. Na to zanimivo prireditev že danes opozarjamo.
O kaznovanju otroka In drugo
Znano je, da je deca zelo pozorna na vse. Vse, kar v življenju vidi ali sliši, se globoko vsadi v njeno dušo. Mi gremo mimo mnogih stvari, dogodkov in izrečenih besed, ne da bi nas zanimale.
Pri detetu je to popolnoma drugače. Dete ne izpusti ničesar, ne da bi o ten? razmišljalo. Vse ga zanima in če kaj sli« ši, ostane to v njegovi glavici toliko časa, dokler točno ne razmisli in ne pridi do zaključka. Dete mnogo misli in vedno misli.
Baš tisto, kar mislimo, da dete ni opazilo ali slišalo, je bilo najhitreje opaženo. Kdor pozna psiho deteta, ne bo ni* koli rekel: »Saj ne bo opazilo in slišalo!* Dete vse opazi, nič mu ne ubeži.
Zato treba vedno misliti na to, da det® poleg nas, zatopljeno v svojo igro, vkljtf temu vse opaža, ter se ne sme nikd® vpričo njega reševati zadev, ki jih n' bi smelo čuti.
Mati, ki ima prepire s služkinjo, z mo-žem ali drugimi, ne sluti, da ti prepifl silno slabo uplivajo na otrokovo dušo, če se odigravajo pred njim. Če je v hiši mnogo prepirov, se to tako vcepi v dušo deteta, da postane tudi ono prepirljivo. Trde besede, nevljudno medsebojno postopanje v prisotnosti deteta, upli-va na dete kakor strup.
Skoraj ves ženski svet se pritožni® nad obnašanjem moža napram ženi. Ni pa res, da bi bilo to obnašanje posledica časa, v katerem živimo. Vzrok leži < pomanjkanju pažnje pri njegovi vzgoji Ko otrok vidi, kako se obnaša oče napram materi, ali starejši brat proti ženskim članom rodbine, bo postal tudi o® enak proti svoji sestrici in proti drugi® ter mu bo ostalo to za vse življenje. N« tako ne upliva na otroka, kakor bal ono, kar vidi pri odraslem možu. Če vidi, da govore odrasli možje osorno, d® je njih obnašanje grobo, zlasti proti ženskam, to prav gotovo z dvojno silo u$ va na njega.
Dolžnost vsake matere je, da v takef1 slučaju opozori moške člane, naj se svojih grdih navad in lastnosti ne poslužujejo vpričo otroka. Vsaj v svoji hiši mora imeti v interesu svojega deteta toliko upliva na moške, da pred deteto® ne kažejo svojih grdih lastnosti.
V drugi vrsti je sveta naloga materi da svojega otroka že iz mladosti navaja na lepo postopanje s sestricodrugimi deklicami. Mati ima najlepšo priliko, da zlasti v svoji deci vzgoji medsebojno bratsko ljubezen in pazljivost napram drugemu.
Mala deca naj bo večna ograja, preko katere ne smejo nikdar preiti grde lastnosti odraslih. Deca bodi stalni napis, ki te opominja: Pazi, kaj govoriš, kako si obnašaš in kaj delaš!
Poljšakov santorij na Dunaju.
Kakor javljajo iz Dunaja, je primati) Rudolfove bolnice na Dunaju dvor® svetnik dr. Funke v svojem predavam11 o zdravljenju raka z mažo slovenske?3 rojaka, bivšega učitelja Al. Poljaka že napovedal ustanovitev sanatorija za Pol.šakovo metodo. Za načrte se zanimajo tudi že druge države, in čuie se, da tudi Beograd. Vendar pa bo vzoren sanatorij za izobrazbo zdravnikov P° novi metodi samo na Dunaju.
R. žemcctn
srna
143
V Lyonu pa kljub vsemu zadržanju ni mogel zadržati grobe vojaške kletvice, ki je kar presenetila rokovnjača, ko sta jo slišala iz njegovih ust.
Od Avinjona dalje se je obdal Lojola z besnim molčanjem.
Vsi njegovi načrti so se rušili.
Le on sam bi bil mogel povedati, koliko sovraštva in žolča se je nabralo tiste dni v njegovi duši.
Okoli tridesetega dne ali boljše tridesete noči — zakaj Fanfar in Kokarder sta odpirala vratca samo ponoči — je rekel Kokarder Lojoli:
»Zdaj smo v Marselju, prečastiti.«
Lojola je sklonil glavo in videl, da stoji voz v temni in samotni ulici.
»Zdaj_ sem prost — ali ne?« je zagodrnjal.
»Ne še prečastiti,« je odgovoril Fanfar s krotkim glasom.
»Podleža!« je kriknil menih. »Ne, to se ne sme zgoditi, da bi podrla moje velike načrte tako bedasta usoda! Poginita obadvai«
Še preden je dogovoril te besede, je potegnil Lojola iz svojih nedrij kratko, a močno bodalo, planil iz voza in	« svoiim orožiem Kok^rderiu strašen
Toda imel je opraviti z izkušenim Človekom.
Z bliskovito naglico je zgrabil Kokarder Lojolovo zapestje, in ga zavil z vso silo svoje roke.
Menih je padel na kolena in zatulil od bolečine.
Obenem je skočil nadenj tudi Fanfar. Oba sta prijela Lojolo in ga držala tako čvrsto, da se ni mogel vec geniti.
»Hudiča/prečastiti,« je dejal Kokarder, »vi pa res niste izbirčni! Takole se ravnate vi po božjih besedah, ki prepovedujejo svetim možem rabiti orožje!«
Lojola se je penil.
Moža sta ga bila zgrabila vsak za eno roko.
Vlekla sta ga v tesen, rovu podoben hodnik in ga potisnila na par stopnjic kvišku.
Na vrhu stopnjic je stal moški s trsko v roki in svetil temu prizoru.
»Pozdravljen mojster Džovani!« ie dejal Kokarder.
»Pozdravljeni tovariši iz Pariza!« je^ odgovoril mož. »Včeraj.sem prejel obvestilo, da se vidimo; toda nadejal sem se vas šele jutri.«
»Požurili smo se.«
Lojolo so porinili v dokaj prostorno sobo.
Kokarder mu je zvezal roke in noge.
»Tak, kaj pa vendar nameri ata z mano?« je zarjul menih v skrajnem obupu.
»To izveste takoj prečastiti!«
Obrnil se je k, možu, ki ga je imenoval mojstra Džovanija. Bil je oblečen v mornarsko obleko.
Prišteval se je nebrojnim zaupnikom Dvora Čudežev, ki je imel vsepovsod svoje tovariše, spoznavajoče se med seboj po nekakih prosto-zidarskih obredih.
Mojster Džovani je poveljeval majhni grigi (neka vrste jadrnice), ki je vozila v Smirno in druga mesta maloazijske obale.
Živel je v stalnih stikih z marseljskimi in pariškimi rokovnjači.
»Mojster Džovani,« je vprašal Kokarder, »ali s® kmalu odpravite kam?«
»Kajkap... Moja »Zvezda« dvigne mačke najkasneje v treh dneh!«
»Kaj je pa ta »Zvezda«?«
»Moja griga vendar!«
Kokarder se je obrnil k menihu:
»Zdaj slišite, prečastiti! Še šest dni potrpljenja,P* boste rešeni najine družbe, ki se ji je tako žalostno posrečilo vzbuditi vaše zadovoljstvo.«
»Ne razumem vas,« je zamrmral menih, ki ga i1 razjedala skrb.
»Pa je vendar zelo enostavno... Naš prijate') Džovani, ki ga vidite tu, je lastnik prav lepe grige.. •*
Džovani se je poklonil z veliko resnobo.
»In kaj potem...« je zarohnel menih.
»No, vraga... ta griga, »Zvezda« po imenu, saj st® slišali — odplove čez šest dni.«
Lojola je bledel kakor vosek.
Svitalo se mu je.
»In?« je zagodrnjal.
»In?... No, da, čez šest dni nama bo čast, spremiti vas na »Zvezdo«, ter vas spraviti varno v nat-glojjji kotiček njenega trebuha; nato nama ne preosta-ne nič drugega, prečastiti, kakor prositi vas, blagoslova, ki upava, da nam ga ne odrečete-i
Šivilja
išče službo prodajalke v kakorŠnikoli trgovini. Naslov pove uprava lista.
1760
Cenjenim strankam vljudno naznanjam, da preselim s 1. julijem svojo čevljarsko delavnico iz Aleksandrove c. 24 v Betnavsko c. 1. Zahvaljujem se vsem za dosedanjo na* klonienost in prosim, da mi jo ohranijo še nadalje. Z odličnim spoštovanjem Ivan Pirc.	1867
isobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, električna luč, parketna tla, takoj oddam. Vprašati v upravi pod št. 1864.	1864
2 tovorna avtomobila
Ford 1 V> tonski, Opel 2 tonski v dobrem stanju ugodno proda. Vprašati pri tvrdki Oset, Glavni trg.	1865
Stavbišča za male hiše na Teznem
prodaja po Din 5.— za m’ Podlipnik, Tezno 97 (37).	1872
Stanovanje sobo in kuhinjo
v novi hiši takoj oddam. Naslov v
, upravi.______________________________1874
Krasno kompletno spalnico radi selitve prodam za Din 5.000. Obenem oddam tudi stanovanje sobo in kuhinjo. Koroščeva ul. 22 II. 1869
Motor »Indian Scout«
kompleten, zajamčeno v najboljšem stanju, ceno na prodaj. Vprašati: Obmejni komisarijat glav. kol. 1873
Kompletna spalnica,
nova vrata 190X60 okno 160X90 in 1 železni štedilnik, po-eni naprodaj. — Betnavska c. 39. I. nadstr. 1860
fcs:----------------------------------------
Začetnik išče mlado damo za poučevanje francoskega jezika. Ponudbe na upravo lista pod »Francoske ure«.
1859
Temeljito pripravo
za ponavljalne izpite v francoščini daje
Lang, Dravska ul. 8.	 1855
Služkinjo
zmožno kuhanja in opravljanja vseh hišnih del, sprejme samostojni gospod. R. Novak, Gregorčičeva 7, Maribor.
-	   1858
Novo dvokolo (gare) prodam. Aleksandrova c. 71, branja-
. r'ia- _____________________________   1857
Kovčke za potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike, Športne pasove itd. nudi v največji izbiri in najnižji ceni. Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Maribor.	1856
Mornarske majice J*1 Din 9 naprej. Eksportna hiša »Lu-a • Maribor, Aleksandrova cesta. . 	,	1722
Sedai kupite
Creppe <le chin >
Creppe satin Creppe georgetfe Creppe mongole Creppe faille Creppe Jeanette Creppe Suede Georgette ImorJme Marchlsette Foular, hemben* li J.
v najlepših modernih barvah in desenlh najceneje pr'
L. ORNIKU, MARIBOR
Koroška cesta 9. Plačilne olajšave!
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—5!etnim lamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, JurJčeva ulica St. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Sobo in črkosiikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astorla«.	X
Ali ie veste, da pere lTriumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgledaio kot novi?
•J«
SOKLIČ
*«ndro
...♦npntlri se (prejmeta
Kopalne obleke od Din 45.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
Trgovskega učenca ali učenko
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. VVesiak. Cankarjeva ulica 2.	1748
Tapetniškega vajenca
z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. VVesiak. Cankarjeva ulica 2.________1747
Pozori
Zaradi opustitve lokala v Aelksandro-vi cesti 24 prodam po lastni ceni Še nekaj parov čevliev.	1833
BSA motorno kolo 250 cm3
v dobrem stanu ceneno na prodaj. — Nova vas, Vrecel, Rotova 8, Maribor.
1840
VINKOJp,	tdV} se vežbajo vojaki,
Jedila dai.	točl staroslavna vina —
da zadovnnVam po V°W vsaki,
zadovoljna vsaka je družina . . . _
'882
prisrčne, ijSbg	noJl.*.ostI ~
veselja, smeha in zabave Pje °z’adostl..
Pridite na Tezno k I drugi vsi posvetite mi pa2n]o!_____________
GOSTILNA PLOHL »PRI VEVERICI« — TEZNO. Vojaško veŽballSCe.
................ninmiitm
Vabilo.
Nad tremi ribniki stoji gostilna Kot lovski dom široko znana na okoli Če žeja huda te pritiska silna In gladan se želodček krči v boli.
Obrni tja se, tam dobil boš vsega,
Kar duša in telo ti Tvoje tvega.
Nedelja, dan slavnostne otvoritve.
Vas zbralo vse bo v svrho pogostitve.
Prašičke pekel bom na ražnju gibčnem In kapljice izbrane, pivo v sodu ličnem Vafn nudil bom po skrajno nizki ceni Kot ni zgodilo se v gostilni še nobeni.
tii» Za„ udeležbo prihodnjo nedeljo In za stalno naklo-st dragih gostov se priporočata	1853
DOBLJEKAR CVETKO In KATI.
STOJ IN ClTAJt
Iz uslužnosti. — tore! popolnoma brezplačno — daiemo Vam, v kolikor Vas to zanima. natančnejše inlormaci-ie čez sledeče štiri stvari: Kle lahko dobite stalno hišno zaposienle za pismeno delo. kje se lahko brezplačno naučite dobičkanosno hišno obrt. ali ako se želite bavi-tl proti odKovariaiočemu mesečnemu pavšalu s prodalo mnoeoiskanega predmeta. — Ako eventuelno želite prevzeti v srezih zastopstvo ugledne velike firme, pišite ml In priložite znamko za odgovor. Oskar Lustlg. ravna-teii. Osliek. Krežmlna ulica.
1711
Potne košare Ročne kovčeke Ležalne stole Pleteno pohištvo Vrvarske izdelke Motvoz (Spaga) Galanterijo Parfumerijo itd. nudi najugodnei?
Drago ROSINA
185t
Plačilna natakarica
z večletno prakso želi premeniti mesto s 1. ali 15. julijem. Naslov v upravi »Večernika«.	1839
Nabavijalna zadruga v Mariboru,
Rotovški trg 2, sprejme blagajničarko za svojo gostilno. Prednost irrajo iz-vežbane v delikatesi.	1832
2 boljša delavca
sprejme na hrano in stanovanje. Splavarska 6.	1826
Opremljeno sobo s posebnim vhodom
in električno razsvetljavo oddam s 1. julijem. Stritarjeva ul. 5 I. 1828
Kopalne čevlje od Din 20.— naprej. Eksportna biša »Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
Sami se prepričajte,
kako ceneno dobite aktovke, kovčke, torbice, listnice, usnjate kovčke, kovčke za potovanje, preobleke, goblin torbice, kovčke za kopanje, necesere itd. v novo otvorjeni torbarski delavnici, Kopališka ulica 2. Vsa ta dela se izdelujejo v lastni delavnici. Popravila se izvršujejo garantirano dobro, točno in po najnižji ceni. Se priporoča Karlo Josip, torbar, Maribor, Kopališka ulica 2, Scherbaumov paviljon.
1798
Nova D?vton-tehtnica
pod ceno na prodaj, cesta 76. Maribor.
Marko, Meljska 1851
Velecenjene gospo dinie, ali ie veste,
da dobite najboljše kvalitetno mleko v stojnici oskrbništva Hausampacber, pred mestnim magistratom, liter n-Din 3«—* Vse naše dolne krave so pod Stalnim zdravniškim nud-rorstvom! Po molži mleko zelo ohla-ienoi Pri kuhanju se ne kisa! 1394
Rabljene avto in moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbacho-va J. 14.	1566
Kopalne hlače od Din 9.— naprej. Eksportna hiša »Luna«, Maribor, Aleksandrova costa.
’1
Avte in motorno kolo s prikolico
v prav dobrem stanju ceneno na prodaj. Naslov y upravi »Večernika*.
1823
Mlado dekle,
ki ima rado otroke (14—16 let) se išče Piše se naj na upravo lista pod »M. L. Maribor«.	1848
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elekt. lučjo oddam. Magdalenska ul. 50.	1849
Mesnica na prodaj
pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji v predmestju Maribora. Naslov v uprav? »Večernika«.	1851
Kopalne čepice od Din 8.— naprej. Eksportna hiša v Luna«, Maribor, Aleksandrova cesta.
1719
Perilo za pranje
sprejmem na dom ali 'pa grem prat \ hišo. Strossmajerjeva ul. 3.	1863
Vinotoč SOSS toči dobro in pristno vino rizling.
1845
Glasovir na prodaj!
Dnevno od 10.—11. ure. Grajski kino.
1831
Prodam zidano družinsko hišo na Pobrežju. Takojšnja vselitev. Naslov v upravi lista.	1880
Dobro ohranjeno kolo
prodam radi selitve. Kejžerjeva til. 91.
1879
3a EHflOBflaH
ce npHnopyna
BHHOTOH
JIO)KEPT - BOJAHU MejbCKH xpa6
ITanprnca CTHrna
NOVO/TI
Otomana 32 peres _ _ _
Din 390
Tridelne afrik. madrace
Din 250
Mreže (vložki) Din 115 1861 Slovenska 24
PI/ABtfUlfC
POTREB/ČMC
ii|UQ/U£
TI/IIARHT JfLOH/UOH TUC. €>
Maribor« Vetrinjska 26
1*11
Velika prodaja se prične
1. Julija v
TRGOVSKEM DOMU
v Mariboru
Vse poletno blago se po nizki ceni razprodaja
V lepem restavracijskem vrtu
EMERŠIČ, Aleksandrova 18
danes zvečer in nedeljo dopold.
Sreike imoektorje
nameščamo proti mesečnemu pavšalu od Din 2400.— In proti proviziji. Nadalje pod-učujEtno In zaposlimo v vsa-kam srezu po eno spretno _žensko osebo, radi dališega poučevanja v strojnem pletenju kot hišno obrt. Če priložite znamko za odgovor cyam paJIiemo obširna navodila Zadruga jueosl pletafa Osi le k.	1710
vseh vrst,< ^lirho blago za mizarje naicenejše
MejovSek, Tattenbachova ul. 13
telefon 2.457
Za obilen obisk se priporoča restavrater
Zahvala,
Povodom bridke izgube naše nepozabne matere, stafe matere, sestre in tete, gospe
Marije Lorber
izrekamo vsem? ki so se nas spomnili v težkih dnčh, jnajprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa tujii č. o. frančiškanom ter vsem prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje in častno spremstvo na zadnji poti.	1862
4 > •	•	••
Maribor, 27. junija 1931.
Žalujoča rodbina HVALENC Iti sorodniki.
Koncert se vrši samo
LEŽALNE STOLE
za solnčenje,
DVOKOLESA
za deco, pleteno pohištvo, galanterijo, parfumerijo ' i. t. d. priporoča
DRAGO ROSINA
Vetrinjska ul. 26
Preselitveno naznanilo!
Trgovina damskih klobukov
Senčniki za vrtove od Din 480.— do Dfn 700— v rdz-ličnih barvah.
Ležalni stoli od Din 120.— do Din 160.—,
se nahaja od 30. junija 1931 naprej v
OBLASTVENO ODOBREN
ENOLETNI TPGOVSKI TEČAJ
Aleksandrovi cesti 26 V Vetrinjski ul. 24, restavracija
Slov. trgovskega društva v Mariboru
Sklopnl vozički za sedenje in ležanje od Din 420.— do Din 1500.—.
Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru, Zrinjskega trg št. 1/1. nadstr.
Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in neirt' ška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemSčina in slovenščina.
.	.	i
Otvoritev tečaja ie v torek, dne 9. septembra 1931.
Vpisovanje je dnevno od 10.—11 ure na Zrinjskega trgu 1/1.. soba 28-a. Pismene prijave sprejema ravnateljstvo tečaja.
se loči od danes naprej prvovrstno štajersko vino iz lastnih goric po
8 Din liter
Zaprti vozički v vseh barvah in cenah.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru
Sanatorij v Mariboru
Goipoika uL 49. Telefon 2358. Lastnik in vodja:
primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij le najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim saincera za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; toniza* torlem za elektrlziranje po poškodbah In ohlapelosti čreves: diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiga-v	nje;	žarnico »hala« za revmatična In
druga boleča vnetja: »enterocleaner«-
♦ lem za notranje črevesne kopeli pri zapeki. nanihovanlu in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba prvi razred Din 120... drugi razred 80.-. tretli razr. 60...
Največja izbira pletenega pohištva.
Lestveni vrrznvl' od Din 60.
do Din ?25.—,
Gambrinova dvorana
danes v
foboto
0 Zlatici sle pesmice prebrali —»
n a tfralš ztiodbe boste vsi priznali: Ja leta Mh	atominla.	......
kand hal zraste dobra gospodinja.
m v. ifj	gr
Da srečna do v živllenjnkot ženica, nal geslo bo H zlata ta resnicat Nad tfiilo. Zlatorog ni mila w tako le Zlatica učila,
01 zlata Zlatica — glas gre okrog* nad vse le terpentinsko mtio Zlatorogi
Začetek ob Vs 20. uri. Vstop prost. I Za obilen obisk se priporoča I* Račfi
HiHmuun xxxv
Gosposka ul. 3
Odprodati hočemo več tisoč srajc, zato
sameiedo ..	'	’	.	.
30. junija reklamna prodala
perila po senzacijonalno znižanih cenah
Morate si ogledati zalogo in primerjati cene!
Tovarniška zaloga perila ,
los. KarniŽnlk. Glavni trg 11
sW.i.   —■ ..............    —-________—---------—
Izdala Konj"*«** »Jntnu « Ljubljani; predstavnik '—^ urC(iulk; PHAN BROZOVIČ v Maribori' liska Mariboiska tiskarna d.
-* Milico-^
Bliža se sezona kumaric
Preskrbite se pravočasno z najfinejšim vinskim in spirilnim kisom* tvrdke	Xxxv
JAKOB PERHAVEC - M A R I B O R - GOSPOSKA ULICA St. 9
........— -----------    ;-    —--  L..	   ;_  ;____