PoSinir.a plalono * gotovi;;!
LETO LTX'
V LjuMjaui, v četrtek 26. novembra 1931
ŠTEV. 270
Naročnina mesečno 25 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska i/.dtija celoletno <J6 Din, za inozemstvu 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Telefoni uredništva: dnevne služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050

VENEC
Cena 1 Din
Ček. račun: Ljub«
Ijana St 10.650 in 10.549 zn inserete; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb Stv. 39.011, Praita-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2992
Z nedeljsko -prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Sovjetsko-poljska pogajanja
Ako se Franciji posreči, ohraniti sedanjo finaučuo silo, ako ne zajame tudi njo vrtinec gospodarsko krize, ki gre skozi ves svet, potem je gotovo, da bo, oprta na svojo zlato in preizkušeno diplomacijo, dobila še tako težke diplomatičnc bitke v teh gospodarsko kritičnih časih. Sami smo bili priča, kako naglo so je v času dobrega pol leta razbil protifrancoski blok v Srednji Evropi in na Balkanu, ki se je snoval pod vplivom Italije in Anglije, kako se danes Nemčija, Anglija, Italija in celo Amerika skušajo opirati na Pariz. Sovjetski primer pa nam kaže, da premaga zlato v okviru črne gospodarske bede tudi najhujše ovire, ki mu jih stavita nasproti raznoličnost političnih in gospodarskih ideologij, političnih in gospodarskih sistemov. Seveda mora prej denarju utreti pot beda. Tudi ideje so morajo, četudi samo začasno, umakniti zlatu.
Najnovejšo sovjetsko pobudo, da bi se obnovila pogajanja s Poljsko, je namreč treba spraviti v ta okvir. Ruska ponudba ima torej stvarno podlago. Za njo no stoji morda običajno boljševiško spletkarjenje proti zapadu ali proti kapitalističnim državam, temveč je resno mišljena, ker izvira iz resnično potrebe Sovjetske Rusije. Boljševiki bi radi denarja od Francije. To vprašanje je danes zanjo aktualno, vse drugo načrte proti kapitalistični Evropi, proti »enotni fronti na zapaduc, ki jo jo po njihovem mnenju skušala postaviti prav Francija, prav lahko puste ob strani. Pripravljeni so tudi podpisati vso mogoče klavzule, kakor to, da bodo opustili komunistično propagando v kapitalističnih državah, s katerimi so pogajajo, samo da izposlujejo denar, da lahko plačajo zapadle menice, <Li naročijo za petletko potrebno stroje, da ublažijo propagando za bojkot njihovega blaga, ki se je začela širiti posebno v Ameriki in Angliji v odgovor na njihov dumping.
Radi padca cen kmetijskih pridelkov in splošnega obubožanja konsumenlov ter radi propagande proti ruskemu blagu je v zadnjem času rusko zunanjo trgovino zadela huda kriza. Dotok deviz je čedalje manjši in lo prav v času, ko zapadejo visoka plačila za ruska naročila v inozemstvu iz prejšnjih let. Samo za naročila v Nemčiji zapade v najkrajšem času za pol milijarde mark ruskih menic in v Ameriki za 250 milijonov mark. Boljševiki zelo pospešujejo tujski promet, da bi dvignili lakozvani nevidni izvoz in tujci morajo v Ru-eiji kupovati v jtorgsinih« — posebnih luksuznih trgovinah za tujce — samo s tujim denarjem. Da bi dvignila izvoz, jo sovjetska vlada dala komisarju za zunanjo trgovino in komisarju za prehrano prava diktatorska pooblastila; izdan je bil ukaz, da so mora kolhozom, kolektiviziranim kmetskim posestvom, zapleniti do skrajno možnosti blago, predvsem žito, ki bi bilo pripravno za izvoz. Toda kolhozi so danes prav tako upirajo boljSeviškim biričem, kakor so se prej kulaki. Ker ne more boljševiška vlada priti do deviz z dvigom izvoza, ei skuša nabaviti v inozemstvu posojilo. V ta namen je polipala že v Nemčiji, Avstriji, Norveški in Angliji. Ko so se vsi ti poizkusi izjalovili, je vlada to poletje naročila pariškemu poslaniku Dovgalevskeinu, naj stopi v pogajanju s Francijo in ji ponudi tudi politično koncesije v zameno za denar, oziroma za kreditiranje ruskih naročil francoskim tovarnarjem. Pariška pogajanja so se zavlekla tja do septembra. Razbila so sc, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma istočasno tudi med Rusijo in Poljsko. Iz najnovejše izjave trgovinskega ministra Rollina v poslanski zbornici je tudi razvidno, da vztrajajo Francozi še vedno pri zahtevi, da sovjetska Rusija prizna dolgove carske Rusije napram Franciji. Se nedavno je sovjetska vlada poslala v Newyork g. Bogdanova, da bi izposloval kredit 150 milijonov dolarjev. Poleg tega se Pja-takov še danes pogaja v Berlinu za povišanje jamstva nemške države za ruska naročila. Pogajanja ee sumljivo zavlačujejo in no bodo i me h uspeha, ker postaja v zadnjem času tudi Nemčija nezaupljiva glede ruskega gospodarstva, a so na drugi tirani tudi denarna sredstva Državne banke izčrpana; poleg tega Francija, na katero so danes Nemci navezani radi reparaeijskega vprašanja, vedno in vedno očita nemškim bankirjem, da zalagajo Rusijo z denarjem, ki so jim ga posodile npadno države.
Najnovejša pobuda sovjetske vlade, ki je pripravljena obnoviti pogajanja s Poljsko in seveda tudi s Francijo, dokazuje, da so šli po vodi vsi poizkusi, da bi si Rusija nabavila potrebno kredite. Ni mogoče povsem izključiti, da skušajo boljševiki e to potezo vplivati na Nemčijo, da bi iz bojazni, da se Rusija ne nasloni na Poljsko in Francijo, popustila pri berlinskih pogajanjih. Iz poročila poljsko poluradne agencije je razvidno, da se Poljska in Rusija zopet pogajata od oklobra, ko je Litvinov dal pobudo za uova pogajanja. Zdaj pa jc nastal za Poljsko ugodnejši položaj, ker jo Litvinov pristal na to, da se pogaja na podlagi poljskega predloga iz 1. 1926. Poljaki so tedaj zahtevali, da mora Rusija skleniti pogodbo o nenapadanju ne samo s Poljsko, temveč tudi z Romunijo in z baltiškimi državami. Poljska naj bi bila predstavnica tega bloka. Rusija je doslej stala vedno na stališču, da se lahko pogaja s posameznimi državami, ne pa 7j bloki. Verjetno je, da so ludi Poljaki v tem pogledu nekaj popustili in da se bodo zadovoljili 3 tem, da se Rusija sporazume istočasno tudi z Romunijo, ki je vezana z vojaško pogodbo s Poljsko. Šole zdaj jo postalo jasno, zakaj so je nedavno mudil v Bukareštu Pilsudski.
Značilno je, da je Litvinov v razgovorih s poljskim poslanikom Patkom izrazil željo, naj bi bila tudi francoska vlada informirana o poteku podajanj, in nima nič proti temu, da ostane poljska
Carinska vojna med Anglijo
in Francijo
Veliko nerazpolozenje v Franciji
London, 26. nov. AA. Nove carinsko postavke so danes stopile v veljavo.
Pariz, 25. nov. V Parizu je povzročila uvedba novih carin na Angleškem veliko nevoljo proti angleški vladi. Tako na primer priobčuje jJournal des Debatsc silno polemična izvajanja proti Angliji radi carin. List ugotavlja, da je uvedba tako visokih carin prekosila vse upe tudi najbolj konservativnih Angležev. Toda Anglija naj nikar nc pozabi, da živi tudi ona, bolj kakor vsaka druga država, od svojega izvoza. Angleška vlada naj vpo-števa, da je Francija eden najboljših odjemalcev angleškega blaga. V zadnjih devetih mesecih jc Anglija izvozila blaga za 107,952.000 funtov šterlin-gov. Od tega blaga jo kupila Francija nad 20 milijonov funtov, lo se pravi, da gre i z Anglije 19% vsega izvoza v Francijo. Združene države so kupilo komaj za 13 milijonov angleškega blaga in Argentina za 12 milijonov. Francija je prodala v tem času v Aijglijo za 32 milijonov funtov šterlin-gov, to se pravi, da znaša prebitek v njen prid 12 milijonov. Toda trgovinska bilanca Združenih držav z, Anglijo je za Anglijo pasivna kar za 61 mi-
lijonov. Teh 12 milijonov Vngleii torej nikako ne morejo upravičeno očitati Francozom. Nič manj aktivna ni bilanca Nemčije. Anglija je prodala Nemčiji v teku zadnjih devetih mesecev blaga za 13 milijonov, meti tem, ko ga je kupila za 45 milijonov funtov. List zaključuje: ?Ali Angleži vsega lega ne vedo? Kaj poreče o tem poslanska zbornica? Ko gre za to, da se popravi trgovinska bilanca, bi morali Angleži povedati, proli komu je rovizija predvsem naperjena. Nekoliko več iskrenosti bi nc škodovalo.«
Nenavadno oster Ion lega lista, ki je sicer znan po svojih simpatijah napram angleškim konservativcem, odkriva silno razburjenje francoskih gospodarskih in političnih krogov radi carinske politiko MacDonaldovo vlade. Slišijo se že glasovi o represalijah, ki naj jih Francija izvede. Padanje fimta na pariški borzi se že spravlja v to zvezo. Francija naj bi nadalje dvignila v Angliji naložen denar.
Amerika se ne čuti prizadeto
: W'ashinglon, 25. nov. ž. Predsednik Hoover je i sklenil, da USA ne bo izvršila nobenih represalij
proti novi britanski tarifi, in sicer iz razloga, ker je ameriški izvoz v Veliko Britanijo prizadet komai z 1.6%.
Francija omeji izvoz iz Anglije
Pariz, 25. nov. ag. V gospodarskih krogih je zavladalo veliko ogorčenje proti novim angleškim carinam. Listi govorijo o tem. da se začne meri Anglijo in Francijo gospodarska vojna ter zahtevajo vse mogočo sankcije in reprosalije. Trgovinski minister je že sklical strokovno anketo na posvetovanje. Zaenkrat pa hočejo na merodajnih mestih postopati šo previdno ter so odklonili predlog, da bi so carina za angleško blago zvišala z« 15 do 20%. Gotovo je, da bodo množino angleškega uvoza v Francijo strogo kontingentirali. Nova angleška carina se tiče predvsem mobilij, steklenih in porcelanskih predmetov, nožev, orodja, svilenih nogavic, radijskih aparatov, pisalnih strojev, namiznih prtov, plaščev, ženskih oblek, rokavic, linoleja, parfumov, kozmetičnih in toaletnih predmetov.
Gladovni pohod v Šleziji
Krvav rezultat: 9 mrtvih, 10 ranjenih
Praga, 25. nov. tp. V poslanski zbornici se je danes popoldne razširila vest, da je došlo do hudih spopadov med brezposelnimi delavci in orožni-štvom v Nicdcrlindevriesc pri Frjdovu v Šleziji. v katerih ie bilo ubitih šest brezposelnih delavcev, M pa ranjenih. Uradno poročilo o tem pravi: Danes dopoldne so komunistični delavci v okraju Frjdov ustavili delo in pripravili gladovalni pohod v Frjdov. Okrajni glavar v Frvilovu je naročil orožnistvu v Scliatzdorfu. naj demonstrante zadržijo, da sc preprečijo večji spopadi. Orožništvo je nato delavske množice razpršilo, delavci pa so čez polja hoteli priti v Frvdov. kar je orožništvo opazilo in demonstrante prehitelo. Sedaj so se demonstranti odločili, da posknsijo priti v Frydov skozi gozdove. Orožništvo jih je zopet prehitelo pri Nieilerlinde-vvieso in jih ustavilo. Množica pa jc napadla orožništvo s kamenjem, palicami, železnimi drogovi in s soljo. Pri tem je bil ranjen orožniški poveljnik, ki se jc zgrudil in dal povelje, da orožništvo strelja. Orožništvo je oddalo salvo. .Šest oseb je bilo
mrtvili, 10 do 12 ranjenih. Kanjona sta bila tudi dva orožnika.
Vest jc v parlamentu napravila silen vtis in razburjenje. Neki nemški socialno demokratski poslanec jc protestiral proti postopanju orožništva, zahteval najstrožjo kazen in pn dn se notranji minister takoj izjavi o dogodku. Prišlo jc do hudega prerekanja med socialnimi demokrati in komunisti, ki so drug drugega dolžili, da izdajajo delavce. Ko je hotel govoriti poslanec Slrihrny, so začeli komunisti razbijati po klopeh in zahtevali, da poročata o stvari ministrski predsednik in notranji minister. Bil je tako velik hrup, da je moral predsednik prekiniti sejo.
Praga, 25. nov. tg. število smrtnih žrtev znaša lievet, ker sla dve osebi umrli med transportom v bolnišnico. Med mrtvimi jc tudi 17 letno dekle in 60 letna ženska. Stanje ranjencev je povečini iclo nevarno. Vlada je odredila, dn dogodek preišče pnrlamcntarna preiskovalna komisija.
Nemški Sašisii pripravljali držo udar
Odhvifa zaroda hitleriiancev
Berlin, 25. nov. tg. Pruska vlada je prišla na sled pripravam narodne socialistične stranke, ki so hotele izvesti državni prevrat najprej na Hessen-skem, kjer so pri volitvah 15. novembra dosegli nepričakovano velike uspehe. Eden izmed voditeljev narodnih socialistov je razkril načrte stranke policijskemu ravnatelju v Frankfurtu am Mnin. nakar so policijske oblasti izvršile hišne preiskave pri raznih voditeljih stranke, predvsem da ugn-(ovc. ali in koliko je državno vodstvo stranke narodnih socialistov pristalo na prevratne načrte. Vlada sumi. da sc je pripravljala veleizilaja. Narodni socialisti >o imeli načrt: Na Hessenskeni so
boleli izdati oklic na narod, s katerim so hoteli uvesti diktaturo napadnlnih oddelkov. Vsak upor bi sc kaznoval н smrtjo. Obenem bi zagrozili s smrtno kaznijo tudi za celo vrsto drugih dejanj, posebno proti kršitvam zasilnih odredb, ki Iti jih izdali napadalni oddelki. Preskrbo z živili so boleli urediti z uradno delitvijo živil in prepovedati vsako svobodno prodajo življenjskih potrebščin. Uvedli bi karte /a živila, ukinili privatno lastnino in obenem razglasili splošen moratorij. Z zasilnimi naredbami so hoteli uvesti splošno dolžnost dela. Židje pa bi bili oilvezani splošno dolžnosti dela, obenem pa tudi izključeni od dobivanja živil.
Briining v stiski
Socialisti grozijo radi znižanja p'.ač
Berlin, 25. nov. Hudi napovedi novih zasilnih odredb, lo je znižanja plač, preživlja vlada silno težke ure. Pričakovali je bilo. da bo napoved znižanja plač zadela predvsem na odpor socialne demokratske stranke, ki se smatra za predstavnico delavstva. Stranka namreč izgublja med delavstvom čedalje več pristašev, ki prehajajo h komunistom, češ, da socialna demokratska stran-ka preveč podpira »meščansko« vlado dr. Brii-ninga.
Danes se je sestal v Berlinu odbor Splošno strokovne delavske zveze, v kateri imajo premoč socialisti. Odbor je razpravljal o korakih, ki na,i so store, da se prepreči nameravano znižanje plač in razveljavijenje skupnih pogodb. Sklepi odbora
vlada med pogajanji stalno v sliku s Francijo. Po vsem tem jo pač jasno, da so poljsko-ruska pogajanja predvsem priprava za sporazum med Moskvo in Parizom.
Vprašanje je seveda, ali bodo pogajanja uspela. Dejstvo je, da se kažejo boljševiki čedalje bolj spravljive. Kakor rečeno, ima ta spravljivost izvor v težkem gospodarskem položaju v Rusiji; le v tem najdemo poleg tega tudi razlago za politično pomirjenje v sovjetski Rusiji in rusko strpnost v japonsko-kitajskem sporu. Zato ni mogočo izključiti možnosti vsaj delnega sporazuma mod Rusijo Poljsko kakor ludi med Rusijo in Francijo. Sporazum bi gotovo hudo zadel Nemčijo, ker bi zavaroval poljske mejo napram Rusiji iu rešil Poljsko večnega strahu, da bi io lahko napadli od dvoli strafli hkratiu
še niso znani. Včerajšnjega sestanka med vlado in socialisti so se za vlado udeležili kancler Briining, finančni minister Dietricli ~in minister dela Stegenvald; za socialistično stranko pa dr. Breit-scheid, Ililferding, Aufhauser in Hcrtz. Socialisti so zagrozili liriiniugu, da ga nc bodo več podpirali, ako izvede nameravano znižanje plač z zasilno odredbo: v resnici gre za to, da se razveljavijo skupne pogodbe in s tem ustreže industrij-ccm. Predstavniki vlade so obljubili, da bo vlada sporedno z znižanjem plač izvedla akcijo za znižanje cen življenjskih potrebščin; določila se bo nova cena kruhu in povišala podpora v naturali-jah brezposelnim.
Socialisti se г izjavami vlade niso zadevo-I Ijili. To je razvidno tudi iz pisanja njihovega gla-j sila. »Vorvviirts« piše, da se vse vrši v znamenju I viharja. Ako ne bo vlada upoštevala zahtev socialistov, naj sama prevzame odgovornost zn to, kar bo sledilo. List očiviilno Kroži s popolnim prelomom z Briiningovo vlado. Verjetno, da pride zopet do kompromisa med Briiningom in socialistično stranko. Saj ui nikakor v interesu socialistov, da izzovejo vladno krizo in s leni prihod Hitlerja.
Avstrija kupila gršhi tobak
Alcnc, 25. nov. tg. Med avstrijsko tobačno režijo iu grško narodno banko bodo danes ali jutri podpisali pogodbo, s katero bo avstrajska narodna banka otvorila kredit za klirinški promet r.\ grški tobak, ki ga bo avstrijska tobačna režija nakupila v Grčiji za I. 1032 v sknnni vrednosti 1.200.000 dolariev.
Privatna razorožitvena konferenca
Pariz, 25. nov. ž. Jutri in pojutrišnjem ee bo vršil v Parizu pod predsedstvom lorda Cecila in francoskega senatorja Honorc dc Jouvcnela mednarodni kongres za proučevanje razorožitve, na katerem sodeluje 30 delegatov pacifističnih društev in organizacij iz vseh evropskih držav. Nemčijo bo zastopal baron Raubaeben in predsednik nemške lige za Zvezo narodov Kelchhofer, Italijo senator Sialoia, Anglijo lord Cecil, Francijo po Herriot in Painlcvc. Na kongresu bodo torej zastopane sledeče države: USA., ItaUja, Bolgarija, Španija, Če5kos!ovaJka, Poljska in Grčija.
Pizzardo potuje v Ameriko
Rim, 25. nov. ž. »Gionale d' Italia« piše, da je I namestnik vatikanskega državnega tajnika Msgr. I Pizzardo, ki je pred kratkim šel na svoj redni letni dopust, odpotoval v Ameriko. V Ameriki mora izvršiti važno misijo, da pregleda vse škofije v severni Ameriki. S Pizzardom potuje tudi msgr. Spielmann. List nadalje prinaša vest, da so fašistični listi po znanem sporu med fašistično Italijo in Vatikanom težko napadali ta dva prelata ter jih imeli za največja nasprotnika in zanetilelja 1 antifašistične kainpanije, katero je vodila Katoliška akcija.
Španija išče posojilo v Franciji
Madrid, 25. nov. tg. Poslanska zbornica je sprejela načrt novega bančnega zakona, po katerem si pridržuje država va/no kontrolo nad bankami in daje finančnemu ministru na razpolago do 300 milijonov zlatih pezet v svrho podpore valute. S tem zakonom se znatno omejuje neodvisnost emisijske banke, kar se pojasnjuje s tem; da jc emisijska banka večkrat naravnost sabotirala primerne predloge za sanacijo. Cuje se, da so skoro že končana nova pogajanja s Francijo za novo posojilo.
Omejitev devizne trgovine v Staliji
Milan, 25. nov. tg. Devizna trgovina se v Italiji vedno bolj omejuje z novimi strogimi predpisi. Oficielne notacije na borzah se vršijo samo še za dolar in luni na podlagi omejenega oddaj-janja deviz po italijanski narodni banki. V prostem prometu pa se morajo tuje devize plačevati vedno znatno višje po vsakočasni pariteti z liro. Italijanska narodna banka, ki kontrolira promet z devizami, je dala bankam naročilo, naj plačajo za dolar v Italiji največ 19.40 lire, za ostale valute pa temu primerno vrednost, dočim je znašala včeraj v Newyorku pariteta za dolar 19.44.
Za nove pogodbe z Nemčijo
Berlin, 25. nov. tg. Ker prelerenčne pogodbe, sklenjene med Nemčijo in jugovzhodnimi evropskimi državami, niso stopile v veljavo radi ugovora nekaterih držav, s katerimi je Nemčija sklenila dogovore o največjih ugodnostih, je nemška vlada povabila Romunijo, Jugoslavijo in Madjarsko k novim pogajanjem. Pogajanja se bodo vršila med 4. in 14. decembrom v glavnih mestih imenovanih držav. Na nemško povabilo te države do sedaj še niso odgovorile.
Iz konzularne službe
Belgrad, 25. novembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog zunanjega ministra e soglasjem predsednika ministrskega sveta premeščeni:
Jlija Milikič, podkonzul 6. položajne skupine kraljevskega generalnega konzulata v Trstu, v zunanje ministrstvo kot tajnik 6. položajne skupine; .lakov Ljotič, tajnik 6. položajne skupine pisarne : Nj. Vel. kralja, h kraljevskemu generalnemu kon-' lulatu v Trstu kot podkonzul 6. položajne skupine.
Družina ali kaos
V odlokih in zakonikih iz let 1917 in 1918 je sovjetska vlada priznala kot edino zakonito obliko zakona civilni zakon. Proglasila je popolno pravno enakost obeh zakoncev iu odstranila vsuko pravno razliko uicmI zakonskimi iu nezakonskimi otroci. Obenem je prepovedala adoptacijo otrok, feš. da nasprotuje načelom komunizma.
Danes je v Sovjetski Rusiji v veljavi zakonska postava iz leta 1926. ki je osvobodila razmerje med nioiem in ženo zadnjih zakonitih vezi. Člena 2. iu 27. sta predvsem naperjena proti veri in velita. xla listine, ki potrjujejo sklenitev zakona po verskem obredu« in -»dogovor staršev glede verskega pripadništva otrok« — nimajo nobenega pravnega pomeua. Člen 12 uvaja tako imenovani »dejanski zakon«, ki je prost vsake Iormulnosti in temelji le ua skupnem življenju, morebitnem skupini!! gospodinjstvu (kar pa ni neobhodno potrebno), medsebojni podpori, skupni vzgoji otrok itd. V dokaz »dejanskega zakona« zadostuje izjava obeh prizadetih, dn sc smatrata za zakonca ali pa tudi le kuka pismena izjava ali proti tretjim osebam izgovorjene besedo itd. Seveda je »dejanski zakon« komajda po fem ločiti od svobodnega »ljubezenske-ga razmerja«. Kljub temu pozna sovjetsko pravo tožbo na priznanje »taktičnega zakona«. Pri tem niso redki slučaji, da dve ženi tožita taistega moža na priznanje zakona, ker pač z obema živi ali je vsaj z obema zapored živel.
Ločitev zakona jc po sovjetski postavi neomejeno dopustna iu do skrajnosti olajšana. Zakon se razdere na željo obeh zakoncev ali tudi le enega izmed obeh; v tem poslednjem slučaju so drugemu zakoncu pošlje enostavno prepis zapisnika o ločitvi. Zakoncema ali zakoncu, ki se hoče ločiti, izroči uradnik ua civilnem uradu obrazec, da ga izpolni: ime, starost, poklic: ženska mora zapisati, če hoče po ločitvi nositi zopet svoje dekliško ime in zakaj so hoče ločiti, a na to zadnje vprašanje odgovori le, če sama hoče. Izpolnjeni obrazec vrne stranka uradniku in ločitev je gotova. Vse postopanje traja največ 15 minut. Na taistem civilnem uradu opravijo na en dan po 50 porok in 25 ločitev. Le če so otroci, je nekoliko več formalnosti.
Med zakonskimi ovirami navaja sovjetski zakon tudi nezadostno starost (pod IS leti), umobolnost in bližnje sorodstvo. Te ovire pa no izključujejo »fttk-iičnegu zakona« in ker krvoskrnnstvo po sovjetskem kazeuskem zakoniku ni kaznjivo. so krvoskrunska ljubezenska razmerja v Sovjetski Rusiji zelo razširjena. kar jo na podlagi posebnih tostvarnih študij ugotovil znani iuri"! Pavel Ljitblinski. Ljitb-liuski tudi izpričuje, da se javno mnenje nad takimi slučaji ogorčnjo.	y
Kaka zanesljiva statistika o »taktičnih zakonih« v Ru-iji je seveda prav tako nemogoča kakor med živalmi v naravi. Med visokošolskim dija-štvoin je znatno število divjih zakonov in bežnih ljubezenskih razmerij brez vsake notranje vsebi-■<?, ugotavlja prof. Oršanski. To ima posebno tra-rione posledice za dekleta. Sovjetski znanstvenik tteluian je ugotovil, ilu je sovjetska mladina brez vsake spolne mnrale, da se vdaja spolnemu uihiliz-mu. ki že ogrožuje plemensko higijeno. — Kom-somolska mladina ruste v prepričanju, da je razmerje med spoloma zgolj fiziološko dogajanje brez vsake idealne vsebine. Odprava plodu jc zakonito dovoljena in mladi ljudje se zanimajo le za tehnična sredstva, s katerimi se iln preprečili nosečnost in spolne bolezni.
Ta kaos je zgrozil celo komuniste same, saj so starejši med njimi zrasli še v čisto drugem ozračju. Buharin navaja besede samega Ljenina: »Dasi nisem nikak mračen asket. se mi tako zvano spolno življenje mladine, in mnogokrat tudi odraščenih. dostikrat zdi kakor neka zyrsl navadue hotnišni-»c... Seveda jim je. znana slavna teorija, da je v komunistični družbi zadostiti spolnemu nagonu taisto, kakor spiti kozarec vode. Ta teorija o vkozareu vode« je naši mladini zmešala pamet. Ta teorija je družbi sovražna.« — Na razpravi o zakonski postavi je komunist Solc toplo priporočal obvezno registracijo zakona, ker država drugače daje potil bo za mnogoženstvo in ustvarja v zakonskem življenju kaos. Član centralnega izvršilnega odbora kmet Platov je de.ial. da se kmetsko ljudstvo trdno drži rerkvenega zakona, ker zakon kmetu ni nikaka igrača Zastopnik Georgije Kuketilošvili je ostro ugovarjal proti prevelikemu olajšanju ločitev. Na 12. zasedanju vseruskega centralnega izvršilnega odbora so kmetske žene plameneee govorile za trdne zakonske vezi. Pasinkova je dejala; »Pojm o zakonu je treba na kak način jasno opredeliti. Res je, da so postali danes razbrzdani tako moški kakor ženske. Nekateri moški imajo po 20 žena: z eno je živel en teden, z drago dva itd. in vsaka ima od njega otroka. Za vzgojo otrok ni mogoče nič dobiti od njega — kože mu ni mogoče sneti! Tako se postavijo otroci enostavno na cesto. Odtod zauemarjeni otroci. Ti otroci nimajo nikogar, ki bi jih vzgajal in tako ostajajo na cesti.« — Sibirska zastopnica Šurupova je dejala: »Kaj pa se brigajo moški? Lahko se desetkrat oženijo, če hočejo. Ženske se človeku niti še toliko ne smilijo kakor otroci. Zaradi svojih očetov rastejo kakor psički brez doma.«
Vse to nI nič pomagalo, zakonski načrt je bil sprejet z vsemi radikalnimi določbami. Samo ali-mentl za otroke omejujejo pri moškem spolno raz-brzdanost, in teh se skušajo na vse načine otresti, če ni drugače z umorom; kakor ugotavlja znani sovjetski jurist Poznišev, so umori te vrste izredno številni. Najbolj so pri vsem tem prizadpti otroci. S tragedijo sovjetske deee se je svetovna javnost obširno pečala.
Zapuščena deca je sovjetski vladi tudi zrasla čez glavo. Zato jc v zakonih leta 1920 dovolila adoptacijo. Justični komisar Kurski je tedaj tn utemelji! fuko: »Dopuščamo adoptacijo. ki jo je prejšnji zakonik prepovedoval, ker smo takrat mislili, da bo država sama v stanju vzdrževati in vzeajati osirotelo dcco. Življenje nam je pokazalo, da še nismo v položaju, da bi uresničili državno skrbstvo za vse zapuščene otroke brez izjeme.«
»Življenje« je prisililo sovjete še k nadaljnjim kompromisom v skrbstvu za deco. Tako so leta 1920 sprejeli ▼ zakon tudi določbe o individualnem varuštvu in skrbstvu za otroke (do 14. leta) in mladostnike (od 14. do 18. leta), ki je oboje načelno brezplačno lo pod državnim, nadzorstvom.
Sploh se je državna vzgoja otrok po zavodih silno slabo obnesla in vlada je začela otroke oddajati v vzgojo posameznim kmetom iu delavcem.
Pomirjevalna ahcija Zveze narodov se je izjalov
Reševanje mandžuirskega spora prevzame Washmgton
Kompromisni predlog ZN
Pariz, 25. nov. ž. Pogajanja, ki jih vodijo člani Sveta Zveze narodov in predstavniki Kitajske in Japonske, niso mogla biti zaključena, ker vladi v Tokiju in Nankinku nista odgovorili, da sprejmeta kompromisno formulo. Vprašanje odpoši-ijatve anketne komisije je v principu že rešeno, vendar pa je treba premagati še težkoče redigi-ranja resolucije, s katero bo Svet Zveze narodov opravičil z juridičnega stališča delo mednarodne anketne komisije v Mandžuriji. Trdi se, da je načrt te resolucije že izdelan in da je japonska vlada danes zjutraj obvestila Zvezo narodov, da la načrt sprejme, ter je potrebno samo še, da ga sprejme tudi Kitajska. Ta resolucija vsebuje tri važne principielne izjave:
1.	da ima mandžursko vprašanje poseben značaj in da ga je treba zaradi tega na speci jelen način reševati. Rešitev lega vprašanja je mogoča edinole med zainteresiranimi vladami, kot prvi pogoj pa je potrebno, da sta obe vladi popolno organizirani tako, da lahko prevzameta popolno odgovornost za vse, kar sprejmeta;
2.	japonska akcija v Mandžuriji ne sme v nobenem slučaju predstavljati precedens, zaradi katerega bi se v kakršnikoli obliki mogle izzvali druge države, posebno pa še evropske pri reševanju nekaterih evropskih vprašanj.
3.	Da ZN kategorično izjavi, da ne bo nikdar popustila, da pa bo odločno preprečila vsak poizkus katerekoli države, da bi okupirala teritorij kakšne druge države, ki je članica Zveze narodov.
Kakor se v dobro informiranih krogih zatrjuje, kitajska vlada za nobeno ceno noče sprejeti prve točke le resolucije, vendar pa kljub temu vlada prepričanje, da bo pod moralnim pritiskom Zveze narodov popustila ter da I »o Zveza narodov na ta način rešena iz sedanje težke situacije.
Kitajska ne sprejme pogojev
Pariz, 25. nov .Ig. Dozdaj so ostala brezuspešna vsa pogajanja, pripraviti kitajsko delegacijo do tega, da bi sprejela kompromis, po katerem naj bi se poslala preiskovalna komisija v Mandžurijo. Maline poroča, da nove instrukcije, ki so bile dane kitajski delegaciji, zahtevajo, naj Svet Zveze narodov sklene odločne ukrepe, da se onemogoči vsakršna sovražnost s strani Japonske, da Japonci v 14 dneh dokončajo umik iz Mandžurije in da nevtralni opazovalci kontrolirajo tn umik. Zastopnik Kitajske je sanjo zagotovil v razgovoru z generalom Davvesom, da bo le Instrukcije svoje vlade sporočil v čim najbolj spravljivi obliki. Pripomnil je, da mora kitajska vlada vsekakor dobiti zadoščenje. ker se sicer ne bo mogla upirati zopetnemu porastu boljševiško in nacionalistične propagande na Kitajskem. V krogih Zveze narodov vlada pesimizem, ker smatrajo te nove instrukcije za ultimat i vne. Kakor pišejo listi, ве že misli na lo, da bi se pogajanja kot brezuspešna prekinila z izjavo Sveta Zveze narodov, s katero naj se konflikt označi kol nerešljiv specialni primer zato, ker Kitajska ni organizirana država. Obenem pa se bo z izjavo oslro obsodilo vsako vojaško zasedanje tujega ozemlja, pod katerokoli pretvezo, odnosno, da se na podlagi dogovora iz 1. 1922 skliče v Washing-lon nova konferenca, na kateri bi imele polein ameriške Združene države vodilno vlogo.
Pesimistični glasovi Srancoshih listov
Pariz, 25. nov. ž. Pariška izdaja »Chicago Tribune« pravi, da je včerajšnji in današnji dan najvažnejši v zgodovini Zveze narodov. Direktive, ki jih je snoči dobil kitajski delegat dr. Sze iz Nankinga, so delovale naravnost alarmantno. Splošno se misli, da so te direktive bile sestavljene in odposlane še preje, kakor pa je novi zunanji minister Wellingion prevzel svoj resor. Če se predpostavi, da je nove instrukcije izdal novi minister, ki je znan kot pristaš mirovne politike, potem bo nastala situacija, ki jo bo težko rešiti. Istega mnenja je tudi »Matin«, ki pravi, da so izgledi na sporazum minimalni. V tem slučaju nima niti smisla, da bi se v Mandžurijo pošiljal kak odbor. >Echo de Pariš« piše, da bo danes Briand odkrito sporočil kitajskemu delegatu dr. Szeu, da če bo nova vlada ostala pri svojih pogojih v zvezi z odpravljanjem preiskovalnega odbora v Mandžuriji, bo ostala sama z Japonsko brez pomoči ZN. Za Kitajsko bi bilo bolje, če se zadovolji s takim odborom, ki ga misli sestavili in odposlati /veza Narodov. V krogih ZN se opaža velika nestrpnost in vznemirjenje. Vodijo se že razprave v tej smeri, kako bi se Zveza narodov rešila iz te neugodne situacije. Mnogi mislijo, da bi bilo najbolje, če bi se zasedanje zaključilo.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno oblačno. Nestalno. Zmerno hladno.
„Gre za spre Selen slučaj"
Pariz, 25. nov. ž. »Pietlt Parisien je mišljenja,
da bi se Zveza narodov rešila iz neugodne situacije zaradi mandžurskega spora nn tn način, da bi izjavila, da so dogodki v Mandžuriji izreden in spe-cielen slučaj in da Zveza narodov edino lahko ob-
soja vojno akcijo, posebno pn Se okupacijo po vojaštvu. -iPetit Parisien« in drugi listi poročajo, da čo Zveza narodov ue bo v stanu, da spravi niandžurski spor s površja, potem bodo najbrže Združene države sklicale novo konferenco, na kateri bodo sodelovale vse oblasti, ki so leta 1922 podpisale mandžursko pogodbo.
Nove čete
Moskva, 25. nov. tg. Iz Tokia poročajo, da so japonske čete, ki stražijo južnoinandzursko železnico, začele generalno ofenzivo proti Kitajcem pri Hajčanu. Japonci imajo na razpolago mnogo vojnih letal. Japonska vojaška misija v Harbina nič ne prikriva, da bodo Japonci zasedli Harbin in deloma tudi kitajsko železnico. Zastopnik japonske misije je izjavil vrhovnemu poveljniku belih gardistov, da nameravajo Japonci ustanoviti obmejno državo ua Daljnem vzhodu, pri čemer bodo beli gardisti igrali veliko viogo.
London, 25. nov. tg. Pri kraju Suliho v okolici Mukdena se je začela huda bitka med Kitajci in Japonci. Japonci prodirajo proti činčovu, kjer sc zbira 50.000 Kitajcev in ostanek Majeve vojske. Ćangkajšek je pazljivo zasledoval operacije zadnjih dni in se odločil, da bo nastopil sam. S prodiranjem Japoncev proti činčovu je ogrožena železnica Peking— Mukden, katera je po veliki večini zgrajena z angleškim kapitalom.
Peking, 25. nov. ž. Predsednik vlade in maršal
na bojišče
Cankajšek je imel velik govor pred nekaj tisoč dijaki, v katerem je izjavil, da je pripravljen boriti se do zadnjega moža proti Japoncem. Maršal Cankajšek bo skupno z generalom Majem vodil združeno kitajsko vojsko proti severu.
Peking, 25. nov. ž. Ves promet na progi Peking—Mukden je ustavljen in vlaki prevažajo samo še vojaštvo in hrano. Bitka zapadno od Mukdena se še nadaljuje v vsej strahoti. Dosedanji največji sovražnik generala Maja, general Cang-haitin je izjavil, da se hoče tudi on boriti proti Japoncem in da bo z vso svojo vojsko napadel Cicikar.
Tokio, 25. nov. ž. Vlada je zapovedala svojemu delegatu pri Zvezi narodov ter poslaniku v Parizu, da opozori francosko vlado na okolnost, da Kitajska vlada zbira številno vojaštvo vzdolž velikega zidu. Japonska zahteva, da Kitajska umakne vse svoje čete, ki jih je zbrala, kar bo sicer Japonska nemudoma podvzela protiukrepe.
Romunski bankirji protestirajo
Vlada vztraja na svojem stališču
Belgrad. 25. nov. 1. Iz Bukarešte javljajo, da se je dvignil velik protest proti zakonu, s katerim država prevzame od privatnih bank vse knjižbe na kmelska posestva. Po vsej državi so najavljeni protestni shodi, katere organizirajo razni bančni zavodi. Zanimivo pri tem je, da agitacijo najbolj vršijo inozemske banke. Včeraj se je predstavila finančnemu ministru delegacija bankirjev, ki je v svečanih besedah predočila Argetoianu težke posledice vladnih ukrepov, ki bodo popolnoma uničile kredit Rcmunije v inozemstvu. Finančni minister Argetoianu jim je odgovoril, da on tega ne smatra za laskanje, kajti ako inozemstvo nima vpč kreditnega zaupanja v romunsko državo kot tako, potem ga sploh nima v nobenega več in položaj je res skrajno nevaren. On pa je mnenja, da bo inozemstvo imelo tem večje zaupanje v Romunijo, če bo usppšno reševala kmeta, ki je poglaviten faktor romunske produkcije in romunskega narodnega gospodarstva. Vlada je trdno odločena, da proti vsakemu, navzlic protestom, ta zakon strogo izvede.
Sliši se, da kmečka stranka, no samo odobrava vladni predlog, ampak da pripravlja še svoj laslni
predlog, ki je mnogo bolj radikalen in zahteva anulacijo vseh vknjižb na kmečka posestva iz razloga, da so kmetje s plačevanjem previsokih obresti svoje dolgove že zdavnaj poravnali.
Avdience na romunskem dvoru
Bukarešt, 25. nov. ž. »Cuvenlul« poroča, da je popolnoma sigurno, da bo šef kmečke stranke dr. Lupil postal zunanji minister v Jorgini vladi, ki bo v najkrajšem času temeljito rekonstruirana.
Bukarešt 25. nov. ž. Predvčerajšnjim je krr.lj Karol sprejel v daljšo avdijenco maršala Prcšana, prof. Jorgo, sina prof. Jorge. finanč. ministra Arge-toianus ter guvernerja Narodne banke Manoj-lescua. O tej avdijenci krožijo fantastične vesti. Jorgino glasilo -Neamul Romanescu« piše, da niso resnične vesti, da je vlada padla in da je Presan dobil mandat, da najde izhod fz sedanje krize. Jorgina vlada je močna in se ne bo umaknila vse do takrat, dokler ne bo izvršila obvez, ki jih jc prevzela. Zanimivo je, da je bil včeraj popoldne maršal Presan ponovno sprejet v avdijenco
Razprava proti Totu m tovarišem
Belgrad, 25. nov. 1. Danes se je nadaljevala obravnava proti dr. Totu in tovarišem. Zaslišan je bil največji krivec Miklavžič in njegova neporočena žena, kakor ee izraža obtožba, misleč pri tem na Ivanko Železnik iz Ljubljane. Zaslišanje se je likalo izključno priprav, ki so se vršile za eksplozije peklenskih strojev v banski palači in »Mladi Jugoslaviji« v Zagrebu. Miklavžič jc oblikoval, kako je spravil peklenski stroj v bansko palačo. Prijavil se je kot zastopnik Zveze gostilničarjev ter v njihovem imenu izročil merodajnim osebam tozadevno prošnjo in pri tej priliki se je tudi izne-i bil stroja, katerega je navil za 2 zjutraj. Takoj po ] eksploziji se je sestal s tovariši, ter jim obrazložil, kako je izvršil svoj namen. Nato se je vsedel in napisal dolgo pismo Mariji Josipovič (dr. Perčecu) na Dunaj, »da je v najlepšem redu prejel vsa zdravila proti ženski bolezni (bombe, peklenski stroji), ler da se je te dni rodilo dete moškega spola, in da sta zdrava mati in dete (namreč eksplozija na banski upravi)«. Miklavžič ne taji, da pozna vse druge obtožence, »koje je on više puta častio«. On je tudi položil stroj v prostore »Mla-! dc Jugoslavije«. Ivanka priča, da je vse to res in j da ji je on takoj sporočil, kakor hitro je izvršil svoj I zločin. Ivanka Železnik je pri zasliševanju zelo ner-I vozna in noče priznati, da je Miklavžičeva »nepo-I ročena žena«. V nadaljnjih izjavah priznava Miklavžič tudi, da so peklenski stroji prišli v Jugo-' slavijo preko madjarske meje. Njegov pomočnik, ; sedaj že rajni Poropat, ie nosil stroje v svojih ; hlačnicah, ter je Miklavžiča tudi učil, kako se z I njimi najlažje postopa. Imeli so namen položiti : takšne stroje tudi \ palači okrajnega sodišča, toda i sc jim ni posrečilo. Poropata je imel zelo rad in I sta bila skupaj na hrani 2 meseca. Razumljivo je, da sla se pri tej priliki o marsičem razgovarjala. Toda Miklavžič se ne spominja dosti, ker je bil mnogokrat pijan. Predsednik sodišča se je začudil, kako je mogel biti Miklavžič stalno pijan, ker
Pri tem je pa slabo izbirala, ker ni vprašala pn nravni kakovosti skrbnikov, in kinalu je bilo polno tožba zaradi zlostavljanja in stradanja otrok. 0 tem jc poročala sama Krupskaja. Ljcniuova vdova, v »Pravdi«.
Samo bežno lioili omenjeno, da je komunizem družino ludi v najvišji meri politiziral in zastrupil razmerje med ženo in možem in mod starši in otroci. Dovolj smo čitali, kako so se sinovi javno odrekali svojih očetov, ki z njimi niso bili enakega političnega mišljenja.
Kljub vsemu temu peklenskemu navalu proti družini je pa zmagalo življenje, čegar najvažnejša celica jc ravno družina. Sam justični komisar Kurski je ugotovil, dn sc sklepa na deželi še 80-90 odstotkov vseh zakonov ne pred civilnim uradom ali samo »taktično«, marveč v cerkvi, po verskem obredu. Še celo v komunističnih jedrih — Moskvi, Petrogradu in drugih velikih mestih, se sklepa 75 odstotkov vseh zakonov po cerkvenih predpisih.
Prof. dr. Maklecnv prihaja do zaključka: Nu podlagi skrbnega študija vsega dostopnega gradiva o družinskem življenju v Sovjetski Rusiji ne moremo biti preveč črnogledi glede bodočnosti ruske družirf! in doraščajoče ruske generacijo. V krojili (lozorevajočega novega rodu sedanje Rusije rasle svojevrsten protest proti posurovljcnju razmerja med spoloma in proti poenostavljenju življenja, ki ga tlai-i na nižjo kulturno stopnjo. To «c kaže posebno- v naraščajočem zanimanju za etičaa in verska vprašanja med mladino, v ustanavljanju sekt iu verskih organizacij — kljub vspnl prepovedim (proti Komsomoht se je organizirala krščanska mladinska zveza »Kristomol«), Pa tudi v vrstah komunističnega strankinega naraščaja se vidno pojavlja iztreznenje. Mladina hoče ven iz umazanega ozračja ju razuzdanosti, ki mori srce iu diilui. Mladina stremi nazaj za človeka vrednimi življenjskimi pogoji. Geslo je: Kulturna revolucija.
Komunistični naval na krščansko družino jc ruski narod zmagovito odbiL
se vsakokrat, kadar mu stavlja neugodna vprašanja, sklicuje na pijanost. Miklavžič je odgovoril, da je v resnici mnogokrat pil, čestokrat kar brez prestanka, tako da sploh ni mogel nič delati in se jc moral zanašati na zaslužek svoje »neporočene žene«. Potem, ko je 6odni dvor odklonil zahtevo Mdklavžičevega zagovornika, da 6e naj predloži strokovno mnenje o dimenzijah peklenskega stroja, je predsednik nadaljevanje razprave preložil na jutri.
Na Madjarshem po novem let a moratorij
Dunaj. 25. nov. ž. V zvezi z vestmi, ki se po trjujejo, jo gotovo, da se lahko pričakuje v Madjarski proglasitev moratorija, vendar pa ne pred novim letom. Iz merodajnih krogov se čuje, da bo moratorij obsegal vse državne in privatne dolgove, razen posojila, ki je garantirano od Zveze narodov, v katero svrho se bo za odplačilo obresti rezerviral potreben kapital.
Grčija zvišala car'ne
Atene, 25. nov. ž. Da bi uravnotežila trgovinsko bilanco, ki jc precej pasivna, je predložila grška vlada parlamentu zakonski načrt za povišanje carinskega tarifa na blago, ki se uvaža iz onih držav, s katerimi Grčija nima trgovinskih pogodb. Carine bi 6e povišale za 10%.
Zborovanje krščanskih socitslccv
Innsbruck, 25. nov. Ig. Dne 9. decembra bo imela krščanska socialna stranka izreden shod, kateremu se pripisuje velika važnost, ker se bo na njem razpravljalo o bodočem stališču stranke nasproti vladi in nasproti legitimističnemu gibanju. Govori se, da bo pred shodom prišel v lnnskruck tudi dr. Seipel in bo konferiral z vodstvom stranke.
V соУим preho Atlantika
Hamburg, 23. novembra. AA. Po poročilu i>. Newyorka jc parnik »Almeda Star« našel sredi Atlantskega oceana čoln z enim samim poinikom. Na vprašanje, ali potrebuje pomoči, je prisrčno odgovoril, da potuje sam v Združene države. Vreme je sedaj na Atlantskem oceanu nenavadno mirno in lepo. Gre za bivšega oficirja nemške trgovinske mornarice Fritza Englerja, ki vesla iz Lizbone v navadnem platnenem čolnu preko Atlantskega oceana v Newyork.
Smrt romunskega letalca
Bukarešta, 25. novembra. AA. Znani romunski letalec poročnik Oculanu je strmoglavil s svojim letalom. Nesreča se je zgodila na vojaškem letališču Pipera blizu Bukarešte, letalo jc padlo iz višine 150 metrov in se razbilo. Letalec jc pri tem našel smrt.
Dunajska vremenska napoved. Polagoma sa bo razjasnilo. Temperatura se bo od vzhodne strani nolagoma znižala.
10.000 Slovencev prosi za duhovnika!
Ljubljana, 25. nov. ]	noše slovenske rudarje. Prejeli smo naslednjo prošnjo, ki jo j G. /.upnik iz Niš« prosi za božjo voljo,
najprisrčncje priporočamo. Prošnja sc j	('a bi prišla zu božič dva, da bi ubogi ru-
Klasi:	J	«l«rji imeli vsaj zn božič sv. mašo.
Kateri gg. duhovnikov bi se hotel za | Samo v župniji Niš jc blizu (0.000 na-
Božič žrtvovati in iti v Južno Srbijo ined t	šili ljudi.	Družba Sv. Rafaela.
Glas slovenskega rudarja v Srbiji
Bagovinn, 22. novembra.
Hočem Vam napisati o vsakdanjem tukajšnjem življenju. Slovenskih časopisov in knjig je tukaj zelo malo. Tudi prebivalstvo, večinoma kmet-skega stanu, malo bere. Nas Slovencev pa je malo, ki se zanimamo za kaj takega. Večina zabav je pri kozarcu vina. Zabav ne vidiš, le včasih domačini zaplešejo staro :kolo>. Ne poznamo nedelje, da bi šol človek k sv. maši, ker sploh krščanske cerkve tukaj ni, kakor tudi domačini ne vidijo božjega hrama, čeprav niso naše vere. Praznujejo kar sami od sebe, en dan za grom, drugi dan zn živino in še marsikaj sličnega, lako da jih človek ne more razumeti. Kar se tiče svetovne krize, je tudi do nas prišla ta zver.
Do sedaj smo še vedno dobro izhajali. Delali smo po štiri dni v tednu. Samo to je hud udarec za delavstvo, da ni plače po 3 do 1 mesece. Redukcij tukaj ne poznamo. Če v rudniku ni dela, pošljejo vse domačine, ki so večinoma kmetje, na začasen dopust. Nas tujcev pa se ne dotaknejo. To je hvalevredno od našega g. šefa Milan Savič in
Zemljiška knjiga - zrcalo krize
Ljubljana, 25. nov.
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča, ki sedaj po novem zakonu združuje mesto in okolico s 87 katastralnimi občinami, nudi žalostno, skoraj obupno sliko sedanjega težkega gospodarskega položaja. Doslej je bilo pri zemljiški knjigi podanih že 6634 vlog, ki zahtevajo razne zemljiškoknjižne transakcije, v prvi vrsti vknjižbe raznih, prav velikih posojil, od katerih nekatera dosegajo nad 1 milijon Din. Poleg posojil je prav mnogo prisilnih vknjižb raznih terjatev in na dražbo je že prišlo prav veliko posestev. Zadnji čas so vknjižbe posojil nekoliko zastale, toda sedaj se znova pojavljajo.
V začetku leta niso bile posojilne vknjižbe tako mnogoštevilne, toda pozneje so ee naglo mtio-
Pot iz krize
Spomenica kmetijskega odbora v Murski Soboti
Murska Sobota, 24. novembra.
Na zadnjem zasedanju je okrajni kmetijski odbor veliko pozornost posvečal gospodarski krizi. Na najvišje mesto je poslal spomenico, v kateri prosi zn nujno pomoč. V spomenici so zavzema za sledeče zadeve:
1.	Zniža naj sc odnosno odpravi trošarina na doma pridelane in povžite naravne pijače.
2.	Odpravi naj se špekulacija in prekupčevanje s kmetijskimi pridelki in podpira naj se zadružništvo zn vnovčevanje kmetijskih pridelkov.
3.	Podpira naj se prizadevanje Kmetijske družbe za uvedbo lombarda kmetijskih pridelkov.
4.	Izvede naj se ravnovesje med cenami, po katerih kmet prodaja pridelke in po katerih posredniki prodajajo živila.
Občni zbor
Jugoslovanske Kmetske zveze
bc vrši na dan sv. Miklavža v nedeljo 6. dec. ob 10 dop. v dvorani hotela Union v Ljubljani.
Običajni dnevni red. Vrh tega govorita:
L Profesor Anton Sušnik: Kmet ln gospodarska politika.
2. Dr. Valenčič: Vnovčevanje živine in kmetijskih pridelkov.
Kmetje! Pridite v obilnem številu! Pokažite svojo kmetsko zavest in kmetsko skupnost! Pridite vsi, da v današnjih težkih časih glasno in odločno povemo želje in zahteve kmetskega stanu!
Kmctska zveza zastopa koristi kmetskega stanu!
TAJNIŠTVO JKZ.
sinovi. Zaslužimo še vedno primerno od 40 do 70 dinarjev. Tudi draginja je tukaj prilično visoka.
Tukajšnji domačini so nekaki «Vlahi» ali pa Romuni, bolj ošabni in ponosni. Nam tujcem pravijo, da smo « barabe*. To pomeni pri njih, da nimamo ne matere ne očeta, zato sc klatimo po svetu. Ampak oni so v resnici zelo nekulturni in neizobraženi. Nosijo se prnv smešno. Imajo modo, katero so uporabljali pred 100 leti. Pozimi pa so kakor kakšni medvedje. Za kmetijstvo se malo zanimajo, nič ne gnojijo zemlje. Srečo imajo, da jim narava daje, čeprav ne v obilici. Skromni so zelo in slabo jedo. Gorke jedi vživajo samo na kakšno njihovo slavo, ki jo včasih priredijo. Sicer niso prav dobri delavci.
ilotel sem Vam s tem pojasniti življenje slovenskih rudarjev v Srbiji. Mnogi, ki so bili vnjeni doma piti vino, pridejo tukaj v pogubo, če ue obrnejo glavo na bolje. Na cerkev bodo počasi pozabili, če se ne bo kaj zboljšalo, da bo človek lahko prišel med veselo in izobraženo ljudstvo in zopet pričel krščansko živeti in delati.
žile. So poletni meseci, ko je bilo vknjiženih do 20 in še več milijonov posojil, kreditov in sodno izvršljivih terjatev. Do konca oktobra jc bilo, če le površno pregledamo zbirko listin, nad 150 milijonov Din vknjiženih na razna mestna zemljišča in okoličanska posestva.
Težka bremena tarejo našega kmeta, posojila irčejo doslej *e trdni posestniki. Z velikimi ! težavami se bore obrtniki, podjetniki in trgovci, ki so lastniki zemljišč in hiš. Mnogo jc bilo vknji-j /enih davčnih zaostankov, skoraj do 1 milijona, i dalie so bili na poseslva okoličanskih obrtnikov in mestnih podjetnikov vknjiženi zastali prispevki OUZD. Zemljiška knjiga pa jc tudi pravo zrcalo o živahnosti letošnje gradbene sezone, zlasti mesto in bližnja okolica sta rabila milijonska ptfsojila za gradnjo hi4 in drugih poslopij.
Г>. Znižajo naj se cene industrijskim izdelkom.
0. Odpravi naj se carina lin kmetijske po-1 trebščine.
7.	Pomaga uaj se po naravnih nezgodah prizadel im kmetovalcem.
8.	Brezobrestno posojilo se naj dn kmetom, ki so obubožali brez lastne krivde.
9.	Ustanove se naj kmetijske zbornice.
tO. Kultik se naj izvaja le na občinskih potih, ua banovinskih cestah pa sc ga naj rešijo revni kmetje.
11.	Znižajo nnj se obrestne mere.
12.	Monopolna prodaja žita zn revež - nnj ne
velja.
13.	izdatneje naj so podpira naprava umetnih gnojišč.
14.	Izvede nnj se zavarovanje proti nezgodam.
15.	Sorazmerno s padcem cen pridelkov s-1 naj zniža količnik čistega katastrskega donosa.
16.	Ciganom se naj omogoči stalna naselitev.
17.	Znižajo naj se plače ravnateljem in predsednikom delniških družb.
18.	Za industrijsko in obrtno delavstvo se naj vpelje 8 urni delavnik.
19.	Poročene žene se nnj odpustijo iz javnih
služb.
Spomenica vsebuje vse, kar nas v sedanjih časih najbolj teži in želeti jo le to, da najde nn najvišjem mestu razumevanje, tem bolj ker ie pomoč nujno potrebna.
Vstopnice za letošnji časnikarski koncert bodo od danes do torka v pred prodaj i v Matični knjigarni na Kongresnem trgn
Ganete i
Nova tolpa mladoletnih vlomilcev
Žrtve kinov in šundromanov
Ljubljana, 25. novembra.
Komaj je. policija spravila na varno vlomilsko tolpo devetih 14—20 letnih fantičev, kar je vzbudilo splošno pozornost javnosti, ki je s tein spoznala drastičen slučaj, knko daleč, je že zašel del naše zavedene mladine, že je policija izsledila še drugo tolpo prav tako mladih in prav tako ali pa še bolj drznih fantičev. Z aretacijo te tolpe so obenem pojasnjeni tudi mnogi številni vloini, o katerih je bil vsak prepričan, da so jih v Ljubljani izvršili slnri in izkušeni vlomilci, v resnici pa so te vlome izvršili prnv mladi zločinci, od katerih še nobenemu ne rastejo brke pod nosom. Je to zopet nov memento naši javnosti, ki da mnogo misliti, kam zavaja mladino film.
Skupno je dosedaj aretiranih šest fantičev,
Hletni vijolinist
Utiran Viher
gojenec g. Karla Sancina, ravnatelja v Celju, ki bo nastopil na čnsniknrskein koncertu dne i. decembru in izvajal E. flriegovo sonato v G duru. Več o malem umetniku sino pisali v torkovi številki Slovenca«.
Preprečeni vlomi na Jezici
Mnogo razburjenju je v teh dneh povzročila govorica o poskušenih vlomih, ki se zadnje dni ponavljajo v raznih vaseh naše občine. Ljudje so radi teh govoric, ki so deloma upravičimo, vsi v strahu, kdaj bodo vlomilci poskušali vdreti tudi k njim. Kaj jc torej 8 temi vlomi?
Ljudje govore o štirih, vlomih, ki nnj bi jih bili neznani vlomilci poskušali izvesti v noči od nedelje na ponedeljek. Dejansko jo dognano, 'In sta dva znana moža poskušala vlomiti v nedeljo zvečer ob 11 i>ri Francu Vavpoliču na Jezici. Žena Vavpotičeva je slišala neko šepetanje pred hišo. ki jo trajalo nenavadno dolgo ter so je poleni spet ponovilo. Tudi je videla, kako sla dva moška srednjo velikosti, oba v suknjah in klobukih, .hodila okrog hiše. Kakor v neki slutnji je vstala ter stopila v vežo. kjer je zaklenila vrata, ki vodijo iz veže v klet. Potem se za sumljiva neznanca ni dalje brigala.
Zjutraj pn je Vavpotičevim povedal Grabeč Martin, kako je ponoči prepodil vlomilca z vrta,
ki so dolgo ropali, kradli in vlamljali po Ljubljani. Svoje delo so mogli neovirano vršiti, ker jih nihče ni sumil takega početja in jim jo tudi zato bilo zelo težavno priti na sled. Policija danes sicer ui hotela šo izdati tajnosti preiskave, ki šo ni zaključena. Vendar je gotovo, da so prišlo na dan naravnost strahotne stvari o moralni pokvftrjenosli naše mladine. Kakor čujemo, jim je policija žo dosedaj dokazala nad 20, da celo do 30 vlomov in večjih tatvin. Mladi fantiči pa so izkupiček zapravljali, pač tako, kakor je to delala prejšnja tolpa, za kino, za slaščice, zn rignrete iu za kupovanje kriminalnih romanov.
Podrobnosti o preiskavi bomo šo priobčili, čeprav bi radi, da sploh no bi imeli le neprijetne poročevalske dolžnosti, pisati o zločinih mladoletnih pokvarjencev.
kjer sla hotela vdreti v Vavpotičcvo hišo skozi vrata, ki vodijo z vrta v klet. Grabeč so je vračal iz Ljubljane mimo Vavpotičevo hiše. Ko jo videl, da nekdo brska okrog vrat v vrtu, jo mislil, da jc pač hišni gospodar. Znto je še pozdravil: :*Dober večer. Franceljk Ko ui bilo odziva, je obstal ter zavpil nad neznancem: s Kaj pn delate?-.: Tisti hip jo neznanec skočil od vrat ter so ročno pognal skozi vrtno ograjo na polje in proti Savi. Grabeč je seveda takrat tudi zbežal, videl pn je šc, kako se jc iz teme izluščil Se drugi neznanec ter zbežal v nasprotno smer.
Isto noč so potem vlomilci poskušali svojo srečo še v šoli na Jožici. V poslopje so vdrli skozi straniščno okno. Todn tudi Iu se jim vlom ni posrečil. ker so naleteli nn ovire.
Menda so isto noč skušali vlomiti tudi pri zavarovalnem uradniku Okičkiju v Malivasi ter pri ?Urbančku- v Stožicah, toda vesti o teh vlomih, ki krožijo po Jožici in Stožicah, so močno pretirane. O teh zadevah zdaj pridno poizveduje orožniStvo in bo najbrž že v prihodnjih dneh jasno, kdo sta bila tista, ki jih je žena Vavpotičeva videla ob svoji hiši ter jih spoznala.
Prejšnji teden je bilo vlomljeno tudi v Slo-žicah pri >t!kcu«, kjer so vlomilci že iztrgali iz okna železne rešetke, potem pa so bili prepodeni.
V Beriinu ob ves zasiužek
Murska Sobota, 24. novembra.
Sezonski delavec Jerič Mihael se je vračal iz Nemčije domov. Spotoma pa je po nesreči prišel ob ves zaslužek.
Jerič se je v Berlinu ustavil. Pri sebi jc imel svoj zaslužek in denar, ki sta mu ga izročili v varstvo dve delavki, skupaj 421 Itni 15100 Din). Denar je hotel v Berlinu izmenjati. Pri tem je naletel nn dva agenta. Ko jima jc vso zadevo pojasnil. sta niti obljubila, da vse sama uredita. Nato sta ga zavlekla v neko gostilno. Začeli so pili, dokler se Jerič ni upijanil. Brezvestnega stn mu nato odvzela ves dennr in odšla.
Ko se jo revež streznil, za agentoma ni bilo ne duha ne sluha. Ko je hotel plačati, pa je s strahom opazil, da je tudi dennr brez sledu izginil. Zadevo jo prijavil policiji. Ali so brezvestna lopova izsledili, zaenkrat ni znano.
Po nesrečnem naključju so pač trije ljudje prišli ob denar, ki so gn skozi mesece s težkim delom služili in bi bil doma v sedanjih težkih časih krvavo potreben.
Smlednik
Siiileduiško gasilno društvo se žc dclj časa trudi, da spravi skupaj dennr za motorno brizgal-no ter se je v ta namen obrnilo s prošnjo na vse večje denarne zavode in zavarovalnice. Kot prva in do sedaj edina se je oglasila Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani in nam nakazala 500 Din ter ji tem potom izrekamo zahvalo, želeč da bi imehi obilo posnemalcev. — Odbor.
Kulturni obzornik
Kultnrne novosti iz Zagreba
Izmed dram. predstav toletnega repertoirja. <i sloni na tako številnih domačih delih, kakor se doslej še ni zgodilo (Ivakič: Vrzino kolo; Mlade-novič: Strah od vernosti; Begovič: Bez trečjega), je zadnja priiniera P. Prcradoviča »Razumijetno Ii se« zrasla po umetniški vrednosti nad vse dosedanje. Pisatelj stavi most med tri generacije (vsaka ie s svojimi gledanji, zahtevami, dejanji) in odkriva, koliko se tc generacije, otroci različnih dob, morejo duševno med seboj vezati. S polno verjetnostjo jih osvetli /. vsemi dobrimi in zlenii dediščinami dobe; posebno močno je izražena psihologija sodobne mladine, ki hoče emancipacije od voditeljev v polnem obsegu. Komad, ki jc določen za dunajsko Burgthcater. je bil v Zagrebu proizveden in prejel polno priznanje od publike in kritikov.
Zagrebški kritik Marakovič pripravlja ciklus književnih predavanj in to o vidnejših svetovnih pisateljih iu knjigah s sodobno tehniko in sodobnimi problemi. Te dni pride na vrsto Virg. \Voolf (Mrs. Dalloway). slede: Rosamond Lehmanu (Nota inuzike), Piijnjak (Volga utieče u Kaspisko more), \V'erfel... vsekakor omembe vredno. Kaj nc bi Prosvetna zveza vključila med svoja kulturna predavanja še te vrste predavanja, če že Ljudska univerza molči...
Zadnja številka Socialne misli« prinaša članek: Cerkvenik i neki slov. književuici danas« (Sav. M. Stedimlija), ki govori o slovenskih lite-ratih takozv. četrtega stanu, Seliškarju, Klopčiču, Kreftu in Cerkveniku, ki dn so »za naše prilike na jednoj zavidnoj višini.. л Posebej sc vstavi na Cerkvenikovih delili (o njegovi Prostitutki Zo$i iavlia. da io tiska založba »Logos kot 2 zvezek
! Biblioteke slav. pisaca ).
Knjige »Hrvatske Matice-, ki bodo prihodnji i i teden dotiskanc, so prav bogate. Leposlovje sta j i dala muslimana Alija Nainetak in Šemsudin Sa-I rajlič. Prvi je v novelah Bajram žrtavac vzel bo-j saiisko življenje in ga skozi umetniško prizmo i prelil. Vsaka novela je za sebe celina, a zopet vse i novele vežejo roman. Tudi drugi je v novelah ' »Iz bosanske romantike- zajemal iz tipičnih strani I Bosancev, vendar bolj folkloristično kakor umet-! niško...
V spomin 50 letnice smrti Avgusta Ćenoa jc ! i II. M. izdala Seljačko buno , ki po svoji opremi, j ' tisku, papirju odgovarja namenu. Ilustriral jo jc j VI. Kirin. — j. Benešič je prevcl 2. del Rcymonto-•• viti Kmetov- — Zimo . — Za 400 letnico smrti j Petra Kružiča, kapetana in kneza mesta Klisa jc ( M. Perojevič napisal o njem knjigo, ki razodeva takratno kultuno življenje Hrvatov. Pisana je esejistično, vendar strogo zgodovinsko. — Dr. Artur Gavazzi jc v družbi s F. Lukasoiti napisal Severno Fvropo« (Norveška, Švedska. Finska, Knola in Svalbard), katero ilustrirajo premnoge slike, ki so knjigi dodane, v gospodarskem, geološkem in etno-grafskem oziru. Tudi zemlje, karto ima. V nasled niih letih mislita avtorja vso Evropo obdelati in \ izdati, — Hrvatsko kolo, XII. je sprejelo vse hrv. ! umetnike, poznane in manj poznane z leposlovjem, J 1 kritikami, knjižnimi eseji, zapiski... a ene same I j besede ni o Slovcncih, čeprav bi se moglo omeniti j 00-letnico Finžgarjevo in e kaj drugega... Pa j I kakor sem videl, ni krivda le na hrvatski strani, i tudi pri nas je. Dr. Jelašič mi je pripovedoval o I 1 poskusili zbližanja s Slov. Matico ob priliki dr. Lončarjevega obiska. Javljali bi rvi medsebojno literarne novosti; v letne almanahe bi si medsebojno pošiljali prispevke, literarne in zgodovinske literarne ali si vsaj dajali inicijativo. da se kak kulturni dogodek nc pozabi. Pa vse je bil udarec , j po vodi...	_
Mislim, da vse preveč molčimo o veličini | ! svojih kulturnih vrednot, preskromni smo, v zad- I
njo vrslo se postavljamo, ( lega nas je naučil nad-lisočletni jarem). In še takrat, ko nas kdo od velikih opozori na visoko vrednost Cankarja, Zupančiča... niajemo z glavo: saj to ni mogoče med nami. Zmotili so se. -- Seveda se potem premalo sliši o nas, ker vsak le svoje nosi na trg; redki so, ki odkrivajo tuje ...
Vsaj pred domačini bi morali odgrniti zaveso. da bi videli v delavnico naših velikih, ki so umrli in teh, ki še živijo. Da ne bi bilo nikogar več med nami, ki bi trdil, da Slovenci nimamo ne zgodovine ne literature nc jezika...
Vse zgoraj omenjene knjige bo M. H. prihodnji Icdeii vzela iz tiskarne.
H. M. pa ima še »Malo biblioteko-, ki bo i/dajala krajša dela iz vseh področij. Kot prva knjiga bo prišla Cihlar Neliajeva (to leto umrl) Stogodišnjica hrv. preporoda«. Vsake Iri mesece po ena knjiga. — Tej ob strani stoji Zabavnik Matice Hrvatske , ki je mislil dati kot prvi zvezek Mile Budakovo »Raspeče«, pa ga je cenzor črtal... Pripravlja sc drugi zvezek: Ladislav Zimbrek: »Siti ovc zemlje«, dalje Matko Milin: Moj pri jam Smiljan ; Mara Ivančan: »Neudata pravda .
»Matica Hrvatska pridno dela.
Hrvatska Prosvjeta tiska roman Stefe Jur-kičevc: »Petnajst tornjeva« (iz samostanskega življenja).
Kakor smo težko čakali »Hrvatske književnosti«, ki jo je izdala »Jeronimska družba«, da nam najmlajše literate razporedi v svoje struje, da nam književno življenje pokaže v široki črti, gledamo naravnost, brez očal, tnko suio se v knjigi zmotili. Zakaj slika je motna. Nebistvena imenn motijo celoto. Pisatelji so samo imenoma našteti, s komaj slišnim povdarkom; niso ločeni dobri od slabih: a kar daje knjigi neresen žig literarne zgodovine, jc, da so v knjigi vneseni kot literati ljudje, ki jih nobena knjiga tc vrste ne bo imenovala, ker v literaturi nič nc pomenijo...
Ima na sicer Uievič len jezik, bistro oko za
razvoj epoli in mogel bi kdaj, ko bo stresel s sebe nebistvenost, prav dobro literarno zgodovino, napisati.	Lojze Golobič.
Koncert mladinskega pevskega zbora iz Trboveli
Celje, 23. novembra.
V nedeljo 22. t. m. so prišli v Celje trboveljski slavčki, da tudi nam Celjanom dado okusiti svoje veselje, edino veselje morda, ki ga imajo ti otroci, zrasli v bedi in trpljenju, v dobi hiperindustrijali-zacije. Na postaji jih je pozdravil v imenu učiteljskega društva g. Pogačnik, v imenu celjsko javnosti pa g. prof. Pavlič. Neutrudljivi pevci so se ta dan dvakrat povspeli na oder Ljudskega doma. Predpoldne ob pol 12 so povabili na koncert svoje tovariše, celjsko šolsko mladino, ki se je prijateljskemu klicu tudi odzvala v obilnem številu ter napolnila veliko dvorano Ljud. doma do zadnjega kotička. Po končanem koncertu se jc gosp. prof. Pavlič zahvalil mladim pevcem ter pozval celisko deco, naj se ravna po vzgledu teh rudarskih otrok in naj gredo prihodnje leto pokazat v Trbovlje, kaj da so se naučili pri svojih tovariših, poziv, ki je zbudil med trboveljsko mladino veliko navdušenje. — Popoldne ob pol 5 se je vršil drugi koncert mladinskega zbora za ostale Celjane, ki jc bil tudi dobro obiskan. Ob začetku je pozdravil trboveljsko mladino s svojo pesmijo delavski pevski zbor »Svoboda« pod vodstvom gosp. učitelja Preglja, zakar so se otroci revanžirali in zapeli pri pesmi: »Kdo na svetu najlepše živi? kol 4, kitico »Pregelj na svetu najlepše živi... se vsede zn mizo, pa poje lepo.-« Ob koncu koncerta se je zahvalil g. katehet Rataj iz Trbovelj vsem, k! so posebno pa šo Ljudski posojilnici in njenemu načelniku g. prof. Cestniku, ker so dobili dvorano brezplačno na razpolago. — Glede koncerta samega ne bomo veliko kritizirali, ker je bilo kritik v naših dnevnikih o zboru žc dosti objavfienih. Reči moramo samo to, da so zapeli mnogo lepše,
Liubljana
Pevski kvintet,Ljubljana*
na časnikarskem koncertu, dno 1. dec. 1081.
Pevski kvintet »Ljubljana«, ki ga tvorijo gg. Grobeišek, Grli, Križuar, Plevel in Premelč, pod čigar vodstvom se kvintet tudi nahaja, obstoja ravno eno leto. Svoje vaje ima v prostorih Glasbenega društva Sloga«, katere mu je radevolje dal ua razpolago odbor imenovanega društva. Kvintet poje večkrat z uspehom v ljubljanskem radiu iu na raznih drugih prireditvah. Vendar bo 1. dec. t. I. prvič pe.l na prireditvi velikega formata ter bo izvajal prelepo Jerebovo pesmico Pelin-roža : in melodijozno, sentimentalno Prelovčevo »Zapoj mi pesem dekle . Obe skladbi sla bili sicer že izvajani, vendar vsled svojega prelepega besedila, kakor tudi krasne kompozicije gredo poslušalcu še vedno do srca. Pesmici nista težko izVedljivi, vendar baš vsled svoje preprostosti nosila v sebi do- I ka/, o večni lepoti slovenske pesmi.
Miklavžev večer v Unionu
dne 5. decembra ob 7 zvečer
Prireditelji s« na vso mi""' trudijo, il« izvrše preilatnvo obdarovanja otrok po Mil,'av/.u i.-s nilrno-vcllfustno in liuli temu imniMiii ln priliki dostojno. MiKInv/, bo prišel v sijajnem spremstvu Anloiin, nadiiiiKcltt in 2ii 101-Kelov. 1'ekton.šruk Lueitcr lici nn nastopil к svojimi u; peklenščki, kutert lioilo skušali uveljaviti svojo peklensko ino/*. vendar dostojno v strugo odločenem prostoru (v pekju i, (ločini se med ohriiiBlvotii ne lioilo pojaviti. — llujuu riizsvotljiivu. \' r I ii'ual n t prizori. Uoilbu. \'m prireditev se ho izvršila tekom dobrih dveli lir, liiir ho nnjhnlj ustrežeuo Murscm, ki lioilo svoje olro-čiče na la večer le /. run Lo /.tinitiilo Se vseeno zgodaj spravili k počitku.
<Ai
e&tah
Javm park oh Cerkveni ulici ?
Stavbni in eslelsko pomembni razvoj našega inestn v zadnjih letih se je omejeval, kolikor sc tiče prirodnega okrasja, na bolj ali manj posrečeno izoblikovanje Tivolskega parka in glavnega drevoreda, na posrečeno regulacijo Cojzove, Vegove iu Masarykove ceste, med 1Лп ko se je vprašanje ustvaritve novih parkov in nasadov po mestu in v predmestjih dosedaj nekaiu zapostavljalo*
fini bolj pa se mesto širi na zunaj in zazidava na znotraj, tem bolj resno Irka na vrata vprašanje parkov in nasadov tudi za one dele mesta, ki so oddaljeni od Tivolija in od Zvezde, naših edinih zračnih rezervoarjev. Treba je misliti na to, da se nudi prebivalstvu delavskih in manj premožnih mestnih delov prilika za oddih in počitek v duhtečem zelenju iu v hladni senci, kadar pripeka poletna vročina neusmiljeno na zidove in izžgane ceste in ulice, treba je podati tudi mladini teh okrajev priliko za igrišča in druga razvedrila, ki niso preveč oddaljena od njenih bivališč.
Regulacija Ljubljanice in Gruduščice je do Trnovskega pristana izvršena. Na Prulali se je z izvršenimi nasipi pridobil precejšen prostor, ki bi st dal prav dobro izrabiti za majhen park. Se lepšo priliko pa ima mesto za to ob Cerkveni ulici od Trnovske cerkve navzdol ob desnem bregu Oradaščice.
Že sedaj je ta Cerkvena ulica liha. od vsakdanjega vrvenja odmaknjen trg ali bolje nabrežje, tako široko, da se mu brez škode vsaj do brvi pri 'IVnenteju odvzame polovica za ustvaritev zelene rušo, posajene z lepotičnim grmičjem; Se stezice, posute z belim peskom se dado napraviti vmes in klopice pod onimi starodavnimi divjimi kostanji, ki se sanjavo nagibajo v jadrno mimo tekočo Gra-daščico. iti kupi peska za naše najmlajše itd. Ta park ali nasad pa se da, seveda malo ožji. du ostane cestn vedno enako široka, nadaljevati še dober kos čez omenjeno brv, tako da nastane s tem ob Gradaščici zu Trnovčnne in Krakovčane prav čeden, prijeten iu senčnat gaj. kjer se lahko zbirajo in posedajo v vročih poletnih dneh, a ludi pomlaui in jeseni.
Seveda bo treba napraviti proti Gradaščici močno in gosto ograjo, najlepše iz brezovih vej, kojih belina lepše učinkuje ko vsaka Se tako umetna želez,ia pregraja.
Z ustvaritvijo tega parka bi se ustvarila poleg že omenjenih higienskih pridov tudi estetsko zelo zadovoljiva regulacija dosedaj zapuščene Cerkvene ulice.
I
Šali. turnir za prvenstvo
ijjubljanske univerze
1. kolo.
V torek zvečer se jo vršilo prvo kolo šahovskega turnirja za jirveiu'vo ljublj. univerze, katerega se udeležuje 10 akademikov. Končna lista udeležencev je po vrstnem redu, katerega je določil žreb, naslednja: 1. Šorli, 2. Krulc, 3. Zupan, 4. Gerželj, 5. Preinfalk, 0. Rupnik Ivo, 7. Vidmar, M. Asejev, H. Židan, 10. Sever, 11. Gabrovšek Ludovik, 12. Rupnik Zdenko, 13. Sikošek, 14. Škerlak, 15. Cibic. 10. Gabrovšek Julij. — V prvem kolu je izgubil Rupnik Ivo proti GabrovŠku Ludoviku, Sever proti Vidmarju, Gabrovšek Julij proti Šor-liju, ribic proli Krulcu, Židan proti Asejevu; Zupan je dobil proti Škerlaku in istotako je dobil Preinfalk pi'oli Rupniku Zdenkotu in Sikošek proti (ierželju. — Drugo kolo se bo vršilo v četrtek ob 8 v Narodni kavarni.
Blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševi/ot
za obleke. P/iš in volneno blago za plašče in obleke. Najnove/ši baržuni in flanele Najugodnejši nakup!
Žtender,
Ljubljana, Mestni trg št. 22
ELEGANTNA DAMA
naroča obleke in plašče v ateljeju
Josipina IgliČ, palača Viktorija. Kaj bo danes?
Drama: »Takšna je prava«. Red A.
Opera: >Leteči Holandec«. Red A.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy
ded. Mestni trg 4; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20. •
0 Izvrstno izbrani program časnikarskega koncerta dne 1. decembra, ki smo ga priobčili včeraj, je vzbudil splošno zanimanje. Občinstvo je jire-pričano, da bodo vsi sodelujoči, lo so orkester : Sloge«, pevski moški zbor ^Grafike:, »Slovenski vokalni kvintet«, violinist Miran Viher, pianistka Mira Sancinova. pevski kvintet »Ljubljana: in pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« podali na tem koncertu, na katerem se zbere vse kulturno občinstvo Ljubljane, vse dokaze o svoji umetniški višini. Glasbo ljubeči Ljubljani torej pripravlja prvovrsten užitek in občinstvo na to posebej opozarjamo.
© Sattnerjeva proslava. Ciklus Sattnerjevih proslav ob njegovi 80-letnici bo najvrednejše zaključil koncert Pevske zveze, ki se bo vršil prav na njegov 80. rojstni dan in bodo sodelovali mrzlični zbori z dežele, da se mu poklonijo v imenu vseh onih neštevilnih zborov, ki nedeljo za nedeljo, teden za tednom )>ojo njegove pesmi. Spored bo segel tja v prve početke njegovega ustvarjanja in zaključil z mogočnim sklepnim zborom iz oratorija. Mislim, da veličastnejšega speva ne bi mogli najli med skladbami. Vstopnice v unionski trafiki.
0 »Ljubljana.« Drevi ob osmih v beli dvorani Uniona vaja celotnega zbora. Prosim za polnošte-\ilno in ločno udeležbo. — Pevovodja.
0 Vodstvo Soilnlitetc Ss. Cordis vabi duhovščino k sestanku, ki bo danes ob petih popoldne v dvorani duhovskega semenišča. Referiral bo glavni urednik dr. I. AhČin o Smernicah za dušnopa-stirsko delovanje duhovnikov po okrožnici Qua-dragesimo anno Pija XI.«
• > Moji vtisi iz bivanja v Ameriki je naslov predavanju, katerega bo imel na VIII. prosv. večeru. ki bo v petek, 27. nov. ob osmih zvečer v ve-randni dvorani Uniona g. H. Jakac, akad. slikar. O. predavatelj, ki je nedavno sam prepotoval vso Severno Ameriko, bo golovo zadovoljil p. t. občinstvo s svojim predavanjem. Zlasti še, ko bo predavanje pojasnjeval film. katerega je predavatelj snemal v Newyorku. Clevelandu in pri krasnih Niagarskih slapovih. Poleg filma pn bodo ludi plošče, ki hodo nudile pogled v amerikansko glasbo. Predprodaja vstopnic v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 5.
© Puiiiumui akcija. Pozivamo vse meščane, Ui so pripravljeni nu oklic »Pomožne akcije« da-M.vali razno obleko, perilo, čevlje, živež itd., da javijo svoj naslov v mestnem socijaino-političnein uradu v sobi št. 42. Urad bo potem poskrbel, da bodo prišle iskal pripravljena darila v to poverjeno osebe. Kdor pa želi svoje darove osebno oddali, jih lahko odda v zgoraj navedenem uradu in sobi med uradnimi urami, t. j. od 8—14.
© Naše družine naj lioilo domovi miru in božje ljubezni! Vrsto letošnjih predavanj Knrilativne /.veze v Ljubljani je otvorlla gospa Milica dr. Gra-foniiiierjevu s temo: Caritas in družina. Predavanje je bilo dne 24. I. m. ob osmih zvečer v Unionu. številni prijatelji krščanske dobrodelnosti so bili docela zasedli helo dvorano. Predavateljica je predvsem poudarila, da morala vladati v domu pravičnost in ljubezen: pravičnost ureja, ljubezen greje. Potem je razvila sliko lihega družinskega življenja, ki ga vodi ljubezen, kakršno je orisal apostol Pavel. Tako ljubezen gleda mladina, jo doživlja in sprejema vase. V domu pa se navaja mladina tudi naravnost na dela krščanskega usmiljenja. Prihajajo prosjaki, ki jim deli mala darilca, pomoči potrebujejo součenci; uslužnost in dobro-tljivost naj mladina kaže tudi na cesti, v tramvaju. Tak dom je šola vseh del krščanskega usmiljenja iu dom miru in božje ljubezni. In v njem vlada duh sv. Elizabete, velike svete soproge in matere, za ščit niče ubožcev iu bolnikov, čije 700-lelnieo obhajamo letos. Izvajanje gospe predavateljice, pač zajeto i/, bogate življenjske skušnje in globoko občuteno v duši, so sprejeli poslušavci z največjim zanimanjem in glasno zahvalo. Naj bi ostali zvesti tudi nadaljnjim predavanjem. Drugo predavanje bo imel g. dr. Iv. llngovič o »Caritas in mladina«, dne 15. dec.
<'•) Izravnavanje nasipov ob Ljubljanici je na Prulali malone končano, na Krakovskem nasipu, na Bregu in na Gallusovem nabrežju pa sila počasi napreduje. Ali bi so ne mogla z malo večjo energijo in vnemo dovršiti vsaj do zime? Na Bregu odvaža le en delavec, na (lallusoveni nasipu pa dva prav z legnatjo nakopičeni materijal na bre-žine, ob mostu na Krakovskem nasipu pu zijajo v dolžini kakih 20 metrov nezasule jame, čeprav je materijah! za nasipanje po mestu dosti. Nasipe je zadnje deževje deloma razlilo ter jih bo treba, dokler se /einlja ue usede, zavarovati.
• Posipanje cest. Te dni so posuli Streliško in Vegovo ulico, Krakovski nasip, Emonsko, Res-ljevo in Vojvode Mišica cesto. Robniki, položeni ob Bleiivoisovo, Gosposvelsko ter Resljevo cesto kažejo na to, da se bo prihodnje leto pričelo s končno uravnavo teli cest. Tržaški cesti do Langusove ulice se pozna, da je bila letos dodobra uravnana, zato pa je stanje odtod naprej mizerno. Nevarni jarki od mestne tneje naprej so se sicer z materija-lom. ki je preostal po izkopu kanalov, zasuli, a co-sta sama jo sedaj eno samo blatno morje. Tudi banket od Langusove ulice do Glinške ulice na desni strani ceste jo proli cestišču za pol metra prenizek in se bo moral zvišati.
0 Pod voz je padel. Predvčerajšnjim se je v Podutiku ponesrečil GO-letni posestnik Miha Pod-boršek. Padel je pod voz in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico.
•i Suknje kradejo. Cim bolj se bliža zima, Ii m bol j se innože razne tatvine zimskih sukenj. Gostilničar Franc Stanovnik na Rimski cesti 11. je prijavil, da mu je neznan lat ukradel iz gostilniške kuhinje 1300 Din vredno svello-sivo suknjo. — Druga tatvina suknje se je pripetila v \Veissovi gostilni v Zgornji Šiški, kjer je bil ukraden delavcu Kudollu Cešnovarju 850 Din vreden suknjič. Ta suknjič pa je policija pozneje našla na dvorišču gostilne, kjer ga je tal nnjbrže izgubil.
© Vsakdanje tatvine, še pred nekaj leti so tatovi kradli kolesa samo poleti, pozimi pa ne toliko. Letošnjo zimo se zdi. da bo pokradenih več koles, kakor pa poleti, vsaj če bo Slo tako dalje. Mestnemu delavcu Avguštinu Wavterju je bifo iz veže gostilne pri Sokolu ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke l'ax . — Gostilničarju Francetu Scagnettiju v Metelkovi ulici pa je bilo ukradeno 2000 Din vredno kolo znamke Eivera-.
I.
V
v v v
decembra
časnikarski koncert v „Unionn"
Zadnja porailla
иииишмитшиииииииш
Kitajska odtočno odgovarja Zvezi narodov
Male evropske države za Kitajsko
Pariz. 25. nov. tg. Ne samo vojaško, temveč ludi diplomutifno se je sedaj položaj v inandžur-skeiu konfliktu zelo poostril. Novi kitajski zunanji minister Wellington-Kii jo danes po svojem poslaniku izročil Svetu Zveze narodov zelo energično neto, kj se od dosedanjih izjav razlikuje po svojem ostrem in odločnem tonu. Kitajska nikakor noče bili zadovoljna z imenovanjem preiskovalne komisije. ne da lii Japonska dala kakršnekoli resne koncesije. Kitajska vlada se ne pritožuje samo zaradi razširjenja vojaških operacij, temveč posebno tudi zaradi tega, ker Japonci tudi v primeru, da bi res vladalo vojno stanje, kršijo mednarodno pravo s tem, ilu dobavljajo orožje in tnunicijo roparskim tolpam in jih hujskajo k temu, da rušijo red. Posebno v Tjencinii jc taka tolpa, ki so jo opremili Japonci, napadla kitajsko vladno poslopje in umorila številne uradnike. Seveda protestira nota tudi proti zasedbi Cicikarja in Angančijti. Nota zahteva končno, da japonska vlada takoj spremeni svojo politiko in ilu takoj in popolnoma umakne svoje čete.
S tem novim korakom kitajske vlade je nastal liuli za Zvezo narodov v Parizu siten položaj. Predlogi za odpošiljatev preiskovalno komisije, ki jih je tajništvo Zveze narodov že pripravilo, so sedaj poslali zopet brezpredmetni in Briand se je lotil zopet svoje stare metode s tem, da poskuša s privatnimi razgovori z raznimi delegati sondirati teren in napetost ublažiti. Po nekaterih razgovorih med posamezniki se .ie potem Svet Zveze narodov pozno popoldne sestal k novi tajni seji, katere se pa kitajski in japonski delegat nista udeležila. Na seji so razpravljali posebno n komunikeju, ki naj se izda časopisom in ki bo vseboval tudi novo predelan liafrt za resolucijo. Ta načrt pa se od prejšnjega ne bo razlikoval bistveno. V Svetu Zveze narodov upajo, da bodo do petku tako daleč, du sc bo v petek mogla sklicati zopet javna seja, nakar bodo svet informirali o rezultatu razprav.
V zadnjih urah pn se je opazila močna aktivnost nekaterih malih držav, kakor Norveške, Španije. Poljske, Jugoslavije iu nekaterih južnoameriških držav. Zastopniki teh držav so se precej ostro zavzeli /a to. du se ne sme sprejeti nobena resolucija, po kateri bi bili Kitajci kompromitirani. Sodi sc. da so le male države mnenja, ila lii bila njihova eksistenca ogrožena, ce Svei Zveze narodov zn svoje odločitve ue bi vzel za podlago pakta Zveze narodov.
KHaiske demonstracije
šangaj, 25. nov. A A. Snoči je priredilo 8000 kitajskih dijakov veliko demonstracijo proli Japoncem. Dijaštvo jo za več ur ustavilo ves železniški promet iu prisililo železniške uradnike, da so mu dali na razpolago ver vlakov za potovanje v Niin-king. Na poli se je pridružilo dijakom še drugih 50011 oseb, ki so priredile v Nankingu ogromen shod. Govorniki so ostro napadali Japonsko in za-litevuli, naj Kitajska napove vojno, izstopi iz Društva narodov in obsodi nu smrt generala č'angsuc-hliiuiga, ki ga obtožujejo, ila je kriv japonskega pohoda v Mandžurijo.
Vihar v čs\ parlamentu
Praga. 25. nov. tg. Po zopetni otvoritvi sejo poslanske zbornice je ponovno prišlo do burnih |iri-zorov, ko je hotel podati izjavo notranji minister dr. Slavik. Komunisti so kričali nanj, posebno pa ga je hudo žalil komunist VVallo. Ko VVallo kljub štirikratnemu opominu ni prenehal žaliti, ga jo predsednik izključil iz seje, VVallo pa ni hotel zapustiti dvorane ter gn je morala odpeljati parlamentarna straža, šele poleni je mogel notranji minister podati izjavo, s katero je opravičeval postopanje orožništva, ki so šele jiotcm rabili orožje, ko so bili dejansko napadeni.
Preseljevanje radi krize
Berlin. 25. nov. AA. Zaradi hude gospodarske krize je sklenila polovica prebivalcev westfalske vasi Dalhausen izselili se v Vzhodno Nemčijo. Prebivalci so se pričeli pogajati s tako zvano naselitveno družbo v Vzhodni Nemčiji. Vendar so bila pogajanja doslej brezuspešna. Med tem se je pa vlada zainteresirala za zadevo, lako da bo lo vprašanje zadovoljivo rešeno. Stične razmere vladajo v j bližnji vasi Luechtringen. Ce se gospodarski položaj no bo izboljšal,' se bodo vsi prebivalci te vasi izselili.
London, 25. nov. Ig. Danes popoldne so z običajnimi ceremonijami uvedli Snovvdena v lordsko zbornico.
kakor smo nričakovali. Pač pa moramo kritizirati da je mnogo Celjanov, ki se štejejo za predstavnike takozvane boljše družbe, izostalo od koncerta, dasi je bil čisti dobiček namenjen za uboge otroke, ki niso prišli v Celje prosit miloščine, ampak bi dali tej gospodi veliko umetniško vrednost kot vračilo za njen obisk. Vprašali bi, kakor je že omenil g. Pregelj, slično kakor otroci, ki so zapeli svoje izpraševalnico: Kje je ta gospoda?«
Splošno poljedeljstvo
Spisal inž. Primož Simonič, založila Družba sv. Mohorja v Celju.
Težko pričakovana in odlična knjiga za naše kmetijstvo! Kmalu bo 35 let, kar jc izšlo pri Mohorjevi dru/bi Rohrmanovo Poljedelstvo. Ta knjiga, ki je svojčas dosegla prav dobre uspehe, je že več lel razprodana; seveda bi pa nc mogel več ustrezali današnjim čarom ponatis, ki bi ne bil temeljito predelan in izpopolnjen. Zato se je v naših kmetiisko-strokovnih krogih že nekaj let pripravljalo in iskalo, kdo bi napisal novo, sodobni kmetijski vedi odgovarjajočo knjigo splošnega po-ljedelslva. Na žalost ?v pri nas baš za popularizacijo kmetijske znanosti dokaj redki strokovnjaki, ki znajo tudi lepo in skrbno pisati; in še med njimi ni bilo skoraj nikogar, ki bi se bil utegni! lotiti lega važnega dela.
Simouičevo knjigo je rodila res nujna |io-treba. Že zato jo lahko /. veseljem pozdravimo. Zamašila je največjo vrzel v naši kmetijsko-stro-kovni literaturi. Koliko koristi bo dala ta knjiga že samo kmetijskim šolam, kjer so doslej bili učenci brez pravega učbenika in so z največjo težavo sledili predavanjem o poljedelstvu! Ta knjiga je pa tudi prav dobra, tako da jo človek lahko z veseljem pohvali!	„
Inž. Simoniča, profesorja kmelijske sole v Mariboru, žc poznamo po raznih njegovih člankih, da piše vešče in skrbno. Rohrmanovo Poljedelstvo je bilo napisano v lepem jeziku. Nič manj ni v tem
oziru pohvaliti tudi Simouičevo knjigo. Tupatam sicer naletiš na izraze, ki bi jih rajši videl v drugačni obliki, vendar naredi knjiga v celoti prijeten vtis. Nalašč sem omenil tudi to plat Simoni-čevega dela. Zakaj — kdo še ni čul tožba o tisti naši čudoviti kmetijski »šprahi«, ki se je razbohotila iz nekdanjega Pirčevega Kmetovalca in se je še pred leti prav grdo šopirila po naših strokovnih in dnevnih časopisih?
Na 320 straneh so zbrana v knjigi zanimiva, s številnimi, prav poučnimi slikami ilustrirana poglavja o rastlinskem življenju, o zemlji iti podnebju, kako je treba zemljo obdelovati in gnojiti, o setvi, oskrbovanju rastlin in spravljanju pridelkov. Tudi bolezni in zajedavci so temlejito opisani ler pojasnjeni s točnimi slikami. Avtor se je potrudil, da poda kolikor mogoče izčrpno vse nauke splošnega poljedelstva, vpoštevajoč pri tem najnovejši pridobitve kmetijskega raziskovanja in prakse. >Imel sem pred očmi,'- pravi pisatelj v uvodu knjige, r napredka željne kmetske gospodarje in kmetsko mladino, dalje učiteljstvo kmetijsko-nadaljevalnih šol, posebno pa potrebe kmetijskih šol. Seveda knjiga ne bo za vse enako primerna, ker zahleva čitanje vsake strokovne knjige ludi nekaj predizobrazbe; vpoštevati pa moramo, da Slovenci ne zmoremo tolikega števila knjig kot veliki narodi, ki lahko izdajajo iz ene in iste stroke knjige za najrazličnejše plasti ljudstva v različnem obsegu in različni obliki.« Zdi se mi pravilno, da avtor obravnava v knjigi trdi nekatere stvari, ki pomanjkljivo izobraženemu čitatelju ne bodo kar takoj umevne in jasne (n. pr. Stebutova dognanja o pedoloških procesih). Saj takšna knjiga ni za to, da jo oni, katerim je namenjena, le enkrat preberejo in odlože, ampak da zmerom iznova spopolnjujejo iz nje svoje znanje in praktična izkusiva! — Inž. J.
*
Dij. kongregacijski list »Naša Zvezdo«. Prva številka je izšla. Uvodno besedo je napisal ljublj. škof dr. O. Rožman, ki pozdravlja novega kliearja mladine, ki se zbira okoli Brezmadežne. Niz. član-
kov poglablja versko-asketično življenje v vprav kleni in mlademu inlcligntu prikladni dikciji: o pobožnosti, o pravi mladosti, o veselju v kon-gregaciji in o močni veri. Vsi članki so mario-loški in so življenjsko močni. Pesmi so izbrane in iskreno religiozne. Verski sujel je za mladega litorata trd oreh, pa kažejo pesmi lepo oli-iiko in toplo vsebino, članek »Mati edinosti« je posvečen naši skupnosti, za kalero stremi ciril-metodijsko gibanje, ki je močno v dijaških kon-gregacijah. Zelo zajemljivi so podatki o ženski verski organizaciji Verilas- v Parizu in prepro-slo-jasno poročilo o kongr. dijakov pri sv. Jožefu v Ljubljani. Lisi prinaša oceno TerSeglavove knjigo »Med nebom in zemljo« in Jakličeve »Fr. Baraga:' ler Pier O. Frassati. Zelo umestna in aktualna so razmotrivanja pod črto, ki naj jih bo še več. — List prinaša ludi prevod igre: »Vitez naše ljube Gospe«, ki se odlikuje jio lepi slovenščini. — Lisi je literarno jirav dober ter ima novo umetniško obliko in simbolno sliko na ovoju. Priporočil ga dobra vsebina in plemenit namen: nudili dijaški mladini verske poglobitve in usposobili ga za današnje veri odtujene prilike. Lisla smo veseli in ga priporočamo. Uprava je v Ljubljani, Škofja ulica 15, II. nadstr.	A. O.
ftfnše dijaštvo
Zahvala! .1K AI) Zarja v Ljubljani se zahvaljuje vsem gg. starešinam, ki so nam blagovolili za 30letnico poklonili svoj dar v korist in prospeh našega društva in prosimo še vse gg. starešine, ki še nameravajo poklonili kak svoj prispevek, da blagovolijo lo po možnosti storiti do 1. decembra, da moremo tako našo akcijo po želji predsedstva V kolikor mogoče najlepše uresničiti in zadostiti ter urediti vso potrebe društva. — Dosedaj so se odzvali sledeči gg. starešine: prevzv. dr. A. B. Jeglič, nadškof ;dr." Aleš Uženičnlk, dr. Logar, Anton Kralj, dr. Stanovnik, A. Detela, dr. Dermastija, dr. Meršol, dr. Marinček, dr. Rakovec, dr. Kotnik, dr. Vatovec, dr. Rad šel, Dora Vodnik, dr. 1'ongov, Maks A.sir Vsem iskrena hvala! Odbor . Zarje.
IVcaglt
ia smrt
Celje, 25. novembra. Nenadoma jc umrl ua Vranskem velelrgovec g. Prane Oset ml. Pogreb bo v soboto dop. ob 10.
m
□	Umrla je Kaiser Julijami, sopr. Zel., stara 70, let. slaujoča v Stritarjevi ul. 18. Pogreb bo danes popoldne i/, mrtvašnice na magdalensko pokopališče. Blog ji spomin.
□ Vpepcljeno. Včeraj ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Medvedu v Pesnici ler vpepehl gospodarsko pesi op je. Skoda je precejšnja. Kako jo ogenj nastal, se še ni moglo dognati.
□	Gluhonemi" liagec po mariborskih ulicah. V torek proti večeru se je pojavil na mariborskih ulicah neznanec v srajci ter zbudil takoj zanimanje pasantov. Otroci so v množicah drli za njim, starejši pa so se zbirali v gručah ler ugibali, kdo bi mogel bili la mož. Končno je interveniral stražnik, ki so je mogel prepričati, da jc mož gluhonem in da nima na in pri sebi ničesar drugega razen srajce. Spravili so ga zaenkrat h Grafu.
□	Radio Maribor, r. z. z o. z., Miklošičeva ulica 2. Zaloga žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.
Atelie Bazzaneila
! u
Šelenburgova ulica 7
izvršuje plašče, kostume, obleke in plesne toalete po najnižjih cenah

Dnevna kronika
Radi goljufije 3 in pol leta robije
Novo mesto, 25. nov.
Vsem Novomeščanom in okoličanom je znan I.judevit Čop, zastopnik tvrdke šivalnih strojev »Veste« v Ljubljani, katere lastnik je g. Malnar Ivan. Čop je star 27 let in ie doma iz Vrbovskega na Hrvaškem. Kot trgovski potnik in zastopnik omenjene trvdke je v Novem mestu vodil tudi podružnico tvrdke in prodajal šivalne stroje »Veste« po vsem Dolenjskem od 1. jan. do decembra leta 1430. Provizije je imel 15%. Meseca decembra pa je g. Malnar Čopu službo odpovedal. Čop bi bil moral tedaj oddati lastniku vse neprodane stroje, česar pa ni sioril, pač pa je še nadalje tja do konca marca t. 1. prodaja! tvrdkino lastnino. V vsem tem času je sicer tvrdki oddal od prodanega blaga, ki ga je protipogodbeno kasiral, neke zneske, vendar pa Din 15.473.60 premalo. Čop bi bil moral kupcem izročiti čekovne nakaznice, glaseče se na tvrdko Josip Bs.uerle i sin Karlovec v plačilo, kasirati pa je bil upravičen le predplačila do višine 15% od prodaine cene. Poleg vsega tega je prodal od strojev, ki jih je imel v komisiji dne 15. dec. 1930 Francu Skubcu v Potoku, dva šivalna stroja »Veste« za Din 5.000, čeprav je bila prodajna cena Din 7.C00, cd katere je bil upravičen kasirati le svojo 15% provizijo in neki za gosp. Malnarja plačani dolg. On pa tega ni storil, pač pa je ves denar kasiral in s tem napravil tvrdki škode 5.650 Din. En stroj je prodal v Šent Rupertu Fralihu Francu za Din 1999, katerega prodajna cena je bila Din 2.690. Tu je tvrdka zopet izgubila Din 2.286. Lastnica lokala, v katerem je bilo zastopstvo nastanjeno, ge. Mariji Hladnikovi v Nove mmestu, jc Čop zastavil za dolg, ki ga je imel za uporabo lokala, stroj, ki je bil v prodajni ceni vreden Din 2.500, v netto iznosu Din 2.975, Isto-tako je zastavil lansko leto hotelirki ge. Mariji Zupanovi, stroj vreden Din 3.360 v netio iznosu Din 2.856. G, Petretu, trgovcu v Straži, je prodal stroj za Din 2.865, čeravno je bil vreden Din 3.310. V Gotenici je istotako prodal posestniku Štanflju šivalni stroj, ki je imel prodajno ceno Din 2.734 za Din 2.323. Z izkupičkom je kri! neki dolg v
znesku Din 1.634, ki ga je napravil potnik gosp. Malnarja, I. Jandrijaš na njegov račun, ostanek pa je porabil zase.
Ko se je v četrtek, dne 24. t. m. vsled teh deliktov moral zagovarjati pred tukajšnjim okrožnim sodiščem, se je tej razpravi priključila še druga obtožnica, ki jo je zoper Čopa dvignilo drž. tožilstvo, katera navaja, da se je obtoženec obr-toma pečal s prevarami v namenu, pridobiti si tako protipravno imovinsko korist. — V gostilni Košak v Novem mestu je ostal dolžan na hrani in na stanovanju 455.75 Din. V Zgornjem Zabukovju ie letos v avgustu vzel Antonu Dcbevcu kolo vredno nad 1000 Din, ki je bilo last Jožeta Stariča, češ, da mora kolo odvzeti kot zastopnik tvrdke Bau-erle i sin, ker niso bili obroki redno plačevani. V Češnjici je na zvit način izvabil 250 Din s pret- i vezo, da ga bo sicer tvrdka »Vesta« tožila za I znesek 400 Din. Istotam je izvabil 250 Din od Žagarja Jožeta, češ, da mu bo dobavil harmoniko znamke »Homokord-. S pretvezo, češ da je on lastnik tvrdke iPrevendar Aurel« iz Zagreba, je pos. Bradaču v Toplicah izvabil znesek 2.199 Din.
Obtoženec priznava k prvi obtožnici, da jc bil res upravičen kot potnik imenovane tvrdke prejemati 15% provizijo od prodanih šivalnih strojev, kakor ludi, tla je navedenim osebam prodajal in zastavil stroje. Zanika pa vsako krivdo, češ, da je bil od gosp. Malnarja pooblaščen inkasirati od kupcev celo kupnino. Zagovarja sc, da jc z denarjem, ki ga ie prejel, kril le stroške, ki so bili združeni z raznimi službenimi posli, ki jih je za tvrdko vršil. G. Malnar pa je izpovedal vse ravno nasprotno in pravi, da obtoženec po dogovoru ni bil nikoli upravičen kasirati kaj več ko samo svojo provizijo. Tudi v drugi obtožnici zanikuje obtoženec vso krivdo in se zagovarja, da je imel najlepši namen vse plačati, kakor ludi Žagarju dobaviti harmoniko in trdi, da je bil v ostalih slučajih upravičen postopali tako kakor je. Po zaslišanju prič pa je senat, kateremu je predsedoval g. s. o. s. Kuder, obsodil obtoženca po daljšem 1 posvetovanju na 3 in- pol leta robije in izgubo ' častnih pravic za dobo 5 let.
NIVEA-CREME,
Din 5.oo do Din 22.oo
Pri neprijaznem vremenu
zahteva Vaša koža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CREME
da ne postane hrapava in raskava. Najbol je je, ce vsak večer obraz in roke temeljilo nadrgnete. Toda tudi podnevi, predenj odha jate na prosio, lahko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne sveti. Nivea Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea Creme: najvišji učinek, cena nizke.
Jugosi. P. Bciorsdorl & Co. d. s. o. j., Maribor
Foški.
Koledar
Četrtek, 27. nov.: Virgilij, škof; Bernardin
Novi grobovi
Brezf9fajčmk v „Slovenskem narodu
a
Nekdo, ki se podpisuje za Ahasvera , ki bi si pa pravilneje nadel ime bre/srajčnik, pripoveduje v včerajšnjem »Slov. Narodu«, kjer se običajno odlagn gotova vrsta ljudi — ginljivo sto-rico, kaj je videl in slišal v nedeljo v eerkvi v Lomu nad Tržičeni. Pravi, da .jo radi petja stopil v cerkev, potem pn je še slišal del pridige, ki jo biln takšna, da zasluži, da se ohrani potomcem, da bodo vedeli, kakšnih nazorov so bili gospodje v 20. stoletju in kako so jih vlepali ljudem v glavo.- Že gospod sam mu ni bil všeč. Bil jo »srednje postave, srepega pogleda in ostrih poloz.« Samo hude reči! Kaj šele to, kar je povedni!
~Kull nagote se ni razširil samo v obmorskih kopališčih in drugih letoviščih, ne, ta kult je pogledal že tudi v našo lepo gorsko vas, so dejali gospod na prižnici. Kult nagote je zajel tudi vse druge naše planinske kraje. Z žalostjo sem ugotovil, da je šel tudi čez našo vas letos poleti tno-£ki broz srajce. To je velika predrznost in če se So kaj takega dogodi, dragi moji varani, je vaša dolžnost, da kot kristjani takega človeka ustavite in pozovute, naj obleče srajco. Če bi se vnšemu pozivu ne odzval, vzemite palico, iu ga naklestite z motivacijo, da vi kol kristjani ne morete mirno gledali, da bi ljudje skozi našo vas hodili brez srajce.
Tako citat v »Narodu«. Dalje pogumni Ahas-ver ni poslušal. Ni počakal maše, ampnk jo je kar vbral v hribe. Le toliko je še zvedel — Ahas-veru so ljudje kar v cerkvi povedali, ka-li? — lako pripoveduje, »da se ljudje gospodu v pest smejejo.«
Mi bi Ie toliko pristavili, da je In gospod zelo pametno povedal in da bo isto trebn še tudi marsikje drugje povedati. Ni treba segali baš po moralki. navadna knjiga o lepem vedenju, predvsem pa splošen čut dostojnosti in olike, ki ga zaenkrat šo imamo Evropejci, bi moral ^Narodovemu brezsrajčniku povedali, kaj je spodobno iu za med ljudi. Če se turist znebi tudi srajce gori v planinah, da se prezrači in napije solnca, mu tega nihče ne bo zameril. Toda iz kake potrebe naj hodi nag po gorenjskih vaseh? Kakor ga v Ljubljani ne bo pustil policaj, da bi hodil slečen brez srajce okrog, res ne vemo, zakaj naj bi naši Gorenjci bili tako oblagodnrjeni, da gledajo kosmata bedra in tolste hrbte ljubljanskih kračma-nov. Alinsver jo vsekakor prepričan, da spada prosio razkazovanje nagih okončin h kulturi in napredku XX. stoletja. Naivnež očividno šo ni pogledal prek Gorjancev in Karavank. Zalo mu mi povemo, da poznamo nekaj narodov in dežel, ki se morejo ponašati z dokaj večjo, tudi fizično telesno kulturo, kakor pa jo imamo mi, da pa no hodijo okrog do golegu slečeni. Imamo še nagee doli nu avstralskem otočju in v Afriki, a čim bolj prodira kultura ludi tjakaj, tembolj izginja tudi telesna nagota. Takšen je razvoj kulture, bedni »Narodov brezsrajčnik. »Narodov« člančič bo zanamcem ostal le priča, kdo je imel v letu 1031. po Kr. med našim narodom še zdrav čut za dostojnost in oliko in kje je že docela zginil.
Kazni
sa
vma
Ljubljana, 25. nov. AA.
Banska uprava dravske banovine opozarja na osnovi odloka kmetijskega ministra št. 55.620/11 ex 1931 z razpisom No 11.740/1 od 12 nov. 1931, na dejstvo, da nekateri brezvestni vinski producenti in trgovci v posameznih krajih države, zlasti v primorski banovini, napravljajo in prodajajo tro-pinšnico, bodisi samo zase, bodisi pomešano s pristnim vinom, navzlic temu, da imamo tako ogromne neprodane zaloge dobrega vina pri poštenih vinogradnikih.
Po g 9. zakona o vinu in čl. 28 pravilnika k temu zakonu je naprava tropinšnice z izluže-njem grozdnih tropin z vodo brez dodatka sladkorja dovoljena samo čistim vinskim producentom, ne pa vinskim trgovcem in točilcem, čeprav so poslednji obenem vinogradniki producenti, toda izključno samo za lastni domači potrošek le pijače. Na dotični posodi mora biti napis: »Tropin-šnica ni za prodajo«. Proti kršilcem teh določb ee bo najstrožje postopalo.
Kazni po zakonu o vinu za to so: 7 dni do 3 mesece zapora in 300 do 30.C03 Din denarne globe (§ 25), razglas obsodbe v listih in odvzem obrlne pravice (§ 29), plačanje vseh stroškov pro-
Zakaj brez kofeina?
Navadna kava vsebuje 1—2% kofeina, rastlinskega strupa, ki lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, povišanje krvnega tlaka, motenje spanja, razdraženje živcev ali ledvic. Zaradi koieina naj bi otroci sploh ne pili kave. Kofein je vzrok, da nora zdravnik tukorekoč dnevno zabranievati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, ki ji je odvzet kofein. Kava Hag je prava najplcmenitejša zrnata kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva, tako zdravim, kakor todi bednim. C-»1o oc-a sme brez pon'sleka piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanja so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag. ni samo tečnejše, ampak tudi najlažje prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kave tvorijo njeno mešenico. Izdatnost ji je neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovin: z živili. Servira se na željo tudi v ho'elu in kavarni. Brezplačen vzorec preimete — ako pošljete izrezek tega oglasa in t Din zc odpremne stroške — od Kave Hag d. d., TomaSičeva ul, 4, Zagreb.
cesa, analize, izvedenstva in izvršitev sodbe (§ 32). Vsi, ludi samo sumljivi slučaji takih in podobnih kršitev zakona o vinu nai se v interesu dobre stvari nemudoma prijavijo kletarskemu nadzorniku Dravske banovine v Ljubljani, Gosposka ulica 15, ki jamči za molčečnost o prijavi po službeni dolžnosti.
Stekel pes ustreli en
Novo mesto, 24. novembra.
Ni še dolgo lega, kar smo čuli v Slovencu« pod notico Stekel pes jih je ogrizek, kako je posestnik Kastelic po domače Kovačev Pepe iz Žabjo vasi ustrelil steklega psa. Že se je dogodil prav sličen slučaj. Zopet se je stekel pes zatekel v Suii-hel, k posestniku Janezu Jeriču, kateremu je uda-vil priklenjenega psa, nato pa pobegnil. Pes so io nato podal proti Žabji vasi, kjer je že tekel za i i! let starini učencem četrtega razreda ljudske šole Karlom Kleindienstoni, in bi ga bil gotovo ogrizel, ko bi se fantič ne bil rešil na bližnji Žnidaršičev kozolec. Med leni pa je g. Kastelic že zasledoval psa ler mu s puško končal življenje.
Zcssoeess tat
Novo mesto, 25. nov.
Vojak Lamprct Josip, sluga orožniškega majorja g. Gligx>rija Živkoviča, jc imel v torek proti večeru opravka v hlevu pri Ferliču, v katerem se nahaja g. majorjev konj. V trenotku, ko se je odstranil iz hleva, je neki moški brž skočil v hlev in se začel po njem razgledavati. Kaj kmalu je opazil v kotu precejšen zaboj. Odprl ga je in pričel po njem premetavati. Med jahalnim priborom, ki je bil v zaboju spravljen, je bilo ludi nekaj Lampretovih stvari med temi tudi Din 330, katere je neznanec pobasal v svoj žep.
Komaj je dobro izvršil svoje delo, je vstopil Lampret. Ko je zagledal neznanca pri zaboju, ga je holel prijeti, ta pa mu je ušel skozi vrata. V zli slutnji je Lampret urno pogledal v zaboj in ugotovil, da mu manjka denar. Hitro je stekel za neznancem in ga ne daleč od hleva ujel, hoteč ga tirati na orožniško postajo. Neznanec pa ni hotel z njim, vrgel se je na tla in brcal okoli sebe. Zato je Lampret drugega poslal po orožnike, ki so takoj prišli in ga skoro nesli na orožniško postajo. Tam so ga zaslišali in preiskali. Piše se Urban Frančišek, rojen 1. 1864. v Darovani na Češkoslovaškem. Pri sebi je imel več predmetov, prav gotovo kje ukradenih, dve srebrni uri, dva mlinčka za orehe, nove škarje za obrezovanje trt, samovar in par čevljev. Aretiranega Urbana so oddali v zapore novomeškega okrožnega sodišča, kakor tudi nri njeni najdene predmete. Ako kdo pogreša navedene predmete, nai sc oglasi pri imenovanem sodišču.
i" V Ljubljani je umrl g. Franjo Mikuš, višji carinski kontrolor. Pogreb bo jutri ob pol 4 popoldne, lilag mu spomin!
-}■ V Ljubljani je umrl gospod Martin Vcbcr, posestnik in pismonoša. Truplo rajnega bodo prepeljali na dom, od koder se vrši pogreb dne
27.	nov. ob 15 iz hiše žalosti na farno pokopališče Sv. Konici jan a v Žalcu. Naj v miru počiva.
OseSme t>es(i
-: Letošnji novomašniki ljubljanske škofije.
Pred kratkim so bili določeni novomašniki ljublj. semenišča, ki so naslednji: Iz petega letnika gg.: Čampa Leopold. Kalan Janez, Komun Boris, Luiu-pič Ladislav, Mramor Ivan, Slapar Pavel, Sniolič Anton in Starman Franc. Iz četrtega letnika pa gg.: Cvelbnr Jožef, Čampa France, Fortuna France, Škoda Ignacij, Vovk Jožef in Zajec Ludovik. Po božiču bodo prejeli subdiakonat, pozneje pa diakonat iu prezbiterat.
=r Poročila sta se v Ljubljani g. Lah Damir in gdč. Gizela Matka Fligi. Bilo srečno!
Ostale vesti
—	Znižano vožnjo za 50% jc dovolil min. prometa vsem udeležencem občnega zbora Pevske zveze pod običajnimi pogoji, in sicer veljavno od
28.	nov. do 2. dec. za vse razrede in vse vlake razen ekspresnih.
—	Odvetniška zbornica v Ljubljani vabi vso svoje člane, da se udeleže spominske slavnosti zn pokojnim tržaškim tovarišem dr. S 1 a v i k o m Edvardom, ki bo v nedeljo dne 29. novembra 1.1. ob 10 dopoldne v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani.
—	Darovi za stradajoče. Rdeči križ je prejel: Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah 4358 Din. okr. načelstvo v Kočevju 321.05 Din. okr. načelstvo v Metliki 817 Din, Habjnn Ferdinand iz škofje Loke 100 Din, šola nn Rudniku 13 Din.
—	Prepovedani inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje poule je prepovedano uvažati v našo državo in razširjali v njej knjigo : Mord in der Politik« od Alphons-a Nopela, ki jo izšla v založbi llanseatische Verlngsanstalt, Hamburg-Berlin.
—	Telefonski promet. Z odlokom prometnega ministrstva je odobreno, da se otvori telefonski promet Savski Marof—Trst s 23. nov. t. 1. Taks i za 3-miuutni Tazgovor znaša 2.25 zlatih frankov in z istim dnem telefonski promet Središče ob Dravi— Praha in Brno. Triminutni razgovor s Prago stane 4.95, z Brnom pa 8.90 zl. fr. — Dalje se otvori tel. promet nu progah Komenda, Savski Marof, Tržič, Kruševuc in Sabac z vsemi mesti v Nemčiji; tel. promet Brod na Savi z vsemi mesti v Švici; Brod na Savi in Sid—Bratislava ter Osijek-Oioinoue in Brod na Savi in Vukovar-Brno in Vukovnr-Potštejn in šid-Prag; tel. promet Oornja Radgona-Fiume, Trieste, Postumia, Milano, Merimo, Venczia in Torino; Čoka-Praha, Bratislava, Košice in Mukačevo (Češkoslovaška); Maribor, Ljutomer, Ptuj in Or-mož-Gosdorf (Avstrija) ter Kruševac, Užice in Po-Zoga uŽička-Plzcn (Češkoslovaška). Za proge, za katere nismo navedli telefonske trkse, je ista razvidna iz »Službenih novin« št. 274, od 23. novembra t. 1.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 74 od 25. novembra t. I.
' je objavljen Zakon o izpremembi in dopolnitvi j zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in ! o nadzorstvu nad njimi« dalje »Pravilnik o pre-i puščanju vojaških državnih kobil ljudstvu v uporabo, vzdrževanje in za pleme«, »Navodila za pobiranje prispevka avtobusnih podjetnikov za prekomerno uporabo cest« in Razglas o tarifi za razsodniško postopanje o povračilu škode, po-j vzročene po lovu in divjačini«.
—	Vlom in rop v boštanjskeni župnisču. Ves Boštanj in Scvnica sta prestrašena zaradi drznega vloma in ropa, ki se je zgodil v Boštanju ob Savi. V ponedeljek 23. novembra okrog pol treh zjutraj sta dva roparja najprej na dveh krajih župnišča vdrla, toda naletela na zapahnjena notranja vrata. Tretjič sla poskusila vlomiti sko/.i gornje okno zadnje kaplanske sobe. Pristavila slu 10 m dolgo lestev, pol oknu snela in lako vdrla v hišo. Nnjprej sta v shrambi vzela velik kos slanine iu kruha. Potem sla pa šla k župniku v župnijsko pisarno, kjer stn gn z revolverjem in malo baterijo ustrahovala, da je moral povedati, kje so ključi od cerkvene, hranilnične in njegove lastne blagajne. Četrt ure je držal eden revolver župniku v obraz, medtem pa je drugi pobral ves papirnat denar, nad 4000 Din. Nazadnje sta zahtevala zlatnino, revolver, puško, česar vsega pa župnik ni mogel dati, kor takih stvari sploh nima. Naročila sta naposled s strogim glasom: »Pred šesto ne smete vstati — sicer bo to vašn smrt. Nobenega alarma ne smete duti. Imava stražo
! zunaj. Nato sta hitro odšla skozi že prej priprav-| ljona odprta vrata in jih zn seboj zaklenila. Hvala Bogu, dn nista osebno nič zalega storila gospodu župniku.
—	Nesreča na Savi. Pretekli torek bi se blizu vasi Jaruna kmalu zgodila huda nesreča. Z gramozom naloženn ladja, katero so upravljali trije ljudje, je kakih 500 metrov nižje od Jaruna nasedla na plitvini, in sicer na mestu, kjer je biln Sava nedavno še okrog štiri metre globoka. Ko sc je ladja ustavila, jo je znčela voda zalivati in kmalu se je videl samo en del Indje iz vode. Veslači so obupno klicali na pomoč. V bližini so se nahajali cigani, ki so, namesto da hi po mngali, zagnali velikansk krik. Če ne bi prišel slučajno mimo čuvaj regulacijskega plovnega par-
ka Ivan Oolubič, bi vsi trije veslači utonili. Čuvaj jim je z neko staro ladjo prihitel na pomoč, pomagala sta mu dva Jarunčann. Ko so se približali ladji z gramozom, je bila ta že skoraj vsa pod vodo. Rešili so vse tri veslače, potopljeno ladjo pa so prepustili savskim valovom.
— Na vsak način hote biti morilec. Te dni se je pri subotiški policiji zglasil delavec Josip Sarkany in zaprosil, naj ga zapro, ker da je pred dvema letoma v Segedinu umoril svojo zaročenko. Začeli so iskati po arhivih iu ugotovili, da že od lela 1923 ni bil v Segedinu izvršen noben umor, ki bi ne bil pozneje razjasnjen. Preiskoval, sodnik je zaradi tegn začel sumiti, da se Sarkauy samo zaradi tega obtožuje umora, da bi zimo presedel na gorkeni. Pri zaslišanju pa je Sarknny to energično pobijal in vztrajal pri svoji trditvi. Dejal je celo, da je pripravljen v Segediju pokazati mesto, kjer je umor izvršil. Slučaj kljub temu zanima |M)licijo, ker je Sarkany povedal, da zasluži v vrbaski sladkorni tovarni 47 Din ua dnu in dn , mu ne grozi odpust.
—	Pri bledi sivorumeukasfi barvi kože,
utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da sc skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josel«-grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Joscf«-voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Franz-JoseL-grenčica se J dobiva v lekarnah, drogerijah in speccrijskih I trgovinah.
—	Smrtna avtomobilska nesreča. V nedeljo se je v Novem Sadu pripetila težka avtomobilska nesreča, pri kateri je Izgubila življei • ena oselm, drugn pa je težko ranjena. Trčila slu . .vorni avto mobil, v katerem stn sedela dva podčastnika, iu avtotaksi s tremi osebami. Tovorni avto se je s
i tako silo zaletel v osebnega, da jc ta odlotel 8 m i daleč, se dvakrat prevrnil in pokopal pod seboj 1 vse tri ljudi, ki so bili v njem. Tovornemu uvtu ! se ni ničesar /godilo in jo je lakoj po nesreči : odkuril dalje, da ni bilo mogoče niti številke zn-' pisali. Izpod prevrnjenega osebnega avtomobila so potegnili nezavestnega šoferja Saviča in težko I ranjenega delovodjo \Vankeja. Takoj so ju odpeljali v bolnišnico, kjer pa je Savič že opoldne umrl.
<7*
TVORNICA (MORIJE


Okusna in zdrava |e
K0LINSKA SША
— Skrivnosten umnr starčka. V Malem Jarhu pri Novem Sadu so našli v neki hiši mrtvega s j prerezanim vratom 70 letnega zidarja Vašo Vezi-i ča. Policija je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da gre za umor. Preiskava je dognala, dn ga jo prejšnji večer nekdo našei mrtvega zunaj na dvorišču iu ga nato zuvlekel v sobo, kjer so ga zju-: traj našli,
—	Miklavž prihaja! Najprimernejše darilo za pridne jc lepa knjiga. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima v zalogi sledeče slikanice in mladinske knjige s podobami: Robinzon starši — slikanica, 20 Din; Mali palček — slikanica, 20 Din;
I DomaČo in tuje. živali v podobi. I. dol: Srsnvci, vezano, 30 Din; Veliki zoološki ntlanl, vezan v platno 260 Din (vsebuje 27 tabel z okoli 280 slikami vseh vrst živali celega sveta); Burnett-Pribil: Mali lord, roman broš. 20 Din, vez. 30 Din; Iz lorhe kotičko-' vega strička: I. zv.: Kunčič Mirko: Najdenček Jo-kec, povest s slikami, bogato ilustr.. broš. 20 Din,
I vez. 36 Din; II. zv.: Kunčič Mirko: Za zidano voljo, j povest s slikami, bogato ilustrir., broš., 20 Din, j vez. 36 Din; Kipling R.: Zakaj — zalo. 12 povesti ! za mladino, vez. 40 Din. — Levstik, Martin Krpan z Vrha, mladinska knjiga s slikami II. Smrekarja, 20 Din. — Scot (inbriel, Mala trojka, povest za mladino, llustrirnl M. Bambič. vez. 40 Din. — Svenssou, Prigode malega Nonnija, povesi za mlade. Vezana 40 Din.
—	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Kcich
Pribežališče bednih
Berlin, novembra 1931.
Ljudje, ki nimajo stanovanja niti lastnega u rova, so izredni poznavalci prirode in pri-rcdnih pojavov. Nedavno sem poslušal dva taka reveža. Stala sta na trgu v zavetju in obračala hrbte proli solncu, da si malo ogrejeta premrle ude. Pogovarjala sta se o zimi:
Bog ve, kakšna bo zima. Ce bo huda in ostril, bomo zmrznili ali se pa bomo obesili.« Ne boj se! Zima ne bo huda!« Kako moreš to vedeti?« Vidiš, divjačina nima nič kaj posebno razvito kožuhovino in deževnik se ni vkopal globoko pod zemljo.
Porušen italijanski konzulat. Neposredno pred prihodom italijanskega zunanjega ministra Grandija se je izvršila v italijanskem konzulatu v Filadelfiji eksplozija, ki je poslopje skoraj ]>opolnomn uničila, kakor vidimo na sliki.
>Ali se živali ne morejo zmotiti —?< je skrbno vprašal bedni tovariš in z otroško lju-l>eznijo poslal tih pozdrav solncu.
Kdo od nas, ki ima svojo streho in ni slučajno pravi lovec, bi opazoval taka znamenja? Tudi mi se sprašujemo, kakšna bo zima, ali to samo tako mimogrede, v zadregi, kadar nimamo pametnejših vprašanj.
Za reveže, ki so brez stanovanj, pa so ta vprašanja važna in taka prirodna znamenja, če so ugodna, velika tolažba. Tolažba?! — Ce bo zima blaga, potem se bo že našlo »ugodno« prenočišče pod svodi mostu ali pa se lahko prebije noč v gozdovih nn periferiji velemesta, četudi je mraza 12 ali pa še več stopinj pod ničlo. Res, lepa tolažba!
Druga tolažba so mali letaki, rdeči in plavi, zeleni in rumeni, v vseh najbolj pričečih barvah, ki se na njih ponujajo po ceni prenočišča. Kdor ne dobi prenočišča v javnih azilih, ali pa v njih ne more zdržati, lahko dobi posteljo za 50 pfenicjov (7 Din) in dobi poleg tega še topel zajutrek. Vse polno jp takih »masenkvartirjevc od pol do ene marke za eno noč.
Eden teh je v ulici Golnov. v neki ogromni zgradbi, kjer je bila svojčas tovarna za milo. Na vratih je nabita tabla z napisom:
Dienst am Volke!
Logi? 50 1'lennig.
Torej dobrodelnost, pomoč iu podpiranje bednih in ubogih! Oglejmo si to ustanovo s tako plemenitimi cilji. Hvala Bogu, še se najdejo ljudje, ki jih ta strašni ninterializeni ni okužil, ki imajo razumevanja za trpljenje bližnjih in usmiljeno srce za sirote in reveže.
Naša ustanova :>Dienst am Volke!« ima nekaj nad 200 postelj, ki so kakor po vojašnicah postavljene po ogromnih dvoranah v prostorih nekdanie tovarne za milo. Še dane.« vse diši po loju m če se primemo za ograjo ob stopnišču, ?iam pri umivanju ni potrebn^ uporab1 jab miia.
Večer je in poslopje še ni zaprlo. Pri vstopu lahko damo spraviti svoje stvari, ki jih pri spanju ne rabimo. Spravljene so v posebni mali sobici, ki pa je večinoma prazna. Kdor išče pribežališče v teh femnih prostorih, pač nima nepotrebnih stvari. Ob devetih zvečer ugasne gospodar vse luči in črna tema
objame nesrečneže in zakrije njih bedne postave. Po trideset do štirideset postelj je v dvorani. Perilo se menja vsak meseci Dovoljeno je spati do poldne. To je mnogo bolje, kakor v javnih azilih, kjer se mora vstajati ob sedmih zjutraj in oditi na hladno ulico — s trebuhom za kruhom. Tudi se lahko pride pozno po noči.
V pritličju je posebna dvorana prirejena za kantino. Tam je živahno. Harmonika in petje pomagata nesrečnežem, da pozabijo na lačne želodce. Živahno je posebno popoldne, ko so se mnogi že vrnili s svojih pohodov. Prične se živahna trgovina in izmenjava stvari, ki so jih priberačili čez dan. Nad 80 odstotkov prebivalcev v tej vojašnici je poklicnih beračev.
Gospodar toži o slabih časih in težavah. Od svojega prednika, ki je uredil več takih masenkvartirjev In ima svoj avtomobil ler je sploh že velik gospod, jc bil opeharjen. V juniju, ko vsak normalen človek« lahko prebiva na prostem, je bilo vedno zasedenih vseh 200 postelj, sedaj, ko je že zima in so noči hladne, pa jih stoji skoraj polovica praznih. Res, slabi časi! Spustil bi takso za prenočevanje še za 10 pfenigov (približno poldrug dinar), ker je konkurenca prevelika. Potem pa se podjetje ne bo rentiralo, če ne bo v kantini velik promet in če se ne bo temeljito pilo in jedlo.
Dobrih gostov je vedno manj, celo »boljši pevci, ki so preoblečeni v ^potujoče dijake in znajo prepevati tako sladke domače pesmice, ne prihajajo več. Res, slabi časi!
Kaj pa, če nastane prepir?:
Stalni gostje so skromni in večinoma mirni, vendar je med gosti vedno nekaj ne-mirnežev in izzivačev. Hvala Bogu. stanujejo v sosednji hiši člani društva rokoborcev in bokserjev. Kadar je potreba, zadostuje samo en klic in /<> s() n:i mestu. Rod je kmalu vzpn-
34 rudarjev je našlo smrt v rudniku pri mestu Doncaster na Angleškem, kakor smo v rSio-vencuj že poročali. V glavnem rovu je iz doslej nepojasnjenih vzrokov nastala eksplozija iti se je rov zasul. Po napornem delu so rešili 20 rudarjev, ki pa so vsi težko ranjeni, da bo le malokaleri ostal pri življenju, 34 nesrečnežev pa je bilo že mrtvih, ko so rov odko-pali. Na sliki vidimo svojce rudarjev, ki so se po nesreči zbrali ob vhodu v rudnik in s krvavečim srcem pričakujejo vesti o uspehih reševalnih del.
Aretirani bankir
Velikim poneverbam bankirjev v Berlinu, kjer je v kratkem času moralo prenehau poslovati več velikih bank, sledijo slični dogodki v Parizu. Tam so še pravočasno aretirali znanega bankirja in voditelja kolonijalne banke Georgesa Fromenta. S svojimi malii-nacijaini je zapravil nad 90 milijonov frankov. Denar je večinoma last malih vlagateljev, ki bodo tako prišli ob svoje krvavo zaslužene denarje.
Največji luksuzni parnik llcrimula zgorel. Največji luksuzni parnik na svetu Bermuda- ee je nahajal v pristanišču Belfast na popravilu. Pred dnevi so je na ladji pojavil požar. Vsi napori pogasiti požar so ostali brez uspeha. Kar ni uničil |X)žar, je razdejala eksplozija. Ker sc je letos žo enkrat pojavil požar na isli ladji, policija sumi, da je bil ogenj podtaknjen.
stavljen. Ce bi morali čakati nn policijo, bi se jih mnogo pobilo, predno bi prišla na lice mesta. Je pa še ta prednost, da človek nima nobenih sitnosti s policijo in sodiščem.
. Kako pa s čistostjo? Se pri vstopu kaj preiskuje?-
^Preiščemo samo tako imenovane kava-lirje«. To so ljudje iz boljših krogov, ki so propadli in se izgubili v vrtincu življenja in nosijo obleko, ki še kaže znake nekdanjih boljših dni. Čudno je. da ravno taki najbolj propadejo, postanejo najbolj malomarni in zato so najbolj nečisti. So pač novinci v bedi in se težko privadijo.
Prisede še gospodinja. V umazanem predpasniku, zalo se malo na videz sramuje, češ, da se za posle v mestu vse drugače obleče. Tukaj pa je seveda v službi.
Da da. težka služba: Dienst am Volke.-
Beg iz tujske legije
Italijanske oblasti so te dni izročile avstrijskim obmejnim oblastem na Brenerju tri Avstrijce in enega Nemca, ki so pobegnili iz francoske tujske legije in po težavah in trpljenju prišli v Italijo. Po skrajno napornem begu preko puščave, po nepopisnem trpljenju in dolgotrajnem potovanju so begunci koncem avgusta prišli v Timis. Tukaj so se de-zerterji: Anton Anderle. Rudolf Praver, Josip Reich in Franz Bienkov.skv slučajno srečali z znanim dunajskim športnikom Teodorjem Hel-mom, ki je — kakor znano — letos spomladi odplul s svojim zložljivim čolnom iz gumija, da obišče vsa večja pristanišča ob Sredozemskem morju. Belm je revežem pomagal in jih sprejel v svoj čoln in je pripeljal te štiri vojaške begunce v pristanišče Marsalo na Siciliji. Tu so se prijavili italijanskim oblastem, ki so jih sedaj izročile avstrijskim. Begunci pripovedujejo grozne stvari o življenju in trpljenju v tujski legiji.
Kruta obsodba časnikarjev
V Lipskem se je te dni vršil proces, k! ga je vsa nemška javnost zasledovala z največjo napetostjo. Radovednost občinstva pa ni bila zadovoljena, kajti razprava je bila tajna in samo razsodba brez utemeljevanja je bila objavljena. Na obtožni klopi sta bila dva znana nemška časnikarja in publicista in sicer izdajatelj zelo razširjene >VVeltbiihne« Kari pl. Ossitzky in časnikar Kreiser. Obdolžena sta bila veleizdaje. ker sta baje v nekih člankih, v katerih sta kritizirala nemško vojaško upravo, posebno ogromne izdatke za zrako-piovstvo, izdala tajnosti in s tem škodovala interesu države. Obsojena sta bila vsak na poldrugo lelo .ječe. Vse nemško časopisje, z izjemo skrajnih desničarskih listov, je vstalo kot en mož proti tej drakonični obsodbi dveh zelo uglednih republikanskih časnikarjev in protestira proti načinu, kako se je v procesu postopalo. Zadeva pride pred parlament in ni izključeno, da se bo pod pritiskom poštenega javnega mnenja moral proces ponovno vršiti poti drugačnimi okolnostmi.
Obsojeni Carl pl. Ossitzky.
Smešni ce
Cisto gladko, šef nagovori gospoda, ki prosi
za službo: :>Parlez vous fran$ais?< — Goepod: »Prosim?- -— »Parlez vous fran?aie?< — >Kako menite?« — >Tristo medvedov! Vprašam, če znalo francosko?« — Gospod: :0 ja, čisto gladko.«
C'udna bolezen. V nekem kopališču je bil 1 zdravnik poklican k stari dami. >No, mamica,« pravi, »kaj pa je hudega?« — Užaljena gospa založi: -\Jaz sem soproga ministra N.< — -Mi je jako žal,« odvrne zdravnik, »te bolezni pa jaz ne znam ozdraviti.
Ali gre tako? »Mamica, posodi mi no 10 Din, daj mi jih pa samo pet. Poleni si ml jih dolžna pet. jaz pa tebi tudi pet. in potem sva bot.
Predrzne ropa rji
Po obsodbi poglavarja čikaških roparjev Al Kaponea je bil nekaj časa mir in so vsi j mislili, da bo predrznih razbojništev manj. Zadnje čase pa se zdi, da so se roparji zopet dobro organizirali, kajti zgodilo se je že več tako predrznih ropov, da prekašajo nekdanjo. V Lakehorstu. predmestju Cikaga, so te dni vdrli oboroženi roparji v vilo nekega bogataša, ko je pri njem bila zbrana večja družba. Oropali so jih vse, odvzeli so jim ves denar in zlatnino. Medtem pa se je enemu od šoferjev, ki so čakali na svoje gospodarje, posrečilo kljub veliki straži, ki so jo pustili ro-■ parji pred vilo, pobegniti in obvestiti policijo I o napadu. Močan oddelek policije je prispel takoj na lice mesta in še zalotil razbojnike. Pričela se je ogorčena borba, v kateri so biti tri jo razbojniki ubiti, ostalim pa se je posrečilo pobegniti pripravljenimi avtomobili. S seboj so odnesli ves plen v vrednosti nad 200 tisoč dolarjev.
■ tj«
»emu času padle junake. 20. novembra so stotisoči obiskali pokopališče padlih voiaknv in številne vence so uoložili na spomenik padlim vojakom.
>Nima prav nobenega smisla, dragi go&|H>d. . da lno vedno isto sprašujete o vasi bolezni. Saj sem vam že pred štirimi tedni ponovno prepove-) dal piti alkoholne pijače!«
^Oprostite, gospod doktor. Veste, mislil sem si, morda pa jo znanost kaj napredovala.«
, Najnovejša slika bivšega nemškega, cesarja Vj-j Ijema ob prilik nekega obiska v Zundvoort pri Amsterdamu
Stanje Narodne banke
	Proračun		Uspeh
1932	1931	1930	1930
4.2	4.1	4.0	3.9
7.2	6.5	5.85	7.05
16.0	13.7	12.2	13.0
4.4	3.7	з!о	3.74
1.35	1.1	1.0	1.2
0.46	0.44	0.49	0.5
1.5	1.5	1.4	1.4
Pravkar je objavljen izkaz o stanju Narodne banke z dne 22. novembra. Iz izkaza je razvidno, da je zlata podloga narastla za 0.4 na 1757.2 milj. Din. Istočasno so tudi valute narastle za 0.0 na 7.2 milj. Din. Nasprotno pa so devize padle za 58.5 milj. Din na najnižje stanje po stabilizaciji dinarja 364.3 milj. Din. Devize izven podlogo so narastle za 2.9 na 01.2 milj. Din. Skupno se jo podloga zaradi velikega odtoka deviz zmanjšala za 57.2 na 2128.7 milj. Din.
Prvič od avgusta sem so posojila padla za 3.0 milijonov Din na vsoto 2122.9 milij. Din. Bel-, grajski listi pa ne prinašajo več podrobno, koliko r.našajo eskompt menic ter lombard. Zanimivo je ludi, da ne prinašajo več podrobnosti tudi v obveznostih po vidu. Te so namreč: državne terjat-70, žiro računi in razni računi (državna gospodarska podjetja).
Produ jem glavnih državnih blagajn se je r.manjšal za 75 milijonov Din, kar pomeni da je država zopet vrnila del, celo vsoto pa mora vrniti do konca docembra 1931. Sedaj znaša pred-
Državne finance
Pravkar je objavljen pregled državnih dohodkov v prvih 7 mesecih proračunskega leta, lor roj v dobi od 1. aprila 1931 do 31. oktobra 1931. iz pregleda je razvidno, da so znašali dohodki (vse v milij. Din; v oklepajih proračunska vsota): neposredni davki 809.3 (1053.0), posredni davki 1560.5 (1768.2), monopoli 1140.2 (1210.3), državna gospodarska podjetja 1886.2 (2584.4), razni dohodki 41.4 (76.5), skupno 5497.6 (6692.4). V istih mesecih lanskega leta so znašali državni dohodki 5833.9 milij. in so torej letos nižji za 336 milij. Same takso so dalo v prvih 7 mesecih proračunskega leta 671.2 (proračun za to dobo 726.4. isli čas lani 717.1) milij. Trošarine pa so dale 450.6 (proračun 468.4, lani 509.2) milij. Din.
Mestna podjetja
v proračunu 1932
Proračuni mestnih podjetij za 1. 1932 ne izkazujejo posebnih sprememb. V naslednjem podajamo višino dohodkov oziroma izdatkov mestnih podjetij v zadnjih letih (v milijonih Din);
Klavnica Vodovod Klektrarna Plinarna Pogrebni zavod Zastavljalnica Priprega
V	splošnem pa so proračuni vendar višji kot v L 1931 z izjemo mestne priprege, kjer je ostal proračun skoro čisto enak proračunu za 1. 1931.
Največje povečanje izkazuje proračun mestne elektrarne, kjer računajo, da bo poraba toka prinesla 15.25 (12.6) milijonov Din. Zaradi tega se bodo tudi povečali izdatki za obratovanje in vzdrževanje naprave. Med potrebščinami je narastla 1 »ostavka: obrestovanje glavnice od 2.1 na 2.84 milijonov Din.
Postavka priznavalnin znaša v posameznih proračunih (v oklepajih podatki za 1. 1931): klavnica 0.7 (0.57), vodovod 2.0 (1.9), elektrarna 2.27 02.26), plinarna 0, zastavljalnica in mestna priprega 0.
V	proračunih izkazujejo mestna podjetja prebitek (vse v tisočih Din): klavnica 24 (4), vodovod 460 (390, 1. 1930 je znašal taktični prebitek 494), elektrarna 45 (16, prebitek 1930 59), plinarna 42 (48, prebitek 1930 56), pogrebni zavod 137 (27, prebitek 1930 176). Mestna priprega je izkazala L 1930 16.500 Din prebitka, dočim je proračun za I. 1930 računul z izgubo 5.700 Din. Proračun mestne zastavljalnice računa za 1. 1932 s saldom 38.000 dinarjev kot izgubo. Povečanje proračuna je v glavnem pripisovati višjim vsotam, ki so potrebno
ta obrestovanje glavnice (126.000 proti 103.000 Din). џ * џ
— Varstvo sadnega drevja proti zajcu. Kr. banska uprava je podvzela dogovorno s Kmetijsko družbo večjo akcijo za dobavo primernih žičnih koškov sadjarjem in to po polovični ceni, da bodo lahko zavarovali svoja mlada sadna drevesa pred zajcem. Žične koške dobavlja Kmetijska družba v Ljubljani za ceno 8 Din za komad, polovico krije kralj, banska uprava. Koški so iz pocinkane žice, jako solidno izdelani in 130 cm visoki, ki bodo gotovo popolnoma ustrezali svojemu namenu za dolgo vrsto let. Kmetijske podružnice naj zaprosijo ]x)tom Kmetijske družbe kr. bansko upra-vo za svoje člane za mreže. Ostali zanimanci pa morajo prošnje kolekovati po 5 Din in jo odposlati naravnost na bansko upravo. Akcija se bo nadaljevala. dokler bodo potrebni krediti na razpolaganje.
Borza
Dne 25. novembra 1931.
Denar
V	današnjem deviznem prometu sla ostala neizpremenjena tečaja Amsterdama in Curiha. Učvrstil se je tečaj Londona (ln z nJim Trsta), ki je bil zadnje dni slab. Nadalje se je učvrstil še ib-čaj Bruslja in Prage, dočim sta popustila tečaja Ne\vyorka in Pariza. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. Amsterdam 2273.78—2280.62, Bruselj 787.04—789.40, Curih 1098.45—1101.75, London 205.20—212.76, Nevvyork 5041.80—5658.89, Pariz 221.78—222.44, Praga 168.06—108.56, Trst 288.80—294.80.
Zagreb. Amsterdam 2273.78 -2280.02, Bruselj 78704—789.40, London 205.26-212.70, Milan 288.80—294.80, Newyork kabel 5603.89-5080.89, ček 564t.89-B658.89, Pariz 221.78-222.44, Praga 168.06—168.56, Curih 1098.15-1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 2.15 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2273.78-2280.02, Berlin 1847.50—1874.50, Bruselj 787.05—789.40, Curih 1098.45—1101.75, London 205.21—212.70, Ne\vyork 5641.89—5058.89, Pariz 221.78 — 222.44, Praga 168.06—168.66, Trst 2f;S.80-294.80.
('tirih. Belgrad 9.05, Pariz '20.1850, London 19, Ne\vyork 515.50, Bruselj 71.65, Milan 26.5250, Madrid 48.60, Amsterdam 207, Berlin 122.35, Dunaj ne uolira, Stockholm 100, Oslo 100. Kopenha-•on 100, Sofija 3.73, Praga 16.28, Varšava 57.80, udimpešta no noilra, Atene 6.50, Carigrad 2.53, Bukarešta 3.05, Helsinafors 9.85.
Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je ostala danes v glavnem neizpremenjena. Edino dolarski pa-
ujem 275 milijonov Din, dočim je bilo najvišje
stanje zabeleženo 8. t. in. s 500 milij. Din.
Obtok bankovcev so je zmanjšal za 183.3 iu znaša sedaj 5077.5 milij. Din. Obveznosti po vidu i so zmanjšane za 16.8 na 048.5 milij. Din. Obvez-nosli z rokom pa so narastle za 19 milij. na 717.8 milij. Din.
Obtok in obveznosti po vidu so se zmanjšale zu 60.15 milij. Din na 5726.1 milij. Din. Zaradi tega je kritje v zlatu narastlo od 29.89% na 30.68 odstot., skupno kritje pa je radi odtoka deviz neznatno padlo: od 37.19% na 37.17%.
Glavne postavke izkazov so bile le-le (v milijonih Din):
28. 6.. 8. 11. 15. 11. 22. 11 Zlato	1540.4 1756.6 1756.8 1757.2
Devize	747.2 526.3 422.7 364.3 I
Devize izv. podloge 182.2 92.0 88.3 91.2 | Posojila	1457.6 2096.0 2126.5 2122.9
Predujem drž. blag. — 500.0 850.0 275.0 Obtok bankov. 4503.8 5301.3 5210.9 5077.5 Obvez, jk) vidu 1110.8 849.8 065.4 648.5 Obvez, z rokom 210.8 649.3 098.8 717.8
pirji so nekoliko čvrstejši. Na zagrebški borzi je prišlo do prometa v 7% investicijskem posojiiu 50.000, vojni škodi 1200 kom. iu 7% Blerovem posojilu 3000 dol. Na belgrajski borzi je bil promet ta-le: vojna škoda samo promptna 805 komadov, begluške obveznice 208.000, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 1000 dol. in 8% Blerovo posojilo 1000 dol.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 67 bi., 7% Bler. posojilo 59 bi.. Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 05—66 (67), agrarji 30—31, vojna škoda ar. '275.50—276.50 (274, 275, 276), kasa 275.50-276.50 (274, 275), 12. 275.50—278, 8% Bler. pos. ar. in kasa 63—65, 7% Bler. pos. ar. 55.50—57 (57), kasa 56—57 (50), 7% pos. Drž. hip. banke 62—65, 6% begi. obv. 43—44.
Belgrad. Narodna banka 4900 bi., 7% invest. pos. 65—65.50, agrarji 34—34.50, vojna škoda 278 —278.50 (278, 277.50, 277.25, 277.50, 277), 0% begluške obvez. 44-44.50 (44.50, -18.50), 8% Bler. pos. zaklj. 65, 7% Bler. pos. 59 den., 7% j>os. Drž. hip. banke 62—63.50 (63).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 101.50, Wiener Bankverein 12.50, Escompteges. 117, Aussiger Chemische 125, Alpine 13.50, Trboveljska 29.10, Kranj. ind. 40.75, Prager Eisen 249.25, Levkam 1.75.
žitni tre:
Novi Sad. Pšenica dolbuč. 79 kg 2% 245 zaključek. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 82 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen. Pšenica dec. 12—12.16, zaklj. 12.13—12.15, marec 13.10—13.34, zaklj. 13.31—13.32, rž marec 14.26—14.40, zaklj. 14.30—14.32, koruza maj 15.50 —15.90, zaklj. 15.90-15.92.
Winnipeg. Pšenica dec. 61.50, marec 66, maj
66.50.
Chirago. (Začetni tečaji.) Pšenica marec 57.25, maj 58.50. julij Г)8.25. dec. 55, koruza marec 42.625. maj 44.875. julij 46.875, dec. -10.50. oves maj 28.125, julij 27.025, dec. 25.75, rž maj 51.125.
Celje
& Miklavžev nastop za otroke bo letos v soboto, dne 5. decembra ob 5 popoldne v gledališki dvorani Ljudske posojilnice, na kar že sedaj opozarjamo vse naše prijatelje. Darila bo sprejemala v petek 4. in v soboto 5. decembra Prosvetna pisarna, Cankarjeva ul. 4. Kdo bi želel, da pride Miklavž na dom, naj se javi istotam. — Miklavže-nega večera za odrasle letos ue bo, ker smatramo, da čas, ko strada na milijone ljudi, nikakor ni primeren za prirejanje kakih zabav. Spomnimo se pa ta dan najbednejših s kakim prostovoljnim prispevkom, ki se bodo pobirali pri popoldanskem I miklavževem nastopu. Mesto Miklavževega večera bo v salonu hotela »Evropa« prijateljski sestanek Družabnega kluba. Začetek ob 8 zvečer.
ej ALI SE NAM ODPIRAJO OCI? Na ponedeljkovem prosvetnem večeru je razkrival p. dr. Angelik Tomincc iz Ljubljane poslednje in najusodnejše vzroke strahotne socijalne krize današnjega časa. Ako hočemo doživeti boljše dni, bomo morali zajezili pohlep po dobičku ter omejiti svobodo v produkciji, izrabljanju delovnih sil in v trgovanju. Rešiti nas more le modro kolektivno gospodarstvo pred katastrofalno socijalno-gospo-darsko revolucijo. To so glavne misli tehtnega govora. — Ali bi ne mogli priti na ta zanimiv prosvetni večer vsi tisti, ki toliko blebetajo o so-cijalnih reformah, a nimajo pojma o tem, kako jih je treba izvesti?
sss Divjaški napad. V nedeljo je bila večja družba fantov zbrana pri jiosestniku Juriju, po domače na Vinah. Fantje so že poprej v neki go-stini skupaj popivali in so bili že precej nadelani. Med njitni je bil tudi 22-letni Majcen Mihael, sin posestnice iz Zlateč pri Novi cerkvi, ostali (antje so pa bili iz nekega drugega kraja pri Novi cerkvi. Prišlo je do nekega prerekanja, na kar so se vsi I spravili nad Zlatečana ter ga napadli z ročico od voza in s palicami in ga tolkli toliko časa, da se je onesvestil. Spraviti so ga morali v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili obilo poškodb po rokah, po hrbtu in po glavi. Poškodbe, zlasti na glavi, so zelo resnega značaja. Fantje se bodo pa gotovo še zelo resno spogledali s celjskimi sodniki.
■©■ Celjsko gasilno društvo opozarja občinstvo, da sprejema prijave za obisk Miklavža na domu. Za otroke nepretnožnih starišev se bo vršil Miklavžev večer v soboto ob 7. uri zvečer v Narodnem domu. Prijave in pojasnila se dobijo v pisarni društva v magistratnein poslopju (pritličje).
Pri borzi dela je na razpolago delo za 2 hlapca, 2 čevljarja, 1 viničarja, 1 sodarja, 1 ko-larja, 1 mizarja-tesarja, I krojača za velike kose in 1 mesarja ter za 0 vajencev in sicer: za 2 čevljarska, 2 mizarska, 2 pekovska, 1 kovaškega, I fotografskega in 1 krojaškega. — Nadalje je delo za 4 kmečke dekle, 3 služkinje za splošna dela,
1	podnatakarico, 1 gospodinjo, 1 varuško in za
2	šiviljski vajenki.
%
Radio
Trbovtge
Programi Kadso-Ljublfana <
Četrtek, 26. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Drago Ulaga: Oimnastične vaje — 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Pregled obrtnega zakona — 20.30 Evropski češki koncert, prenos iz Prage (Češka Filharmonija) — 22.30 Cas, dnevne vesti.
Petek. 27. novembra: 11.30 Šolska ura: Marija Kmetova — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje, gdč. Humekova — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Moji vtisi o Jugoslaviji, gdč. Gerra van den Boogaard (v holand. jeziku) — 20.00 Sokolska ura: Fizično vežbanje deteta (Bo-gunovič) — 20.30 I. Večer ljubljanskih konservđ-toristov; Komorna glasba — 21.30 Plošče — 22.00 Čas dnevne vesti.
Dmgi programi »
Petek, 27. novembra:
Belgrad: 11.00 Radio orkester — 12.05 Plošče
—	13.15 Plošče — 20.30 Violinski konccrt — 21.30 Vokalni koncert — 22.00 Koncert radio orkestra. Zagreb: 12.30 Plošče 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta — 20.00 Belgrad
—	20.30 Koncertni večer, Belgrad. — Budapest: 12.05 Ciganska glasba — 17.20 Popoldanski koncert — 19.00 Vokalni koncert — 19.45 Koncert opernega orkestra, Ciganska glasba. — Dunaj: 20.15 Večerni koncert — 22.15 Prenos iz Kolna (Langenberg) — 23.00 Jazz. — Rim: 13.10 Lahka glasba — 17.30 Instrumentalni koncert — 21.00 Clo-Clo, opereta. — Milan-Torino; 11.15 Plošče — 12.00 Pestra glasba — 20.45 Komedija — 22.15 Komorna glasba. — Berlin: 20.15 Igra — 22.25 Nočni koncert. — Stullgart: 20.00 »Manon«, opera
—	22.00 Nemški humoristi — 22.45 Plesna glasba. Barcelona: 21.05 Radio orkester — 21.30 Flamske pesini. — Toulouse: 22.00 Plošče — 23.00 Plesna glasba — 23.30 Moderna simfonična glasba. — Praga: 20.30 Varšava — 22.20 Plošče. — Trst: 17.45 Lahka glsba — 20.30 Plošče — 20.45 »Atentat«, komedija — 22.25 Lahka glasba.
LfMbšianako gledališče
DRAMA
(Začetek ob 20.)
Četrtek, 26. novembra: TAKSNA JE PRAVA. A. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota. 2«. novembra: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Z*-šine cene. Izven.
OPERA
(Začetek ob 20.)
Četrtek, 26. novembra: Zaprlo. Petek, 27. novembra: VEČNI MORNAR. Red D. Sobota, 28. novembra: DEŽELA SMEHLJAJA. -Premijera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, '26. novembra, ob 20: KONEC POTIc. Ab
D. Zadnjič v sezoni. Petek, 27. novembra: Zaprto. Sobota, 28. novembra ob 20: ZENITE V. Premijera.
Kranj
»Slehernik« ua Ljudskem odru. Za prvo adventno nedeljo je Ljudski oder naštudiral Slehernika::, liturgični inisterij za advent. Predstavi bosta v soboto 28. nov. ločno ob pol 9 zvečer in v nedeljo 29. novembra ob 4 popoldne v Ljudskem domu. sSIehernik« je alegorija v enem dejanju. Tekst je prirejen po stari Dainski in novejši francoski verziji. Preveden jo prvikrat v slovenščino in se bo prvič uprizoril na slovenskem odru. V tej obliki so ga igrali v Parizu 1. 1926. Tekst spremlja godba na zvočnik. — Ljudski oder v Kranju utira pota novega sodobnega ljudskega gledališča, zato zasluži pri svojem delu vso pozornost.
Mladinski zbori. Naša mladina dobro zapoje in je prišla na glas vsled javnih nastopov v zadnjem času. Prvi, ki je v Trbovljah začel temeljito gojiti mladinsko petje, je bil g. kaplan Radanovič, ki je ob svojem odhodu žo lahko priredil lepo uspel cerkveni koncert. Za njim nadaljuje g. Gorogranc, ki ponovno poje z zborom v cerkvi in dvorani in vedno z uspehom, ker pri petju ne pozna počitnic.
Na trboveljski šoli vodita petje gg. Kalan m Plavšak, ki dobro uapravita pri šolskih prireditvah in v radiu, na meščanski pa g. Moli. Otrok je pa nad 2000, torej izbire dovolj. V lako pripravljenih in ugodnih razmerah je začel zbirati svoj mladinski zbor letos spomladi g. učitelj šuligoj in že poleti in zadnji čas priredil več uspelih koncertov tudi izven Trbovelj in ima zaslugo, da je bolj ko drugi, ki so sicer že ludi drugod nastopali, pridobil simpatijo zunanjega sveta zu našo mladino in mladinsko pelje sploh.
Ker tudi drugi zbori pri nas večkrat nasto-pajo, je umevno med njimi male vrste tekma, kdo bo boljši. aJutro« piše o tem v ostrejših izrazih, da je nekemu gospodu eden mladinski zbor trn v peti itd. Kdo iu kaj je zagrešil, iz njegovega dopisa nI Jasno. Če bi pa šla zadeva v tem tonu naprej, bo gotovo petju v škodo, kakor lahko stvarna tekma, kdo bo boljo pel, koristi, bodo pa taki osebni izpadi in tisto izvabljanje pevcev od enega k drugemu zboru z raznimi obljubami ali celo grožnjami vsent skupaj škodovali in lepo pevsko umetnost med nami uničili, lega pa menda nobeden pri nas ne želi.
Dobro se je pripravil vlomilec v občili, urad, o katerem smo žo poročali in se jo prvi trenutek zdelo, da je prav nerodno s sekiro vlamljal vrata in predale. Šele sedaj se je dognalo, da je šel najprej pod streho, si tam pripravil in pritrdil vrv, ua bi ubežal skozi podstrešno okno in po vrvi na tla, čo bi ga pri vlomu zalotili in bi ne mogel več nazaj skozi pritličje in klet, kjer jc noter prišel. Osumljencu, ki je zaprl v Laškem, šo zaenkrat vlom ni dokazan in je mogoče popolnoma nedolžen pri lej zadevi.
Proračun občine za I. 1932 bosta obravnavala na svoji seji starešinstvo iti finančni odsek v četrtek popoldne ob dveh.
Bratom ob Soči in Adriji je namenjena prosvetna prieditev v Društvenem domu v nedeljo popoldne.
Ptuj
Tretji red v Ptuju je prav lejx> proslavil 700-lelnico smrti sv. Elizabete. Tridnevnica, ki se jo vršila v minoritski cerkvi na čast svetnici, se jo zaključila v mestnem gledališču z akademijo. Igra Tam daleč za morjem«, ki so jo igrali križarji, jo bila zelo lepo uprizorjena. Občinstvo je z veseljem sledilo lepi in živahni igri. V splošnem so se mali križarji res prav dobro odrezali in želi pohvalo, kar so tudi zaslužili. Najlepša točka programa pa je bil slavnostni govor g. majorja Metz-gerja, ki je ljudstvo s svojimi lepimi besedami navduševal za ljubezen do Roga, bližnjega in do tistih, do katerih še ni prišla luč sv. vere. Mi jia, ki sfno že tako srečni, da jioznamo luč svete vere, živimo po njej, da bo v naših srcih, hišah in družinah res kraljeval Kristus Krnlj.
Pri podiranju lesa se je ponesrečil Vidovič Andrej v Repišah. Veja mu je precej poškodovala desno nogo. Zdravi se v ptujski bolnišnici.
Nov sistem nogometne igre
Nogomet preživlja krizo. Gre: ali bo ostat star preizkušen kombinacijski način igre, ali bo prodrla moderna sola, ki ne pozna nobenih finee, temveč samo, kako priti najhitreje in najenostavneje do nasprotnikovega gola. S tem vprašanjem se bavijo sedaj celo Angleži, kjer eo krčevito zagovarjali lepo kombinacijsko igro. Toda največ po zaslugi moderne igre si jc lani priboril prvenetvo Arscnal. Letos pa vodi Everton, ki tudi goji nov način. Uspeh tega kluba je tem bolj presenetil angleško javnost, ker je Everton šele letos prišel iz drugega, razreda, in je že na prvem mestu.
Nekaj podobnega imamo tudi v Ljubljani. Ravno v nedeljo so prijatelji nogometa videli, kako različen način igre gojita prva dva ljubljanska kluba. Ilirija zvesta dolgoletni tradiciji in dunajski šoli goji kombinacijsko igro, Primorje pa obratno: moderen nogomet, ki ni lep, zato pa efekten. Zato vidimo v zadnjem času: Ilirija igra, Primorje pa dela gole. Ravno v nedeljskih tekmah smo opazili, da je Ilirija v izvrstni formi. Zaigrali so tako lepo, •kakor že več let ne. Tudi Primorje je lepo za« igralo od začetka igre, potem pa popustilo v svojem stilu, kar se v tekmi proti etaremu rivalu gotovo ne bo dogodilo. Radi tega bodo imeli v nedeljo prijatelji nogometa priliko videti dva sistema nogometne igre. Težko je napovedati, kateri način igre se bo uveljavil. Pri nas ne bo padla odločitev, kateri je boljši, pač pa samo, s katerim načinom bo dobljena igra. Trenutno je to tudi najvažnejše.
Športne drobiine
Za zborovanje JNZ, ki sc bo vršilo prihodnji mesec, ee že sedaj marljivo pripravljajo. V opoziciji je zopet Jugoslavija, ki je razposlala vsem športnim klubom v državi poziv, da naj vsi pošljejo njej poverilnice. Jugoslavija je v glavnem nasprotnica dosedanjega prvenstvenega tekmovanja po načinu lig. Jugoslavija skuša piidobiti čiiu več poverilnic in to največ od klubov, ki so prav za prav popolnoma desinteresirani, kako ee vrše tekme za državno prvenstvo. Mislimo, da ji ta akcija vsaj kar tiče slovenskih klubov ne bo obrodila bogatega sadu.
Izšlo je pa tudi precej predlogov kako naj se igra prihodnje leto državno prvenstvo. Poleg nekaterih dobrih predlogov, katere bo treba upoštevati, je izšlo par predlogov, ki še za v koJ niso. Avtorji najbolj nesmiselnih predlogov so ljudje, ki poznajo samo interese svojega kluba. Pozabljajo pa, da so tudi drugi klubi v državi. Glavno besedo hočejo imeti v krajih, kjer je ligino tekmovanje propadlo in končalo z deficitom. Z njihovimi predlogi so najbolj prizadeti klubi v naši ligi, kjer je ravno ligino tekmovanje najbolj uspelo. Ljubljano postavljajo v vrsto z ,mesti Bečkerek, Pančevo itd. Na zborovanju bo pa gotovo prodrl prediog, ki večjih klubov ne bo zapostavljal. Klubi iz mest, kjer je dosti gledalcev, bodo vedno igrali tekme za drž. prvenstvo!
Sašk protestira radi nedeljeke tekme. Dr. Planinšck je baje žvižgal offside potem pa kljub temu priznal gol za Gradjanskega. Usoda protesta jc žc v naprej znana. Zavrnjen bo.
V	Jutarnjem listu jc objavil ing. Pucck predlog naj ee vsi klubi, ki pridejo v poštev v tekmovanju za drž. prvenstvo, razdelu v dve skupini, zapadno in vzhodno ligo. Torej nov predlog, o katerem bo treba še spregovoriti.
V	torek sc bo igrala v Belgradu medmestna tekma Dunaj:Be!grad. Moštvi sta žc sestavljeni. Belgrad bodo zastopali: Spasić, Dimitrijevič, Tošič, — Arsenijevič, Jovanovič, Djokič, — Tirnanič, Mar. janovič, Mihajlovič, Vujadinovič, Zcčcvič. Dunaj pa etare zvezde: Franzl, — Jestrab, Janda, — Klima, \Vindncr, Urbanek, . Broscnbauer, Wesselik, Walz-hofer, Horvath, Pillvvein. Hiigo Meiecl pošlje v Bel. grad izvrstno moštvo, proti kateremu bo težko doseči uspeh.
Domžale
Smrtna kosa. Po kratki mučni bolezni Je umrla davi ga. Ana Praprolnikova, soproga tukaj. pismonoŠe in daleč na okoli znanega trgovca н kolesi g. Alojzija Praprolnika. Rila je dobra iu skrbna gospodinja. Žalujočemu soprogu zapušča dvoje nepreskrbljenih fantičev. Pokojnici večni mir, jire-ostalitn naše sožalje!
Prosveta. Oodbeno društvo vprizori v nedeljo, 29. nov. ob treh popoldne v lastnem domu kmelsko burko Trije vaški svetniki;. Pri prireditvi sodeluje društveni orkester.
Ljutomer
Difterija se je znova pojavila mod okoliško
deco. Tudi g. zdravnik dr. Porekar je oboiel ni difteriji in se zdravi v mariborski bolnišnici.
Osebna vest. Ljutomerski zdravnik gosp. dr. Jirku se je preselil v Štrigovo. V Ljutomeru ni mogel zdržali konkurence. Jo preveč za naše mesto štirje zdravniki, pa se zobotehnik posebej.
Veliko tombolo priredi Prosvetno društvo jiriliodiijo nedeljo v Katoliškem domu. Godba, okrepčila, zabava in šo sreča pri dobitkih. — Vabljeni.
flovo mesto
Najlepše Miklavževo darilo za otroke, kakor i tudi za odrasle je pač lepa in poučna knjiga. Slo-venčeva podružnica v Novem mestu ima na razpolago veliko lepih knjig po zelo nizki ceni. Selilo po njih!
Ključ se je našel. V nedeljo 22. novembra po deseti maši v frančiškanski cerkvi so ie našel na jx>li od peka g. Vovka pa do vojašnice majhen kljucek, ki skoraj sliči ključku majhne blagajne ali ključku potnega kovega. Ključek se sedaj naboja v tukajšnji podružnici Slovenca , kjer ga ludi izročimo lastniku.
Nazarje
V nedeljo 22. novembra so je vršil pri na9 ustanovni občni zbor Delavskega konsutniiegu društva v Nnzarju, katerega se je udeležilo nad 100 mož, niladeničev, gosjiodinj in deklet. Nadrevizor Vlad. Pušenjak nam je podal zgodovino konsuni-negn zadružništva, govoril o namenu in uspehih konsumnih zadrug, nakar nam je pojasnil glavne določbe pravil. Izvolilo se je na lo načelstvo iu nadzorstvo, obstoječe iz navdušenih in ngilnih mož in mladeničev. Načelnik nove deluvske organizacije jo Jožef CeliuSek iz Sjj. Rečice, predsednik nadzorstva pa ing. Lojze Žuiner, ravnatelj škofijskih posestev v Marijinem gradu. Nova zadruga bo delovala sporazumno z ostalimi blagovnimi zadrugami v okraju Gornji grad v korist konsumentov, delavcev in kmelov v svojem okolišu, ter skrbela za gospodarski napredek svojih članov. Že lin ustanovnem občnem zboru je pristopilo lejio število članov v zadrugo, kateru bo v kratkem štela vež ko 100 članov.
t
MALI OGLASI
Vsaka drobno vrdfca l*SO Din ali vsaka besed« SO por Na|man|Sl og'aa r . 9 Uin. Oglaal nad <ievet vršite sr računalo vlit* Za odgovor anamko! N« vpra&anla brez znamhr ne odgovarfamol
llu|be iščejo
Dekle
vajeno vseh hišnih del in (uhc išče službo pri krščanski družini, Naslov v ipravi Slovenca« pod št. 13.887.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, 1. Gaberščik, bivši komisar za Šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31. Prihodnji redni tečaj prične 2. decembra.
Kateri trgovec
/. mešanim blagom želi vajenca z 2 in pol leti učne dobe v svrho dokončanja proti hrani in stanovanju. Je poštenih staršev in marljiv. Cenj. ponudbe na »Agenturo«, Igriška ulica 10, Ljubljana.
»nnuia
Mesto kapelnika
razpisuje Delavsko god-beno društvo »Zarja«, tovarna Woschnagg v Šoštanju. Prošnje z navedbo pogojev (služba, ho-aorar itd.), kakor tudi dokazilo popolne izvež-banosti, posebno znanja godbe na pihala, naj se vlagajo do 15. deembra t. 1. na društvo > Zarja«, Šoštanj.
Kuharica
spretna, za gostilno, se išče. Zglasite se v restavraciji »Dalmatinski vinski hram« v Mariboru, Ve-trinjska ulica 2.
Potnike
sgilne, proti fiksumu in proviziji sprejme takoj: Triglav, Import, Maribor, Frankopanova 1.

Sobo
lepo, solnčno odda dr. P. Pleteršnikova ulica 24/1.
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom, par-ketirano, z električno razsvetljavo, v bližini glavne pošte, oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Slovenca« pod štev. 13.879.
Oddam stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, verande in pri-tiklin. Poizv.; se v Vod-matski ulici št. 21.
Stanovanje
dvosobno, kompletno, v prvem (I.) nadstropju, se odda za takoj dvema, kvečjemu trem osebam v Medvedovi ulici 32.
Veliko prazno sobo
veliko, v bližini cerkve sv. Jožefa, odda boljša družina za 1. december. Ogled od 10—12 in od 14—16. — Naslov pove oglasni oddelek »S'oven-ca« pod št. 13.903.
I
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avtol Prva oblast koncesionirana Prospekt •it. 16 zastom Pišite ponj!
Krasen hotel
s 16 sobami se odda v najem ali proda oziroma se sprejme družabnica z večjim kapitalom, ki razume ta posel. Ponudbe pod »Letovišče« št. 13886 na upravo »Slovenca«.
Čitajte in širite »Slovenca«!
V najem se odda
s 1. januarjem 1932 gostilniški prostor, takoj pa lokal, pripraven za trgovino, pisarno itd. Ponudbe na upravo tega lista pod »Jesenice na Gorenjskem« št. 13.902.
Posestva
Nova hiša
naprodaj. Več pove Miš-veij Mihael, Ljubljanska ul. 37, Moste.
Dobra naložba
kapitala. Naprodaj je v Zg. Ložnici pri Žalcu lepo posestvo z moderno opekarno. Proda se tudi vsako posebej. Vpraša se pri upravi »Slovenca« pod št. 13.861.
Manjše posestvo
v bližini Ljubljane vzamem v ; jem. — Naslov pove up- vva »Slovenca pod št. 13.905.
Velika trgovska hiša
v industrijskem kraju blizu Domžal naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 13.904.
Srečke, delnice, obligacije
kupuie Uprava »Merkur«. Liubliana — Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Vsakovrstno
КШШЈЕ
po naivišiib cenah ČERNE. iuvelir, Ljubljana. V/oliova ulica št. 3.
IU
Pozor čevljarji!
Singer flahšteparica, prvovrsten stroj, in drugo čevljarsko orodje, naprodaj. Ogleda se od 1 do 3. Naslov pove ujrava »Slovenca« pod štev. 13.880.
oan iu«o^ji
tlenffe "


/AFPl/ЛА 18.39
obe s se
.S0VAM
LJUBLJANA
PALAČA VIKTORIJA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETiRANIH IZDATKIH
Polenovka
namočena, se dobi vsak petek pri 1. Buzzolini, delikatesna trgovina, Lin-garjeva ulica.
Ia orehove
jedrce
kg 19 Din
Ia suhe sljive
zabojček 10 kg 80 Din franko naročevalca, razpošilja G. Drechsler — Tuzla.
Ia namoč. polenovko
izbira namiznega sadja, pristni španski Malaga, Cinzano vermouth na kozarce ter druge delika-tese nudi delikatesna in špecerijska trgovina - F, R. Kovačič, Miklošičeva cesta 32.
Dve leseni baraki
kriti z opeko, prodam. Poizve se pri stavbni družbi »Gradidom«, Sredina 15.
Boštanjska jabolka
(kanadke, voščenke, šte-tinec) bo oddajala sadjarska podružnica v četrtek 26 t. m. po 10. uri na prostem tiru glavnega kolodvora po 2 Din kg pri odjemu enega zaboja (25 kg). Izkoristite priliko.
Čisto svinjsko mast
in suho, debelo hrbtno slanino dobavlja po dnevni ceni in vsako množino Bosiljkič-Vimer, Sremska Mitrovica.
nwdL>
Jabolka
plemenita, primissima 4, prima 3, sekunda 2, ter-tia 1 Din za kg razpošilja Postržin, Krško.
Obleka
Dve moški, črni zimski suknji in druge obleke poceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 13.901. Ogleda se od 1 do 3 popoldne.
Kolesi
damsko in moško, popolnoma novi, se za vsako ceno prodasta. Miklošičeva cesta 7/III., levo.
1ЕШ1
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v novi palači Vzaiemne zavarovalnice.
LAK-QUMA
LJUBLJANA, Dunajska c. 1 a, CELJE, Aleksandrova c. 1, MARIBOR, Gosposka ul. 17
Tvrdka A. VOLK
Llohtiane. Renlteve mta S*.
nnrii oalcroeie vre »rste ! i'r n i Л n 11 moko ш druce mlevake izdelke.
Zahtevajte cenik!
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PHELOO LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
Plašče
za zdravnike, laborante, brivce itd., jopiče za natakarje, peke, mesarje, kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše C. J. Hamann, Ljubljana, Mestni trg 8.
Jnserati
v "Slovencu-
imajo največji uspeh:
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poceni napravi
fotoodd. Jugoslovanske knjigarne
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo, da nam je naša nepozabljena, iskreno ljubljena žena, mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Ana Praprotnik roj. Мауег
trgovka in posestnica
dne 25. novembra ob 5 po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 50. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 26. novembra ob pol 4 iz hiše žalosti v Domžalah, Ljubljanska cesta 108 na farno pokopališče. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Domžale, dne 25. novembra 1931.
ALOJZ PRAPROTNIK, soprog. LOJZE, JANKO in STANKO,
otroci — ter vsi ostali sorodniki.
ШШШ ^ЕДШЈШЈМШШ
л 3
a j. -.-.j ž
«5!
t.
SOŽ Ilft,-
c. ■
Sj* -C
'i ti05 Zi
->
J le
> !/> S
» ..©
~ V — ~
■-v S
—< a
= 5
* = ri
3 St o -o
N
t a. 4. ■S p. a
!*§ r *
X to i ^ ~ se
1 o -
2 N N i)
3='
•si ~
f"
a 2) .

s ~ г- i =
o a
a CO
O C T, I g H S
T,
_„ M
. w u
,
: S ..
»	л
I , b
1 s	i*
. S	ti
l<= -
5 5 i .e'
'-■T 1 —>z •
~ —. c,
5 л a
-i s S-S *
, s 'Л
i I I
Dr. Joža Lovrenčič:
ilnali izumrlega naroda
Roman iz drugega stoletja pr Kr.
»Kralj Epulo sporoča, da se je utaboril s svojo vojsko ob zgornjem Timavskem jezeru, odkoder bo udaril z vso silo, kakor hitro bo Rimljan poskusil por-dirati v naše ozemlje. Velika je naša vojska, a ker nc vemo še, kako so Rimljani močni, želi kralj, da bi se nam že zdaj pridružili tudi Karni in Gali. Na Medej-skem gradišču naj bi ostalo le toliko vojske, kolikor bi je bilo potreba za prvo obrambo, če bi sovražnik prodiral proti severu, kar pa ni verjetno, kakor kral j misli, ki je prepričan, da skomina Rimljane po obali in Istri.«
Kralj Prono se je posvetoval z velmožmi in Kal-melom in sklenili so, da odpošljejo polovico vojske pod Katmelovim vodstvom Epulu, kralj sam pa da ostane z drugo polovico na Medejskcm gradišču, odkoder bi lahko navalil na sovražnika, ko bi prodirali proti Karusadiju, in udaril legijam v bok ali celo v hrbet. Če bi pa Rimljani le usmerili svoj pohod proti Silikanu, bi jih moral toliko časa zadržati, da bi prispela Epulova vojska in zaj^a sovražnika, da bi se ne mogel umakniti in bi se moral podati na milost in nemilost.
Katmel se je odpravil s svojimi četami in prišel v Epulov tabor in ob Timavskem jezeru in na Medej-skem gradišču so čakali in oprezovali, kdaj ugledajo rimske legije, a Rimljanov ni bilo in ni bilo. Ni se jim mudilo in so tudi čakali in bili zadovoljni, da so v miru izgradili Akvilejo v utrjeno oporišče.
Epulo je poslal izvidnike prav do Natise. Noč in dan jih ni bilo in že so se bali v taboru zanje in se pripravljali, da udarijo, ko so se sredi druge noči vrnili.
Do Natise smo prišli in ugledali onstran nje mogočen tabor, ki je kakor veliko mesto. Tostran reke nismo videli ne enega Rimljana, pa nas je zmagala radovednost in šli smo ob reki navzgor in ko smo se čutili na varnem, smo jo prebredli in šli med Venete, kjer smo se po njihovo opravili in si izposodili nekaj ovac, katere smo gnali v tabor naprodaj in se ravnali prav tako kakor Veneti, ki jutro za jutrom oskrbujejo Rimljane z živežem. Ovce smo dobro prodali, a po denar smo morali v poseben šotor, kjer nam ga je poštel neki dečko v našem jeziku ...
Oso, Ajkajev sin? so menili Karni s Silikan-dkega gradišča in bili hudi, kako se je mogel spozabiti in se vdinjati Rimljanom, ki so ga ugrabili, ter so zagotavljali, da se znesejo nad njim, ki je lako hitro zatajii kri svojega rodu.
Kar nič se ne prenaglite, jih jc miril oni, ki je poročal, in je nadaljeval: /Začudili smo se, ko smo slišali v rimskem šotora našo besedo. Radi bi izvedeli, odkod je dečko, pa nam je pomignil naj ne bomo radovedni, in razumeli smo, da bi pozneje rad govoril z nami. Nasmehnil se nam je, ko smo odšli, ter zaklical za nami, naj nc zapijemo vseh novcev, ki smo jih dobili za ovce.
Pa pridi, da boš tudi ti deležen! smo mu smeje se odgovorili, zakaj razumeli smo njegov opomin, ki je hotel, da sc pomudimo v taboru. In smo se. Ves dan do večera smo popivali, zakaj v taboru imajo Rimljani pijačo, da je veselje. Popivali smo in gledali
in šteli... Pa bi se ušteli, čc bi nas ne bil poiskal popoldne oni dečko. Bil je res Oso. Povedal nam je, da nas je po jeziku spoznal, da nismo Veneti, ker zavijamo Istri po svoje. Ob vinu smo izvedeli njegovo zgodbo in še, da sc je po prvih dneh pretkano udal v svojo usodo in se priljubil nekemu bivšemu konzulu Flamininu. ki je sedaj denarničar v taboru. K sebi ga jc vzel, da mu služi za tolmača, ko ima opraviti z Veneti. Pravi, da je bahav in se dan za dnem ponaša, kako je nekoč potolkel in strahoval Gale, nad katerimi bi se rad kdaj znesel, ker so ga tožili v Rim in ga spravili ob senatorsko čast...«
: Flamininus, praviš? Lucius Ouinctius Flamini-nus? Epulo, ne čakajmo več! Tega vraga moram raz-česnitik je vzkipelo v Katmelu, da so se vsi začudili.
Potrpi, Katmel, ne ubeži tik je dejal kralj gal-skemu voju, ki je stiskal pesti in se težko premagoval, da je ostal miren, ko so drugi poslušali, ki jih je trenutno bolj zanimalo poročilo, kaj so izvidniki še izvedeli in videli. Poročevalec je to opazil in je važno čakal, kdaj ga pozove kralj, naj nadaljnje. Kralj mu je pomignil in ker je Flamininovo ime tako razdražilo Katmela, je sklepal, da mora biti sila pomemben človek, pa je še govoril o njem.
Ob senatorsko čast so spravili Gali Flaminina sem rekel, kakor mi jc povedal Oso, a ob častihlepje ga niso. Tudi mu niso pregnali sle po bogastvu, o katerem sanja, kakor pravi Oso, da si ga bo nagrmadil v Akvileji — tako imenujejo svoj tabor — ko bodo zavojščili Istre in Karne, češ, da je naša zeml ja bogata zlata, kakor so mu pravili Veneti in mu jc Oso potrdil...«
Bogata, a za nas in nc za Rimljane!« je zaliru-inelo med vojsko.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel CeC.
izdajatelj: Iran Uakorec.
Urednik: Franc Kreražar.