QredniStvo In upravnišfuo: Maribor, Koroške ulice S. „STRAŽA“ izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsrA dan od li.—12. ure dopold. Telefon št. 113. IMnina listu: Celo leto.............12 K Pol leta ...... 6 K Četrt leta............ 3 K Mesečno............... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. št, 36 Maribor, dne 30 marca 1910. Letnik II. Občni zbor S, EL Zr. S. K. Z. je lahko ponosna. Akoravno poljsko delo nestrpno čaka delavcev, in so prazniki povzročili precej zamude, se je vendar zbralo ogromno število zavednih in, navdušenih pristašev 6. K. Z. k njenem občnem zboru v Maribor. Velika dvorana Narodnega doma je bila polna. S. K. Z. je zopet enkrat slovesno pokazala, da črpa iz nevsahljivega vira, da globoko korenini v štajerskem slovenskem ljudstvu. A veliko večjega pomena kot ta mirna in veličastna demonstracija za našo štajersko politično organizacijo je sijajna manifestacija «a vseslovensko ljudsko misel. V resnici smo bili že itak z vsem stremljenjem in z vsem srcem pri V. L., S., včeraj dne 29. t. m. se je pa med gromovitim ploskanjem zbranih odličnjakov izvršil oficijelen pristop 'S. K. Z. k Vseslovenski ljudski stranki. Kdor je videl navdušenje, ki je završelo po dvorani, ko je prišel med nas naš vrhovni politični voditelj dr. Šušteršič, temu bo jasno, da ta naš sklep ni samo papirnata resolucija, ampak je živ izraz vsega našega čustvovanja in mišljenja. Slovensko ljudstvo ne pripoznava več zastarelih zgodovinskih mej. Ono se čuti kot kompaktno, ne-razdružljivo enoto enega duha in ene krvi. Vseslovenska ljudska misel slavi slavje. Občni zbor S. K. Z. je otvoril njen načelnik, državni in deželni poslanec, Ivan Roškar, ter pozdravil navzoče zborovalce in državne in deželne poslance. Potem je povzel besedo, da govori o nameravanem davku na vino. Poslanec Roškar. V jasnih besedah je g. poslanec razložil zakonski načrt za davek na vino, ter z osoljenimi besedami dokazoval njegove nedostatke in veliko škodo, ki bi jo naredil vinogradništvu, ako bi postal načrt res zakon. Ko je razlagal, kakim sitnostim bi bili vinogradniki izpostavljeni vsled nadzorovanja vinskega pridelka v svrho obdačenja, je ljudstvo glasno izražalo svoje ogorčenje nad vladno nakano. Navedel je, kaj so že vse S. K. Z. in njeni poslanci storili nasproti predloženemu načrtu, ter obljubil, da, bodo še nadalje v tem smislu delovali, in poskusili vse, da načrt ne postane zakon. Z velikim odobravanjem se je občni zbor zahvalil za/ temeljito in govorniško spretno izvajanje načelnika Kmečke zveze, ter^ na njegov predlog soglasno sprejel sledečo resolucijo: Na občnem zboru Slovenske Kmečke Zveze iz vsega Spodnjega Štajerja zbrani vinorejci protestirajo z vso odločnostjo proti upeljavi novega davka, na vino. Zahtevajo torej od v. c. kr. vlade, da odtegne tozadevno predlogo, katera bi, ako postane zakon, u-ničila našo vinorejo, ter s tem ugonobila mnogotiso-čim viničarskim in posestniškim rodbinam eksistenco, in jih prisilila k izselitvi v tuje države. Vinoreja se že dandanes ne obnese, in sicer v-sled pomanjkanja in draginje delavskih moči, podražitve vseh, za obdelovanje potrebnih materijalij, in vsled na najnižji nivo padlih cen za vino, katere povzročajo vedno večja produkcija, in uvoz, najbolj pa nezdrave trgovinske razmere. Trgovina z vinom je neracijonelna zato, ker je v rokah nekaterih posameznikov, kateri jo izrabljajo v silovito škodo producentov in konsumentov. Zadružno kletarstvo vinogradnikov je nujno potrebno, edina odpomoč proti temu. Avstrijski konsum vina je med evropskimi državami še komaj na dvanajstem mestu. Prenovitev okuženih vinogradov na Štajerskem še niti za eno tretjino od prejšnjega površja ni izpeljana, ker povzroča preogromne stroške. Novi davek na vino, kateri bi z vso gotovostjo najbolj prizadel producenta ali vinorejca, in bi se v-sled tega še zdatno znižal konsum, bi državi le malo koristil, ker bi se glavni del dohodkov porabil za nadzorstvo ali kontrolne organe. Ako torej vlada ne namerava vničiti vinoreje, in še uvidi v vinorejstvu koristno panogo ali del kmetijstva, tedaj naj opusti vsako namero, z novimi davki njo oškodovati. . • A za vse to sedanja vlada ni imela mnogo smisla, pač pa za nalaganje novih bremen. Zato pa se obračajo vsi zbrani vinorejci vi imenu vsega spodnještajerskega ljudstva na svoje zastopnike poslance, z zahtevo, da z vso odločnostjo zastavijo vse svoje moči ter preprečijo z vsemi sredstvi, četudi z najskrajnejšimi, vladno nakano, s katero bi se obremenila vinoreja z novim davkom. Dr. Ivan Šušteršič. Viharno navdušenje je zopet nastalo, ko je dal predsednik besedo vseslovenskemu voditelju dr. Šušteršiču. „Živio Šušteršič!“ je donelo po dvorani, in le počasi je poleglo ploskanje in vzkliki, da je mogel začeti govoriti. Z napeto pozornostjo je poslušalo vse jasna izvajanja, katera so večkrat tako elektrizirala poslušalstvo, da je moral govornik prekiniti in čakati, da se vleže splošno navdušenje: Položaj na Dunaju je skrajno kritičen. V predvelikonočnem zasedanju se je vlada prepričala, da nima zanesljive večine, pa katero bi se mogla naslanjati. Nasprotno: večina zbornice je odklonila, razpravljati še pred Veliko nočjo 182milijonsko posojilo, katero zahteva vlada, ker primanjkuje denarja v državnih blagajnah. Kako bo šlo s tem posojilom p o Veliki noči, še ni jasno. Danes se zamore le jedno reči: da je v s e negotovo, usoda vlade, usoda parlamenta in usoda vladnih predlog. Samo eno je goto v o,, in to je za nas edino merodajno: Da se Vseslovenska ljudska stranka ničesar ne boji, naj pride kar hoče! (Dolgotrajno ploskanje.) Parlament se zopet snide okoli srede aprila. Ni pričakovati, da se do takrat kaj spremeni na vladnih klopeh. Tudi pisarjenje, da se do takrat zasedete mesti češkega in nemškega ministra-krajana, je prazno. Vsaj kar se tiče češkega ministra-krajana, je čisto neverjetno, da bi katerikoli Ceh (Navdušeni klici: Živio Cehi!) vstopil v sedanji kabinet; kajti Slovanska Jednota je' po soglasnem sklepu odločno odklonila, vsako tako krpanje (Pritrjevanje) in slovesno izrekla, da smarta vsakega, ; ki bi kljub temu šel v ministrstvo, škodljivcem slovanskih interesov. Bolj verjetno je, da bo poskusil baron B i e-n e r t h takoj, ko se snide državni zbor, pripraviti Cehe in Nemce do kompromisa o narodno-političnib spornih točkah na Češkem. Mi bi gotovo narodno spravo med Cehi in iNemci z veseljem pozdravili, ker bi s tem bil ustvarjen jeden najvažnejših predpogojev za ozdravljenje naših notranjepolitičnih razmer. Toda, kakor ležijo stvari, ni pričakovati, da se bo kompromis posrečil. S precejšno sigurnostjo se zamore reči, da se bo razbil ob prenapetih zahtevah Nemcev. In potem stopi položaj v najkritičneji Stadij. Kriza postane nadvse akutna. Pa tudi v nepričakovanem slučaju, da se posreči češko-nemški kompromis, • notranje-politični položaj še ne zgubi svojega kritičnega značaja Ostane še odprto jugoslovansko vprašanje (Gromovito pritrjevanje) slovensko (- nemški, slovensko-italijanski in hrvatsko-italijanskispor. . Le če se posreči rešiti tudi j u ž n i narodni spor potom sporazum ljenja prizadetih narodnosti v smislu narodne ravnopravnosti, bo mogoče1 govoriti o resničnem ozdravljenju avstrijskih notranjepolitičnih razmer. (Tako je! Navdušenje.) Drugače ostane velika rana odprta na velevaž-nem delu državnega telesa. Kajti proti jugu, ob oba«, lih sinje Adrije in na Balkanu leži prihodnost naše države in . t u k a j, r n aG j u ž n o s 1 o v a n s k i h tleh, se odloči; da n es alijutri usoda habsburške velesile. (Pritrjevanje.) S slepoto vdarjen bi bil avstrijski državnik, ki bi to preziral. ,, V. L. S. je pripravljena, skleniti pošteno, moško spravo z narodnimi nasprotniki. Toda za sedaj je komaj upati, da se ista dobra volja najde tudi na drugi strani, kajti Nemci nočejo ravnopravno-s t i, temveč hočejo predpravice,, hočejo podjarmiti in gospodariti. Zato utegne nam Jugoslovanom in osobito nam Slovencem pridržana biti še daljša doba bojev za narodno ravnopravnost, za naš narodni ,obstanek. — Trdno zaslombo imamo v teh bojih v naših zvestih zaveznikih, v bratih Cehih. (Silno navdušenje.) — Kakor naša zvestoba donjih ostane n e o m a h I j i v a, tako se tudi češka zvestoba ne gane. (Po dvorani šumi gromovito pritrjevanje.) Slovanska Jednota/1 je in ostane stolp češko-slovenske solidarnosti* (Ponovne ovacije bratom Cehom.) Ne varajmo se pa v e n e m: glavna naša moč m jamstvo za bodočnost Jugoslovanov leži v nas Jugoslovanih samih. Jedini in m o čj n v moramo prejel/ vsem biti m i s a m i i— potem se nam ni bati nobenih viharjev! Zato je bil skrajni čas, da se je osnovala Vseslovenska ljudska stranka (Navdušenje), velika, jed--notna stranka celokupnega slovenskega ljudstva, — brez^ozira na deželne meje. Vseslovenska,ljudska stranka je' danes,1' najmočnejši faktor' med avstrijskimi Jugoslovani in, zavzema odlično mesto med Slovani, pa tudi sploh v parlamentu — m to kljub temu, da Še nima tistega zastopstva v državnem zboru, ki ji gre po dejanskih političnih razmerah v domovini. Kajti to je jasno: če bi bile danes nove volitve, pripadejo V. L. S. z malimi izjemami vsi slovenski mandati, tako da bo, če Bog da i sreča junačka, v prihodnjem državnem zboru V. L. S. sama za-se predstavljala absolutno večino jugoslovanske delegacije. (Viharno pritrjevanje.) Toda že danes je pozicija Slovenskega kluba v državnem zboru obče priznana in spoštovana, To se imamo zahvaliti jedinosti v načelih, medsebojnemu prijateljstvu in zaupanju poslancev V. L. S., navdu-šenju vsakega izmed nas za dobro stvar, ' in strogi disciplini, ki vlada v naših trdno sklenjenih vrstah — pred vsem pa zavesti, da se moramo pri svojem truda- in odgovornosti polnem delu*: naslanjati n a neomajno zaupanje ogromne večine slovenskega ljudstva, ki je enega duha z nami. (Burno ploskanje.) Žalibog pa ne morem hvaliti razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Dotakniti se moram tudi te rane, če tudi bi rajše molčal. A razmere silijo, da se to razmerje enkrat razjasni iu uredi. Zato je moja vestna dolžnost, spregovoriti nekaj besed o tem. Ostali Jugoslovani razpadajo v več strank, ki so deloma doma v hudem nasprotstvu, na Dunaju pa so se#združile v takozvano Zvezo južnih Slavena. Nekatere teh strank so nam po svojih načelih sorodne. Lojalno razmerje med Slovenskim klubom in Zvezo južnih Slavena bi bilo tem lažje mogoče, ker stoje sedaj v ospredju narodna vprašanja in je treba zastaviti vse sile, ida se zavaruje svobodni razvoj Jugoslovanov v državi. Zato se je po inicijativi Slovenskega kluba zasnovala Narodna zveza kot skupna org;; cija vseh jugoslovanskih državnih poslancev v svrho skupnega nastopanja napram vladi in napram drugim strankam. Slovenski klub se je vselej zvesto držal sklepov Narodne zveze in je zastavil vso svojo moč za izvršitev teh sklepov. Kljub temu so nastale v okviru Narodne zveze razmere, ki niso v interesu jugoslovanstva — in to baš sedaj, v velevažnem trenotju notranjepolitičnega razvoja. Ne bom preiskaval, kdo je kriv —■ konštatujem le suho dejstvo: Skoro nobenega medsebojnega zaupanja ni več in če se tem razmeram ne naredi konec prav kmalu, utegne priti do nepreglednih posledic. Slovenski klub bode po Veliki noči odločno zahteval, da se razmere v Zvezi južnih Slavena temeljito razjasnijo in ustvarijo odkriti, odkritosrčni in lojalni odnošaji v jugoslovanski delegaciji na trdni stvarni podlagi — inače bode moral Slovenski klub izvajati konsekvence in postopati popolnoma/ sam os to j-lio v obrambo vzvišenih interesov, ki jih je ljudstvo zaupalo poslancem V. L. S. (Živahno,, dolgotrajno pritrjevanje.) Žalibog znamenja niso ugodna. Dogodek, ki se je zvršil v zadnjem basu v Zvezi južnih Slavena, zelo omajuje naše nade, da bo še mogoče, priti do Ea-dovoljivega razmerja med nami in ostalimi jugoslovanskimi strankami. Zveza južnih Slavena je imela 1 dne 18. marca t. 1. pod predsedstvom poslanca P 1 o j a sejo, o kateri so objavili nemški in hrvaški listi poseben komunike, to je oficijelno poročilo, izšlo iz Zveze same. Glasom toga komunikeja' je- Zveza južnih Slavena samolastno prelomila soglasni sklep Narodne zveze v vse u-čil iškem vprašanju, v tem najvažnejšem kulturnem, vprašanju vsega slovenstva, — glede kateregaso edini vsi Slovenci, glede katerega bi morali tembolj tudi poslanci biti edini. (Burno ploskanje.) Razume se, da nas je to postopanje Zveze južnih Slavena nemilo dirnilo in naravno je, d a j. e i z-zvalo hudo kritiko v rodoljubnih slovenskih listih. Na Slovenski klub je f napravilo postopanja Zveze južnih Slavena tem mučneji vtis, ker smo že lansko poletje skusili, da je v o d 1 o č i 1 n e m t r e-n o t j u, to je, ko jo prišel v perečem vseuciliškem vprašanju čas dejanj, iZ v e z a j u ž n i h Slavena prepustila vse delo, ves dejanski odpor in ves o d i j Slovenskemu klubu samemu. (Medklici: Ploj! Škandal!) „Hänsele, geh’ du voran, du hast Stiefele an.“ Znano je, da zastopniki Zveze južnih Slavena v proračunskem odseku niso takrat ganili mažinca! Tem bolj nam daje misliti1 zadnji presenetljivi sklep Zveze južnih Slavena v tej zadevi. Več za danes ne rečem, ker nočem prejudicirati stališču Slovenskega kluba v tem velevažnem vprašanju in zlasti tudi, ker nočem vliti olje v ogenj v tako kritičnih časih. Slovenski klub bo govoril o pravem času' in njegovim besedam bodo sledila tudi primerna dejanja. (Veliko navdušenje.) Za sedaj naj bo zadosti' o teh neljubih razmerah. Obračam se na naslov rodoljubnih tovarišev v Zvezi južnih Slavena in jim kličem: Skrajni čas je, da se vzvišena, sveta stvar p o s t a v i n a d vse druge ozire, kisoma-le ii kostni v primeri z visokimi cilji jugoslovanske politikefv Avstriji! (Živahno ploskanje.) Pa naj se zgodi, kar hoče — mi se ničesar ne bojimo, če tudi sami ostanemo! Mi se zavedamo, da je. naša moč nezlomljiva, ker naša moč je moč ljudstva, ki nam je poverilo svoje zastopstvo. (Pritrjevanje.) Vlade prihajajo in odhajajo — včasih se odhod zvrši še hitreje nego prihod — prihajajo in odhajajo cesarski namestniki in deželni predsedniki, sekcijski načelniki; tudi 1 dvorni svetniki (Splošna veselost) pridejo in odhajajo in zginejo v temoto pozabljenja, ravno tako šribarji in biriči: kar pa ostane, to je ljudstvo, to je domovina, sveta zemlja, poročena po krvi, solzah in znoju svojih otrok. — Ostane živa moč zdravega, svobodoljubnega ljudstva, ki hoče živeti in se svobodno razvijati in napredovati na svoji rodni grudi. < |*-'i#ŠI Prihodnjosti ljudstva ne bodo odločile ne vlade, ne cesarski namestniki, ne dvorni svetniki (Smeh), pa tudi ne poslanci — odločilo jo bode le 1 j u d s t v o samo. (Tako je! Pritrjevanje.) Zato ima trajno vrednost le ono delo,, ki daje ljudstvu moč, ki usposobi ljudstvo za trajni, smotreni boj za svoja prava, za svoje ideale, za svoje svetinje, za svoj duševni in gmotni blagor. (Silno navdušenje.) Glavni predpogoj za to usposobljenost pa je organizacija. Ljudstvo mora samo včinkovati. Vsak se mora zavedati, da je njegova dolžnost, da je član stranke slovenskega ljudstva. (Dolgotrajno navdušeno ploskanje.) Ne sme biti več tako, kakor ' (prej, ko se je vsak pri raznih narodnih slavnostih na svoje stroške napil (Veselost) in čim večji je bil narodnjak, — tembolj se ga je napil. (Ponovna veselost.) Pri vsem tem je pa bil tisti, ki ni imel nobene besedfc, naše ljudstvo. (Živahno pritrjevanje.) Kdo pa je naše ljudstvo? Slovenski kmet. (Gromovito ploskanje./ Izbrišimo slovenskega kmeta in slovenskega naroda ni več. (Pritrjevanje.) Kdor hoče delati za naše ljudstvo, mora delati za slovenskega kmeta. (Ploskanje.i Kdor pa hoče iti z ljudstvom, mora spoštovati vse, kar ljubi naš narod. Spoštovati in ljubiti mora globoko versko prepričanje, ki živi v našem ljudstvu in mu daje neizčrpljivo moč. (Navdušenje.) Ob času volitev se vedno najdejo, katere sicer dobro ( poznamo, ki so pa pri takih prilikah dobri kristjani. (Smeh.) Takih se moramo otresti. Liberalna stranka mrzi kmeta, to je. znana stvar. Nekaj se ji pa vendar dopade na njem: Glas, ki ga ima pri volitvah. (Živahna veselost.) Pri volitvah leta 1901 je. hodil neki agitator od gostilne do gostilne in razlagal kmetom sv. pismo. (Veselost.) Samo nekaj je bilo čudno. iNa levo cerkev, na desno gostilna, a le to je videl agitator. (Veselost.) Na levo služba božja, na desno so se svetili Štefani in pri teh se je agitator pridušal, da je boljši kristjan kakor gospod župnik. (Hrupen smeh.) Seveda so ga ljudje kmalu spoznali in mu pokazali vrata. Mi se moramo zavedati, da delo med ljudstvom ni odvisno od dobre volje, ampak je dolžnost. (Pritrjevanje.) Še več! K temu delu mora biti vsak naravnost prisiljen po organizaciji. Le na ta način je mogoče, da smo vedno na mestu, ko je treba ljulko trebiti. (Veselost.) Vi ste pri zadnjih volitvah dokazali, da znate to kar naenkrat napraviti. ^Ploskanje in smeh.) Sedaj so narodna vprašanja v ospredju. Ta so prva bojna točka. Zmagati moramo, ako se ljudstvo složno bori za svoje pravice. (Navdušenje.) Varovati se pa moramo pri tem neplodnih fraz. 'Te so zapu-ščnipa liberalne dobe. (Pritrjevanje.) S frazami velikokrat samo škodujemo, posebno ako izzivamo po nepotrebnem nasprotnika tam, kjer je v nedosegljivi večini. Naši sorojaki morajo potem včasih trpeti v radi praznih fraz. Pametno delo naj velja! (Burno ploskanje.) Naše orožje ne sme biti fraza, ne krivica, ampak pametno, smotreno delo. (Navdušenje.) Neomaja-no zaupanje v božjo pomoč in lastno delo nas samo reši propada. (Pritrjevanje.) Božja in človeška pravica naj bo naš meč. (Živahno pritrjevanje.) Vseslovenska ljudska stranka bo šla vedno po tej poti in ne odneha niti za las, ako tudi traja boj deseteletja, magari celo stoletje. (Tako je ! Navdušenje.) Korajže nam ne smg. zmanjkati. Edini kakor en mož moramo biti, pa bo šlo. (Ploskanje.) Padel bo vinski davek, šel bo Bilinski in šli bodo razni hofrati. (Veselost.) ^Ljudstvo bo pa zmagalo. (Navdušenje.) Pri zadnjih volitvah ste pokazali, kaj znate.; — Ljudstvo je govorilo mirno, a jasno. Stopajte po tej poti naprej, je še mnogo dela. (Živahni klici: Hočemo!) Tisti, ki ni kri od vaše krvi in ne vašega ‘duha, naj nima nobene besede .med vami. Prijazno sicer lahko govorite, ker to nič ne velja, in mora biti človek še s cigani prijazen. (Veselost.) Zagovarjati sem moral enkrat celo cigansko družbo in sem moral biti prijazen. Glavni lump je bil oproščen, a me še pogledal ni, kakor da bi bil največji poštenjak. H sreči so ga par mesecev pozneje obesili. (Živahna veselost.) Tak je tudi liberalec. Pred volitvami se dobrika, ko je, izvoljen, ti pa pokaže hrbet. (Klici: Prav dobro! Ploskanje.) Zato hodite po poti, na katero ste stopili, odločno naprej. Niste več sami, ampak vesoljno slovensko ljudstvo, ki je iste krvi in istega duha, stoji za vami. (Navdušenje.) Stopajmo vsi skupaj pod geslom: Z Bogom za ljudstvo! (Po dvorani završi. Navdušeni vskliki in burno ploskanje se noče poleči. Na odru pa častitajo poslanci S. K. Z. 'svojemu vrhovnemu voditelju, vsi prevzeti od krasnih programatičnih besed.) Za Vseslovensko Ljudsko Stranko. Nato je deželnega glavarja namestnik predlagal sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela: Občni zbor Slovenske kmečke zveze z veseljem pozdravlja ustanovitev Vseslovenske ljudske stranke pod vodstvom dr. Iv. Šušteršiča, ter izjavlja, da se uvrsti v to organizacijo celokupnega slovenskega naroda. Poslanec Robič. Za tem je podelil predsednik besedo deželnemu odborniku Robiču. Po dvorani je završelo. Na'v-dušeni so pozdravljali zborovalci starega bojevnika za ljudske pravice. Iz prisrčnega sprejema se je jasno zrcalila vsa hvaležnost, ki jo goji naše ljudstvo do onih, ki neomajno stoje na njegovi strani in se bore za edino prava načela. Ko se je navdušenje poleglo, je mladostno-živah-no zapričel odbornik Robič:, Težavno je govoriti po dr.' Šušteršiču. Vendar me veseli, (da je moj dolgoletni prijatelj dosegel take vspehe, tudi pri nas na Štajerskem. Primoran sem, da mu še, enkrat časti-tam. ((Bil je slovesen trenutek, ko je v boju osiveli poslanec Robič stopil k voditelju V. L. S. in mu čestital.) Potem je nadaljeval: V štajerski deželni zbornici se najde samo takrat večina, kadar se gre proti Slovencem. Takrat se združi vseh 73 nemških poslancev proti nam. (Ogorčeni medklici.) 'Ta nemška večina hoče imeli vse pravice in hoče brezobzirno vladati po celi deželi, a svojih dolžnosti pa ne mara spolnovati. Za gospodarstvo, za pokritje primanjkljaja, se pa nič ne briga. (Škandal! Sramota!) • Kako gospodarijo, kaže najbolj nova bolnišnica. Brez jasnega načrta, ne da bi vedeli, kje bodo dobili vodo in kako bodo izpeljali kanalizacijo, so za-pričeli delo. Tudi. finančno vprašanje ni bilo rešeno, zato stojimo danes pred dejstvom, da se je proračun prekoračil za 3 milijone. (Nemir. Glasni vskliki: čuj-mo, čujmo !) Ta bolnišnica mora radi nepraktične izpeljave privesti deželo do popolnega financijelnega poloma. (Splošen nemir.) Že ko smo prišli v Gradec, smo spoznali, da bomo imeli težavno stališče. Zahtevali so od nas, da moramo govoriti samo nemški.., (Medklic: Vsi so to zahtevali, tudi Kukovec!) Mi pa zahtevamo popolno ravnopravnost. (Navdušeno ploskanje.) Dokler te ne dosežemo, ne odnehamo. (Živahno pritrjevanje.) Potem so nas hoteli z navidez jako nedolžno spremembo poslovnika vdušiti. A mi smo te nakane pravočasno spoznali in smo stopili na plan. (Ploskanje.) Ko se je k temu pridružil še načrt glede spremembe deželnega Šolskega sveta in je hotčla nemška večina oropati celjsko okoliško občino, tedaj smo za-pričeli najodločnejši boj — nastala jd obstrukcija. (Burno ploskanje.) Motili so se nasprotniki. Našli so nas pripravljene. (Silno navdušenje.) Posebno so se odlikovali poslanci v kmečki suknji. (Velike ovacije navzočim kmetom-poslancem.) Odločno in pogumno, ter radevolje so šli v boj. Ko je nemška večina uvidela, da nas ne zmore, je bila tudi zadovoljna, da so nas poslali domov. In šli smo. (Navdušenje.) Sedaj se nekaj čuje, da se vrše pogajanja, da bi deželni zbor zopet delal. (Medklic: Dolgove delal.) A hočejo, da bi se mi vdali. Tega ne! (Navdušeni vskliki: Nikdar! Nikoli! Ploskanje.) ! (Mi hočemo v gospodarskem, političnem in narodnem smislu delati in zmagati! (Dolgotrajno, vedno se ponavljajoče navdušenje.) Ljudstvo zaupa poslancem. Za tem nastopi g. Miha Brenčič, ki izreka poslancem S. K. Z. v imenu volilcev popolno zaupanje in hvaležnost in predlaga sledečo resolucijo: Občni zbor Slovenske kmečke zveze s ponosom odobruje odločni boj Imečkih slovenskih poslancev v deželnem zboru v Gradcu, ki so ga pričeli zaradi zapostavljanja slovenskih koristi v gospodarskem, narodnem in prosvetnem oziru, ter jim izreka svoje neomejeno zaupanje. Med burnim navdušenjem je bila resolucija e-noglasno sprejeta. Poslanec dr. Korošec. Sedaj nastopi dr. Korošec. Viharni in burni klici: „Živio dr. Korošec!“ zadonijo po dvorani ob njegovem nastopu. Ob vednem pritrjevanju je izvajal: Kmečka zveza je šla pri zadnjih 'državnozborskih volitvah; 1 v boj kot mlada stranka. Dasiravno mlada, vendar strahu že ob začetku ni poznala, ga ne pozna in ga ne bo nikdar poznala. Pri državnozborskih volitvah sicer nismo izšli) kot popolni zmagovalci, pač pa smo si pri deželnozborskih volitvah ves Spodnji Stajer priborili. Našo deželnozborsko delegacijo, obstoječo večinoma iz kmečkih mož, so naši nasprotniki nekako zasmehujoče pogledovali, češ: Kaj bodo ti naredili! ? (A mi smo z našim pogumom in vstrajnostjo pokazali vsemu svetu, da smo v stanu, ustaviti štajerski deželnozborski voz, če se noče ugoditi našim zahtevam. /Obštruirali smo, ker smo spoznali, da z obstrukcijo zabranimo 1 nameravane krivice, ki nam jih je hotela zadati nemška večina. Naše pravice si ne pustimo gaziti. Mi imamo zaupanje v Boga in lastno moč.. Sedaj v mirni dobi moramo naše delo zopet nadaljevati. ‘V našem kmečkem ljudstvu leži velik duševni zaklad, to so pokazali naši kmečki poslanci. Kmečka zveza si je priborila na Spodnjem Štajerskem veliko zaupanje in moč, bodite ji naklonjeni tudi v bodoče. Volitev n o v e g at odbora. Roškar povzame besedo: Tri leta so že minila od obstoja S. K. Z. Mnogo smo delali, a še mnogo dela nas čaka. Vsaka hiša mora biti v naši organizaciji. Težko pa je, ako v takih resnih časih izgubimo kakega sobojevnika. Miriolo leto nam je vzelo dva moža-značaja. (Zborovalci se dvignejo.) Odmrla sta nam dva odbornika K. Z.: Fr. Mlakar in K. Robar. Bila sta zvesta in delavna. Zmagovito sta se borila na naši strani. Blag jima bodi spomin! Vsak izmed nas naj se potrudi, postati enak tema dvema vzor-značajema« Slava njunemu spominu! Po tem žalostnem in ganljivem intermezu, so prišle na vrsto volitve, Za| načelnika je bil izvoljen, akoravno se je branil, z velikanskim navdušenjem zopet poslanec Roškar. Z besedami: Ljudska sodba, božja, sodba, se je udal. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Dr. Fr. Jankovič, dr. Anton Korošec, Ivan Rudolf, Alojz Terglav, Martin Pajdaš, Franc PiŠek, A, Turnšek, J. Schondorfer, Miha Brenčič ml. — Jakob Bovka, Martin Cerjak;, Avg. Cof, Filip Galunder, dr. Josip Hohnjec, dr. Iv. Benkovič, Fran Nidorfer, Josip Rajh st,, L Štravs, Fr. Žebot. Hrvaški, kmetje z 'nami. Od predsednika Hrvaške seljačke stranke smo dobili naslednjo brzojavko: ..V zadnjem trenotku zadržan, osebno prisostvovati, pozdravljam v duhu to kmečko zborovanje poštenja in dela kot velik korak k osvobodenju slovenskega Stajerja in k zjedinjenju vsega našega naroda v cesarstvu. Živela kmečka sloga z živo vero v Boga. Stjepan Radič. STRAŽA. Stran & Korošci pozdravljajo: Imenom koroških sosedov pozdravljam Štajerske brate, zborujoče v znamenju vseslovenske ljudske ideje po strankinem geslu: Junaki naprej! Dr. Brejc. v.j Nadalje sta brzojavno pozdravila poslanca dr. Zitmk m Gostinčar: „Naprej za delo četa vneta, v vrsti za načela sveta.“ Uredništvo „Slovenca“ tudi brzojavno pozdravlja, želeč božjega blagoslova. IRavnotako gospoda Šketa in Korošak iz Kozjega. Politični pregled. Bienerthove tožbe. Bienerth se je zatekel v „Kölnische Zeitung“, kjer je objavljen po njem inspiriran članek, v katerem toži, da stoji popolnoma osamljen, kakor skala v morju. Večina kaže velike razpoke. 'Toži Steinwen-derja, jezi se, ker se krščanski socialci oddaljujejo od njega. Bienerth ne upa na sanacijo parlamenta, zanaša se zgolj na oporo krone. Bienerth se vedno zabarikadira za krono, tako kakor še noben prednik pred njim, a to, da se vedno in vedno sklicuje na krono,)' postane zanj še usode-polno, ker ne krona, ampak Bienerth je odgovoren kot ustavni ministrski predsednik za avstrijsko n« tranjo politiko. Ogrsko. Izgredi pripravljeni. Preiskava glede izgredov / pri zadnji seji poslanske zbornice se nadaljuje in je prinesla na dan že marsikatero zanimivost. Tako se je izkazalo, da je bivši justični minister Polonyi pred sejo hujskal Justhovce, naj vržejo ministrskega predsednika iz dvorane. Po ekscesih je neki poslanec logorčeno dejal Polonyiju: To si pa res dobro napravil, to si dobro organiziral! Polonyi mu je nato smehljaje dejal: Ali se ni izvrstno posrečilo? Ali nisi zadovoljen? Dotični poslanec je obrnil Polonyiju hrbet. Policija je v petek v dvorani poslanske zbornice izvršila lokalni ogled in je med drugim konfiscirala tintnik, ki ga je neki poslanec vrgel na poljedelskega ministra. Poslanec Justh je ispregovoril o izgredih. Dejal je, da obžaluje izgrede, da pa so izgredi popolnoma umljivi. Tudi drugje bi ne postopali drugače s tako vlado, ki hoče z denarjem, nasilstvom in korupcijo zlomiti voljo naroda. Slednjič je Justh ponovno protestiral proti temu, da preganjajo poslance, ki so ravnali v opravičenem razburjenju. To je flagrantno kršenje imunitetne pravice. Nato je odvrnil „Pester Lloyd“ : Kako si upa Justh take stvari trditi in obsojati še časopisje, ki o tem vestno poroča. Mogoče dela to zato, ker so se njegovi pristaši osem do deset dni pred temi Škandali ponudili vladi za kooperacijo in niso zahtevali drugega, kakor nekaj portfeljev. Ta razkritja so umevno povzročila veliko senzacijo in „Magyar Hirlap“ se je obrnil na grofa Khu-ena za pojasnilo. In dobili so sledeči odgovor: Res je, da se je od Justhove strani1 sprožila misel za kooperacijo. Ker je bilo pa to v zvezi z zahtevo, da državni zbor ne sme biti razpuščen, je bilo za vlado nesprejemljivo. Ta odgovor je Še bolj razburil javnost. Vsem, ki so Še nekoliko dvomili in mislili na neko narodovo ogorčenje, je po teh dogodkih moralo postati jasno, da je vse vkup samo Strah pred novimi volitvami. Justh in njegovi pristaši čutijo vroča tla, zato bi se zvezali magari tudi s Khuenom, samo da bi jih ta rešil propada. Tako pojmovanje politične morale celo na Ogrskem ne ostane brez posledic in vrste grofa Khuena se množe. iZmaga krščanskih železničarjev na Bavarskem. Bavarski, železničarji in poštni uslužbenci so pri volitvah v delavsko penzijsko blagajno prodrli s 102 zastopnikoma, socialdemokrati in anarhosocialisti so dobili 55 zastopnikov. Češka krščansko-socialna stranka. Zvršilni odbor češke »katoliško-narodne stranke je predlagal dne 27. t. m. na strankinem shodu, naj se stranka v bodoče naziva: Češka krščansko-soci- alna stranka. Kralj Peter. Dne 25. t. m. je kralj Peter obiskal petrograško petro-pavelsko katedralo, kjer je položil na grobova Aleksandra II. in Aleksandra III. srebrne vence. -Zvečer je bil v carskem gledališču. Zunanji' minister Milovanovič je nasproti nekemu časnikarju izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad obiskom kralja Petra v Petrogradu, povdarjal je mirovna stremljenja Srbije in balkanskih narodov, in je izrazil mnenje, da se bo Srbija tudi z Avstro-0grško v ekonomičnem oziru prav kmalu pobotala. Raznoterosti. Za obmejne Slovence ' je poslala pisarna odvetnika gospoda dr. Benkoviča v Celju znesek 10 K, M ga je plačal Karol Miklavc iz Reke hišna štev. 93, ker mu je preč. gospod Janko Ilc pri obravnavi na Vranskem dne 8. marca radi žaljenja časti odpustil. Jugoslovanska Enciklopedija i in 1 Matica Slovenska. Kakor je gotovo znano iz časniških poročil, le. sprožila Jugoslovanska Akademija znanosti i u-mjetnosti v Zagrebu misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrho stopila v zvezo s kr. Srpsko Akademijo v Belgradu in z Matico Slovensko v Ljubljani. Za sedaj se usojamo, opozarjati na sledeče: 1- Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje o južnem slovanstvu, o ostalih balkanskih narodih ! naj obsega samo to, kar je potrebno, kadar se piše o južnem slovanstvu. 2. Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politično, cerkveno, kulturno in literarno zgodo-vmo; jezik in narečja; 'arheologijo; biografije odličnih mož južnega slovanstva do dandanes. Pravo- in prirodne znanosti obsega samo toliko, kolikor se spe-cielno tičejo južnega slovanstva in njegovih temeljev. Vsaka stroka ima po en pregleden članek poleg spe-cielnih. 3. Prvo pripravljalno delo za enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stroke, o katerih pridejo članki v enciklopedijo. (Toda če se že izdelujejo take abesede, ne bo odveč, ako gospodje alfabetarji že naprej pri vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodilo za pisatelje, ha primer:,, literaturo predmeta itd.) [Alfabetar vsake stroke naj vsako ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se natisne njen alfabet ter se, tako natisnjen, pošlje vsem strokovnjakom, da ga pregledajo in event, spopolnijo. Potem se sestanejo vsi strokovnjaki' na dogovor in odrede: 1. kdo bo kaj izdelal, 2. koliko prostora se da poedinim člankom. Nato se dogovorno odredi redakcija Enciklopedije. Prva naloga je torej sedaj, sestaviti abecedo pojmov, ■ oziroma besed, ki naj bi se obdelale za članke v Enciklopediji. Znanstveni odsek Matice Slovenske je v svoji seji z dne ‘2. marca t. 1. izkušal razdeliti to delo po navedenih strokah. Zdravilišč^. Vsled poročila) mesenega sveta v Königswartu (alpsko zdravilišče na Češkem, politični okraj Plan, z železno kiselco) je v lem zdravilišču za častnike, uradnike, učitelje, časnikarje in dijake pred sezono do srede junija in po sezoni od srede avgusta gotovo število prostih mest pridržanih, ki nudijo brezplačno stanovanje s kopeli in zdravljenjem, ter so prosti vse zdraviliške takse. Vprašanja se naj pošiljajo, če le mogoče, en mesec prej na mestno zdravniško komisijo. Matica Slovenska. Iz gospodarskega odseka. Bilanca društvenih računov za leto 1909' je bila početkom februarja ta-le: dohodkov 22.076 K 50 v, — stroškov 23.456 K 74 v. Končno odobreni in od pre glednikov računov potrjeni račun, ki se je predložil glavni skupščini, kaže deficita 2058.01 K)1 dočim je bil deficit za leto 1908 Še 3763.16 K; deficit se je torej leta 1909 I zmanjšal zopet za 1705.05 K. ’ Gospod blagajnik, vladni svetnik dr. Fr. Detela, izjavlja, da se (je leta 1910 nadejati popolne uničitve deficita, ki datira še izza leta 1905-6. Matica Slovenska bo izdala velik tehniški slovar in bi rada izdala „Umetniško Kolo“, nadalje še krajepisno gradivo. To bo stalo silno mnogo denarja. Želeti je radi tega, da jo podpirajo, vsi, ki jim je pri srcu napredek našega naroda, • in pristopajo kot člani, letniki ali ustanovniki (za vse življenje enkrat 100 K). Matica Slovenska prosi p. n. gospode poverjenike, da bi čim najpreje poslali članarino (po pravilih vsaj do konca junija). Letos izide „Letopis“, natisnjeni bodo samo tisti gospodi Člani, ) ki so poravnali članarino do konca junija; na to opozarja uprava cenjene gospode poverjenike in člane. Štajersko. Slovanska Čitalnica v Mariboru priredi v nedeljo dne 10. aprila 1910 velik koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Vspored: 1. W. A. Mozart: Ouvertura Don Juan. Orkester. 2. a) A. Nedved: Popotnik. Moški zbor s tenor-samospevom in čvetero-spevom. b) R. Savin: Ponočni stražnik. Moški zbor. 3. a) A. Lajovic: Kaj bi le gledal, b) R. Savin: Poslednje pismo, c) G. Donizetti: Ciganka. Sopran-sa-mospevi. 4. a) N. Drdla: Kubelik serenada, b) jF. Frume: Air Militaire. Solo-gosli. 5. Narodne pesni, prirejene za moški zbor : a) Bom Šel na planince (harm. I. Čerin), b) Bog je stvaril zemljico (harmon. H. Druzovič). c) Skrjanček poje, žvrgoli (harmon. H. Druzovič). č) Slovo (harmon. A. Foerster). 6. R. Wagner: Fantazija iz opere Tannhäuser. Orkester., Začetek točno ob 8. uri. Blagajna je odprta ob 7. uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži v parterju 1.—3. vrsta 3 K; 4.-6. vrsta 2 K; 7.-10. vrsta 1.40 K; 11. —16. vrsta 1 K; na galeriji 60 v. Stojišča v parterju 60 v, dijaki 40 v; na galeriji 20 V. V predprodaji se dobivajo vstopnice pri gospodu Fran Burešu, Tegetthoffova cesta 33, na dan koncerta od 2.-3. ure popoldne v Slov. Čitalnici. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Na praznik Oznane-nja D. M. v porideljek dne 4. aprila priredi izobraževalno društvo popoldne ! po večernicah r društveni shod z govorom in petjem. (Govori Franc Žebot iz Maribora. St. Ilj v Slov. gor. Neizprosna smrt je napravila zopet veliko verzel med šentiljskimi Slovenci. Na Veliki četrtek je umrl v najboljši moški dobi po dolgem bolehanju gos-od Florijan Uhl, posestnik in mizarski mojster v Dobrenju pri St. /liju. Pokojni je bil vzor pravega katoliškega^ , in slovenskega moža- poštenjaka. Rajni je zavzemal več častnih mest: bil je v domači občini občinski svetovalec,w član načelstva šentiljske posojilnice itd. Povsod je vneto sodeloval, kjer se je Šlo za dobro stvar. (Njegov pogreb na Veliko soboto popoldne je bil naravnost veličasten. Krog 500 ljudi iz Vseh stanov je spremljalo blagega pokojnika na zadnji poti. Domači gospod župnik je ob odprtem grobu govoril ganljivo nagrobnico. Za rajnim žaluje mlada vdova in več malih otročičev. Nesreča pri velikonočnem streljanju. Na Vel. soboto se je v Dobrenju pri St. liju, pri streljanju smrtno ponesrečil 211etni fant Janez Haine. Nabijaj je z železnim drogom velik možnar. Pri tem se je pa vžgal smodnik, železni drog je pognalo s tako silo skoz Haincevo truplo, da se je drog zapičil na drugi strani v zemljo. Možnar pa je razneslo na drobne kosce. Haincu je glavo in gornji del trupla popolnoma raztrgalo. Bil je seveda pri priči mrtev. Sv. Tomaž pri Ormožu.' Tukajšnja mladeniška zveza priredi v nedeljo dne 3. aprila t. 1. v hiši gospoda Antona Zimiča občni zbor ob 3. uri popoldne s tem-le vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Slavnostni govor, govori urednik „Straže.“ 3. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 4. Volitev novega odbora. Sprejemanje novih udov. '6. Slučajnosti in nasveti. Možje, zlasti pa mladeniči, udje in neudje, ■, pridite v prav obilnem številu. Pripeljite s seboj tudi svoje tovariše! Tudi drage sosede vabi uljudno — odbor. Planina. Na praznik Oznanenja M. B., to je v pondeljek po Beli nedelji, dne 4. aprila, se bo tukaj v prostorih gospoda Josipa Pinterja ob 3. uri popoldan vršil velik političen shod. Govorila bosta gg.: deželnega glavarja namestnik dr. Franc Jankovič in državni in deželni poslanec Franc Pišek. Somišljeniki iz vseh sosednih župnij, udeležite se v prav o-bilnem številu tega shoda! Ljutomer. Razna društva, razni nameni. Vsako društvo ima eden ali drugi dogodek, ki zasluži, da se ovekoveči v društveni kroniki. Čitali ga bodo pozni rodovi in se veselili. Veteransko društvo za Ljutomer in ljutomersko okolico je sicer še mlado, a ima že marsikaj' zanimivega, kar zasluži, da se ovekoveči v društvenem zapisniku. Blagoslavljanje nove zastave, to bo že ostalo zapisano kot pomenljiv dogodek. K temu je prišel drugi, ne sicer tako glasen in hrupen, a bil je velepomenljiv! Ostal bo zapisan v kroniki v trajen in časten spomin! Društvo je sklenilo 'delati častno stražo pred božjim grobom. In ta sklep se je kaj lepo izpeljal vsem v vzpodbudo. Ves čas sta stala na straži po dva moža. Vsake pol ure se je straža menjavala. Določeni vodja je pripeljal dva moža. In ganljivo je bilo gledati, kako možje-veterani salutirajo svojemu Zveličarju. Nova došla vojaka sta ostala na’ straži, prejšnja sta z vodjem odkorakala. Ob koncu procesije po vstajenju so vsi veteranci napravili špalir in krasna nova zastava se je klanjala najvišjemu poveljniku. Ta prizor ostane vsem neizbrisen ! Krščanski možje v vojaški obleki !se klanjajo Jezusu! Tako je prav! Tako je lepo! Vojaki smo tukaj na zemlji, naš poveljnik pa je; Kristus! Pod njegovim poveljstvom se bomo uspešno borili za vero in za dom! Iz ptujskega polja. Na Veliko soboto zvečer je gorelo pri nas, posebno v cirkovški fari, mnogo kresov, kar je hvale vredno. Ni pa lepo, da je par fantov na potu od vstajenja proti ,domu pelo grde pesmi, kakor: „O, Susana . : .“ Kričali so tako grdo, da so človeka kar ušesa bolela.- Besede so izgovarjali večinoma samo napol, ker niso umeli, kaj so peli. Peli so samo iz samega navdušenja l do toli blažene nemščine. Štajerčijanci napadli slovenskega fanta. Navajeni smo na napade od Nemcev in nemškutarjev v mestu — ; nismo pa bili vajeni na take napade od kmečkih fantov. Zdaj so pa tudi ti začeli. Na Veliko soboto je napadel Anton Predikaka iz Gorice, znan zagrizen Štajerčijanec, nekega slovenskega fanta iz Gorice. Par fantov, med njimi tudi Predikaka, so šli od vstajenja iz Cirkovc proti Gorici. Peli so s svojimi hripavimi in kričavimi glasovi nelepe pesmi. Blizu Gorice jih je došel omenjeni fant.- Nagovorili so ga in mu prigovarjali, naj gre z njimi in naj jim pomaga peti. On pa tega ni hotel in je šel naprej. Za njim pa je priletel Predikaka, ga udaril za uho, ga -vrgel na tla, ga suval z nogami in z rokami. Vzrok je bil, kakor smo zvedeli, staro politično sovraštvo. Nekoč sta se namreč Predikaka in ta slovenski fant malo sprla. Predikaka je zagovarjal „Stajerčeva“ načela, naš fant mu je pa dokazoval, da „Štajerc“ drugače govori, kot misli. Cela stvar je naznanjena sodišču. Najnovejše vesti. Blizo 300 ljudi našlo smrt v ognju, . pne 28. marca se je v Oekoritsu na Ogrskem pri nekem gostilničarju vršil ples. Plesišče je bilo krog in krog zavarovano z deskami- Okoli desete ure ponoči je naenkrat izbruhnil v plesni lopi požar, 1 ki je v nekaj trenutkih pokopal v gorečem morju krog 300 plesalcev. Le malo se jih je rešilo. Mnoga trupla so tako sežgana, da še ne spoznajo včč. Za pravi vzrok te grozne katastrofe se še danes ne ve. Nekatera poročila pravijo, da je eksplodirala neka svetilka, druga zopet, da je nekdo iz hudobnega namena Najnovejša poročila pravijo, da je celo 4UU ljuui mrtvih. -----a------ ■ ----- M.A LA. NAZNANILA ki se prejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev. Kdor želi pojasnila o rtčeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drugače se ne odgovori. Biapec, priden in zanesljiv se «prejme takoj pr> nekem žnpniščn na Koroškem. Veš pove uredništvo Straže. St. Ilj v Slov. goric ih MB* Krasno posestvo, ob žel