v
NAROD,
,,„r.k..>t.Uk >„,, m » >!•"•'•
,u dri" iMHiljani« m
, ,„ M«M M*> *H> k.
' t pol let* .•
lt ičtri        . * .. -.' ..
l'» pmM ■
Za m let» 10 gl. - k, ix Srt Nji > ■• »• Vr«lni't»" n|'r*»ni«f« (H»rrnfi**e) M. 117.
Št. TI.
V Mariboru IT. septembra 1868.
Iz deželnih zborov.
Govor poslanca Hermana v deželnem zboru stirskem proti adresi.
(Konec.)
Pokorščino so tirjali v državnem zboru no svetov. Kdor je temu ugovarjal, kdor je hotel s protestom iti v državni zbor, tega so zavrnili; umetno stvorjeni večini dežel, zbora češkega in moravskega ste brez pravne podlage; ko je drž. zbor brez Cehov razsojeval o češkem državnem pravu in o češki grešil je proti ustavnemu načelu: Nil de nohis Binenobis. I por češki ni uepostaven.
Nemestu da bi se bil pogajal s centralisti in federalisti, ki so želeli tlržavino enoto, in si tako pridobil zaveznikov tikraj Litve, pričel jo g. Beust enostransko dogovore z Ogri, ki so ga rabili na svojo korist, in da bi so mu nespametno, prehitono ter nedržavniško poniirje potrdilo, sklical je zbor ljudskih zastopnikov, ki so nosili samo ime ljudskih zastopnikov, ki so si bili pa ravno tako malo svesti svoje dolžnosti obraniti Avstrijo kakor g, Deust, ki so se odrekli pravici, da sme njihov glas ravno toliko veljati kakor ogerski, ki so privolili, da so se naše javne zadeve na troje razdelile in so sprejeli prisiljeno stanje in javno pogodbo, kteraje dala Ogrom veshasek. nam vso škodo.
Gospoda moja, 0 politični strani te pogodbe in o razocpljenji države v dva kosa ne govorim, nasledki so bodo že sami kazali; pritožujemo se pa zarad lehkomišljenosti, s ktero jn državni zbor našo narodno-gospodarske interese predal preslabemu dvalističneinu gospodarstvu, pritožujemo se o tinan-cijelni pogodbi, ktero bomo morali mi plačati z državnim bankorotoin , po-vekšanimi davki in deficitom. Če premislimo, kako bogato je Ogerska z zemljišči obdarovana, koliko menj davkov plačuje, kako hitro se zdaj prevaža, moramo sprevideti, da se naše kmetijstvo z ogerskim ne more kosati, da mora torej naš kmet priti na nič.
In za vsa ta bremena, g. m., za raztrganje državino smo dobili civilni zakon, emancipacijo Židov, in lečno jed skrpanih osnovnih postav doktrinarne vrednosti, abstraktne, raztegljive stavko kakor n. pr. „Pred postavo so vsi enaki" — „Uradnije so vsem odprte". — »Lastninsko, hišno pravo, osebna svoboda, pismena tajnost se ne sme skruniti" — samo pravice, ki so nam nekoliko že v drugih postavah zagotovljene, nekoliko pa se v vsaki količkaj pošteni državi same ob sebi umejo. (Smeh.)
Mi smo dobili pravico prošnje podajati, a dejansko le za one, ki hočejo slavo peti novi eri, njenim stvoriteljem in podpornikom; mi smo dobili tiskovno svobodo, ki pa dejansko le za nemško-centralistične zabavljive časnike velja, kteri prav po živinsko proti Slovanom divjajo. (Živahno ugovarjanje in sikanje,)
Dobili smo pravico zborovati, vendar se federalisti te pravice ne smejo posluževati; dobili smo porotne sodbe na papirji, postavo o odgovornosti ministrov — sedanje ministerstvo pa naj federalistom še tako nevsmiljeuo na prste stopa, nemška stranka ga ne bo nikdar zatožila — ločilo se je pravosodje od uprave, a brez znamenite koristi za ljudstvo, ker je ostal sta -i biro-kratični red; dobili smo organizacijo brez dovoljenja deželnega zbora in jaz trdim, da morebiti še pri nobeni poprejšnjih organizacij ni protekcija, nepo-tizein in narodna strast toliko moči imela, kakor pri zadnji. (Nemir na levi, na desni klici: Prav dobro.) Dobili smo ustavo, ktera zapadno polovico države zopet izroča slaboglasni centralizaciji, ustavo ki zahteva, da bi se kronovine in dežele s svojimi pravicami in tradicijami pogubile v vsiljeni državni snovi, ustavo, ki je suhoparen prepis onega izvirnika,1 ki je na domačih tleli pokazal svojo puhlost. Naše deželne zadeve, uprava, pravosodje, bogočastje in poduk centralizuje se na Dunaji, kamor se staka vsa popačenost (klici: To je preveč, dolg nemir).
Gospoda moja, izme.i nemške večine držav, zbora smo dobili nemško ministerstvo strogo po pravilih svoje stranke urejeno — kaj iz tega izvira, je očevidno.
Dobili smo §. 19. državnih osnovnih postav —da so ga Bog usmili! Dvajset let sem se v Avstriji nihče več ne drzne ravnopravnost vseh narodov v teoriji pametovati; ali dejansko je vse ostalo, kakor je bilo. Vse tožbe, vse prošnje, vse pritožbe se razgube po zamolklih prostorih upravnih. — Kdo pazi, da bi se narodna ravnopravnost izvrševala. Morebiti tisti, ktorim je ravnopravnosti potrebna? Ne! Oni, ki sami trde, da so njeni nasprotniki; a tudi najbolje postave ne koristijo, če uradniki najniži in najviši ne spoštujejo in ne ljubijo naroda, za kterega so postave. Z paragrafom 19. le opoziciji usta maše, in srditeje kakor le kedaj se kaže staro gormaniziijoče divjanje samo da v ustavni obliki, in ako si pregledamo vse, kar smo najnovejši ^•as doživeli, zdi se nam, kakor da bi se naravnost na to delalo, da bi se sve Slovanstvo pokončalo. (Nemir.) Še zmerom gospoduje ptujstvo v šolah, in Slovenec se tu svojemu narodu izneveruje, da ga potem morejo rabiti proti lastnemu rodu (nemir, ugovor); še zmerom gospoduje ptujstvo po uradih, dasiravno bi ne trebalo druzega nego ministerskega uknza, da hi uradniki uradovali v jeziku tistega naroda, čegar kruh jedo; in s pomočjo razna-rodene birokracije se sili ptujstvo v srenjo, v okrajni zastoji, v deželni zbor 'n tu bvojo sodbo dela o slovenskem narodu, narodnjaka pa povsodi v kot Htnvijo.  Ljudski jezik so spelnili, da je ostal samo še po vasoh, kjer se ne
TeoaJ I.
more razvijati, in ravnopravon je le še slovenski goldinar, s kteriui se davek plačuje, (iospoda moja, ptujec je pri nas vsemogočen, v svoji lastni hiši je Slovenec le hlapec, a ptujec njegov gospod. Narodovo truplo je razkosano, osamljeni si prizadevajo narodni poslanci v posameznih deželnih zborih, v tej osamljenosti pa so brez moči.
I iospoda moja, više deželne oblastnije, kakor jo videti slabo unievajo »venski narod in nps narodnih poslancev tu tudi nočete razumeti. (Smeh.) Zastonj je, da tu sedimo; v tem deželne m zboru ne bomo Slovenski poslanci nikdar nič dosegli. Vsled nemškega liberalizma so Slovenci brez zastopnika v dež. odboru, dasiravno jih je % vseh dežel, prebivalcev.
• iospoda moja, temu zlu se ne pride popred v okom, pred-110 se Slovenci ne ločijo od Vas in se ne združijo vsi v ono celoto. Da, ločiti se morajo, in potem združiti v eno narodno in politično individualitetu.   (Dolg smeh.)
Vsaka reč le nekoliko časa trpi. Deželni zbor bo potem tem vspešnoje deloval; prepiri in ovajevanje bo nehalo, uprava ha loža in ceneja. Takapre-Dtredba je živa potreba za Slovence kakor za Nemce; dokler se nam ne prizna naša narodna individualitoto, dokler nimamo odločene svoje dežele, kar nam bo individualnost varovalo, dokler ne obvelja naš jezik, dokler smo brez narodne uprave, ktera bo prirojeno krepost ljudsko razvijala, toliko časa je zft nas ravnopravnost prazna pena.   (Klici: za nas!)   Da, za nas!
Pričeta liberalna sistema narodne ravnopravnosti ne moro dati, niti jej je ravnopravnost po volji, ker je ona nasprotna načelom te sisteme, ktera tirjajo izključljivo nadvlado enega plemena; ta sistema ne more narodom miru in sloge niti dati niti ju hoteti. Sloga ki stoji na enaki pravici za vse, bila bi konec to sisteme, ktera se mora le z onimi sredstvi obdržati, ktera so jo mogočo storila, s razdvojenjem in silo.
Sedanja liberalna sistema no more državi olajšati težkih bremen: ona potrebuje stoječe vojske, da ž njo kroti nezadovoljene narode (nemir, oho), ona se ne more birokraciji odpovodati, birokracija je njena najkrepkejša podpora /.vlasti v slovanskih deželah.
Sedanja liberalna sistemu ne more trpeti svobodnega tiska, ako noče sama sebi jamo kopati; ona ne moro dovoliti avtonomije, kajti avtonomija in centralizacija ste si podobni kakor noč in dan. (iospoda moja, vladajoča aLtema je toliko kakor: zaukazovati in služiti; prvo ni liberalno, drugo svobodo izključuje. Liberalna sistema, kakoršna zdaj vlada, je pokazala, da je goljufiva, vso svojo svobodo mora sama uničiti. Lc resnično omikani, nravni, domoljubni možje naj bi vladati smeli. „Po njihovem sadu jih hote spoznali." Ozrite se okolo sebe, g. m. Povsodi upor, povsodi strupena nezadovoljnost, povsodi razdraženost — samo nasledki žaljeno pravice. Na drugi strani sila in žuganje, kakor da bi bila ljudstva samo zarad sedanje ustave na svetu. Povsodi se povzdigujejo značaji, kterih ne moremo boljšim prištevati; boljši in blageji morajo odstopati in molčati in demoralizacija napreduje. Čutila za vladajočo hišo so se ohladila, vera v Avstrijo je zbežala, ljudstva sama pa propadajo bolj in bolj v siromaščino, ker jim je odvzeta edina uravna za-sloniba, vera na pravičnost svoje vlade.
Veča in veča bojazen seniora lotevati vsacega avstrijskega domoljuba videčega tako počenjanje; poprašujese: Ali ni nikogar več, ki bi so postavil na narodno podlago V
(iospoda moja, mi se obračamo od vsega, kar nam je pridobila nova era, za nas nima ustava in parlamentarično ministerstvo nikakoršne pravne veljave (oho, živi ugovori), mi se obračamo od liberalizma obstoječega v frazah, od liberalizma doktrinarnega, kteri bistvo in poroštvo svobode išče v ustavnih papirjih in osnovnih pravicah; mi so obračamo od liberalizma, ki se je rodil iz narodnega zatiranja in šeuvanja, in se samo s temi sredstvi tudi obdržati more.
Avstrije ne more v rediti samo politična svoboda, naj bi se še tako obilna pripoznala; najprvo se mora zadovoliti narodnim željam in tirjatvam. Toga je pa pričakovati le v federalistično vrejeni državi. Avstrijske razmere so tako, da stoji politična svoboda v drugi, narodna svoboda v prvi vrsti (živo ugovaijonje). Gospoda moja, avstrijskim narodom je ljubši vladin absolutizem, kakor absolutizem ktorege druzega naroda; Slovan noče le fizično životariti, kakor živina, nego se hoče tudi politično in narodno razvijati, in gotovo niso prenapeto tirjatve slovanskih narodov, kterih večno prošenje jo v svetovni zgodovini zapisano; samo to tirjajo, kar drugi narodi že dolgo imajo in uživajo.
Gospoda moja, vsaktera centializujoča poskušnja bo nezadovoljnost v državi množila, iu narode v ptuja naročja gonila. Avstrija se moro vrediti le na podlagi starih deželnih pravic po skupnem delovanji med deželnimi zbori in krono. Vse obotavljanje, gospoda moja, je brezvspešno; preštejte sami sebe in preštejte drugo. Vlada in narodi si prizadevajo in potrošajo svoje naj bolje moči v mejusobni borbi, preštejte se in čem bolj slovanski živelj odrivate, tem teže postaja stanje Nemcev, in kakor sto Vi nekdaj klicali: Vrnimo se, pobotajmo se z Ogri, tako kličemo zdaj mi Vrnite se, pobotajte se s Čehi, pobotajte se z vsemi narodi!
14. »oja doiolnoga /bora kranjskoga II. »op.
Dnevni red;
1. Posl. dr. Gosta poroči o rolitvi mest: Novomesto, Krško, Metlika, Črnomelj, Kostanjevici in Višnj.igora. Deželni odbor nasvetuje, da se voli iz zbornice poseben odbor, ki bode 0 tem volilnem činu ie enkrat posvetoval se in pottm zboru poročal. Ta poročevalčev predlog se odobri in v novi odbor volijo: posl. Kromer. Tavčar, Svctec, Kaltencgger, dr. Toman.
2. 1'osl. D e ž m .m poroča o odnierenji uradovib in kancelijskib potrebščin za deželne urade in zavode, ter nasvetuje v imenu finančnega odbora, da se daje a) predstojniku odsekovega podpornega urada za 11 pro-storišč 950 gld., b) predstojniku deželnega računarstva za 5 prostorišč 400 gl., c) predst. deželne kase za 2 prostorišča 250 gld., d) oskrbniku deželno dobrotne naprave za S prostorišč 120 gld., 70 funtov sveč in '20 sežnjev drv; e) oskrbniku posilne delavnice 140 gld. na leto. Plačuje se na četrt leta. Ta uasvet se sprejme.
B. Posl. Svetec z razlogi podpira nasvet, naj se spremeni §. 45 opravilnega reda, ki naj se za naprej glasi tako-le: Vsak deželni poslanec ima pravico, da z vprašanji na deželnega glavarja, na voditelja odbora spregovori o predmetu, ki ni na dnevnem redu, ki pa spada v okrožje deželnega zbora. Interpelacije do vlade se naj s petimi podpisi pismeno prvo-sedniku izročevajo, koj v seji beni in vladnemu zastopniku predlagajo. No-benkrat se ne sme že začeta razprava z kako interpelacijo presekavati. Na interpelacije do vlade se lebko koj odgovarja, za prihodnjo sejo odgovor obljubi, ali z razloženimi vzroki odgovarjanje odbije. Ali se sme o odgovoru na interpelacijo ali o odrečenji odgovora posvet o predmetu začeti, določuje zbornica po storjenem nasvetu brez debate. Pri tem posvetovanji se kak nasvet ne sme staviti. Vsacemu udu zbornico pak je na prosto voljo dano, da se za predmet v obliki nasveta na dalje poganja." Ta nasvet jo podpiran s Ki podpisi in nasvetovalec povdarja, kako pomanjkljivi so bili do zdaj odgovori na interpelacije.   Nasvet se da odboru za deželni volilni red v pretresovanje.
4. Dr. Toman poroča o prošnjah občin Senožeče, Razdrto in Kostanjevica, da bi se sodnija z davkarijo zopet v te kraje preložila. Zagorce govori za Kostanjevico. Dež. zbor sklene, da se deželni odbor obrne do pravosodnega ministerstva, ki naj zaukaže preložitev sodnije v Senožeče in Kostanjevico.  Zarad Razdrtega pn naj odloči posebna komisija.
5. Posl. Svetec poroča o prošnji učitelja Lokarja za povišanje službine.   Izroči se ta prošnja c. kr. dež. vladi.
G. Posl. Svetec poroča o prošnji kočevskih občin zastran prcmeinbe patentov za pohišno kramarijo. Svetec nasvetuje, naj deželni odbor kar je postavodajnega značaja v tem, obrne se na vlado, da to sproži v državnem zboru. Celo Kromer je zoper to, da bi se ta stvar v državni zbor nosila.   Zbor pa Svetčev nasvet potrdi.
7 in 8. Prošnje občin Šmartno in sv. Vid za dovolitev ali prolog semujev se deželni vladi izroče.
9. Prošnji podpornega društva študentov iilozofične fakultete na dunajski univerzi za podporo iz deželnega zaklada se odbija.
II. »o j a do/.oliioga /.hora »lirskoga II. lep t.
Dr. Vošnjak naznani interpelacijo zarad ravnopravnosti slov. jezika, kakor smo se zadnjič omenili.
Dr. Baier poroča v imenu finančnega odbora. Stroški za stavbe in popravke ob vodi Aniži (na nemškem Stirskem) za loto 18(18 znašajo 11,488 gl. za zemljiščno odvezo se je potrebovalo 20.083 gl. Načrt deželnega zbora o instrukciji za deželne urade se potrdi.
Izreče se zahvala deželnemu odboru za skrb in varovanje deželne koristi, ktero je pokazal v zadevali prodaje drž. posestev Eisenerz , Maria-Zell in Neuberg. Deželni odbor naj prosi, pri kupčijskem ininisterstvu, da se napravi postranska žoleznična črta med Ljubnjem in Vorderbergom. 6000 gl. ktere je podpisal deželni odbor za železnico mod Gradcem in Kabo, se dovoli. Začasno razpisana naklada 35% za deželne potrebe za leto 18G8 se odobri, vendar ob enem izreka želja, naj bi se v prihodnje deželni zbor o pravem času sklical, da bi se mogel posluževati svojih ustavnih pravic.
Fr. Brandstatter poroča v imenu posebnega odbora o napravi dež. šole za vinorejo, ktera naj bi bila v Mariboru ali v okolici. Vzdigne se dr. Vošnjak in pravi med drugim tole: „Namen vinorejske šole je širili med ljudstvom dotične vednosti, torej širiti koristne nauke o vinstvu med slovenskimi kmeti, ki se na dolenjim Stirskem posebno z vinorejo pečajo. Kaj je torej bolj naravno, kakor da se podučuje v taki šoli v slovenskem jeziku. Določeno je v enem odstavku , da se imajo sprejemati v vinorejsko šolo taki učenci, kteri so dovršili navadno ljudsko šolo, toda le če so že 17 let stari. Naše navadne šole imajo po tri razrede. Tu se uči otrok brati, pisati, računiti itd. in pa kacih 200— 300 nemških besedi, ktere pa kmalu zopet pozabi, ker mu manjka vaje. Do 17 leta pa šo veliko pogubi in tako hi se moralo v vinorejski šoli, ako bi se nemški podučevalo, vse zopet od kraja začeti. Slovenskim kmetom je torej taka šola samo tedaj koristna, ako je v nji učni jezik slovenski. Saj je v deželi že ena taka učilnica z nemškim učnim jezikom — veliko lepa poljedelska šola v (irottondorfu pri Gradcu; pravica torej zahteva, da bode nova vinorejska šola slovenska. Zatoraj predlaga: „Učni jezik v vinorejski šoli v ali pri Mariboru ima biti slovenski".
Za njim se oglasi grof K O tu lin ski: On pravi, daje bil deželni odbor te misli, da se ima osnovati učilnica za celo deželo, ne pa za dolenjsko Štirsko. Veliki del štirskih vinorejcev je nemški! O jeziku tukaj ne more biti govorjenja. Nemški jezik je vsem pristopen. Zlasti mladina je po spodnjem stirskem že zdaj vsa nemška in bode čedalje bolj. Leta 18(11 je prišlo več peticij na c. kr. naniestništvo, da naj se nemščina vpelje v ljudske šole. Na to peticije se je jemal tudi pristojen ozir. Nemščina so je vpeljala , kjer je prej še ni bilo. Slovenec sploh slovi, da je bistrega uma in lepih zmožnosti, bo se torej nemškega kmalu priučil.
Kaiserfeld pravi, da ne hi bilo pravično, ko hi bil v vinorejski šoli učni jezik slovenski. Nemški mladenič bi šel v to šolo in kaj bi se naučili: „bindisch". Kaj bi mu to koristilo?! Ako pa je učni jezik nemški, je Slovenec primoran naučiti se nemškega jezika, jezika, ki ga govori en ,,Kulturvolk" in 40. niiljonov ljudi, odpre so mu uemška literatura in kultura. Kdor torej zahteva, da hi bil učni jezik slovenski, ta dela Slovencem krivico!
Na to so oglasi II e rman: Po naravnih postavah, ktere tudi skušnja odobruje, imela bi biti šola med slovenskimi kmeti in za slovenske kmete tudi slovenska. Namen šole že izločuje tuji jezik. V ljudski šoli se še noben Slovenec ni nemškega naučil. O prihodnosti narodov slovanskih nimate niti Nemci niti Vi razsojati in odločevati. Oeska in poljska literatura ni primerno slabša od nemške iu Jugoslovani so že imeli dragoceno slovesnost, ko se o nemški literaturi in kulturi še govoriti ni moglo. Kultura je v slehernem jeziku mogoča. Slovensko ljudstvo je povsod za narodnost, kjer ni zapeljano. Po Vašem bode tudi vinorejska šola imela namen Slovence ponem-čevati in odnarodovati. Tako spolnjujete vi §. 19.?! Na spodnjem Stirskem je 1. odstotek Nemcev, 4—5 odstotkov ponemčeuih Slovencev in 95 odstotkov trdih Slovencev. Tacega Nemca povsod sovražijo, vsi narodjo, zarad njegovega nasilstva, ker se povsod vriva, hoče povsod gospodariti itd".
Dr. Langer: to kar Vošnjakov nasvet zahteva ni kar nič opravičeno , je marveč volji vseh spodnjih Stireev naravnost nasprotil (scbnurr-straks entgegen.) Velika večina hoče imeti nemški jezik; tega novoslovcn-skega jezika , ki se zdaj piše kratko ni malo, in enkrat za vselej nobeden ne urno, ljudje netć od njega nič slišati , povsod se kaže „dcr drang das deutsche zu erlerncn — hrepenenje oo nemščini".
Naposled šo spregovori za pravico Slovencev dr. Prolog, ter pravi, med drugim: „Celo Štirsko bilo je nekdaj slovensko, imamo za to še zdaj dokazov dovolj. Vedno in vedno se je počasi ponemčevalo, glavno sredstvo ponemčevanja pa je bila šola in uradnija. Toda zdaj ne pojde več tako naprej! Slovanska je bodočnost! Od vinorejske šole z nemškim učnim jezikom nimamo mi Slovenci nobenega dobička. V ljudski šoli se nikdo nemškega ne nauči. Jaz sam sem temu živo priča. Hodil sem tri leta v ljudsko šolo. Učitelj je znal samo nemški, mi otroci samo slovenski, on ni nas umel, mi njega ne. Vsa tri leta sem se učil samo nemški, pa se nisem prav nič naučil, navadil sem se bil še le pozneje, ko sem prišel med Nemce. Kako spolnjujete Vaše državne osnovne postavo?! §. 19. nam daje pravico zahtevati tukaj celo slovensko vseučilišče in mi še kmetijske šole ne moremo dobiti. Vi nimate sluha za naše želje in prošnje, vi se posmehujote našim najsvetejšim pravicam. Le tako naprej ! Toda povem Vam, prišel bo čas, ko bodete dajali spodnjemu Štajerskemu račun!
Potem jo govoril še poročevalec odbora Kr. Drandstiitter. On pač ni spomina vreden, ker tako puhlih govorov, tako jalovega prežvekovanja, kakor je njegovo , človek /. lepa ne sliši. Omeniti pa moram eno njegovo nesramnost: Rekel je namreč, da samo tisti del spodnjih Štircev, ki zahteva nemški jezik je „z u re ch n u n gsfiih i g".
Dr. Vošnjakov nasvet je bil se ve da zavržen, glasovali so zanj samo dr. Vošnjak, Herman, dr. Prelog in Lipold. Kak in Lenček nista bila pri seji. Po nasvetu posl. Lip o Ida se morajo vsi učitelji, tudi prvi, in služabniki slovenskega jezika — naučiti.  Do kedaj, to se ni izreklo.
Ta današnja seja graškega deželnega zbora ima vendar-le dvojo dobro! Odprla je menda slehernemu oči, kdor je od teh Nemcev, ki zdaj sede v zbornici, še kaj pričakoval. Vsak je menda sprevidel, da nimajo nobene čuti za pošteno pravico, nobene čuti za resnico z ozirom na nas Slovence. 2) Grof Kotulinski ji; naravnost povedal, kako si ti ljudje mislijo, da bode v par letih s štirskimi Slovenci — vsi bodo trdi Nemci. Mladina je bojeda že vsa nemška. Zato se ne sme slovenščina nikjer pripustiti. Ti modrijani mislijo, da se vedno s tacim vspebom gospodari iu ponemčuje, kakor nekdaj.   „Tenipi passati".
IO. Noja <lo}.olii(>ga /.bora koruškoga.
Dr. Krwein nasvetuje, naj bi so j^jj. 3, *2(i, 27, 35, 46 in 48 deželnega reda spremenili. Nasvetovalec dokazuje, da bi se volitve mnogo zlajšale, ko bi obveljale njegove spremembe. Po sedanjem deželnem redu voli zmerom nekoliko mest in trgov ob enem in volilni kraj je tisti, ki je v postavi prvi imenovan. Za volilni kraj jo to prav prilično, no za druge, ki imajo svoje volilce daleč pošiljati. Po njegovem nasvetu pa bi bilo vsako mesto, vsak trg zase volilni kraj, in posebne volilne komisije naj bi potem posamezno oddane glasove razbirale in naznanjale izvoljence. To je velika potreba in se je že mnogokrat prosilo take spremembe. Nasvet poslanci v obilnem število podpirajo in se izroči političnemu odboru.
Prvi predmet dnevnega reda je poročilo odbora za stavbe in ceste o tirjatvah fužin v Pracvvali, naj bi se jim povrnilo nekoliko stroškov, kar so jih imelo od leta 1^55—59 za to, da so popravljale ceste v Velikovec, Do-berloves itd. Odbor je nasvctoval, naj bi se sicer ne dalo vse kar fužine zahtevajo, vendar pa po primeri, kakor zdaj plačuje dežela za ceste, vsega skup 3648 gld. 12 kr. ki bi se brez obresti plačali v 4 letnih obrokih. Ko bi fužine tega ne hotele sprejeti, naj se napotijo na pravno pot.
O tem nasvetu se je vnelo živo iu dolgo besedovanje, čegar konec nam dozdaj še ni znan. Tscbabuschnigg trdi, da so fužine brez druzega sveta in v lastno korist cesto popravljale, da jim torej ne gre nikakoršno od-škodilo. Če bi se kaj tacega v enem slučaji dovolilo, potem bomo imeli enačili tirjatev cede kupe. Canaval navoje nektere pričice polževega uradovanj* iz birokratično absolutističnih časov. Tako se je nujna prošnja prevalskih fužin, naj bi se vendar nekaj storilo, da sc do celega zapuščena cesta v red spravi rešila še le čez dve leti. Šc le leta 1857 so pričeli pozvedati v tej zadevi, ali pozvedovanje seje vleklo 14 mesecev. Canaval dokazuje, daj0 odbor veliko premalo povračila nasvetoval, ker cesta zdaj deželo šo enkrat toliko stane. Vendar se tudi on pridružuje odborovemu nasvotu. Drugo p"' vemo prihodnjič,   Prihodnja seja v sredo.
Kl. h. soja deželnega /bora goriškega IO. lept.
(Konec.)
Dr. D ep e ris: Poročevalec ni omenil menjalne \ dež. odbora, ki je bila proti temu nasvetu. Ker sem tudi jaz proti glasoval, naj 16 mi dovoli, ,|a se zastran tega opravičim. Kes je, da pri dotičnih razpravah BO jo po-itatno ravnalo; da seje oziralo na to, da občinarji, ki so prosili za ločitev, plačujejo tretino vsega izravnoga davka v dotični občini, da so privolili v ločitev povsodi po vsaj dva voleča oddelka itd. To pa Bmem očitati poročevalcu, da si ni prizadeval poz vedeti, ali so občine, kterim so hoče podeliti samostojno županovanje. tudi zmožno, dotična dola opravljati in zlasti zadostovati izročenim opravilom. Občino, ki žolč samostojne postati so tako majhno, da so ni toga nadejati; nektere plačujejo menj ko 500 gld., nobena pa ne doseže 1000 gl. izravnoga davka. Zastran vsega tegu nasvetujem, naj sc povrnejo vse prošnje deželnemu odboru, da jih bolj natanko pretrese.
Dr, Pajer, se pridruži Deperisovemu mnenju tudi zarad toga, ker hi ne bilo modro, sklepati razdružonja občin o predvečeru posvetovanja zastran postave, po kteri bi se mogle občino posilno ediniti, —■ predlog, ki ga je Dr. Deperis nasvetoval, in ki se že obravnujc v dotičnom odsoku.
Ako bi se tedaj ne potrdil Doporisov nasvet, naj so vsaj izroči predlog odborove večine ravno omenjenemu odseku.
Sporočevalco dr. Ton kl i odmota najprej Deperisove razloge, rekoč, da ni treba ravno, da so občine velike, da bi zadostovale svojim opravilom; skušnje zadnjih let so dokazale, da se tudi iiajmonjše županijo dobro vedejo iu svoje dolžnosti bodisi v lastnem, bodisi v izročenem področji ^ ploh dosti dobro opravljajo. Omeni, da dež. odbor je zadnje leto tirjal preudarke in letne račune, in našteva nekoliko najmenjših občin, ki so jih v prav lepem redu in na vse strani postavno sostavljene predlagali; ravno v toj roči so pa zaostajale nektere največih občin, n. pr., mesto Gradišče, Karmin, ki niste še do danes podali ni računov za preteklo ni preudarkov za tekoče leto. — Prevelike občino prizadevajo županom dosti zamude iu truda in tedaj se pogostoma godi, da prezirajo župani občinska opravila iu jih zanemarjajo, iu vsled tega ni potem pritožeb ni konca ni krnja. Nasprotno je pa v majhnih občinah veliko laže opravljati županom svoje dolžnosti, in tedaj se tudi laže najdejo možje, ki prevzamejo z vesoljem županovanje in svojemu poslu vseskozi zadostujejo. — Opravilstvo prizadeva v takih občinah le malo stroškov, in kakoršno je sedanjo področje občinsko, opravi lahko župan vso sam — brez tajnika. — Kar zadeva izravni davek, kterega plačujejo občine, ki so prosile za razdruženje — je naštel dr. Deperis le tri ali štiri občine, ktere najmenj plačujejo; ni res, da ne doseže nobena 1000 gl.; štiri izmed tob občin so obložene s črez 1000 gl. davka, ena plačuje celo črez 2000 gl. in nektere sc pa bližajo 1000 gl. Sicer imajo vse te občine vero ali inenjšo lastno premoŽenje, obstoječe v spašnikih, gozdih, hišah, obligacijah itd.
Deželni zbor je v prejšnjih sesijab sprejemal enako prošnje, ki mu jih predlagal dež. odbor. Vsi poprejšnji odborniki sede tudi sedaj tukaj iu tudi med zborniki je malo prememb. Enaki razlogi, ki so so tedaj za zdatne in veljavne spoznavali, so podlaga tudi dcnašnjini prošnjam in morali bi tudi denes obveljati. Kar zadeva Pajerjevo ugovore — meni sporočevalco, da načrt postave za posilno zedinjenje občin ne nasprotuje nikakor današnjemu predlogu odborove večine. Če se prav sprejmejo prošnjo za ločitev občin, se bodo vendar smele sopet združevati danes ločene občine, če so bo spoznalo, da niso kos svojim opravilom. Sicer pa še ni potrjena postava za posilno edinjenje; občinski red pa, ki je sedaj šo popolnoma veljaven, pripušča tako razdruževanje občin.
Dr. Deperis pritrdi, da se je res pri nekterih občinah zastran iz-ravnega davka, ki ga plačujejo, zgrešil za nekoliko goldinarjev, da pa to ne spreminja bitstveno njegovih razlogov. — Kar govori sporočevaloc o premoženji posameznih občin, je vse prav in dobro; pa ta premoženja so sploh pičla in dajajo le revne dohodke. Marsikaj je posnel iz Tonklijovega odgovora, le tega ne, kar zvedeti in česar prepričati sc je naj bolj želel, namreč da imajo občine, ki se hočejo razdružiti, zadostne pripomočke in zmožnosti, dopolnovati vsa lastna in izročena opravila. Tega ne nahaja ni v sporočilu odborove večine, ni v sporočevalčevoin odgovoru. Dokler pa ni o tem zdat-nih dokazov, ne more deželni zbor z mirno vestjo dovoliti, da postanejo občine samostalne. Občine, ki danes prašajo po ločitvi, niso tisto, o kterih je zbor v poprejšnjih sesijab sklepal. Tačas je bil preskrbe! dež. odbor vso potrebne dokaze. — Da nektere male občine preudarke ali prcliniinaro bolje sestavljajo, nego druge veče, s tem še ni dokazano, da so tudi vsem drugim opravilom kos.
Dr. Pajer dobro ve, da so bodo mogle občino, kterim bi so dovolilo danes razdruženje, v prihodnje zopet ediniti, — pristavi pa, da so bodo smele enako tudi ločiti — ako dokažejo potrebne zmožnosti, iu to tudi v tem primorljeji, ako bi obveljala postava za posilno združevanje. Na vsak način se mu pa ne zdi primerno, sklepati postave za razdruževanje občin Wdaj, ko sc ima po novi ustavi razširiti na vse strani občinsko področje. Saj to je vendar očevidno, da potem ne bodo mogle majhne občino zmoči mnogo razširjenih opravil.
Dr. Tonkli ima zadnjo besedo. Dokazuje, da Bpričujejo prav jasno dosedanje skušnje, da razdruževanje občin je pri nas sploh koristno in pospešuje vsestranski napredek občin. Spodbija, kar jo trdil Deperis. da poprejšnji odbor bi si bil preskrbe! trdnejših dokazov zastran zmožnosti občin, ki 80 tistikrat zahtevale samostojnost. Dere odlomek sporočila \Vinklerjevega, ki je predlagal v V. sejni dobi v odborovem imenu nasvet za ločitev občin. V tem je naravnost rečeno, da ni moč za trdno določiti, ktero občino so zmožne in ktere ne, ampak da se bo to še le potem pokazalo, kedar bodo °bčine že djansko ločene.
Skleno, da se dosedaj še ne pozna obširnejšega področja občin, ki ga bodo po novi ustavi imele. — Kedar se bodo v resnici pomnožila oprali občinska, tedaj bo dobro občino primerno povekšati in tudi tedaj le ko-''kor sc tiče izrečonoga področja, lastna opravila pa in zlasti oskrbovanje
svojega premoženja naj bodo pa tudi potlej posamezno male občine same zase imele.
Pri glasovanji obvelja Doporisov nasvet, da so povrnejo prošnje dež. odboru, ki naj jih ho natančnejše  pretresal in v prihodnji sejni dobi zopet
predložil, l/mod slovenskih poslancev sta bila le Polaj in Rosman proti ločitvi občin.
K zadnjemu bero Deperis v imenu dež. odbora dva načrta postave za vpeljanje pasjega davka, ki se potrdita oba enoglasno. V prvem so nalaga Goriškemu mestu davek na vse pse brez razločka po 4 4 gl. na leto. Po drugem bodo smele vse kmečke občino nalagati enaki davek do i gl. na loto. pa vsakral le z dovoljenjom dež. odbora.
Soja konča o 7 '/4 zvečer, Na dnevnem redu jutrajšnje soje je sedem Bporočil finančnega odseka.
I) o \) i s i.
Iz Izubijane, 14. septembra. A. [Izv. dop.] („Tagblatt" in »tujci": nekaj o naših šolali.) Neizmerno so se vlegle „Tagblattu" in njegovim patronom na srce besede, ktero je govoril dr. Toman v deželnem zboru o tujcih, ki hote gospodariti v naši slovenski zemlji. Povedale so pozneje tudi „Noviee" svojo misel in še huji ogenj je bil v strehi. V raznih varijacijnh so je preŽvekavala pesem o tujcih v našemu „skandal - troin-peterji" vulgo ,,Tagblatt'. Naj tedaj spregovorim tudi jaz nekaj besed o tej zadevi. Mnogo imamo tujcev v Ljubljani in žalibog večina jih je, ki so narodu našemu ros ptuji, ki ga no poznajo, niti ga poznati no hote. Med temi tujci pa jih je zopet mnogo, ki so naše krvi, a vendar so tujci, kajti poptujčili so se sami, navzeli so se narodu nasprotnega duha in veliko huje divjajo v lastnem mesu nogo pravi tujec. Nam gotovo ni vsak tujec, čeravno jo i/, tujih krajev doma. da se le drži zlatega pregovora: V Runa moraš po rimski šegi živeti. Ne poznamo sicer mnogo tacih poštenjakov, vendar jih nahajamo nekaj, in gotovo je da njim nihče ne očita da so tujci, ker oni drže se pravega načela in drže z istim narodom v čegar sredi žive. Kako drugače truma domačih tujcev, ki so ravno podlaga in naslonilo pravim tujcem , kteri bi se gotovo ne drznili tako ošabno nositi nosov , ko bi jih domači zaslepljeni tujci ne podpirali. Kdor ni z narodom, ta je v naših očeh tujec na domači zemlji, ki hoče poptujčiti tudi narod. Veseli nas da so besede dr. Tomana tako živo segle do kože ravno našim nemšku-tarskim kolovodjem; da jo to res, kaže nam njih srd kterega razkazujejo v svojem organu.
Tudi dr. Dleiweisov šolski predlog je hud trn v peti tem modrijanom. Edino napačno je, da ta predlog zahteva le polovico predmetov v slovenščini , in ne vsega. Celo „Tagblatt1' — so ve da v svojem sofističnem namenu — vpraša zakaj se ne zahteva vso slovenski, ali zakaj ne ostane vse nemški , ter hoče iz tega dokazati, da didaktična potreba ne veleva po-lovičonja.
Kar dalje govori ta list o tem, da se uči polovica predmetov slovenski, polovica pa nemški, je pa tako neumno — no morem se izraziti drugače — da se človek čudi brati kaj tacega v listu , kteri vendar pride tudi kakemu mislečemu človeku v roke. Pravi namreč da sc takim ki ladjo nemški uiiiojo teži učenje slovenskih predmetov — to je res — da se pa tudi takim ki slovenščino bolje uiiiojo težavnejše dola učenje nemških predmetov". — Ali ni to logika da jo polovica več kakor celota. Dozdaj menda ni bilo težavno za Slovenca učiti se vsih predmetov nemški, če so mu jih lio zdaj učiti le polovica, mu ho to težava! Iz tuoib pročudnih predstav-kov sklepa „Tagblattov" modrijan, da se hode krivica godila obojim učencem , ker se ho obojim učenje težilo. Kes se vidi da logično mišljenje ni ravno posebna lastnost tega modrijana, čemu tudi bi so človek trudil s takimi rečmi, saj neveden ineželj verjame vse, in bodi si še tako brezmiselno. Žalostno pa je da se more vjeti na tako bedasto nastavljen bergon še kak gimpelj!
V Ljutomeru 12. septembra. (Ne pozirajmo mi sami svojih t a bo rito v.) Da se organ ljubljanske policijske stranke mladi „Laibachcr Polizeiblatt" hoče z našimi taboriti okoristiti, kajti jih zmerom nekoliko ti-sučev pozobljc, ni mu zameriti, ker jo šo majhen, droben in Blok, ter hoče po fmikolanji še malo rasti iu si; odebeliti; tudi je to njegov poklic, zato ga jo ljubljansko politično društvo (tudi „per abusum" Constitutioneller Verein imenovano) osnovalo. Starodavno znano je, da v vseh državah toga sveta policija z naj večo svoto skrivnih fondov razpolaže; temu dosledno izdaja tudi v boli Ljubljani vsakdanji list, kteremu je na čelu zapisano, da velja razen koleka .'i gl. na loto, kterega pa tudi lahko zastonj dobiš, ako si želen se prave policijske in državnoodvetniške modrosti pri viru nasrkati. K nam v Ljutomer so ga, mislim, čez 80 iztisov poslali „zum Nutz und Fronim der Tabori ten". Da se v tem listu truma taboritov suši, kakor po leti voda v cirkniškem jezeru, je čisto naravno in razumljivo, ali da jih mi sami zmerom nekoliko tisiičev pod klobuk spravimo , to pa vendar ne gre. Iz same pre-terane objektivnosti , da bi vsaj gotovo resnico povedali, rekle so „Novicc", da nas je bilo i), avgusta pri nas 6000, ,,Narod" so jo pa povzdignil in dal nas je na 7000. V Žavcu nas je v „Novicah" spet 14.000 iu „Narod" spet v svoji radodarnosti on tisuč primakne in nas 15.000 nabraja. To je nas ljutom, taborite vendar malo preveč razkačilo in sklenili smo ključ najti, po ktorein so natanko da preračunati, koliko nas je bilo na vsakem taboru. — Obče je znano, da navaden odraščen človek, ako čisto komotno stoji, zavzema prostor od 3U čevljev, to raj gre na U soženj 12 ljudi. Poskusili smo to praktično in ustopilo se nas je dvanajstero precej omašnib možakarjev v □ soženj in res smo se vsi prav po volj j gibali broz vsake tesnobo iu brez vsega drenja tako komotno, da niso bili taboriti na ljutomerskem taboru tako na rahlem , v žavskem pa že celo ne, kajti na obeh taborniščih je bilo gotovo po 16 ljudi na U sužnju. Neverjetnim Tomažem bodi si v narodni, bodi si v nemškutarski podobi svetujemo, da bi to poskušnjo s □ sežnjem doma
s svojimi prijatli učinili. Premerili smo potim, koliko prostora so taboriti pri prvem in dragem govora posedli, to je takrat ka.lar so bili naj bolj natlačeni in pozorni. Namerili smo pri nas 700Q leipjev, v Znvcu pa dober dober oral velikega Znžinega travnika, kjer so je taborit taborita tiščal kakor arenk arcnka v Imlandežki kadi. — Še enkrat rečem, da smo to ravno omenjeno obširno«! zavzetega prostora obeh taborišč precej natanko zmerili. Torej nas j« bilo v Ljutomeru 12X700=8400 Daj manj. povdarjam naj manj, v Žavcu pa 12X1600=19.200 in to prav gotovo, ako objektivnost in resnicoljubje do skrajne meje teramo. — Svetujemo odslej, da bi se taboriti pri taborih, kteri sc imajo še sklicati, tega ključa posluževali in da bi kolikor toliko v tej zadevi zvedeni možje prostor od taboritov zavzet na □ sež-nje premerili. Sicer bi se vtegnilo povsod to dogajati, kakor pri nas, da bi 8000 čvrstih, zdravili, čilih taboritov na 20°/„ reducirali, kakor so to dividi-ranjc naši modro - rdeče nosati nemškutarji po svoji deutschliberalski aritmetiki poskušali.
Iz Zagreba, 12. sept. | Iz v. dop.] Danes se je tukaj zopet začela magjaronska skupščina ali — kakor vele „Hrvatske novine" — hrvaški zbor. Zbrali so sc grobokopi in pogrebci, da hrvaški samostalnosti in neodvisnosti podpišo smrtni list, da jo zabijo v trugo in polože v pripravljeni grob. Človek, ki je videl Zagreb o prilikah, ki so so odpirali prejšnji zbori, skoro ga ne bi poznal. Vse jo tiho, mirno, mrtvo. Zastopniki nekako poparjeni lazijo po ulicah in sramežljivo pobešajo oči, kakor bi čutili, da delo kterega so se lotili, ne bode njim na čast, ne bode domovini na korist. Na zbornici so vije nova zastava z ušitim grbom a nad grbom ogrska krona. Tudi v zbornici je staro heraldično krono nad prestoljcm zamenila ogrska. Počasi, eden po eden , so prihajali zastopniki, vsak se je plaho in skrivno ozrl na novi grb in je potem hitro zopet pogledal v tla, le „majstor" Zuvić ga je gledal z veseljem, kajti za njim mu je migala častna in mastna služba.
Kakor je čuti, bode skupščina trajala prav kratek čas. Eden zastopnikov je rekel, da se mora stvar hitro zvr.šiti, ker je grozdje zrelo in bode treba iti v branje. Danes so se zastopniki poklonili Rauchu in potem sc je bral famozni elaborat. Galerije so bile skoro prazne, povsod so stali oboroženi žandarji.
Med tem, ko se koplje grob hrvaškim pravicam, se nekdo obrača in koprca v grobu, v kterega se je bil sam vlegol pred desetimi leti. Gaj — nekdaj toliko slavni Gaj — kakor Lazar leze iz groba in prosi milostinjo. Žc leta 18G6 se jo s prošnjo obrnil do tadajnjega deželnega zbora, da bi ga narodu priporočil in od vlade izprosil dovoljenje, da se smejo zanj pobirati dobrovoljni prineski. Vlada je sedaj to dovolila in osnoval se je odbor, ki bode to stvar v roko vzel. Glede na njegove res velike zasluge in poza-hivši njegovo poznejšo ponašanje želimo mu od 3rca dober vspeh. Ali jako se bojimo, da ne bode po tem potu dobil vspešne pomoči. Dvojimo, da se je prebudil o pravem času.
Zdaj pa še nekaj!
Stara grešnica, naša ljubcznjiva teta „Agramerica", ki se je v novejšem času nekaj spokorila iu šla mod opozioijonalec, ki je od tedaj, kar je moral „Pozor" bežati pred grozovitim Herodom v Peč, bila edina med listi v deželi, ki je kolikor toliko branila pravice hrvaškega naroda in so opirala strahoviti sili — si je zdaj premislila iu bode šla spet tlako delat. Njeni sedanji vlastnik g. Naum Malin, ud nekdaj mogočnega „črnega kabineta", samostalec in domoljub, jo bode prodal Rauchu.
Kaj pa! domoljubje se dandanes slabo plača, 2.0.000 je lep denar in človek zraven tudi še lahko „v srcu" ostane domoljub, tudi samostalec ali — samojedec. Hrvaški narod je pa blag in krotek iu hitro pozabiti udarce, ki jih dobiva od lastnih svojih sinov.   Da! da!
Iz Dunaja 15. sept. H. G. dop.]   če v roko vzamete liste,
ki po denarni ali dušni sorodnosti primorani ali rade volje služijo denašnji v Cislajtaniji nemško eentralizujoči stranki, najdete skoraj vsak drugi dan kje zapisano in zagotovljeno, kakor nam trmoglavim Slovanom v poduk, da okvirje nove decemherske ustave nam vsim daje iu zatrjuje ravnopravnost. To je tudi gospodin llerbst v Pragi svojim prejšnjim prijateljem in tovarišem, nemškim poslancem, vedel pripovedovati. Na dalje je iz vladnih dunajskih listov razvidno, kako bodeč trn v peti je vsim zdanjim dunajskim državnikom po federalizmu dišeča naprava deželnih zborov, ker vodno tožijo, da ni nikjer na svetu tako sestavljene in mnogovrstne državne mašine, kakor v Avstriji. Ravno za tega dclj ginljivo skrbe, ali pa s srditimi pogledi obračajo oči, zdaj tjekaj, zdaj tjakaj po deželnih zborih, da bi kaznovali ali vsaj žugajoč glas povzdignili, če se ho kteri predrznil čez „nieje svoje kompetencije" kaj sklepati. Tako ste te dni brali, da se je v dunajskem niini-sterstvu na nagloma misel rodila, Poljakom dati v više učilišče z minister-skim ukazom poljski jezik, zato, da poljski deželni zbor ne bi grešil in sam sklenil, „kar je prav za prav rajhsratova oblast", kakor tudi zato, da sc Poljakom pokaže, da ustava ima ravnopravnost v sebi,
In čujte ter strmite! Tudi nam Slovencem misli zdanja vlada pokazati, da ima, razen one glasovite železnice, „za peseta kruha kos, da lajal več ne bo," — še en kos!
Te dni sem se bil sešel s tukajšnjim gospodom, ki lehko marsikaj izve, in z nekim skrivnostnim glasom mi je pravil, da sc v ministerstvu, kjer je Herbst glavar, namerava — menda molčečim kranjskim poslancem v tolažilo, da jih slovanski svet in celo slovenski zapušča, ker radi molče — nekaj „ravnopravnosti" vreči. Skrbno sem svojega moža izprašava!, kaka bo ta ravnopravnost iu če je gotovo, da sc bo kaj „vrglo." On je trdil, da za gotovo ve, da sc ta stvar preudarja, kedaj kaj pride in če se vulike glave ne skesajo, to ni gotovo. Namerava se namreč uradnikom zaukazati, da se bolj slovenskega jezika drže pri uradovanji in v ljudsko in morda celo v srednjo šolo se misli od druzega ministerstva tudi malo slovenščini več prostorčka odločiti — ob kratkem: Slovencem malo prahu v oči! Saj so Slovenci krotke duše, če se jim le malo da, glojejo na tistem in potem so ' - • 111 < I j in odgovorni vrednik Anton Tomšič Lastniki:
ubogljivi; tako se menda misli. Ali mi mislimo tudi tako? Hudo nam in naši prihodnosti, če se bomo dali slepiti malostitiin koncesijam! Da se ta reč utegne goditi tudi zarad iste bojazni, kakor jo je imelo ministerstvo zarad gališkoga zbora, da ne bi namreč tudi kranjski zbor „čez meje svojega okrožja" šel o šolah in uradnijab sklepajo, to je jako verjetno. Naj prida žc kar in kakor hoče, naj nam dado kaj ali ničesa, mi Slovenci bomo sicer vsak korak, ki ga na tleh narodnega napredka storimo, trdno stopili, nazaj se nikdar umaknili, ali miloščinje nikdar, temuč pravico svojo tirjali; v politiki pa nas naj ne premoti nič, od Slovanov so ne smemo nikdar ločiti, naj molče ali naj govore naši poslanci v Ljubljani kar in kakor hote sebi iu svojemu imenu v škodo in nam v nečast in prihodnosti v kvar.
Če reči na poljskem, kjer sicer vedno nove programe kujejo, pa so vendar v glavnem principu edini, namreč v iem, da diudizem kakor je, Poljakom in tedaj Slovanom ne more koristiti, če to pregledamo, mora nas v veri potrditi, da hode v Avstriji vendar le federalistično načelo zmagalo, vkljub kranjskim poslancem, ki se no oglase zanj, ki no store nobenega koraka zanj. _
INililicni razgled.
Na dunajski borsi je bilo te dni nemirje zarad zunajnih sporočil, ki po vojski dišo. Moustier je rekel nekemu diplomatu, da mora biti vojska, ko bi se praško poniirje kolikaj prekoračilo.
Kakor znano razsodil je dr. Giskra v neki zakonski zadevi na Tirolskem proti Lasserju in z a civilni zakon. Njegovi tovariši ministri pa so neki drugega mnenja in čuje se, da bi se dr. Giskra ministerstvu odpovedal, ko bi ministersko svctovalstvo pod cesarjevim predsedstvom njegovo razsodbo ovrglo.
V deželnem zboru tržaškem je podal Hermet peticijo društva „ Progresso" s 11.213 podpisi, naj se odpravi okoličina straža. Konec preiskave mestnega zbora o julijskih dogodbah je ravno isti nasvet v dež. zboru. Cesarski komisar odreka zboru pravico o tem sklepati.
Pri mestnih volitvah v Trstu so v III. volilnem oddelku zmagali vsi kandidati priporočani po panitalijanski stranki.
„Nar. Pokr." ima zdaj dva vrednika v preiskovalnem zaporu. „Corr." je bila kontiskovana, ker je ponatisnila od besede do besede članek iz dunajskega lista, za kterega se pa ondotna policija niti zmenila ni.
Praška „Correspondcnz" zaznamlja, da se nasproti deželnim zborom, ki so zadnji vladi priznanjoče adrese poslali, vendar lo v Avstrija kaže ogromna večina, ki ne odobrava zdanje sisteme, in naravnost pobija zlobnonaraerna poročila, ki hote vedeti, da so Cehi, mlajši in stari, needini v državnopravnom vprašanji, ter dokaže, da je vse laž, kar se o tem pisari v dunajskih listih. Nemškujoči vladni ljudje hi radi videli, da hi se češka opozicija že doma razdvojila; in kar bi radi, to lažejo po svetu, da je istina.
V poljskem zboru je Kozlovski nasvetoval, naj se iz deželne kase dovoli 25.000 gld. za slovesen sprejem cesarja, ki ima v Lvov priti. Temu nasvetu se je upiral S molka rckši, da bode cesarja gotovo bolj veselilo, če ga Poljaki le srčno, no z razkazovanjem sprejmo. Tudi Borkovski je zoper nasvet govoril in djal, da sc to pravi norčevati z ubožnostjo gališke dežele, ki najpotrebnejib stvari ne more plačevati, kteri je toliko solz obrisati in toliko revščini pomagati, toliko prošnjam ubozih pogorclcev astreoi. Nikar si videza ne delajmo, da imamo mnogo penezov, ker to resnica ni. Cesar prihaja, da bi našo razmere spoznal, pokažimo mu naše rane. Predlog Kozlov-skega je bil vendar sprejet in dovoljeno 25.000 iz doželne kase. — Pri posvetovanji o vpeljavi poljskega jezika na lvovski in krakovski univerzi so ostali rusinski poslanci, ki so zahtevali, da sc vpelje poljski in rusinski jezik na univerzi, v manjšini. Velelo sojini je, da rusinski jezik je „se premalo razvit, nima literature itd." Videti je, da so se Poljaki dobro naučili od Nemcev majorizovati. — Pa tudi Rusini imajo čudno politiko. Koralski predlaga zboru adresso Rusinov, v kteri priznavajo zdanjo ustavo in državnega zbora delegacije, t. j. z Nemci se vežejo zoper svoje slovanske brate. Krivica na eni, nesolidarnost na drugi strani.
Grai (ioluhovski je prinesel seboj povelje dežolni zbor gališki pri prvem proti ustavi zasukanem sklepu razpustiti in razpisati neposredne volitve za državni zbor. Enako povelje ima neki Lasser glede tirolskega zbora, ko hi ne hotel potrditi postave o šolskem nadzorništvu. Sicer so pa deželni zbori neizmerno avtonomni.
V hrvaškem zboru ni škofov. Poročilo regnikolarne deputacije se ne bere; sklene se poslati srbski vladi adreso, v kteri se bo izreklo hrvaškega naroda sočutje z osodo naroda srbskega glede uboja Mihajlovega.
15. t. m. je pričel zopet zborovati državni zbor ogerski. Najprvo so mu bo razglasila nova potrjena postava o nabiranji novakov. Menda se bodo potem komitati vpokojili in vojake nabirali.
Pr u sij a je pustila 120.000 vojakov na odpustu. V Parizu temu nič ne upajo, češ, da jo to le finančna naredba. Iz Berolina poročajo da je Bis-mark za vojsko vnet.
Koliko moč ima denašnji dan časopisje, dokazuje pač dobro to, da Napoleon ni hotel v ostrogu pri Chalons-u nič govoriti o politiki, ker se je bal da ne hi iz njegovih besedi o vojski ugibali.
Ruski časopis „Moskva" prinaša članek o češki deklaraciji in avstrijskih razmerah in izreka misel, da je težko na korist in srečen obstanek Avstrije, če se vlada ne pogodi s Slovani in ustreže njihovim tirjatvani ravnopravnosti z Nemci in Magjari. članka pa ne moremo prinesti, ker ni tiskova svoboda po tem. — Ruski car ni potrdil pogodbe sklenjene med Turkostanskiin general-governerom in buharskim emirom.
Po vojski pri Sevastopolju ima Turčija Črno morje za se v oblasti. Rusija je Amerikance nagovarila, da zahtevajo odprto pot ladijam čez I) a r d a n e 1 c v črno morje. To je imenitno na političnem polji, kajti če Turčija odreče, se utegne hitro vzhodno vpraševanje reševati in — boj pričeti.
Iz Bukarešta se brzojavlja, da se je tam sklical deželni zbor v izvanredno sejo. Ministerski predsednik bere knježevo sporočilo, v kterem so senatu priporoča posebno postava o železnicah, dož. zbornici pa proračun za leto 18(19.
V Galoču so se javno pobratili Bolgari z Grki.
Dunajska borza od 10. septembra.
5% metaliko  Mi fl. 70 kr. Kreditno akcij« 204 ti. 20 kr.
.1% metaliko/. obresti v maji in nov. 50 fl. 90 London   116 fl. 85 kr.
,.  6% narod, posojilo   (iO ti. 80 kr. Srebro   113 fl. 50 kr.
1800 drž. posojilo   97 fl. 50 kr. Cekini   5 fl. 53 kr. Akcije narod, banko   702 fl. — kr.
Dr. Jože Vošnjak in drugi. Tiskar Eduard Jnnžic