toued daily except Satutfajrs, Sundays and HolidajS. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uredniiki ln upravnliki prostori: 2047 South Lawndale Avs. » — Office of Publication: 2687 South Uwndala Avs. Telephone, Rockwell 4804 LETO-VEAR XXXVL Cena liata je $6.00 Caterad as sesood-elaas nutusr Juwry IS. 1831. st th« post-offtos •t Chlcago. mtnots. under th« Act of Congr*« ot Mareh S, 1STS. CHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. 6. MARCA (MARCH 6). 1944 Subacrlption $6.00 Yaarly STEV.—NUMBER 41 Acceptance for mailing at special rate of posta«« provided for ln seetion 1103, Act of Oet. 3, 1017, authorized on June 4. 1018. Ruske armade začele novo ofenzivo v zapadni Ukrajini Prodrle to 31 milj daleč, razpršile dvanajst nemških divizij in ubile šest tisoč sovražnikov. Berlin poroča o ruskih naskokih na nemške postojanke pri Mogilevu, Vitebsku, Rogačevu in Nevali.-—Amerišjce leteče trdnjave in bombniki metali bombe na železniške postaje in naprave pri Rimu in nemško letališče pri Viterbi.—Pomorščaki raztegnili in konsolidirali postojanke na Los Negrosu London, 6. marca.—Maršal Stalin je danes naznanil, da je ruska armada pod poveljstvom generala Gregorija Žukova začela novo ofenzivo v zapadni Ukrajini, prodrla 31 milj daleč v južno Poljsko, razpršila dvanajst nemških pehotnih in oklopnih divizij ter ubila najmanj šest tisoč sovražnikov. Prvi oddelki te armade so se približali Voločisku, postaji železnice Odesa-Lvov. Okupacija tega mesta, ki leži 60 milj severno ud rumunske meje, bo pretrgala edino železniško linijo, po kateri dobiva neiiiška oborožena sila na ozemlju ob krivini reke Dnjeper orožje, strelivo in druge potrebščine. Žukova armada je v svojem prodiranju proti Rumuniji okupirala čez 500 naselbin, med temi štirinajst velikih mest. London, 5. marca.—Ameriški bombniki so prvič napadli predmestja Berlina z bombami. Poročilo poveljstva ameriške letalske sile pravi, da niso naleteli skoro na noben odpor s strani tierrtskth I Bombnike so v teku bombardiranja nemškega glavnega mesta podpirala bojna letala. Drugi roji ameriških in britskih bojnih letal so bombardirali mesta in industrijska središča v vzhodni Nemčiji. London, 4. marca. — Sovjetske armade so v prodiranju proti Pskovu, železniškemu in komunikacijskemu centQi, okupirale Maloje Fomkino in dogpele do točke, ki je oddaljena samo štiri milje od Pskova, kjer se odpira pot v baltiške državice. Ruski topniški oddelki že obstreljuje Pskov. V prodiranju ob progi, ki spaja Pskov z Varšavo, so sovjetske čete zasedle nadaljnjih 17 naselbin. Na fronti pri Narvi v severni Estoniji, 110 milj severno od Pskova, so Rusi pognali Nemce z več utrjenih pozicij in jih za-Čez 2300 Nemcev je padlo v bitkah z Rusi na tej fronti. Radio Berlin poroča o ruskih naskokih na nemške postojanke pri Mogilevu, Vitebsku, Roga-«< vn m Nevali, dočim Moskva omenja le operacije pri Narvi »i Pskovu. Nemci so spreme-n'li vse naselbine ob dostopih d" Pskova v utrdbe, da ustavijo prodiranje sovjetskih kolon.. ^ v/.hodni strani so Rusi prekoračili reko Kep in zasedli Bolšojo Fomkino, pet milj od p*k«va. Sest milj južnovzhod-n" od Pskova so Rusi pognali "oviažmka iz Jazkova in Soro-km;i nile. Protestantovsko pokopališče v bližini bazilike Sv. Pavla je bilo poškodovano v teku bombardiranja.) Na fronti-pri Anziju južno od Rima je nastal odmor v operacijah potem, ko so ameriške in britske čete odbile napade nemških oklopnih in motornih kolon na svoje pozicije.. Nemci so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami. Pri Cassinu na drugem koncu italjanske fronte so oddelki pete ameriške armade uprizorili več naskokov na nemške* pozicije in okupirali nekaj strate-gičnih točk. London. 4. marca. — Bojna letala osmega ameriškega zbora so se včeraj prvič pojavila nad Berlinom in metala bombe na nemško prestolnico. Poročilo pravi, da niso naletela na noben odpor s strani nemške letalske sile. Drugi roji ameriških in britskih bombnikov so metali bombe na mesta in industrijska središča v severozapadni Nemčiji -.-s. in na nanijaka letalska oporišča J< Hus v V-iz k tala "va, staro trdnjavsko mesto v nemških rokah, tods ki so bombardirali že-i*»staje in naprave v "ju in Tiburtini pri Rimu rnska letališča pri Viterbi, !J ■'■verno od Rima. Viter-Klavna nemška letalska '^ntralni Italiji. J* bil ie peti ameriški 1 n .pad na železniške po-o oprave pri Rimu. tfho Rim poroča, da je ne-rr< ; >ikih bomb padlo na t išini Vatikana in da so 40 ljudi, če* dvesto pa ra- le/ Lii it> b., L. b»»rr ubili 500 nemški^ vpjskov v bitki v Istri in zapl&iili velike količine orožja in streliva, Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da so §e Hftinrich Himmler, nemški nptranji minister in načelnik Gestspa,: nacijske tajne policije, ter nemški vojaški voditelji ponovno sestali z Do-broslavom JevdjeviČem, delegatom generala Mihajlovlča, poveljnika četnikovjv hotelu Continental v Trstu 46. februarja.' Izgleda, da ao zavezniki obnovili napore za končanje tekme med Mihajlovičem in Titom, da se ustanovi enotna jugoslovanska fronta proti Nemcem v Jugoslaviji. Poročilo ameriške časniške a-genture United Press iz Istan-bula, Turčija, pravi, da Je prišel nedatlran iztis lista Črna gora v Turčijo z naznanilom, da sta sin generala Williama J. Donovana, šefa ameriškega urada strategične službe, vojaški veščak, in neki angleški general v glavnem stanu generala Mihajlovlča v Kosjericu. Španija zniža dovoz blaga v Nemčijo Dogovor z Veliko Britanijo in Ameriko London, 4. marca. — Izgleda, da bo Španija kmalu sklenils dogovor z Veliko Britanijo in Ameriko. Diktator Framisco Franco je informiral London in Washing-ton, da bo cnižsl dovoz španske-gs materiala v Nemčijo, kar pomeni, da je pripravljen dati koncesije zaveznikom.. Dogovor, če bo sklenjen, naj bi bil v veljavi nekaj mesecev in se lahko ob-novi, Nemčija dobiva iz Španije snov "wolfram", ki se rabi prii produkciji bojnega materiala Ce bo dovoz te foovi ustavljen,' bo to težak udar*« Nemčiji. Do-j znava ae, da bo Franco izročil zaveznikom vsr italijanska boj < ne ladje, ki ao internirane v španskih lukah, z Izjemo dveh parnikov, ki sta v luki Bsieri-ških otokov Oba sta bila internirana, ko je maršal Badoglio predaednik Italijanske vlade, kapituliral pred zavezniki v sep-tembru preteklega leta. fteet izmed štirinajstih italijanskih parnikov je Franco že odstopil zaveznikom«- Dva bo obdržal kot odikodnino za dva španska pernika, ki sta bila potopljena po Italijanskih bojnih ladjah Franco bo morda tudi Domače vesti * * Oblaki in poadravl Chicago. — Joa. Fifolt, tajnik društva 566 SNPJ v Clevelandu, je 2. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete. Is Detrolia Detroit, Mich. — Tu se Je nahajal na dopustu John Kralntz, ki je bil nedavno povišan na nadporočnika. On je sin dopisovalke Prosvete Katie Kralntz. — Martin Jurečko iz Paname, IU., star naseljenec, ki je nekdaj delal kot rudar v Skidmoru, Kans., je tukaj na obisku svojih otrok ln znancev. — Julija Zri-mec je obiskala svojega sina Joeva, poročnika v armadi, v Marylandu, preden je bil poslan čez morje. V Detroit se je vrnila s sinovo Ženo in novorojenčkom. — Ana Volčanšek, Članica društva 121 SNPJ, se nahaja v bolnišnici St. Mary. — Čez morje je bil nedavno poslan korporal Rudy Junko. Cn služi v oddelku "Seabees." * — Vesti la Minnesote Duluth. — V bolnišnici St. Mary Čaka operacije Frank Skornshek Iz Hlbbinga, član društva 110 SNPJ. V tej se nahaja tudi Frank Tomsich, oče drugega tajnika ABZ, z Elyja, ki ae bo moral podvreči operaciji. Is Skeborgana Shebpygan, Wis. — Tu Je u-mrla vdova Ana Kitzmiller v visoki starosti 86 let, doma lz Trebeljnega na Dolenjskem. V Ameriko Je prišla 1. 1910. Bila je trikrat omožena in njen zadnji mož se je smrtno ponesrečil na dan poroke. Zapušča enega posinovljenca, ki je pri vojakih V Angliji. Umrla*? tudi Marija Demšar, stara 73 let in doma iz Praše na Gorenjskem Iz starega kraja je prišla v Min-nesoto, zadnjih osem let pa je bivala v Sheboyganu. Zapušča moža, štiri omožene hčere in več vnukov. Ka dopustu Gross, Kans: — Tu se nahsja na petnajstdnevnem dopustu John Shular mlajši, Član društva 206 SNPJ, ki Je absolviral letalsko šolo v Albucjuergu, N. M., In postal poročnik. Njegova prihodnja postaja bo v Sslt Lake Cityju, Utah. Nor grob v Brldgeporlu Bridgeport, O. — Nagle smrti za posledicami srčne hibe Je u-mrl Andrew Orkosky, član društva 13 SNPJ, star 73 let in rojen na Poljskem. V Ameriki Je bival 38 let In tukaj zapušča ženo, šest sinov ln dve hčeri. f určija ne dobiva ameriškega blaga Vlada se bo morala odločiti Waahlngion, D. Cm 4. marca. — Amerika je sledila Veliki Britaniji in ustavila dovoz orožja in civilnih potrebščin v Turčijo. i , Ta korak spravljajo v zvezo z britsko-ameriškimi di-plomatičnimi in vojaškimi pripravami za invazijo Evrope. Turčija je bila vsaj začasno odrezana od virov vojaških zalog in se bo morala odločiti, ali se postavi bolj na stran zaveznikov ali ne. Ameriška akcija se primerja ustavitvi dovoza olja iz karibejskih luk v Španijo, 'kakor tudi nedavni odredbi federalnega zakladnegsi departmenta, s katero je omejil tok osiščnega zlata skozi nevtralne države. Nemčija dobiva krom in drugi strstegiČnl material iz Turčije, v zameno psi ji pošilja jek-larake izdelke ln stroje. Velika Britanija, Amerika in ostale zavezniške države ao, kakor izgleda, zavzele stališče, da je čaa prišel, ko se mora Turčija odločiti za pretrganje zvez z Nemčijo in zaprtje svojih mej. Namen pritiska je morda tudi odstop turških baz zaveznikom za vojne operacije proti Nemčiji, kar lahko potisne Turčijo v vojno, Ustavitev doVozg ameriškega blaga je težak udarec Turčiji. Ankara, Turčija, 4. marca. — Vlada še ni komentirala ustavitve dovoza ameriškega blaga v Turčijo, pričakuje pa se, da bo podala izjavo in pojasnila svoje stališče. Doznava se, da Je "Rt dovoz ameriškega blugrf v Turčijo omejen pred nekaj tedni. Mihajlovičevi če t ni k i porazili Bolgare London, 4. marca. — Glavni »lan generala Mihajlovlča poroča, da so Četnikl ubili in rsnili 368 bolgarskih vojakov v bitki v dolini ob reki Vardar, Južno-vzhodno od Skoplja. V drugi bitki z Nemci, Bolgari in jugoslovanskimi kvlzllngl v nekem kraju Južne«8rbije so četnlki u-bili 31 sovražnikov in ranili 80, pravi poročilo. ' Bivši nemški diplomat udaril po nacijik Kairo, Kgipt, 4. marca. —■ Dt Krirh Vermehran, bivši motna-rični ataše nemškega poalaništva v Turčiji, ki je nadvmo pobeg-nit, je v svojem govoru udsril po nacijih. Dejal je, da Nem- Telefonski delavci glasujejo o stavki Chicago, 4. marca. — Pet tisoč članov neodvisne unije telefonskih delavcev glasuje o oklicu stavke, ki bo nastala, če bo zahteva za zvišanje plače za tri dolarje na teden zavrnjena. C. H. Formby, predaednik unljt, Je dejal, da se glasovsnje vrši v smislu provizij Connally-Smitho-vega zakona. Sin bivšega nemškega ministra ubit Bern, Švica, 4. marca. — Poročnik Fritz Todt, sin bivšega nemškega ministra, je bil ubit v spopadu v zraku z zavezniškimi letalci, poroča nemška časni-ika agentura Transoeean. Njegov oče je izgubil življenje v letalski nesreči v februarju 1. 1042. Finski civilisti bete is Helsinka Htockholm, Svedaka, 4. marca. — Sem dospela poroči I s omenjajo beg civilistov iz Helsinka, glavnega finskega mesta, Iz bo-jszni pred novimi ruskimi napadi iz zraka. Ta pravijo tudi, da se je napetoat ns Finskem povečala, ker ae vlada še nI odločila za sprejetje ruskih mirovnih pogojev. FINSKA RAZPRAVLJA 0 RUSKIH MIROVNIH POGOJIH Vlada se bo morala kmalu odločiti DEMOBILIZACIJA FINSKE ARMADE Siockholm, 6vedska. 4. marca. — Člani finskega kabineta razpravljajo o ruakih mirovnih pogojih, niso pa še sprejeli nobenega zaključka glede sprejetja teh pogojev po lzjavf besednika finskega zunanjega urade. On Je zanikal poročila, da je finska delegacija odpotovala v Moskvo. Poučeni politični krogi pravijo, da je odločitev blizu. Finski list Soclal Demokrattl, glaailo socialistične strsnke, ki je nsjmočnejšs v finskem parlamentu, piše, da bo finska vlada storila vse v naporih za sklenitev premirja s sovjetsko Rusijo. "Sli bomo po poti poga-jsnj, če se poksže najmanjša možnost, da bo neodvlšnost Finske ohranjena," pravi ta list. "Naše mnenje je, ds sovjetski pogoji postavljsjo pot^lago nadaljnjim pogajanjem in da bo Fjnski dana prililia, ds Izrazi svoje misli in nszore." List dslje pravi, da so sovjetski pogoji na prvi pogled teftki in celo kruti, ds je treba upoštevati okolnosti ln pološaj*, v katerem se Finska nahaja in da je glsvns ovira navsočnost nemških divizij v severnem delu dežele. Drvgo sporno vprašanje je demobilizscijs finske armade. Trdi se, da glasilo socialistične strsnke lzrsžs »tslišče veČine člsnov finskega parlamenta, ki Je dala zaupnico vladi zadnji torek. Drugi finski listi nagla-šsjo v svojih komentarjih, da vlada ne more sprejeti Sovjetskih mirovnih pogojev. List lita Sanomat pravi, da objavljeni pogoji ne morejo tvoriti podlage končnim poga-ganjem. Rusija, ako Je v resnici za sklenitev miru 8 Finsko, naj Jih omili. Glavni ruski pogoj je takojšnje pretrganje odnošajev med Finsko In Nemčijo in Internacija okrog 100,00 nemških vojakov, ki se nahajajo na finskem ozemlju. Razdelitev italijan skih ladij Rusija dobi tretjino mornarica Tisoč rudarjev zastavkalo v Alabami Birminghsm, Ais , 4. marca. Tisoč rudarjev je zaatavkalo v premogrmtiku Tem Ih Iron Co. v znak protesta, ker je bil delovodja dlariplinlran za-et-m ne preti suženjstvo s strani radi nepokorščine W 11 h a m zaveznikov, temveč znotraj države pod Hitlerjevo Ipmtrolo Narodni socializem je označil za prokletstvo Nemčije. Mitch, predaednik unije, je pozval stavkarje, naj ae vrnejo na delo Nove ameriške čete dospele v Anglijo zaprl nemški konzulat v Tangu ru, kjer je leglo nemških špio ; |>,ndon, 4 marca. — Uradno nov, kateri pazijo na kreUtije' poročilo pravi, da ao nove ame-zavezniških ladij in parnikov rlške čete d<*epele v angleške pri Gibraltarju, britaki trdnjavi )uk* Na poU čez Atlantik so ob vhodu v Sradozemako moi- vojaške transporte apremljale je. i ameriške in britske .bojne ladje, Waaklngloa. D. C., 4. marca. Italijanako bojno brddovje, plen, ki ao ga dobili zavezniki po padcu Musaollnljevega fašističnega režima, so razdeli enako med A-meriko, Veliko Britanijo in ao-vjeUko Rusijo po Izjavi predsednika Koosevelta, katero je podal na sestanku s časnikarji. V slučajih, ki se morda pojavilo in bi onemogočili dostavitev nekaterih italijanskih bojnih ladij Rusiji, bo slednja dobila druge ladje. •Sporazum glede razdelitve Ita-(;;njtlijaiukih ladij ja bil dosežen med K-vite Jo pravočasno, da se vam lost ne ustavi. __ Ameriška pomoč Rusiji Pretekli teden je poročal Leo T. Crowley, načelnik administracije, ki pošilja bojni material Združenim narodom na podlagi na* jemninsko-posojilnega zakona, da le eden odstotek parnikov, ki vozijo bojno opremo v Rusijo, zadene, usoda potopa. To pomeni, da 00 psrnlkov izmed 100, ki vozijo razne potrebščine v sovjetske luke, največ v Murmsnsk, srečno prispe v namenjene pristane. Pri tem nastane vprašanje, kam so izginile nemške podmornice, da so posule tako neučinkovite v boju proti zavezniški plovbi? Odgovor je enostaven: pregnale so jih zavezniške bojne ladje in letale, ki neprestano pazijo na podmornice in so danes gospodar nad vsem Atlsntskim morjem. , To zmago na Atlantskem morju so zsvezniki izvojevall lani, v letu 1042 pa so nacijske podmornice še dokaj živahno rogovilile po tem vodovju in so ^»topile dvanajst izmed vsakih 100 parnikov, ki so bili nsmenjeni v Rusijo. Na morju je torej Nemčija že premagana, ne pa še na kopnem. > Crowley je dalje razkril, da Je Amerika v preteklem letu poslala sovjetski Uniji čez pet milijonov ton blaga raznih vrst, dočlm je leta 1042 poslala nekaj nad dva In pol milijona ton v Rusijo. Od oktobra 1041 do konca 1043—torej v dobrih dveh letilv-Je Rusija dobila od Amerike približno 8,500,000 ton blaga, ki predstavlja skupno vsoto čez štiri milijarde dolarjev. M Dalje Je Crowley poročal, da omenjene pošiljatve Rusiji uklju-čujejo 7800 bojnih letal, 4700 tankov, čez 17,000 tovornih avtov, 33,000 "džlpov", 25,000 drugih motornih vozil, 6,000,000 parov vojaških čevljev, milijon ton jekla, obilo aluminija, bakra ln drugih kovin ter ogromne količine živil. Večina tega materiala jc bila dostavljena v preteklem letu. Dejstvo, ds Amerika pošilja velike količine bojnega in drugega materiala Rusiji, pomeni, da se Amprika živo zaveda pomena junaškega odpora sovjetov. To predvsem pomeni, da Amerika dobro ve, da so sijajne ruske zmage v resnici zmage vseh narodov, ki se bore proti osiščnim silam. Gotovi ameriški burbonskl listi, kakor je na primer Chicago Tribune, se strašno Jezijo vsled te pomoči Rusiji in Tribuna širi lazkolno propsgando med zavezniki s tem, da neprestano prlobča natolcevanja, da sovjetska vlad« ni hvaležna Ameriki'za posojilno* najemninsko blago. Da se Rusija zaveda pomena fo podpore od strani Amerike, jasno pričajo ruska poročila, ki so bila objavljena v vseh sovjetskih listih dne 20. februarja. Vsi Bovj#tski listi so detajlih objavili poročilo, ki ga je podal Leo T. Crowley in razkrili obseg pomoči Rusiji iz Amerike, in to na prvih straneh. Se več, vsi sovjetski listi so naglasill, da je Rusija hvaležna Ameriki za pomoč, poleg tega pa so oblasti obvestile rusko javhort o tej pomo čl tudi po radiju. Dalje so sovjetski listi poudarili dejstvo, da se Je ameriška pomoč Rusiji v preteklem letu podvojila v primeru s pomočjo, ki Jo jc Rusija dobila leta 1042. Istočasno pa je Rdeča zvezda, glasilo luske armade, omenila tudi jmmoč, ki jo nudi Ruaiji amerlšk Rdeči križ. Sovjetska vlada je torej točno obvestila rusko ljudstvo o ime rlški oomoči in to je hvaležno ameriškemu ljudstvu za Izdatno po moč, ki jo je prejelo. Pri tem pa nastane vprašanje, ki ga radi tirajo na površje vsi reakcionarji in sovražniki sovjetske Rusije: Kaj in kako pa pomaga Rusija Ameriki? Ali plačuje ameriške pošiljatve v gotovini] ali v blagu? -i To so zlobna, zavajalna vpraSanja, ki imajo poseben namen, da se zabije zagozda razkola med zaveznike. Nihče, ki količkaj ra zume pomen sijajnih ruskih zrna« in njih pomen za zavezniški) stvar, m* ne bo ujel nu taka "vprašanja". Popolnoma naravno je da m< H ustja v prvi vrsti bor« /a svoj obstoj, kakor ae sploh vsaka dtuga država, ki je bila napadena. Pri tem pa je uspešni ruski odpor tako velikega pomena /a končno zmago Združenih narodov da to lahko vidi vsakdo, ako le hoče. Pred nekuj dnevi je Ravmond (iram Swing. znani radijski komentator, posvetil domala ves svoj govor predmetu pošiljanja boj nega in drugega blaga Rusi)« na |>odlagi'najemntnsko-posojl!neg. 'zakona Swing je priznan kot pteudaren in razsoden moš, ki ntkdai ne podaja v ekstreme, temveč poroča in komentira o raz nlh d mašnjih problemih s staliAea resnice. On ae je že parkrat bavil tudi z vprašanjem jugoslovanskih partizanov ln je osvetlil polofaj tamkaj tako, kakršen tr. dal je priznanje paiUzanskim b< u« rn. ki bijejo junaški bo| m. ti tujim iti domačim zatiralcem. Kij je tekel Swing o amen* k »namoči sovjetski Rusiji? Povedal je. da v.zameno za dobljeno hla^u Amerike dosedaj jc Rusija vrnila zelo malo, ker v sedanuti m/mer ah ne more. Poudaril pa je, 'la aovjet s ka Rusija vrača Ameriki m ostalim zaveznicam veliko! to deželo za časa Wilsona, ni bi-croeti bolje. Bile so majhne plače po službah/ Če bi danes morala kakšna dekla toliko storiti kot smo me, ti ji morali plačati $500 ria mesec Tukaj je že vse odšlo k vojakom. Ostali so samo stari ljudje, ter živim ravno nasproti cerkve, vidim, da ok nedeljah hodijo notri same zenSlte*in stari moški. Mladih fantov ne vidimo več. Moj starejši sin je že odslužil dve leti pri vojakih in bil je trikrat prestavljen. Sedaj se nahaja v Louisvillu, Kentucky. Dva mlajša, Johnny in Frankie sta >a na Pacifiku pri mornarici. Nahajata se na Havajih ln težko pričakujemo njunih pisem, ter so redka, zmiraj bolj redka. Tam se nahaja tudi Teodor Ci pot. Louis Bottijas, tudi član našega društva 540, je že več mesecev bolan na Angleškem. On ;ie že tri leta v armadi in že dve leti preko morja. Najprvo je bil v Afriki, kjer se je bojeval proti Nemcem, potem pa v Siciliji. Nedavno je odšel k vojakom tudi John Brotnik. On je bil^štiri leta naš društveni zapisnikar n ga bomo zelo pogrešali. Rad je prihajal na seje. Pri našen društvu imamo sedaj že devet fantov v vojni. Ameriški vojaki so raz^ie^eni okoli vsega sveta. Raztreseni so tako kot še niso bili nikdar vojaki katerekoli države v zgodovini narodov. Zato jim moramo ga sta bila še neki Poljak in Italijan. Imeli smo dosti zabave glede vojne in Mussolinija, toda ta Italijan ja znal dpbro odgovarjati in je bilo videti, da se razume na igro. Dospevši v Brownsville sem se najprvo podal v nekaj nad sedem milj oddaljeno naselbino ji omoženi hčeri vdovec Tone Sadar. Nisem ga našel doma, ker je bil na nočnem šlhtu. Tudi njegova ličere ni bilo doma, ker tudi dela v 40 milj oddaljeni tovarni — mislimf da v Mc-Keesportu — in se vozi z busom ; na poti in v tovarni je nad dvanajst ur dnevno. Z dela v rovu pa je že prišel njen, mož. Ko je prišla ona, domov, je pokarala možička, zakaj ni vzel perila z vrvi, da bi ga ne zmočilo. Rekel sem, naj mu oprosti, ker sem mogoče jaz tega kriv, nakar npu je odpustila, od mene pa je kupila Adamidevo knjigo My Na-tive Land. Ona zelo rada čita. Prošlo leto aem ji prodal tudi Two-Way Passage in ima dosti drugih knjig. Prenočevati tam nisem mogel, ker sem imel še opravka v Brovvnsvillu. Ker je deževalo kot bi iz škafa lilo, je mlada žena dejala možičku, naj me zapelje do busa, kar se je zgodilo. Toneta, njenega očeta, pa nisem mogel počakati, vendar je rekla hčerka, da bo obnovil tudi Proletarca. V Brownsvillu sem obiskal tudi J. Marovicha, ki mi je povedal, da je njegov brat Matt v bolnišnici v Greensburgu radi operacije. Želim mu skorajšnjega okrevanja, ker on je res dober in razumen človek. Priporočam znancem, ki žive v bližini, naj ga obiščejo v West-moreland Hospitalu v Greensburgu. I Potem sem šel na zapadno pomagati kolikor je v naši moči, stran Brownsvilla do mojih go- da čim prej skončajo in premagajo sovražnika. Tukaj je prišel na dopust mornar poljske narodnosti. Ko je nesel svoje čevlje k nekemu Italijsnu, mu jih ni hotel plaviti, češ, da nima usnja za ma-rlnarje. Fant mu pr^vl: "Dobro, ko bom spet prišel v Italijo, bom spet pridno streljal s .-t oj-nico tvoje Italijane. . On je bil že večkrat v bitki. Na merju služi že dve leti, na tisti ladji, na kateri je kapitan mlajši sin predsednika Roosevelta. Ne rečem, da so vsi Italijani tako zagrizeni kot je omenjeni čevljar. Ampak mi Jugoslovani jih ne bomo pozabili, ker so pomorili toliko ljudi v Sloveniji in povzročili toliko gorja na Primorskem ^n v Istriji. Agnes Pasarlch. Poročilo saatopnika Hnrmlnlo. Pa. — Kot sem Že poročal, smo pri nas ustanovili mladinski krožek SNPJ 20. febr. Malčki so ml dali nasvet, kje lahko dobim nove člane. Tako sem storil in dobil tri nove za mladinski oddelek. Sicer sem moral tisti pondeljek ostati doma. da sem jih obiskal. Nato aem se zopet vrnil v dolino proti Masontownu. Imel sem srečo, ker sem dobil "rlde" pri premogarjih do Brownsvilla. Vozil jt Krist Bolko, Hi sedaj dela v Pajkovem rovu v Brovvnsvillu. Poleg »Je- stiteljev Kozlevcharjevim prenočevat. Doma sta bili samo žena in sedaj poročena hčerka Pepca. Ona mi je povedala, da je bila nekaj časa pri svojem možičku, ki se nahaja pri vojakih nekje v Nevadi. Povedala je, kako tam Izkoriščajo vojake. V mestecu, kjer sta živela, stfl plačevala $67 na mesec za tri opremljene sobe. Seveda je tudi ona delala. Nedavno pa je bil možiČek zopet- premeščen in tako je ona postala vdova pri živem možu in je sedaj doma pri starših. Takih vdovic je sedaj dosti v Ameriki. Komaj se navadijo sladkosti zakona, pa se morajo odpovedati "Adamovemu jabolku", kakor pravi Ka-tie Krainz ir Detroita. Joeva Koslevčarjg nisem to pot nič videl, ker je še počival, ko sem jaz zjutraj odhajal. Mi-sus pa je kupila Družinski koledar in ponovila oba naša lista. Iz Brovvnsvilla sem se odpeljal naravno«} v Fredericktown. To pot sem preskočil Vestaburg, kjer ftivl Jack Beloh z žeho, kakor tudi Magajna. Slednjega bl Imel obiskati radi naročnine, toda se ni ujemalo z računom, ker sem hotel še tisti dan dospeti v Crucible in Rices Land-ing.- . V FrodeiHpktownu sem se u-stavil v nekaj hišah, ampak ne povsod, ker koledarje ao itak imeli pri dmltvu. Mrs. Rozanc je ponovila prosveto in mi po- vedala nekaj o svojem sinu in hčeri. O zadnji je dejala, da je pri VVacs in mi pokazala pismo od vojaške uprave, v katerem njeno hči zelo pohvalijo, kar je čast staršem. Mrs. Rožanc je sestra rojaka Mag a j ne v Vesta-burgu kot tudi Johna Zadnika v Clarksvillu, kjer so mi tudi ponovili Prosveto in me pogostili, kar se mi je zelo prileglo, ker v teh krajih ni restavracij. Njih sin je bil tudi na dopustu in se je vrnil h kadru malo prej, ko sem jaz tja prišel. Pri Zadniku je bil na obisku bečlar Frank Albreht, ki sem ga nagovoril, da se je naročil na Proletarca. Rojak Zadnik ml je pripovedoval, kako je bil tudi on šikaniran radi agitacije za unijo. Rekel je, da smo Žlher ponosni na sedanjega predsednika Združenih držav, ker J> toliko pomagal, da so delavci dobili pravico do organizacije. Pravil je, ko je dobil delo po stavki (to je bilo pred Roosevel tovo administracijo), je dobil tak prostor, da se premog ni nič videl iz vod$. Boss mu je enostavno rekel, naj spravi vodo iz prostora, če hoče delati. Seveda je bilo to nemogoče brez sesal ke. Moral je iti zopet domov in tudi iz kompanijske hiše. Sedaj živi na svojem in je tudi spoštovan od bossov, ker ga ščiti unija. Le škoda, da ljudje vse to tako hitro pozabijo in nevede zopet tišče v take Čase. Ali bodo ljudje pri prihodnjih volityah rabili svoje možgane, ali bodp šli na Iimanice republikancem, ki trdijo, da je Roosevelt po-vzrpčil vojno? To vlečf pri nevednih ljudeh, ki ne vidijo dalje od danes do jutri. Vdovica Mary Gorišek v te, naselbini se je. tudi dobro odrezala. Ponovila je Proletarca ln Prosveto, kupila knjigo My Na tive Land in še dala copak za križano Slovenijo. Ona ima tri sinove pri vojakih. Eden od teh je oženjen, toda žena živi pri svojih starših, mati pa upravlja sinovo hišo. Tudi njeni sinovi so že preko morja. Pri Franku Zupančiču sem o-pravil dobro. Ponovil je Prosveto, se naročil na Proletarca in me še spremil do nekega sa mostojnika, ki ae Je tudi naročil na Proletarca. Pifce se Martin Lopanja. Nfo, sem"si mislil to je pa kooperacija. Ako bi se spomnili rojaki po drugih na selbinah in pomagali razširiti delavske liste, potem bk ie neka štelo. .... Pa tudi demokracija b bila bolj na strani trpirtov, pro-ducentov vseh zakladov ln kapi talisti bi drugače postopali njimi. Ko pa vidijo, da se sa mo kavsajo ln zabavljajo čez ameriške svobodščine, nam pa nalašč nagajajo. Mislijo si pač ako bolje ne razumete svojih pravic, pa garajte! Njih otroci se morda kaj spametujejo.^Zato pa ameriški kapitalizem nada ljuje s svojim "speed-up" siste mom. Ako se produkcija ne po rabi doma, se pa pošlje kam drugam, čeprav napol zastonj V Cruclblu je ponovila Prosveto mrs. Frank, hčerka mrs Zorich. Ponovil jo je tudi rojak Udovich za svojo mamo, ki živi na farmi pri Tryonvillu, Pa Na njega sem naletel pri Pake žu. Sli so v Wynbur^ v bolrtiS nlco obiskat svoje žene, nam reč Udovich, Pakež in Dablek iz Blalrsvilla. Žene vseh treh so v bolnišnici, kjer imajo biti operirane. Rojaki, pristopajte naši organizaciji, ker nič ne veste. kdaj pride nesreča. V Cruciblu sem prodal .tud par^koledarjev ln prenočeval pri Bivši newyorški governer Alfred E. Smith (levo), D1 ruskemu odporu za dosedanje I l sovjetske armade tako uspešno t> /svetnikom zelo slaba predla.] tr najemnlnsko-poanjilni zakon i pomoči sovjetski Rusiji. Rusija m irtvami na bojiščih od Cnidpl Uoatavil je, da ae ruske armade t« m to je. za interese Amerike Ui Kitajci, ki se Zoričevih. Martin Kajfež je tudi ponovil Prosveto, mrs. Zorich pa je dala copak za nesrečno Slovenijo. Drugi dan sem šel ?eš v Isabello. Ampak reka je Dila 43 čevljev visoka radi deževja in brodar je rekel, da me ne more drugače prepeljati kot z malim čolnom. Rekel sem, d« ne znam ftlavati in kaj bo, če naju kakšen hlod prekucne, kajti te robe je bilo dosti na vodi. Mislil sem, da potem mi bo šlo tudi tako kot staremu naseljencu. Brodar je rekel, da je dober veslač ln se ml ni treba bati. Tako sem sprejel ponu4bo in sva srečno prišla do drugega brega. V Isabelli sem se ustavil pri Kerinovih. Misus je rekla, dobro, da sem prišel, ker se je namenila, da se zopet naroči na Prosveto, dasi bolj težko čita slovensko. Ona je namreč prišla v Ameriko še kot deklica in je v starem kraju menda hodila le par let v Šolo. Tudi ona ima par sinov pri vojakih. E-den je bil nedavno na dopustu, drugi pa piše, kako je bilo dobro doma pri materi. Mrs. Škoda je ponovila Prosveto in mi povedala, da je bil eden njenih sinov že dvakrat ranjen, prvič v Afriki. Ko je ozdravel, so ga poslali v Sicilijo, kjer je bil ponovno ranjen in prišel je tudi v nemško ujetništvo. Piše, da je zadovoljen in da se mu dobro godi .*. . Drugi sin pa menda služi na morju. Tudi mrs. Švigel je ponovila Prosveto in se jezila na vojno — Če se ne motim, je tudi njen sin pri vojakih. , Iz Isabelle sem se peljal v Masontown, ker nisem mogel drugače priti v okolico Hepub-lica. Vožnja je daleč okrog in tudi dosti stane. V treh naselbinah sem prodal tri koledarje, tako da sem več zavozil kot je bilo zaslužka. Naročnin pa nič. V Cardalu me je potroštal brat Černilogar, da morda dobim novega naročnika v Brownsvillu, ampak je že odšel na nočno delo, ko sem prišel do njega. Mrs. Černilogar mi je pokazala slike svojih sinov, od katerih je bil eden promoviran za kapitana ali stotnika. V Belle Vernonu sem se ustavil pri Lojzetu Resniku, ki mi je dejal, da lahko tam prenočim in mi dal tudi denar za koledarje. Tisti večer sem obiskal še Toneta Podbevška. Tudi tam je nekaj bolezni, toda si nisem zapomnil, kdo je bolan. Drugo jutro sem obiskal še vdovca Fr. Jereba, ki je ponovil Prosveto in me še zapeljal v Fayette City, kar mi je zelo prav prišlo. Tam sem se ustavil pri vdovi Mary Paulin, ki je ponovila Prosveto in dala pet copakov za krliano Slovenijo. Izrezila Je, da bi rada videla, da bi se njih društvo 224 SNPJ združilo z društvom 505 v Moneasenu Njih društvo šteje samo okrog 20 članov in še ti ne pridejo na seje. To bi bilo torej dobro za obe društvi, tudi ze 506, ker bi bilo potem več družbe in tudi boljše seje. V korist bi bilo tudi Hrvaškemu domu v Monesse-nu. ki je zelo lepa sta vb*.-in »o tudi okoliški Slovenci njegovi člani. Saj se bomo morali bolje razumeti tudi z našimi Hrvati Saj v stari domovini vsi bijejo skupni boj. Ako zmagajo ideje per tizanov. upamo, da bo prišlo do večje sloge tudi med nemi, sploh pa. ako zmaga demokracije Sej lahko čitate v magazinu Life ali Collierm, kdo )e Brozovič. kako je sposoben in da je njegova na Slovenka, ki je izdelala šole v Zagrebu. Well, počasi bomo po tej kameniti poti vendar prišli do zaželjenega cilja.. Frank Tegel v Monessenu je ponovil Prosveto. On se bo v kratkem preselil v lastni dom v ^ Belle Vernon. Tudi on ima si- ] na pri mornarici, kamor je želel iti, ampak je že dognal, da je tu-di tam — "tough". Obiskal sem tudi starega Beleta, ki stanuje pri hčeri. Anton Zornlk. zastopnik. Nekoliko komentarja Amerika je zaigrala svojo zgodovinsko priliko, da se postavi na -čelo vsem bičariim in iz tisočerih ran krvavečim narodom. Louis Adamič je v svoji knjigi "Two-Way Passage" orisal lep načrt za ameriško vlogo pri rekonstrukciji Evrope v demokratično federacijo, ampak njegove osnovne ideje danes služijo povsem drugim namenom. Služijo ne rekonstrukciji resično Nove Evrope, povezane v demokratični federociji ali vsaj v pokrajin-, skih »federacijah in na vrhu povezane z močno demokratično konfederacijo, ki bi se sčasoma lahko razvila v pravo Evropsko unijo, marveč služijo težnjam ameriške in angleške vlade, kako ohraniti kapitalizem v Evro-pi. • In kapitalizem v Evropi se naj na podlagi tekočih angle ško-ameriških smernic ohrani v približno starih mejah 27 različnih "suverenih" narodov ali de želic, ki zopet ne bi mogle žive ti in ne umreti, nakar bi se cel par desetletij zopet znaile * krvavem objemu. Povrhu naj * pa še razkosa Nemčija, vsaj pt tako zasužnji gospodarsko in politično, "da ne bo nikdar v« vstala." Pri tem državniki ia "državniki" nič ne pomislijo, dr bolna Nemčija — srce Evrope-pomeni —- bolno Evropo. . . o Treba je torej računati z dm stvi, krkšna so, ne kakršnih bifi ml želeli. In tukaj pride na po-zornico Rusija in kritiki njenej ga — "rdečega imperializma. Za svojo osebo sem prepričan, d« bi bilo za evropske narode in laW ko tudi za Rusijo bolje, če w se po tej vojni fdružili v spkM Evropski federaciji, vsaj pa » pokrajinskih federacijah z vropsko konfederacijo na vrtj Kakor čitamo, v Evropi dan* ne mara nihče več slišati o p vratku v kapitalizem; P0^ no gospodarstvo se bo torej vijalo na principih, bodisi » mokraticnega socializma in zadružništva. ali pa v smeri drttH nega socializma s politično demokracijo. Ali pa tudi brez njM o Ampak za tako sanacijo pe je po vseh videzih že prepjn no, kajti Rusija, ki postaja z vji kim dnem močnejša in Mine« na kontlnetu, je dane< pro« ki federaciji v fvropr tudi m ti pokrajinskim. Kot v^Jj vaja možnost, da se rsrvijflM antiaovjeteke iembirai')*. bojazen iA brez vsak« l> ^ toda meni se zdi. da je PfJ na. Ruska politika danes mno sledi ze tem. ds čim votle število mal>hM|| na Balkanu in Srednji FV v svoji oei a instaliran J«m * 1 rajo U d ria ve in •prijateljske vlade". Tog lutkarske vlade, ki se t korile Moskvi, kakor to sedanjo vojno pokorile Parizu ali Londonu, ln R . (Daljo na 3- pnNEPELJEK. «. MARCA Politično poslan stvo jezika Osvojitve se ne vršc samo ^■marveč je njih obstoj dolgotrajnejši, ako so bile izvršene z uma svitlim m$-čem, pred vsem s prodiranjem omike, trgovine in tehnike v orožjem jačji »n krie 'ki so v tem oriru bolj za- franstvu dobrih 48 milijonov ___roditi Pn t»m ctv. km in na tem ozemliu biva ^tali in manj razviti Pri tem igra jezik osvojevaloa kot posredovalec kulturne in gospodarske povezanosti izredno važno vlogo. Obenem z gospodar-' stvom, političnim prizadevanjem ter kulturnim prodiranjem tudi jezik osvojdvalca bori za prvenstvo, kajti jezik je ključ do uspeha na vseh naštetih po- pritčih Ob porazu Francije se je glasila splošna sodba, da a tem francoska država ni padla samo glede političnega ugleda na položaj sile drugega reda, marveč je z njim tudi francoska omika radobila tako hud udarec, da bo francoski jezik poslej z večjim uspehom izpodrival druge jezike. Posamezni pojavi v nekaterih državah že potrjuje te napovedi, vendar pa ta proces pe poj-de tako naglo, kakor si to predstavljajo nekateri posebno črnogledi ljudje. Bili so časi, ko se je poznanje francoske omike in znanje francoščine silno razširilo obenem s porastom francoske vojaške sile ter po ogromnih vojaških osvojitvah. Vendar to nikakor ni bil edini činitelj, ki je širil francoski jezik med druge narode. V dobi Ludovika XIV. francoske revolucije in Napoleona Francija ni bila le najmočnejša vojaška država Evrope, marveč je bila tudi žarišče e-vropske omike ter nosilka idej svobode in napredka. Bolj ko s silo orožja, ki je naposled le omagala, se je širil ugled francoskega imena s silo francoske misli. Zato vidimo, da si Je francoski duh zmagovito krčil svojo pot tudi v dobah, ko je Francija poražena izgubila vojno v Evropi, v ostalih delih sveta pal se morala odpovedati prevažnim gospodarskim in kolonialnim postojankam, n. pr. ob Mississipiju, v Kanadi in v Indiji. Vsa Evropa odnosno sloji, ki so predstavljali nje narode v svetovni javnosti — dvori, plemstvo, meščanstvo, izobraženstvo - je še dolga desetletja živela v popolni odvisnosti od francoske omike, ko so bili že davno odstranjeni vsi sledovi Napoleonovih osvojitev. Šele preporod in probuja drugih narodov, kar je spet v nemali meri zasluga gal-»kega duha, sta v osnovi izpre-menila položaj ter močno omeji-razširjenost francoščine, ki se je po tradiciji vzdržala le še lot diplomatski jezik vae do na-iih dni. Prvo vrzel sta v to domeno francoščine zasekali Anglija in Amerika, ki ata po svetovni vojni začeli pošiljati na mednarodne zbore zastopnike, popolnoma nevešče dotedanjega tradicionalnega diplomatakega Jezika. Anglosaške dežele — Amerika, Anglija, Kanada, Južna Afrika, Avstralija in dežele, ežeee v političnem ali gospodarjem območju obeh anglosaških velesil - Japonska, Kitajska in ndija. so zadale odločilni udarec monopolnemu stališču francoščine v* mednarodni diplomaciji. ftočim je območje angleščine v svetu stalno rastlo, se je ob-francoščine postopoma krc,1° 'i"kler ni v naših časih ktalo omejeno na Sredozemlje, *,,tnJ» vzhod ter na vzhodno JVr"P<>. Narod, ki šteje komaj 4J mi i! jonov duš, ni mogel ob-°L|i:< svojih pozicij aprtto pet-|voznavalci na ših gor, kakor tudi Alp sploh. Spisal je o teh krajih razpravi co, v kateri dokazuje, da ao bi vali okrog Asiaga še pred par stoletji slovenski pastirji, ki so se sčasoma potujč>li. Bil je mnenja, da so bili Še pred nedavno Slovenci lastniki vseh pašnikov po Beneških Alpah in t« dalje na zapad in sever. Tu treba pri pomniti, da je dr. Tuma bil istega mnenja kakor prej Vodnik ali Češki zgodovinar, politik in jezi koalovec Šulurlk ter še mnogi drugi. Ti ao bili namreč mišljenja, da Slovencj in Slovani sploh bivajo še lz prazgodovinske dobe po Srednjeevropskih pokru ji nah, in da so bili v nekdanji dobi raišlrjsni preko vseh Alp hi Še dalje. Dr. Tuma se jc zelo za nimal za imeni gor in rek ter jim skušal dognati izvor, in večkrat Ja iztaknij, da js ta izvor slovanski. - Naj bo io kakor hoče, dejstvo pa j s, ds so Slovenci v goratih pakrajinah bolje drle, kot v ravnini. Mad tem, ko je FurlaniJ« popolnoma potujčsna , as na vzhodnih obronkih furlanske ravnlns povsod nahajajo Slovenci. Tako je, na zapadni strani kraške planote in v Brdih, naša narodna meja jasno začrtfna; Furlani ae drže ravnine. lato je tudi med Beneškimi Slovenci. Slovansks naselbine, ki so bile pred stoletji posejane »Inleč proti Plavi, niao mogle vztrajati pred potujčavanjem. Ostala so pa mnoga Imena slovenskega Izvora še do danes. Tako je reka Llvenza, kl teče vzporedno med Tagliamentom in Piavo, jasen dokaz, da so ji dali ime Slovenci. In dali ao lmsna ša mnogim krajam v furlanski nillni. KANIN Da, hbrti ma TJanlnova, z daltičnoga jo vidiva; nu, koj mi aa pirbllšlva, to mi parJN*) jo vsa takntit. . (Rezijanska narodna.) ♦) Se mi zdi. Večkrat je prilika opaziti na skicah, ki predstavljajo našo narodno mejo, da je osnačsno narodno ozemlja oziroma pogorje Kanina kot italijansko,. Eden najboljših poznavataljev Julijskih in Karnijskih AJp-dr. Tu-ma—J« opisal Kaninsko pogorje, in iz tega opisa js dovolj jasno, da je vse to pogorja danes še popolnoma alovenako. Pa saj Js apis, ki utegne koga zanimati, tu; Ena najzanimivejših dolin v zemljepisnem in narodnognan-skam oziru je Rezijsnsks dolina. Odprta je proti zahodu v dolino Bone (Fella), zaprta proti jugu in Furlani Ji po dolgi varigi od 1800 do 1900 m visokih prednjih planin, proti severu po iztegnjenem hrbtu Hsrts (2324 m) do Ždrinics (1752 m), proU zshodu ps po visoki masivni Kaninski skupini. I Zal, da to lepo dolinico Slovenci zelo mSio poznajo in da slovenski turisti zsnsmsrjajo najskrajnejše vrhove Jujjjskih Alp, med njimi zlssti goro Ks-nin (2592 m). Najlepši pristop do Kaninsks-ga vrha js s postaje pontebsks železnice Chiussforte. Od tu vodi do plsninsksgs prenočišč* na Nevejl krasna, zložna, 10 km dolga pot. Tura od poataje Rs-siutta na pontebski železnici »kozi Rezijo od Južne strani na Kanin in po ssvsrni strsni Čsz kuninski led ni k skozi iteklsn-ako dolino (Roccolsna) do ChJu->a forte spsds gotovo med ne J* lepše In najzanimivejše turs v Julijskih plsninsh. Kanin ima v teh planinah sdino pristopsn ta Jo brazilsko gumo od Ams-conke do msnchsatsrsklh tovarn, z njimi pa odhajajo izgotoljsni avtomobilski obroči. Ze pred devetimi leti je znsšsls težs 1 ladjami uvožsnsgs blaga 3 in pol milijona ton, Urša na isti način h-vožsnogs blaga ps 2 in tri četrtina milijona ton. Skupns vrsd-noet lega blagovnsga prometa ja znašala 50 milijonov funtov šterllngov. K temu ps js bilo \>fL šteti še poldrug mlty>n ton bls Kovnega prometa s manjšimi ladjami preko diugib pi okopov. ledenik, ki vabi k sebi turiste od rabeljske In pontebsjce strani. Resiutta sumu je docela furlanska. Kolikor daleč segajo listine, je bila Resiutta vedno furlanska, torej naselbina. To se pozna tudi po vedenju prebivalstva, ki kaže na prvi pogled, da je goapodujoče pleme. Le bližnja vas Povizi pri Resiutti utegne biti poslovenjena, vsaj ako se sodi po imenu "Poblči". Od te vasi od juga teče potok Resartico, nad katerim Je planina Slipo, to je slovansko Žlebe v množini furlanske končnice is, torej žle-biš* omehčano "alipo". Dobra vozna cesta «• takoj sa Reslutto (316 m) dvigne. Ns daa-ni tsčs potok Režij s, na levi pa stoji z borovci obrasli hrib Stov-ljica (822 m), pod katerim leži prvo slovensko selo Ruščc-Rus-chis. Nasproti Stovljlce se dviga na jug Špic (1801 m), zadnji vrh grebena, ki se spušča navzdol od goro Lavre—Lavera (1908 m). Od Resiutte 5 km oddaljeno malo selo se imenuje "Tam pod Klancem". Skoraj sredi doline je glavni kraj Racije Pri Farl ali Ruven-ca—Ravnica (Prato di Resiu). Tu Je aedei županstva in župniku, vsa RezJjansku dolina tvori namreč eno samo občino in eno samo župnijo. Župnija bi morala imati tri duhovnike. Ker pa ni domačinov, sta že po več let dva. Prepovedujeta pa rezi-jansko. Občina je razdeljena v štiri podobčine: Njiva, Osejanl, Stolbica in Bala. Prebivalcev je ukoli 4000, Število prebivalstva raste polagoma. Moški so čoz poletje vsčinoms z doma. !'•> Slovenskem so znani rezijanski steklarji, kotlarji, sidarji ln kroš-njsrji. Zgodaj spomladi zapuste rodni kraj, grsdo za delom ter se vrnejo proti jeaenl ali zimi. Največjs vas so Osejanl (Ossaco) na levom bregu Rezijo, četrt ure od Havnicc. V Osojanuh je najbolj ohranjen rezijanski značaj, Zato so tudi opsvs v narodni pesmi; Na lipa (lspa) ma (moja) Osoji^tu vai, ka lo ja takoj na (ana) cita (mo-Ito). Kar turist zapazi, ko gre skozi, Ravnico, ja proatoren trg. Okoli trga atoje viaoka, lepo zibana poslopja, skoraj sume krčma. Po aabl sa razume, da morajo biti v Itulijl vsi napisi edino-la italijanski, kakor je uradni jezik izključno italijanski. Italijanske so tudi šole. Ako sa Re-zjjani kljub vs^mu niso poitali-Janlll, Je vzrok dobro razviti plemenski Čut In pa slab šolski obisk, ker otroci zlasti radi ostre zime ns morejo iz raztresenih vasi hoditi v šolo. Zato je tudi veliko prebivalstva nepismene, ga, ženske'pa povečini sploh ne tnajo—italijanski. Rezijanl se dobro zavedajo svoje narodnosti ln kadar so med seboj, govore le po je objelo stan. streha Ji stokala, pokala, skozi rsipoke Je Iskalo pota, da bi razklenilo atene Martin ae Je smejal. MAl! alt-šiš. kako tuli?** "Mene je strah." "Se moja livtnlca se t Tsko ae stiaka. kot ti k meni." "Jezus. Martin, vse bo vzelo." ALLIED PRISONERS IN ROME, SAYS BERLIN «*» čutili iobik TMf PHOTO, arhlch was radloed from Stockholm to New Vork, purports to show American and British prisoners m««»M«»g along a street in Roma under Nazi guard. The Berlin caption accompanjlng the pieture says tha soldlers wara captured in tha battla for tha beaehhead below the Italian capital. Dimlr outlined in the background la what appears to be the ruin of the old Roman Colosseura. "Nori&ca, kaj pa moji mali telički?" "Martin, za božjo voljo prise-zi, da ne poveš nikomur, kako sem prišla k tebi." "Ha, ha, ti pa poznaš Martina! Prisegam na vse duše, ki ječe tam zunaj." "Mar ječe duše?" • "Ali ne slišiš? To niso strahovi, to je rssnica. Tisti, ki so ponesrečili v skalah, iščejo svojih. Kako žalostno vekajo. — Le poslušaj. —- Tam spodaj se oglašajo Zdajle. Pokopi j ite, pokopi j ite nas!" "Mene je tako strah, Martin!" "Jaz jih rad poslušam, tako domaČe govore. Stisni se k meni!" — Čakaj, da se divji lovci oglase. Bilje pojejo, takrat je groza." Nad Konjem so se vetrovi lomili. Zavijali so mu krog glave in padali v globel, odkoder je prihajal bučeči glas orgel. "Zdaj so vstali. Lučovnik je vmes. Slišiš, kako pojo?" In te piske? Pokajo od veselja!" "Martin, ali so moje ovčice tudi vmes?" "Tudi, Liza. Zakaj trepetaš? Se bojiš?" "Ne Martin. pri tebi se ne bojim." Dekle se je priželo k njemu. "Moj bog, si čul?" "Kaj?" J "Čigav glas je to?" Martin je poslušal. Kakor, da je nekdo obupno zaječal. Liza pa se je sklonila k njemu in mu položila lice na lice: "Martin, to je bil moj glas!" Proti jutru so vetrovi utihnili. Tedaj je Liza vstala in gledala v Martina: "Po slovo sem prišla, Martin, bog mi odpusti!" Za hojami se mu je iztrgala in bežala, kolikor je mogla. Ni vedela, ali sanja ali bedi. Dež je padal, do kože je močil. Se enkrat se je ozrl nazaj. Stal je tam pri samotnih hojah in gledal za njo. "Jezus, ti mi odpusti, kaj sem storila." Martin je žalostno povesil glavo. "Z grunta Je. Najbolje je, če me nikoli več ne vidi." Ozrl se je v skale, katere je ovila mehka megla. Počasi js zagrnila planino. Martin je še vedno videl, kako je bežaja. Iz megle se je prikazal beli obraz. Nekaj ga je zaboldo. "Eh, Liza, Liza!" Zavriskal je tako divje, da je živina v stanih dvignila glavo. Odmeva ni bilo več nazaj. Martin je prišel med zadnjimi v dolino. "Pri nas ostani čez zimo," mu je dejal Podkrajnikov. "Prav rad bi te imel."* "Sekal bom, oče, ne morem." Poslovil se je in odšel v metso, da bi se dogovoril z Gržino. Hitro sta opravila. "Pridem pogledat, kadar boste pričeli, pa pošlji koga." "Bom!" je dejal Martin. Gržina bi mu bil rad še nekaj povedal. Težko je govoril. "Martin! Če bi kdo pripovedoval o tistem, no, o tistem .. " Martin mu je presekal besedo: "Gržina, ti si me najel, da bom sekal. O čem drugem nisva nikoli govorila!" Megle so padle in zakrile gore. Vlačile so se po dolini. Jesenska žalost je tlačila zemljo. Pri Revežu se je oglasil popoldne. Svetloba je umirala v dušeči megli. "Kaj počneš?" je vprašal Martin, ko je stopil pod nizko streho. Pogledal ga je in videl, da se je zelo izpremenil. Prej so oči živahno motrile svet, zdaj mu je mrena zastirala oči. "Odkar sem prišel od tam gori, pripravljam za spomlad. Boš videl, da bom zadel na žilo. — Ampak nekaj me grize. Sam ne vem, kaj. Tako pust je svet. Postaral sem se, Martin, pa nimam nikogar." Dolgo sta sedela in se pogovarjala. "Smrekar se nosi vedno dobre volje. Gržini je prodal les, balo je naročil. — Tvoj stari se pa močno peha. Slab se mi vidi." "Mater bi rad videl!" je dejal Martin. "Jutri je nedelja, navsezgodaj pojde k maši. Tam jo počakaj!" "Balanta bi obiskal." "Ne vem, kako bo?" je menil YANKS TAKING ENGEBI ISLAND r Revež, ko sta se izgubljala med vlažnim i drevjem. Goreli je luč, toda vrata so bila zaklenjena. "Saj sem pravil!" Revež je trdo potrkal. "Odpri, Balant! Dva sva!** Znotraj se je čulo težko hro-penje. Vmes pa je žvenketal denar. "Srebro prešteva," je šepetal Revež. "Iz vseh vasi mu nosijo. Drago plačuje." "Balant, odpri!" Z močno roko je udaril še enkrat na okno. (Dalje prihodnjič.) NA PRODAJ JE dve nadstropna, ziadana, 5-5 sobna trgovinska hiša, prodajalna in 6 sob, ter 4 sobna hiša v ozadju in na drugi loti poleg je tudi za 3 kare garaža. Štoker kurjava.. Prinaša lepe dohodke. Za pojasnila kličite: Portsmouth 8803. AOITIHAJTE ZA PROSVETOI ne bik vre. HUMOR Vsakdanje lati I Brivec: Takoj ste na vrsti J spod! Prodajalec: To blago vam J ko priporočam, ker sam nZ tako perilo. Zobozdravnik: Niti boste.. . . Urad: V nekaj dnevih točen odgoyor. Napovedovalec v radio: sledi zabavna igra. Mlad mož: Se nikdar S nobene tako ljubil kakor te? Natakar: Da, popolnoma J že, pravkar pečeno. * Zagovornik: Če bi ne bifl polnoma prepričan o njegovi dolžnosti, bi me splohl tu. Zakonec: Važno sejo smo imeH Vremenska postaja: Za pr*, nike se obeta milo in suhod me. Prijateljica: Kako izvrstno i pristoja ta Založnik: Vašega dela ne moremo pprejeti, čeprav je sijajna ker ... , 1 Prodajalec rib: Danes zjutri ujetegarantiram! Gospodinja: Kako da ste prišla! Tako rada bi vaj kaj ponudila, pa ... • Bernard Shatv o morali Sloviti angleški dramatik, je po rodu Irec, pravi v svoji komediji "Zdravnik na razpol ju": "Jaz ne verjamem v mor^n Morala obstoji namreč v tem, 4 človek sumi druge, da niso pri. vilno poročeni." • Srečo moraš imeti "Jamar je imel vedno srečo!" "Kako "No, ko je jedel ostrige, je požrl biseiv Nato se je dal operi, rati, in pomisli, izkazalo se da je bil tisti morski biser taks dragocen, da so lahko plačali njim stroške za operacijo in po greb.'? MASlSflt from Landlng Bnat II hug Um u«r 0urW Um tra ef Stop*, i after landtr Al HI A nap (berfcground) atovds pat Um Sis4 plaiius mi Um cwpa«n te rvarh II hug Um ground bahlnd thalr tac«! sntpen after Uod.n« an En*« lslaod. Eni«. (iMrkgroundi aSords partiaT prvtertion. This ls I le raecfc tke U. fc TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila ta veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene šmarne, unij ako delo prva vrsis Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTER Y 2657-59 S. Lawndale Avenue • . Chicago 23. Illlnoli . TEL. ROCKWELL naroČite si dnevnik prosveto Po Sklepu 11. reda* konvencije se lahko navešft na list Prosrato la prištejo eden. dva. tri. štiri ali pol članov la sne dryšine k eni aaroi ■kri Liat Prosveta stana sa vsa enako, ss člana ali nečlane 14-00 m •uo lotno naročnino. Kar po člani šo plačajo pri aaeaaoniu ll-M « tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej aoda) ni vsroka. ratt. da Jo liat predrag aa člana 1MPJ. Ust Proavota Jo vaša lastnlas is totovn Jo v vsaki družini nekdo, ki bi rad čital list vsak dan. Pojasnilo*— Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ton SNPJ, ali če ae preseli proč od družine In bo sahteval sam svoj Ud tednik, bodo moral tisti član ls dotične družino, ki Jo tako skupao naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tegs nr stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa tn vsoto naročniku. Cona listu Proavota Jot Za Zdruš. država In Kanado liti Za Chlcato tn okolico Je..... « 1 tednik ln________410 1 tednik ln ■■ - ......- t tednika In_______|jo S in______U* i tednike In_______2.40 9 tednika In........ - ^ 4 tednike in____l.xo 4 _________t* I tednikov ln____nič | tednikov in_________l* Za Evropo Jo____ Izpolnite spodnji kuposu priloftllo ^u. Monoy Ordor v pismu In al naročile Prosveto. _ vsoto denarja d Ust. Id Jo vala lasialas. PROSVETA. S1TPJ. tSS7 lo. Loumdate Avo. Cklcoto ts. m> Priloftono polil Jo« naročnino aa Mat 1. »•slov —** Ustavite tednik In ta pripVUo k aaojl članov asojo drultoa, ..ČL od si«**