Posamezna številka 10 vinarjev. Stev.135. v unonmiL v petek, 15. junua iu. ea Velja po poSth a u oelo leto naprej.. K 26*— en mase« .. „ 2-20 sa Remčljo oeloletno. „ 29-— ie ostalo Inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani na domi Za oelo leto napre].. S 24'— za eo meseo „ S 2-— V opravi prelenao oeteCno „ 1-80 b Sobotna Izdaja; == Za oelo leto ..... K ?■— »a Nemčijo oeloletno- „ 9'— sa oitalo Inoiemstvo. „ 12 — __ Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Bokoplal se ne vračalo; nefranklrana pisma se ne sa sprejemalo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Leto EV. Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: . Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red, Političen list za slovenski narod. Vojska in mir... Carska Rusija nam je hotela vzeti Galicijo.. Ta misel je po bitki pri Gor-licah splavala po vodi. Danes sc govori o Galiciji le še v zvezi s poljskim vprašanjem. Videti je, da to vprašanje pri sklepanju miru ne bo delalo tolikih težkoč, kot se je bilo svojedobno mislilo. Obe vojskujoči skupini ste za neodvisno poljsko državo. Gre se le za to, če bo nova Poljska stala bolj pod vplivom osrednjih držav ali Rusije. Podlaga za kompromis je dana. V zvezi s tem kompromisom in v posledici njega bo naša država suvereno reševala gališko vprašanje. Situacija je v teh točkah danes silno razbremenjena in pameten dogovor z ruskim narodom je mogoč. Treba le, da se stopi v pogajanja, srečni uspeh teh pogajanj ne more več biti dvomljiv. Rumunsko vprašanje. To vprašanje je podobno jugoslovanskemu. Gre se za stremljenje rumunskega naroda po zedinjenju. V interesu našega cesarstva bi bila najboljša rešitev, da se združi ves rumunski narod v avtonomno državno skupino pod ž e z 1 o m našega cesarja. S tem bi bilo rumunsko vprašanje definitivno rešeno, naše cesarstvo pa ojačeno. Rumunski narod bi bil in moral biti zadovoljen, ker bi bil zedinjen in samostojen in ker bi njegova edinost in samostojnost bila z a s i g u r a n a za vse čase pod mogočno zaščito habsburško - lorenske vele-vlasti. S tem smo v treh člankih zarisali tista narodna vprašanja, ki zadevajo neposredno naše cesarstvo in ki se bodo brez dvoma obravnavala na bodočem mirovnem kongresu. Zdi se, da je v vseh teh točkah mirovni sporazum mogoč, ki bo ravno tako odgovarjal življenjskim interesom habsburške velevlasti, kakor prizadetih narodov. Pojem podonavske monarhije bo po tej poti prišel do prave veljave: mogočna, na vse strani neodvisna, etnično zaokrožena skupnost zadovoljnih, svoje vrline prosto razvijajočih narodov. Konec bo vseh iredent, ki so vznemirjale našo monarhijo in celo Evropo — ob poprej ogroženih mejah bodo mogočni, nepredorni pasovi zadovoljnosti in zvestobe; za narodno vznemirjenje ne bo nobene podlage več. Vse notranje sile narodov se bodo osredotočile na kulturni, socialni in gospodarski napredek mogočne celokupnosti pod žezlom habs-burško-lorenske dinastije. Državni zbor. Dunaj, 14. junija. (Kor. ur.) Zbornica je danes nadaljevala proračunsko debato. Prvi je fovoiil iinančni minister dr, pl. Spitzmiiller. Izvajal je med drugim: Napad, kot so si ga zamislili sovražniki na monarhijo, je trojen: premagati nas vojaško, nasilno nas sestiadati in končno nas financijelno in gospodarsko uničiti. Danes lahko popolnoma trezno konstatiram, da se jc ta napad v vsakem oziru popolnoma ponesrečil, Kot finančni minister ne bom govoril o vojaškem vprašanju in o zadevi prehrane. Toda, kar se tiče financijelne in gospodarske točke, je gotovo, da smo tozadevno prekosili pričakovanja in upanja najboljših patrijotov. Kljub nerednim razmeram so davčni uspehi zadovoljivi, deloma zelo ugodni. Treba je vpoštevati, da so dohodki iz davka na žganje in pivo vsled neugodnih razmer skoraj popolnoma odpadli, loda vsled določbe ene prejšnjih vlad moramo kljub temu pod naslovom davka na žganje in pivo oddajati posameznim deželam svoto 77 milijonov kron. En močan faktor, ki je razočaral sovražno inozemstvo, so naša vojna posojila, katerih so se udeleževali in se udeležujejo vsi sloji naše domovine. Poudarjam, da vojne izdatke lahko popolnoma sami iz svoieila kriiemo. Le glede izplačilnih obveznosti na zunaj nam je deloma priskočila na pomoč nemška država. Vojna je popolnoma predrugačila okvir našega proračuna. Treba bo temeljito reformirati državne dohodke in izdatke. Treba bo štediti, toda kljub temu bo imel finančni minister denar na razpolago za vse socialne probleme, ki služijo novemu oživljenju ljudske moči. Podpore za družine vpoklicancev so dosegle do konca aprila 1917 svoto krog treh milijard in pol. S temeljitim povišanjem teh podpor računamo, da bomo samo letos izdali za podpore krog dve milijardi stotisoč kron. Za begunce smo izdali do konca aprila 1917 krog 600 milijonov kron. Dalje je določila vlada v svrho olajšanja preživljanja ubožnejših slojev 300 milijonov kron. Minister razpravlja dalje o vprašanju obnovitve po vojni razdejanih dežel, v izdatkih za uradništvo in vpokojence itd. Hvali avstrijsko uradništvo, ki se je popolnoma obneslo v tej vojni, a je tudi trpelo pomanjkanje. Kljub temu, da vprašanje naše valute ni brezupno, vendar je prišlo precej s tira. Treba bo tu korenite preuredbe, Vpoštevati moramo, da je naš državni dolg — sedaj imamo že 34. milijardo vojnega dolga samo v Avstriji — nastal izključno le vsled vojnih izdatkov. Nova davčna reforma bo morala biti socialno urejena. Opozarja na to, da s takozvanim enkratnim premoženjskim davkom, z veliko, radikalno progresivno premoženjsko odtegnitvijo, kar smatrajo nekateri za edino rešilno sredstvo iz finančne zagate države, še ni vse storjeno. Treba bo vse drugače obdavčiti veliki kapital, ki se danes vedno bolj in bolj združuje. Sploh pa bo izdelala vlada do jeseni velikopotezen finančni načrt in ga predložila zbornici. Težkih nalog, ki čakajo rešitve, ne more najspretnejši finančni minister vzeti na svoje rame. Gospodje poslanci, pomagajte mi zopet urediti državni proračun, podpirajte nas z delom, to je želja vlade. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Opravaiškega telefona št. 188. Nato govori v znanem nemško-radi-kalnem duhu proti češkim zahtevani radikalni poslanec dr. Pacher. Omenja zadnje nemire v Pragi. Ta-kozvano stradajoče ljudstvo je metalo kamenje na nemški kazino v Pragi. Pred Husovim spomenikom so peli demonstranti »Hej Slovani«. Dalje navaja govornik med burnimi ugovori Čehov neko publika-kacijo glavnega tajnika češko-slovanske zveze v Parizu dr. Beneša, ki govori o mišljenju čeških vojakov. To publikacijo naj vzame minister za deželno brambo v .roke, ko bo odgovarjal na Stranskyjevo interpelacijo. Podpredsednik »Jugoslovanskega kluba« dr. Laginja govori o jugoslovanskih zahtevah. Avstrijska centralistična država, kot si jo predstavlja vlada in kakor jo hočejo Nemci, je nemogoča. Za posamezne narode zahteva popolno samostojnost v okvirju združenih držav narodov Avstrije pod žezlom sedanje habsburške dinastije. Ko bodo izpolnjene zahteve Jugoslovanov, bodo dali Jugoslovani nemškim in laških manjšinam v našem ozemlju obširno avtonomijo. Govornik razpravlja o žalostnih notranjepolitičnih razmerah na slovanskem jugu monarhije. Hrvatje in Slovenci so se bojevali za svojo domovino in za Avstrijo, v kolikor so del te celote. Govorijo nato Denk in Hartl (nemška nacionalna zveza). Posebno Hartl ostro napada Stranskyja in dr. Korošca radi njihovih govorov. Povdarja, da si ne bodo dovolili Nemci več kaj temu podobnega. Poslanec Viškovsky (Česky svaz) naglasa, da so izjave čeških poslancev skupna narodna last. Dr. Ravnihar (Jugoslovanski klub) izjavlja, da polagajo Jugoslovani največji naglas na one besede v prestoi-nem govoru, ki govore o enakosti in svobodi vseli narodov. Jugoslovanski vojaki so si pridobili s svojimi junaštvi prvo mesto v Avstriji. Žrtvovali so vse. Zato zahtevajo svoje pravice. Hujskajoč govor posl. Neunteufla — Burni prizori v zbornici. Nato govori nemški krščansko-so-cijalni poslanec Ncunteufel. .\ied nje-j govim govorom, ki je nasičen /, napadi na Slovane, pride do burnih prizorov. Posebno s Poljaki. Neunteufel govori v onem znanem nemškem duhu kot drugi nemški poslanci. Napada dr. Laginja radi njegovega izreka, češ da se llrvat-jo niso bojevali za skupno državo, am-1 j)ak za hrvatsko domovino. To je raz-i žaljenje celega hrvatskega naroda, ki stoji zelo visoko, da bi ga branili pred takimi sumničenji. Govornik povdarja pomen nemškega občevalnega jezika v armadi. Vojaki so sprevideli, da jih oni slepari, kdor jim pripoveduje, da jc nemški častnik in vojak njihov sovražnik. To je pripovedoval celo govornik v duhovniški suknji. Sovraštvo, s katerim je napadel dr. Korošec nemške častnike, (Radi tega odstavka v govoru je poklical takrat predsedajoči podpredsednik vitez Pogačnik dr. K o r o š <■ a k redu. Op. ur.) jc neopravičeno in neutemeljeno. S tem je omadeževal dr. Korošec svojo duhovniško suknjo, suknjo miru in ljubezni do bližnjega. Govornik govori o upravi in armadi. Nato so dotakne galiških razmer. Izv aja: Grehi pri železnici so nas stali veliko krvi in žrtev. Gospodje v Galiciji se ne smejo čuditi, če so dobili tuje uradnike. Koliko jc trpela armada vsled nezanesljivosti domačih oblasti, koliko vsled njihovega pasivnega odpora. Gospodje, vojna je trdo rokodelstvo. Železna potreba zahteva železno disciplino. (Razburjenje in ugovori pri Poljakih.) Poslanec Heine zakliče Poljakom: V Galiciji jih je bilo šc premalo obešenih. Velikansko vznemirjenje se polasti Poljakov. Poljaki navalijo proti l-Ieine-ju in mu kličejo neprestano: pasji sin, pasji sin. Vihar traja v zbornici več kot, 10 minut. Predsednik dr. GroD pokliče lleineja k redu. S pozdravom na alpske čete zaključi Neunteufel svoj govor. Predsednik prekine sejo. Poslanec S t o 1 z o 1 obžaluje v imenu nemške nacionalne zveze in v imenu Heineja žalostni dogodek. Konec seje nekaj po šesti uri. Prihodnja seja jutri ob 11. uri dopoldne. Vojaška cenzura v zbornici odpravljena. Vojaška cenzura jo sedaj v zbornici odpravljena. Cenzura je podrejena sedaj izključno predsedništvu zbornica Poljaki v opoziciji. Dunaj, 14. junija. V poljskem kolu je prišlo vsled neodločne izjave dr. La-zarskega v včerajšnji seji zbornice do krize. Ljudska stranka in narodni demokrati .so mnenja, da ni dr. Lazarski govoril popolnoma v odločnem opozici-jonalnem duhu proti vladi v smislu majniških sklepov poljskega kola. Na zahtevo ljudske stranke je sklicano poljsko kolo v pelek k plenarnem zborovanju. Sodi se, da bo dr. Lazarski kot načelnik kola odstopil. Na njegovo mesto bi utegnil priti Vsepoljak dr. Glom-binski, dr. Steslovvicz ali pa dr. Dlu-gosz. V sedanjih razmerah ni misliti, da bi prešlo poljsko kolo v nemško-vladni tabor. Rešitev ourske krize. Dunaj, 14. junija. Danes se jc rešila ogrska ministrska kriza, ki je trajala več tednov. Cesar je zaslišal ob 2. popoldne v Laksenburgu designiranega ogrskega ministrskega predsednika grofa' Morica Esterhazyja. Dobrohotno jc sprejel v vednost, kar mu jc javil. V polnem obsegu je odobril njegove predloge, V bodoči št*: vilki ogrskega uradnega lista bodo imenovani člani novega ministrstva. Cesar je imenoval članom nove vlade: Notranje ministrstvo: Bela Ugron. Finančno ministrstvo: dr, Gustav Gratz, Trgovinsko ministrstvo: Serenyi. Naučno ministrstvo: grof ponyi. Pravosodno ministrstvo: Vazsonyi. Poljedelsko zossy. Minister a thyany. Honvedno ministrstvo: fml. pl. Szur- may. Ministrstvo Hrvatske: grof Aladar Zichy. Jutri ob 1 9. zjutraj bodo člani nove vlade prisegli cesarju zvestobo na Dvoru v Budimpešti; ob 9. bo nato zaslišal cesar v poslovilni avdienci člane Tiszovc vlade, ki jc odstopila. Za ministra Hrvatske je, kakor omenjeno, imenovan grof Aladar Zichy, ki je bil svoj čas minister a latere. Poroča se, da bo pozval grof Zichy v svoje ministrstvo nekega hrvatskega politika kot prvega državnega tajnika. Govori sc tudi, cla bo upravljal grof Zicliy hrvatsko ministrstvo lc začasno. Ko bodo namreč ustanovljena nova ministrstva, ki jih namerava ustvariti grof Eslerhazy, bo eno teh ministrstev prevzel grof Teodor Batthyany, grof Bela Albert Ap-dr. Viljem ministrstvo: Bela Mc-latere: grof Teodor Bat- mesto njega bo pa postal minister a latere grof Aladar Zichy. Tudi dr. Viljem Va-szonyi bo le začasno upravljal pravosodno ministrstvo; prevzel bo namreč pozneje nameravano novo ministrstvo socialne preskrbe. Mesto pravosodnega ministrstva bo takrat prevzel kurialni sodnik Karel Grecsak. V novi ogrski vladi bodo torej zastopane izvzemši narodne delovne (Tiszove) stranke vse ogrske stranke. Hrvatske politične stranke v vladi grofa Esterhazyja nimajo nobenega zastopnika, Cesar v Budimpešti. Budimpešta, 15. junija. (Kor. ur.) Cesar je danes zjutraj prišel v Budimpešto, da zapriseže novoimenovane ministre. Sprejeli so ga zelo slovesno. Angleži o grofu Esterhazy]u. Rotterdam, 14. jun. (K. u.) »Manchester Guardian« izvaja: Če pričakujejo vladajoči krogi v Avstriji, da bodo Angleži grofa Esterhazyja v njegovi demokratični vlogi akceptirali, ker je Študiral v Osfordu, so zelo prostodušni. Prva izjavr. grofa Esterhazyja o njegovi politiki, da bo namreč demokracija na Ogrskem ogrska, se ni glasila pomirjevalno. Odstop predsednika ogrske zbornice magnatov. Budimpešta, 14. junija. Predsednik zbornice magnatov baron Josica je odstopil. Sledil mu bo najbrže grof Dessewffy. Vojska z Italijo. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. junija. Uradno: Na visoki planoti Sedmih občin včeraj le boj s topovi. Sicer se ni nič poročalo. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 14. junija. Ponoči od 12. na 13. je poizkušal sovražnik na višinah pri Asiagu presenetljivo napasti postojanke, ki smo jih pred kratkim osvojili na Monte Orti-gara. Čuječe naše čete so preprečile napad. Sovražnik je napadel z znatnimi silami in z največjo besnostjo. Krepak odpor naših čet ga je v neredu vrgel in mu zadal velikanske izgube. Na Julijski bojni črti je sovražnik ponovil včeraj krepko podpiran po svojem topništvu svoje male presenetljive nastope. Severnovzhodno Gorice in pri Kostanjevici na Krasu je naše topništvo preprečilo take poizkuse s svojim posrečenim bobnečim ognjem na čete in transporte na pohodu v dolini, kjer se stekati Idrijca in Bača vzhodno Sv. Lucije pri Tolminu. Dalje je naše topništvo povzročilo raz-strelbo v zalogi skladišča sovražnih črt blizu Sela. Italijanska ministrska kriza. Lugano, 13, junija. (K, u.) Ministrski predsednik Boselli bo po vsej priliki zelo hitro praktično izrabil možnost za izpre-membo kabineta, ki mu jo nudi sklep vseh ministrov, da se mu stavijo na razpolago. K temu piše »Messagero«: Dejstva nas bodo kmalu poučila, da-li gre za življenjsko prenovitev ministerialnega organizma, ki sta ga jela izpodkopavati utrujenost in nezaupanje, ali pa le za običajno krparijo, s katero naj bi se kabinetna kriza, ki je ni mogoče preprečiti, odgodila. Drugi listi vojnopolitične smeri tudi ne vedo, pri čem so glede na bodoče izpremembe v vladi. Odstop italijanske vlade. Budimpešta, 14. junija. »Az Est« javlja iz Lugana: Po včerajšnjem ministrskem svetu je, ko je več časa govoril min. predsednik Boselli, italijanska vlada sklenila, da odstopi. Bern, 14. junija. (K. u.) »Presztelc-graph« poroča, da je italijanska vlada demisionirala. (To poročilo se mora previdno presojati. Op. ur.) Sporazum prisilil grškega kralja s silo, da je odstopil. Berlin, 14. junija. (Kor. ur.) Odstav-ljenje grškega kralja Konštantina se je sporazumu posrečilo vsled načrtoma izvedene vojaške razvrstitve v zadnjih tednih. Francoske čete solunske armade, katerim je bilo naročeno, naj zaplenijo žetev v Tesaliji, so vkorakale v Te-salijo. Zbor, ki so ga sestavljale vse čete sporazuma, se je izkrcal pri Atenah, na severni obali Korintskega zaliva, zasedel je Korint in tako odrezal Pelopones od ostale Grške. Višji komisar sporazuma Jonnart je bil pa pripravljen z močnim izkrcevalnim zborom pred Pirejem, da zasede glavno mesto. Ta operacija se je izvedla proti državi, ki je bila dozdaj strogo nevtralna jn je želela ostati nevtralna. Prvič se je zgodilo, da se je posrečil sporazumu vojaški nastop. Zgodilo se je to proti armadi, ki so jo prej razorožili in proti narodu, ki so ga prej izstradali. London, 14, junija. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je državni zakladnik Bonar Law med splošnim pritrjevanjem naznanil odstop kralja Konštantina na korist svojemu drugorojenemu sinu Aleksandru, ki je že prisegel. Upamo, je nadaljeval Bonar Law, da bo ta dogodek pripomogel k zedinjenju Grške in k zopetni upostavitvi ustavne vlade. — Lineh je vprašal, kaj upa vlada pridobiti z odpovedjo kralja Konštantina, če se bodo iste razmere pod drugim imenom nadaljevale. — Bonar Law je odgovoril: Upamo na ustavno vlado, ki bo predstavljala celo Grško. — Mac Neill izrazi domnevo, da so kralju Konštantinu rekli, naj sam imenuje svojega naslednika. Bonar Law odvrne: Mac Neill jc v zmoti, če pravi, da je bil naslednik kralja imenovan od kralja samega. London, 13. junija. (Kor. ur.) Reuter brzojavlja preko Rima iz Aten: Kralj Konštantin je 12. junija ob petih popoldne odpotoval iz Aten v Tatoi. Kralj Aleksander je prisegel. Mesto je mirno. Glasovi časopisja. Bern, 14. junija. (Kor. ur.) »Berner Intelligenzblatt« piše: Odpovedal se je na Grškem več kot en kralj: Kraljica narodov gre v prognanstvo, namreč svoboda malih narodov. — »Tagwacht« pravi: Zopet enkrat je ententa dokazala, kako resno misli z varstvom prostosti malih narodov. Zaimis odstopi. — Venizelos na krmilu. Rotterdam, 14. junija. Iz Aten se poroča: Kabinet Zaimis bo odstopil. Venizelos potuje v Atene na neki enten-tini ladji. Prevzel bo sestavo novega kabineta v ententinem smislu. Jonnart izkrcal na Pirej u čete. London, 14. junija. (K. u.) Reuter: Jonnart je s pritrdilom helenske vlade izkrcal čete na Pireju. Angleži in Francozi v Larisi. London, 14. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Pariza: Francosko konje-ništvo je 12. t. m. zjutraj prijezdilo v Lariso. Ženeva, 14. junija. (Kor. ur.) »Petit Parisien« poroča, da so angleške čete zasedle Lariso. Grška ne napove vojske. Berlin, 14. junija. »Tageblatt« poroča: Z dejstvom, da bi Grška napovedala vojsko osrednjim silam, se ne računa. Slutijo, da si ententa le namerava ustvariti pripravno orodje, ki bi krilo neizogiben umik Sarrailove armade. Na morju. Zopet 23.000 ton potopljenih. Berlin, 14. junija. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov: Na Atlantskem oceanu 5 parnikov in 2 jadrnici. Načelnik admiralnega štaba. ugodni uspehi. Združene države bodo na zahodni bojni črti kmalu sodelovale. WlIsonovi odposlanci v Petrogradu. Petrograd, 13. junija. (K. u.) Agentura: V Petrograd je prišlo posebno poslaništvo Združenih držav, katerega vodi senator Root. Poročila o miru. Mir brez aneksi]. Berlin, 14. junija. (K. u.) Uradno glasilo petrograjskega delavskega in vojaškega sveta je objavilo 29. maja članek, ki pravi, da smatra pod geslom: »Mir brez aneksij«, tak mir, da se nobena država ne bo polastila dežela, ki so bile last drugih držav na dan vojne napovedi. Krapotkin o mirovnem vprašanju. Stockholm, 13. junija. Knez Krapotkin, ki se kot 74 letni starček vrača v Rusijo, je bil 10. t. m. v Kristijaniji. Odklonil je vse časnikarje, vendar pa je tamošnjemu socialističnemu listu dovolil razgovor, v katerem je izrazil svojo željo po miru, Nemci — je izjavil knez Krapotkin — uvi-devajo, da je obdržanje osvojenih ozemelj nemogoče in opuščajo misel na nemško cesarstvo od Bremena do Bagdada. Vprašanje pristanišča v Vzhodnem morju je za neodvisno Poljsko neopustljivo. Pravtako morajo Srbi, Jugoslovani, Maloazijci dobiti svojo neodvisnost. To je temelj za sporazum mirovnih prijateljev. Ko je Krapotkin došel v Stockholm, je poročevalki »Pester Lloyda« izjavil: »Prosim, zapišite, da je moje trdno prepričanje, da niso mogoča nobena prava mirovna pogajanja, dokler še stoje armade na sovražnih tleh. Najprej se morajo ta ozemlja obojestransko izprazniti. Tukajšnja konferenca je samo predpriprava, po moji sodbi so celo temeljna vprašanja še nejasna, vendar smo se že zelo približali mirovni misli. Države morajo uvideti, da izstradanje podmorska vojska, gigantske bitke ne pri-neso nobene odločitve, tembolj more to le enako močna, istočasna akcija vseh narodov.« Odgovor Francije Rusiji., Petrograd, 14. junija. (K. u.) Reuter: Odgovor Francije na rusko noto z 9 aprila t. 1. izvaja med drugim, da Francija ne bo zatirala nobenega naroda, marveč da bo iztrebila vsako zatiranje. Franciji gre za to, da osvobodi in da zopet dobi Alzacijo in Loreno. Španska ostane strogo nevtralna. Madrid, 13. junija. (K. u.) Agence Havas: Novi min. predsednik Dato je izjavil, da bo njegova vlada najstrožje nevtralna. Zbornice ne bo razpustila. Stockholmska konferenca. Stockholm, 14. junija. (K. ur.) Odposlanstvo socijaldemokratične stranke in strokovnih društev Nemčije je 11. in 12. t. m. razpravljalo z nizozemsko-skandinavskim odborom o vprašanjih, ki jih je odbor predložil socijalističnim strankam posameznih dežel. Posebno podrobno so razmotrivali pri tem stališče nemške socijalne demokracije do vprašanj, ki tičejo Alzacijo-Loreno in Belgijo. Ostra nota Francije španski. Kodanj, 13. junija. »Politiken« poroča: Francija je poslala španski vladi ostro noto, v kateri se pritožuje, ker Španska svoja morja proti podmorskim čolnom premalo brani. Vrednost frankov in funtov trajno pada. Madrid, 14, junija. (Kor. ur.) Vrednost francoskih frankov in angleških funtov pada dalje. Bolgarski car na potovanju, Monakovo, 15. junija. (K. u.) Bolgarski car Ferdinand se pripelje danes v Monakovo, kjer obišče bavarskega kralja Ljudevita. Spremljajo ga njegova sinova Boris in Ciril in ministrski predsednik Radoslavov. V Monakovem ostane dva dni. Berlin, 14. junija. (Kor. ur.) Bolgarski kralj se je v spremstvu princev Borisa in Cirila ter ministrskega predsednika Radoslavova 11. t. m. podal v veliki glavni stan, da obišče cesarja. Zvečer je kralj odpotoval. Gospodarske beležke. — Mariborski knezoškof za uboge otroke. V ravnokar izišlem pastirskem listu polaga mariborski knezoškof dr. Na-potnik na srce svojim duhovnikom in vsem premožnim škofljanom, da je njih dolžnost, skrbeti za uboge otroke. Škofljani skupno z duhovniki naj se dogovore, katerega ubogega otroka so pripravljeni opoldne nasititi. Gorka tečna jed je za otročiča dobro i delo izredno dalekosežne važnosti. Zelo i razveseljivo bi bilo, če bi se našlo v vseh dekanijah in župnijah obilo takih dobrih družin. Župni uradi naj potem naznanijo imena tistih družin, ki prehranjujejo otro-ken ter jih tako obvarujejo pred lakoto. Ta imena bodo zabeležena v spomin na sedanje težke čase v knjigi škofijskih dobrotnikov. Duhovščino pa prosi, naj ona prva od svojega živeža odtrga del in tako daje zgled drugim. Ti sicer ne bodo jemali majhnih gostov k svoji mizi, ampak jih bodo poslali v zanesljive hiše, kjer bodo pri dobrih ljudeh vživali na njih stroške vso ljubezen in jedli pri isti mizi. Tisti častiti gospodje duhovniki, ki s svojimi majhnimi dohodki ne morejo zadostno pomagati, pa naj vplivajo na župljane in povdarjajo na neumrljive zasluge telesnih in duševnih del krščanskega usmiljenja. Vsled teh plemenitih del bodo videli vsi, da Cerkev ni nikoli pozabila svojih socialnih nalog, am« pak gre za tem, da jih reši. Dalekoglednl dušni pastirji bodo osebno obiskali in nagovorili bolj premožne družine na te važne naloge in jim razložili njih pomen. Ostali bodo v zvezi z bogatimi posestniki in ubogimi otroki, da se bodo otroci tudi krščansko nravno vzgajali. Sicer se pa v, škofiji naredi že precej dobrega potom šolskih kuhinj, otroških vrtcev itd. Knezoškof prosi škofljane, naj v sedanjih časih nabirajo denar ali pa darujejo živež za ustanovitev in vzdrževanje kuhinj za šolske otroke. — Mariborski škof je lepo pokazal, kako deluj^ socialno Cerkev v teh težkih časih. Odkod pomanjkanje premoga in slad«? korja? »Grazer Volksblatt« piše: »Ker se množe upravičene tožbe o pomanjkanju premoga in sladkorja, bo prav če se preišče, zakaj sta ta dva proizvoda postala tako redka. O tem piše »Tiirmer« sledeče: Da se dvigne naša valuta, ni šel samo premog v inozemstvo, marveč tudi velike množine živil: češnje, jabolka, šparglji, sladkor in krompir. Premoga se je toliko izvozilo, da je 20.000 delavcev stalno delalo za inozemstvo. Kaj nam je koristilo, da smo premog in železo v preobili meri oddali Švici in Nizozemski? Kaj nam je koristilo, da smo za zvišanje valute dali nevtralcem naša živila? Ali se je s tem naša valuta zboljšala? Ali smo si s tem pridobili le enega dobrega prijatelja? Švica je prodala naš premog v Italijo in Francijo za obrat sovražnih železnic in municijskih to-varen; naše železo se je v Švici izpreme-nilo v orožje in municijo, ki je romala na Francosko in pobijala naše sinove. Naš sladkor, češnje, šparglji itd., so dobro teknili Angležem, med tem ko smo mi morali jesti podzemeljsko peso, da smo z oddajo krompirja ohranili Švico pri dobri volji. In naša valuta ni poskočila niti za cent, ker ni mogla in ker ni smela. Zato že skrbe naši sovražniki s pomočjo nevtralcev z menicami in denarnimi operacijami; ne pa s pošiljanjem živil.« — Prošnje za dobavo premoga. Dasi se je že uradno naznanilo, še vedno tvrd-ke in zasebniki posredujejo glede na dobavo premoga pri c. in kr. vojnem ministrstvu, pri zastopniku skupnega premo-garskega odbora v Katovicu in pri državnem komisarju za razdelitev premoga v Berlinu. Najnujnejše se še enkrat opozarja, da je vsako posredovanje pri navedenih mestih popolnoma brezuspešno; nasprotno še ovira in zavira redno poslovanje. Prošnje za dobavo zaključenih množin premoga iz Nemčije naj se vlagajo le pri razdelitveni komisiji ministrstva javnih del (Kohlenversorgungskommission im Mini-sterium fiir offentliche Arbeiten, Wien, 9. Bezirk, Liechtensteinstrasse 46 a), oziroma pri ogrski deželni premogarski komisiji (Budimpešta IV. Haris koz 3). Prošnje naj obsegajo 1. natančni naslov proseče tvrdke, 2, z zaključnim pismom mesečno kupljene množine, 3. dobavalna tvrdka, rudnik in vrsta, 4. sprejemna postaja. Če gre za avstrijski premog in odgovarja dobava premoga javnim koristim, naj se vsi podatki sklepa navedejo in naprosi c. kr. ministrstvo javnih del za prednostno dobavo železniških voz. Za ogrski premog je merodajna ogrska deželna komisija. Vrane na trgu. Kakor poroča »Vossische Ztg.«, so jeli berlinski branjevci prodajati vrane, in sicer sive in črne vrane po 2-30—2'90 mark. Navedene cene se zde poročevalcu predrage in je pripomnil: Če bodo stavljene maksimalne cene, pa ne pride nobena vrana več na trg.« Ko bi bile vrane mlade, potem že še. Ali jako težko je dognati starost pri perjadi. Naravoslovci trdijo, da živi vrana povprečno 100 let, gavra-ni pa šc dlje. Za tako staro meso je treba trdnih zdravih zob in zdravega želodca. Enotne čevlje vpeljejo, kakor poroča »Tribuna«, v najkrajšem času v Italiji. Zamenjava semenske ajde za koruzo. Pokazala se je velika potreba po semenski ajdi, katero bi nekateri radi sejali takoj, ker jim je uničila toča prvi pridelek, drugi pa na strnišče prve žetve. Mnogi posestniki imajo še ajdo, ki jim je bila puščena, da ; jo lahko porabijo za prehrano. V tem času i bi bilo škoda oddati ajdo v mlin. Ker ponekod koruzo višje cenijo od ajde, je Zavod za promet z žitom pripravljen, da za- Republikanski pokret v Italiji. Genf, 14. junija. V Italiji se je po ponesrečeni deseti soški bitki propaganda za republikansko vladno obliko zelo ojačila. Italijanska socialno demokratična revolucijska stranka dela z vso silo; pridobila je že veliko pristašev. Padec kraljestva nameravajo izvesti na isti način, kakor so ga izpeljali v Rusiji. (To genfsko poročilo, dasi je zelo senzačno, se krije nekoliko s svoječasno javljeno vestjo, da se italijanski kralj zdravi v nekem sanatori-ju, kamor je odšel že med 10. soško bitko. Poročilo samo se mora seveda presojati zelo previdno, dasi se mora tudi upoštevati, da je republikanska struja v Italiji zelo močna. Saj se je svoj čas pisalo, da je šel italijanski kralj na vojsko v prvi vrsti zato, da utrdi sebi in svoji vladarski hiši stališče, ki so ga republičanske struje vedno slabile. Op. ur.) Poštni parnik »Sequana« torpediran In potopljen. Pariz, 13. junija. (K. u.) »Havas«: Poštni parnik »Sequana« (5557 ton) je bil torpediran 8. junija ob 2. uri zjutraj na Atlantskem oceanu. Na njem se je vozilo 550 potnikov; posadka je štela 100 mož. Pogrešajo 190 oseb. Italijani izgubili pet ladij. Lugano, 14. junija. (K. u.) Agenzia Štefani poroča: V tednu, ki je minul 10. junija, so izgubili Italijani pet parnikov in jadrnic. Priprave Amerike. Lyon, 13. junija. (K. u.) »Lyon Rc-publicain« javlja iz Pariza: V proračunskem odseku je poročal min. predsednik Ribot o pripravah Amerike v vojaškem, gospodarskem in v industrijskem oziru. Dosegli so se žc zelo menja potom svojih komisijonarjev ajdo za isto težo koruze (obrobkane). Zavod za promet z žitom prosi zato posestnike, ki bi bili pripravljeni zamenjati za seme sposobno ajdo za koruzo, da to nemudoma naznanijo ljubljanski podružnici Zavoda za promet z žitom, ter navedejo množino ajde v kilogramih in svoj natančni naslov. Zavod bo nato poslal potrebno koruzo svojim komisijonarjem, ki jo bodo izročili kmetovalcem proti oddaji semenske ajde. Prodaja bombažastega blaga in pe-rilnib predmetov. C. kr. trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se sme v času od 2. junija do 2. julija 1917 v nadrobni prodaji oddajati nadaljnjih 5% pocl zaporom dejanega bombažastega blaga in perilnih predmetov, in sicer po stanju z dne 2. septembra 1916. To dovolilo ne obsega onega bombažastega blaga in onih perilnih predmetov, za katere je bila odrejena prisilna ponudba. V ostalem so prodajni pogoji sledeči: 1. Prodajati se sme samo posameznim, neposrednim porabnikom v množinah do največ 20 m, oziroma pol tu-cata pri perilu. 2. Nadrobno prodajne cene za dopuščene množine ne smejo nikakor presegati cen, ki jih je posestnik dosegel v nadrobni prodaji, predno je stopil v veljavo ukaz z dne 31. avgusta 1916. 3. O teh prodajali se morajo videti posebni zapiski, v katere sc mora kontrolnim organom, ki jih postavi c. kr. trgovinsko ministrstvo, vsak čas dovoliti vpogled. Primorske novice. Smrtna kosa. Umrl je begunec iz dorn-berške občine Jožef Roje, star 74 let. Pokopan je v Preserju pri Ljubljani. — V Trstu je umrla mati glavnega urednika so-cialnodemokrat. glasila »Lavoratore«. — Na Breznici na Gorenjskem je umrl 9. junija goriški begunec Andrej Mugerli, orga-nist. Doma je bil v Marijinem Celju pri Kanalu. Malo pred italijansko vojsko si je sezidal doma z lastnim zaslužkom veliko hišo, kjer je izvrševal krojaško obrt in*v domači farni cerkvi organistovsko službo. Malo več kot 2 leti je bival na Breznici, delal pridno kot krojač in kot organist vodil cerkveno petje. Ljudem je storil veliko uslugo, ker v celi župniji ni nobenega krojača. Iskreno je želel kot vsak begunec, da bi videl enkrat vsaj razvaline svoje hiše, a Vsemogočni ga je prej poklical v večni dom, ki ga nihče ne razruši. Bog bodi mi-lostljiv blagi duši! — Umrl je na Kantinari 16 let stari Ernest Pečar, Za preskrbo beguncev sta vložila v državnem zboru predlog posl. dr. Gregorčič in Fon. Zopet nesrečen slučaj s patrono. Šuli-goj Ivan, 9 let stari sin posestnika Janeza iz Lokavca št. 187 na Goriškem je dobil od v« jskov neko patrono. Ko jo je z nožem odpiral, mu je eksplodirala ter se je pri tem težko spekel po obrazu in očeh. Železniška nesreča. Na kolodvoru v Batujah je dne 12. t. m. zjutraj težko ponesrečil Karol Jelen, 36 let stari tamošnji delavec iz Sv. Križa pri Trstu. Udarila ga je žel. zavora, pri kateri je opravljal službo, v desno nogo, ter mu jo zlomila. Županstvo občine Komen naznanja svojim občanom, da je preneslo urad iz Sežane v K a n d i j o št. 29, pošt.a Novo mesto. Tja naj se obračajo od zdaj naprej vse stranke, ki imajo kaj opraviti z županstvom. Tisti občinarji občine Komen, ki še do sedaj niso poslali svojega naslova sedanjega bivališča ali tisti, ki so se preselili z enega kraja v drugi, naj navedejo županstvu natančen naslov, kakor je to storilo že nekaj družin, ki so bile preseljene iz okraja St. Polten v begunske tabore v Steinklamm. Pri tem pa naj ne pozabijo navesti natančnega naslova, ki so ga imeli v domačem kraju, da se jim morejo pošiljati različni dopisi ocl c. ki*, uradov in županstva. Vojaška stanarina se pošilja samo tistim po-setnikom, v katerih stanovanjih vojaki stanujejo in stanarino plačujejo. Več stanovanj je zdaj praznih in za vojake nerabnih, kakor sc je župan prepričal. Od laške granate je bil dne 6. t. m. ranjen 30 let stari Jožef Rovšček iz Mo-dreje št. 28, premikač drž. železnice na kolodvoru v Sv, Luciji ob Soči. Ranjen je na več krajih desne noge ter se zdravi v ljubljanski bolnici. Detomor v Trstu. Ko jc bil v torek mestni cestni pometač zaposlen na ulici Petrarca, je odkril med smeti bližnjega kanala truplo novorojenčka že precej segnito, ki so je ko j prenesli v mrtvaško kapelo Sv. J usta. Zločin je napravil na vse ondotne prebivalce globok utis in vzbudil lahko razumljivo ogorčenje. Na čuden način si je skušala vzeti življenje Jožeia Zolia, stanujoča v Trstu, via P. Revoltelle 62. ITotoč se zadušiti, si je postavila v usta kuhinjsko plinovo cev. Njeni svojci, ki so bili to njeno poč$tj£ pr.a.vpč.^sno zup.ttzili, ap ji iztrgali cev iz ust in jo tako rešili smrti. V Rocolu so pokopali Martina Sa-harja star. Sin je v ruskem vojnem ujetništvu. Dnevne novice. seje deželnega odbora kranjskega, dne 14. junija 1917. Prečita se in na znanje vzame razsodba upravnega sodišča, s katero je bila pritožba profesorja Bogumila Remeca in Evgena Jarca zoper sklep dež. odbora o njiju odstavitvi kot zastopnika deželnega odbora v deželnem šolskem svetu, zavrnjena. — Zastopnikom dež. odbora v odboru za preskrbo sukna in perila za prebivalstvo se imenuje dež. odbornik dr. Vladislav Pegan. — Poljska vrana — pritegnitev v prehranit-vene namene. Predlogu deželne vlade, da se na podlagi § 3. zakona z dne 20. junija 1910, št. 27, dež. zak. ukazoma sprejme pojska vrana v dodatek k temu zakonu kot škodljiva ptica, se pritrdi. — Ureditev kongrue. Dunaj, 14. junija. Parlamentarna duhovska zveza je imela pod predsedstvom dr. Stojana posvetovanje v zadevi ureditve kongrue. Posvetovanju je prisostvoval tudi škof dr. Doubrava iz Kraljevega gradca ki je v vprašanju kongrue referent na škofovski konferenci. — Ogenj v Cerkljah pri Krškem. V soboto, 9. junija jc ob 11. uri zvečer pogorela Ani Kodričevi s slamo krita hiša in vse gospodarsko poslopje. Ostalo ji ni prav nič. Vzrok neprevidnost. Samo neustrašenemu nastopu trgovca Martina Pleterskega, učitelja Vikipila, ruskih ujetnikov in domačih žen sc je zahvaliti, da se ni požar razširil na sosedna poslopja. — Umrl je na Bledu v bolnišnici vojak Albin Bernik v starosti 20 let, doma iz Višnje gore, radi dobljenih ran na italijanskem bojišču. Bodi mu rahla slovenska žemljica! — Vič. Častivcem sv. Antona naznanjamo, da bodo v tukajšnji župni cerkvi prihodnjo t. j. Antonovo nedeljo, 17. jun. sv. opravila v sledečem redu: O 5. uri zjutraj bo tiha sv. maša z blagoslovom, ob 9. uri govor, slovesna sv. maša. Popoldne bo pa govor in pete litanije z blagoslovom šele o Y28. uri zvečer, ne pa ob 6. uri kakor druga leta. To pa za to, da se bodo verniki udeležili lahko tudi velike slovesnosti, ki se bo vršila v Ljubljani v župni cerkvi Marijinega oznanenja ob 3. uri popoldne namreč 200letnice kronanja čudodelne podobe Matere božje Svetogorske. — Smrtno ponesrečil je na Verdu pri Vrhniki v nedeljo zjutraj okoli 2. ure 43 let stari žel. delavec Jožef Frank, stanujoč na Rakeku št. 17, ko je skočil z nekega tovornega vlaka, da bi prišel čimpreje domov na Verd, kjer stanuje njegova družina. Ker se vlak na postaji ni ustavil, se je Frank odločil za usodepolni skok. Ostal je na mestu nezavesten ter še naslednjo noč v ljubljanski deželni bolnišnici umrl. — Lov krajevnih občin Lož in Stari trg se bo oddal za dobo pet let v najem potom javne dražbe, ki se vrši dne 23. junija 1917 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Ložu. — Na c. kr. državni realki v Idriji se bodo vpisovali učenci v prvi razred v ponedeljek, dne 2. julija t. 1, Prinesti morajo seboj krstni (rojstni) list in obiskovalno izpričevalo ali zadnje šolsko naznanilo. — Sprejemne izkušnje se vrše istega dne popoldne. — Novorojeno dete vrgla v vodo. Dne 4. junija so v reki Paki nedaleč od Šoštanja na Štajerskem našli truplo novorojenega deteta ženskega spola. Mati otroka je Neža Križnik iz šoštanjske okolice, ki je februarja vrgla otroka živega v Pako. Šele ko so našli truplo, so mogli dobiti zločinko, katero so izročili okrajnemu sodišču v Šoštanju. Iz ruskega ujetništva se je oglasil po dolgem času gojenec goriškega deškega semenišča Jožef Vidav doma na Opčinah. Naslov: Josip Vidav, Kriegsgefangener Nr. 115, Zencka župaba, Hotin, Bessara-bien, Russland. — Iz ruskega ujetništva iz Novega Revalja v Livlandiji pošiljajo pozdrave: ing. fores. Benčič, c. kr. gozdni nadz. komisar, sedaj četovodja 17. pp., iz Radovljice, Karel Vovk, četovodja 17. pp., iz Loža pri Rakeku, in Anton Mali, korpo-ral domobr. pp. 27 iz Nedelj pri Kamniku. — Pozdrave iz Rusije pošiljajo Prek Ivan, Schwentner Alojzij, Likar Ciril, Grašek Janko, vsi iz Ljubljane, Poje Anton, Roni Jožef, Gabrič Alojzij iz Domžal, Gasper-čič Fran iz Krope in Kaplja Alojzij. — Izgubila se je Urša Maček, užit-karica iz Vrbljeijj št. 21, Stara jc 77 let in nekoliko zmešana, opravljena je v delovno obleko. Pogrešajo jo že 10 dni. Naznanila sprejema Helena Pocllipec v Ma-tenji vasi, p. Ig pri Ljubljani. podpiše 100 kron, da državi eno puško, — kdor 1000 kron eno strojno puško, — kdor 10.000 kron en top. Vsi skupaj pridobe zmago in mir, ARZ, general pehote. LjuDljMc novice. DAN ŽEPNIH ROBCEV. Na korist vojnega pomožnega urada c. kr. ministrstva notranjih zadev, avstrijske družbe Rdečega križa in pomožne akcije vojnega pomožnega urada, prej »Zaščita pred mrazom«. Jutri, v soboto, dne 16. in v nedeljo, dne 17. junija 1917 bodo dijaki tukajšnjih srednjih šol od hiše do hiše, od stranke do stranke nabirali odpadke platnenih in bombažnih tkanin, ki so brez dvoma v vsaki družini. Nabrane tkanine se uporabijo za vojne invalide in vojaške otroke, za Rdeči križ ter za bombažno centralo, ki stke iz njih nove tkanine. Darujte vsaj po en robec! Darujte perilo, ki ga lahko pogrešaic aH druge platnene in bombažne odpadke, zaplate, cunje in podobno! Poiščite že danes, kar morete podariti in pripravite za nabiralce! Vsako najmanje darilo je dobrodošlo. V isto svrho se sprejemajo tudi darila v gotovini*. Toda denar sprejema izključno le mestni magistrat! Naj se patrijotična vnema in ntame-nita požrtvovalnost ljubljanskega prebivalstva izkaže tudi pri tej priliki, kakor se je vedno doslej! Zupan: dr. Ivan Tavčar. lj Dvestoletnica kronanja čudodelne podobe svetogorske Matere božje se bo obhajala 17. t. m. v Ljubljani po sledečem redu: Dopoldne ob 9. uri bode imel ekscelenca knez in nadškof goriški pridigo in pontifikalno sv. mašo. Popoldne ob 3. uri bo pridiga; po pridigi bo procesija s čudodelno podobo; za procesijo je določen sledeči razpored: Na čelu procesije se nese križ; za križem naj se paroma razvrsti šolska mladina, dečki in deklice. Tem sledijo mladeniči in možje. Za njimi gredo dekleta Marijine družbe, potem moški in ženski člani tretjega reda; na to deklice v belih oblačilih z Goriškega. Na to sledi podoba, ki je bila pred dvesto leti v Gorici slovesno kronana. Za njo gredo redovniki in duhovščina, njim na čelu goriški knezonadškof. Za njimi gredo pevci in zastopstva, ki se bodo procesije udeležila, ženske v narodni noši, na to druga dekleta in žene. Med procesijo se bodo pele lavretanske litanije. Procesija pojde iz frančiškanske cerkve po Prešernovi in Šelenburgovi ulici po Kongresnem trgu ter se pomika skozi Wolfovo ulico nazaj v cerkev, kjer bo zahvalna pesem in blagoslov s presv. R. Telesom. lj Odlikovanje. Za odlično 34mesečno službovanje pred sovražnikom je bil odlikovan z železnim zaslužnim križcem g. Valentin Drčar, uslužbenec deželne bolnišnice v Ljubljani. lj Legitimacije za potovanje na Bled in v kraje novomeškega okrajnega glavarstva se bodo izdajale v prihodnje le na podlagi pismenih, glede smotra zadosti utemeljenih prošenj in na podlagi rezultata tozadevnih poizvedovanj. lj Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je dobil Alojzij M. B a n o -v e c , prvi pomočnik v Samassovi zvo-narni v Ljubljani. lj Padel je v zračnem boju pri Brin-disu pomorski častnik letalec Ljubljančan g. Alojzij Poljanec, sin ravnatelja deželne prisilne delavnice v pok. majorja g. Po-ljanca. Blag mu spomin. lj Glasbena Matica. Tri javne produkcije gojencev Glasbene Matice ob sklepu šolskega leta 1916—1917 se bodo vršile v torek, sredo in četrtek, dne 19., 20. in 21. junija v veliki dvorani hotela »Union«, vsakokrat ob pol 8. uri zvečer. Prodaja vstopnic se vrši v trafiki v Prešernovi ulici. Šolski izpiti gojencev pa se bodo vršili v dneh 25., 26. in 27. junija v Glasbeni Matici. lj Oddaja govejega mesa na rumene izkaznice po znižani ceni. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto, dne 16. junija popoldne v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice s črkami A, B in C goveje meso po 2 kroni kg. Rumene izkaznice s črko A dobe meso od %1—1 ure, rumene izkaznice s črko B dobe meso od 1—!/22 št. 1—200, od l/22—2 ure št. 20! do 400, od 2—143 ure št. 401—600, od U3—3 ure št. 601—800, od 3—' .4 ure št. 801 do 1000, od V-;4—4 ure št. 100! do konca. Rumene izkaznice s črko C dobe meso od ■y25 ure št. 1—200. od H5—5 ure št. 201—400, od 5—!'>6 ure št. 401—600, od '•■6—6 ure št. 601—800, od 6—U7 ure št. 801—1000, od i.V7—7 ure št. 1001 do 1200, od 7—i .8 ure št. 1201 do konca. Vsaka stranka mora poleg rumene izkaznice prinesti s seboj tudi izkaznico za meso. Stranke se nujno opozarjajo, da se točno drže zgorajšnjega reda in ne hodijo ne preje in ne pozneje, kot določeno, na prodajni prostor. Pripraviti je tudi drobiž. lj Oddaja špeha za IV. okraj. Mestna aprovizacija ljubljanska bo v pondeljek, dne 18. junija ob 8. uri zjutraj oddajala v cerkvi sv. Jožefa špeh za IV. okraj po 9 K kilogram. Špeh dobe vse stranke, ki dobivajo kruh v prodajalnah Trček, Zalar, Žab-nil